Štev. 42. V Maribora 15. oktobra 1874 Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta- „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
PosamesRe liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila »¿ plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Naprave za uboge.
Kakor srenjske tako segajo zadeve ubo-zih (Armenwesen) prebivalcem vsacega kraja iu posebno še onim, kterim je skrb za uboge izročena, prav do živega. Ako so zadeve ubozib prav vravnane in se vse natanko in marljivo zvršuje, je to velika sreča za srenje in za uboge same. Ako pa v preskrbljevanju domačih u-božcev ni postavnega reda, se tudi obožanje množin ne more odvračati, domačim ubožcem dovoljna pomoč ne dajati, ljudje pa ne braniti predrznih tujih beračev in potepuhov. Res je tudi, da nema ne deželna in ne državna vlada sama za se dovolj moči, *'da bi zamogla odvračati beraštvo in potepinstvo; to je le mogoče, ako vsaka srenja za se, pa tudi vsak posamesen srenjčan natanko zvržuje postavo, ki ureja zadeve ubozih.
Naša dežela ima od dné 12. marcija 1873 tako postavo. Da je bila prav potrebna, o tem ni dvomiti; je-li pa tudi celó primerna, o tem zamoremo še le potem soditi, ko jo dobro poznamo. Ker je stvar posebno še iz krščanskega ozira silno imenitna, hočemo v nekterih člankih postavne določbe pojasniti, ob koncu pa bomo pogledali, kako da krščanstvo zadeve ubozih ureja. Omenjena postava se peča s srenj ski m i ubožnimi napravami (O e m e i n d e - Armenwesen); prvo vprašanje je torej:
Kakošna je zdaj razmera med farnimi i n m e d srenjskimi napravami za uboge?
Odgovor na to je: 1. Farnih (župnijskih) naprav za uboge še postava ni odpravila; 2. namen pa je alj vsaj nasledek bi bil, da prenehajo; treba toraj 3. braniti jih.
1. V nekterih krajih, na primer v Mariboru, so se srenjski zastopi prenaglili ter naravnoč cerkveno ubožno denarnico v posest vzeli, preden se je imetek, pripadajoč farnim ubožcem, odločil od onega, do kterega imajo srenjski ubožci pravico. To je samovoljno, kajti §. 29. postave
od 12. sušca 1873 določno pravi: „Zastran farnih ubožnih naprav in zastran uprave njih premoženja bodo izdani posebni predpisi". — Postava govori edino le o srenj s ki h ubožnih zadevah, in tudi zvršilni ukaz c. k. štajerske vlade („Landesgesetz- und Verordnungsblatt 1873, XVI. S.Uck, Nr. 42) se peča le s srenj s ki m i ubožnimi napravami, o farnih ni besedice v njem. — Tudi v §§. 45—48, ki govoré o organih za zvrševa-nje postave srenjskih ubožnih naprav, ni besede o dušnih pastirjih ali farnih oskrbnikih za uboge. Postava pušča vse to na strani.
Važno pa je, kar se bere v spomenici deželnega odbora, ki pojasnjuje in opravičuje postavo od 1. 1873. Govoreč o tem, kako dolgo da naj ubožec podporo uživa in v k o I i k e j meri, pravi spomenica, da je treba preiskavati, ali dobiva ubožec še od druge strani podpore in koliko; „oskrbniki ubozih imajo toraj pravico, po-zvedovati o tem pri družbah za prostovoljno preskrbljevanje ubozih, posebno pri farnih ubožnih napravah". —
Iz vsega tega sledi, da farne ubožnice niso še odpravljene, da jih postava ceni kot družbe zaprostovoljnopreskrbljevanjeubozih, da torej še imajo svobodno upravo.
2. Ne vemo še sicer, kakošni da bodo „posebni", v postavi obljubljeili „predpisi" zastran farnih ubožnic, toliko je pa že zdaj očitno, da jim ne cvete vesela bodočnost, če se bo povsod po izdani postavi za občinske ubožnice ravnalo. Postava namreč meri očitno na to, da se farne ubožnice oslabé in na njih mesto stopijo občinske ubožnice. Postava je tu in tam tako umetno zasukana, da navstane celó lahko prepir med upravniki farnih in občinskih ubožnic. Govoreč v §. 24. o tem, od kod da srenja stroške za svoje preskrbljence zajema, našteva dobitke od glavnice, ki je sporočena za srenjsko ubožnico, in prihodke od „krainih dobrodelnih ustanov", kakor tudi od „daril in sporočil za
0C Sienes) it i list i nt a /4 pole prilofje.
ubožne namene". To pa ne zadeva farnih ubož-nih naprav, ampak le one dobrodelne ustanove (stiftenge), darila in sporočila, ki se bodo še le napravile in sicer občinski ubožnici na korist, kajti §. 29. pušča dozdanje farne ubožnice in njih premoženje celó na strani. Zatorej tudi ni-koga motiti ne sme, če prej omenjena „spomenica" dež. odbora srenjam Daroča, za to skrbeti, da se „mili darovi prostovoljnih, privatnih ubožnic, (ka-koršbe so v smislu postave farne ubožnice) v skupno srenjsko denarnico stekajo". Da pii ta-cih precej zvitih določbah postave prepiri ne vstanejo, treba prenaglim, cerkvi več manj nasprotnim srenjskim zastopnikom vedno pred oči postavljati §. 29. postave ter jim povedati, da se cerkvenega premoženja za uboge nihčer dotakniti ne sme, dokler se ne spolni, kar §. 29. obeČa, in da vse določbe nove postave le prihodnje ustanove, darila in sporočila zadevajo in sicer one, ki bodo naravnoč za „občinske" in ne za farne ubožnice se glasile.
3. Oskrbniki farnih ubožnic, duhovniki kakor farani, naj torej zdaj še posebno skrbni bodo za svoje farne ubožnice, ktere so blagi pokojniki, kterim se še o sedanjih političnih srenjah sanjalo ni, ustanovili za farne ubožce. Dokler ni stvar postavno odločena, naj se dobri farani, ki hočejo kaj ubogim sporočiti, pozorni storijo na to, da mora v sporočila naravnoč in razločno izrečeno biti, da se sporoča za „farne" ubožce, kajti §. 26. veleva, da, če sporočevalec ali dedič ali kdo drugi v imenu sporočevalca naravnoč ne izreče, kdo da ima pravico do sporočenega denarja ali sporočene stvari, se to prišteti ima glavnici srenjske ubožne kase.
V drugem članku bomo pokazali, da spoznavamo veliko vrednost postave zastran ubožnih naprav, da so pa tudi dvombe o njenej porabno-sti opravičene. Toraj še enkrat: Držimo farne ubožne ustanove!
Cerkvene zadeve.
V sedanjem času, ko jih je silno veliko za Boga, večnost in svoje zveličanje zamrlo in se u-dalo požrešnosti in mesenosti, ko se na mnogih krajih očitno, na drugih pa bolj zavratno in nati-homa kat. cerkev preganja, krepko krščansko življenje duši, se kaže iz druge strani veličanstvo in resnica katoliške cerkve toliko lepše v junaški potrpežljivosti, s ktero zvesti verniki preganjanje trpé, in pa v spreobrnitvah, kise ravno v teh žalostnih časih obilno godé.
Kruta sila, s ktero zbegani Bismark po svojih zaslepljenih pomagačib kat. ce;kev preganja, se popisati ob kratkem ne da. Ni ga dneva, da bi novine ne poročale o zapiranju duhovnikov, o globah, ktere jim in drugim zvestim katoličanom in vrednikom kat. listov sodnije nakladajo , o
razpuščanju kat. društev in druzih silovitostih. — Paderbornski škof, dr. Konrad Martin, ki je na 4 mesece težke ječe obsojen samo zato, ker se je drznil brez vladnega dovoljenja duhovnike v službe postavljati in vrnike v pastirskih listih učiti, je dobil v ječo ukaz, da naj škofijsko službo odloži. V prelepem, apostolskega duha navdanem pismu je pa častitljivi starček vladi odgovoril, da tega ne stori in storiti tudi ne more, ker mu ni posvetna vlada pastirstva izročila in mu ga torej tudi vzeti ne more. Ves udan v voljo božjo hoče častiti spoznovalec rajši vse, če treba tudi smrt trpeti, kakor da bi sv. cerkvi in njenim postavam nezvest bil.
Na Pozna 11 skem je vlada namestnega škofa Janičevskega na 6 mesecev ječe obsodila, ker je brez dovoljenja vlade sakram. sv. birme delil!
V pokrajini hasenski, ki ne spada pod Prusko, je izročila pruska vlada deželnemu zastopu svoje trinoške cerkv. postave v sklepovanje. Zbor kat. mož v Majncu je pa 23. septb. sklenil, ne udati se tem postavam, če se tudi sklenejo, ampak bojevati se za svobodo vesti in kat. cerkve.
Izgled pogumnih škofov in zvestih duhovnikov spodbuja vernike k stanovitnosti, odpera pa tudi vsem vernim protestantom oči, ker vidijo, da le resnica toliko poguma v trpljenju dati zamore, kakor kažejo zvesti katoličani.
Sredi tega trpljenja osrčuje Gospod svojo brezmadežno nevesto, sveto cerkev, z obilnimi milosti, ki se kažejo v mnogih spreobrnitvah odličnih oseb. — 0 spreobrnitvi angleškega velikaša Ri-p o n a, bivšega glavarja framasonov, smo že poročali. Nja spreobrnitev je sv. Očeta posebno razveselila. Spreobrnjenec je prosil brž sv. Očeta, naj mu dovolijo, da sme v svoji palači kapelico napraviti in v njej presv. rešnje Telo imeti. Papež mu to dovolijo in v pismu lastnoročno podpišejo, ob enem pa spreobrnjencu prelepo božjo martro v spomin pošljejo. Ripon se pride za te milosti v Rim sv. Očetu poklonit in zahvalit. — Komaj so zagrizeni angleški krivoverci ta udafec preboleli, zadel jih je drugi: po sporočilu veljavnega angleškega lista se je namreč v kat. cerkev povrnil ne davno vojvoda nordumberlenski, eden najvišjih žlahtnikov. — Razun teh se pa mnogo drugih in to najvrliših Angležev če dalje bolj v kat. cerkev povrača.
Še bolj kakor nad vsem tem zavzel se je nemški luteranski svet in — avstrijsko liberalno filisterstvo nad spreobrnitvijo matere bavarskega kralja, pruske princesinje, ki je dnč 12. t. m. slovesno se povrnula v kat. cerkev, kar je katoliške Bavarce, kteri so visoko gospo zarad njenih ljubeznjivih lastnosti že poprej silno spoštovali, neizrekljivo razveselilo. — Cuje se cel6, da hoče tudi edina hči Bismarkova katoličanka postati. Čudna zares pota božje previdnosti! Ko dan denešnji največ bridkosti sv. materi kat. cer-
kvi njeni lastni otroci, zbegani odpadniki duhovniki in premnogi drugi sprideni verniki delajo, kliče Bog v svoje kraljestvo najblažje duše izmed drugovercev. Spolnujejo se sprideniin katoličanom besede Gospodove, ki jih je judom rekel, da jim bode kraljestvo božje vzeto in dano drugim, ki bodo rodili sadu.
Poglejmo še na drngo plat! V Bonu na Nemškem imeli so odpadniki zastareli katoličani pod predsedništvom Dollingerja shod, kterega so se udeležili tudi nekteri protestantje, ruski razkol-niki in angleški krivoverci. Hoteli so pod en klobuk spraviti vse krivoverce in skovati vero, ki bi bila vsem prav, to je: ki bi zmote vseh povzela. V resnici se je pa pokazalo, da so le v tem edini, da rimskega papeža, ki je podloga prave verske edinosti, ne spoznajo. Popustivši skalo edinosti zabredli so ti napihnjeni „učenjaki" v najhujše verske zmote, zatajivši vse one svete resnice, kte-rim krivoverci ugovarjajo. — Taka edinost in pa zrnje v raztrganih žakljih — je vse eno. Radovedni smo le, koga da si bodo ti zbeganci za verskega poglavarja postavili: angleško kraljico ali prusko-nemškega cesarja ali pa ruskega cesarja?
List iz Švicarskega nam tudi poveda lepih reči o teh zastarelih katoličanih in novih luteranih. Imeli so shod v Olten-u, da si vravnajo svoje cerkvene zadeve. Navzoč je bil tudi zastarelih katoličanov škof, Reinkens. Revež je moral poslušati, kako da so se prepirali o tem, ali je sploh škofa treba ali ne. Šlednjič so sklenili, da ga zamore sinoda (njih cerkv. zbor) z dvema tretjinama glasov odpraviti, ako jim ni všeč.
Reinkensje z oljem vribal 3 bogoslovce, 2 Francoza in 1 Švicarja, ter jih postavil za pastirje, ki pa ne najdejo ovčic, ako si jih sami doma ne spodredijo. Kar je v deželi dozdaj takih pastirjev, so ali odpadli duhovniki ali pa sprideni švicarski bogoslovci, ktere Reinkens „ordinira" in razpostavlja. — Pred kakimi 14 dnevi je sodnija v Pruntrutu enega tacih pastirjev, namreč župnika Naudota v Ckarmoille, ki je ukradel in odpeljal mladoletno hčer nekega staro-katolškega, cerkvenega odbornika, obsodila na 3 mesece zapora in k platežu 600 frankov odškodnine starišem 191etne hčeri. Obsojenca ni hotel noben advokat zagovarjati, zagovarjal se je sam, pa tako, da je razkril vso grdoboteh „državnih" duhovnikov. Vsi so oženjeni — je rekel; kteri pa niso, živč v divjem zakonu; z večine se skrivajo pod krive imena! — Ob koncu je pa Naudot vpričo liberalnih sodnikov javno preklical vse svoje zmote in pohujšanja, izrekel svojo povrnitev v sv. kat. cerkev ter se popolnoma podvrgel sodbi nezmotljivega poglavarja rimsko-kat. cerkve, kar je sodnike in vse zastarele odpadnike grozno osupnilo. — Tako je le izveržek švicarsko - francozkih odpadnikov, ki se šemajo kot „pastirji" nove cerkve.
Ljudstvo kat. zaničuje te zapeljivce. Ko je vlada v pokrajini Juraški skicala verne in zveste katoličane, kterih je tam kakih 70.000 duš, da bi si izvolili takih „državnih" duhovskih po-kvek za pastirje, ker so jim pravi dušni pastirji pregnani ali zaprti, ni prišel v največ srenjah nobeden kat. mož volit, v drugih pa le kacih 100 volilcev, in ti so bili liberalni delavci ali pa tujci. — V Juraški pokrajini je toraj le nekoliko „državnih" duhovnikov, pa ne ene „državne" cerkvene srenje, ali črede. Zvesti katoličani bodo skušali novih svobodnih srenj napraviti.
Novo in prvo kat. vseučilišče se bode v Kenfington-u na Angleškem ta mesec pričelo.
Umrl je na Češkem preč. kraljevograški škof žl. Hanl dnč 7. okt. v 92. letu svojega življenja.
Gospodarske stvari.
Narodno - gospodarske reči.
Male hranilnice.
Vsak čas ima svojih napak in svojih potreb. Doba, v kterej živimo, je doba lahkoživosti, za-pravljivosti, kakor kažejo žalostne skušnje skoro povsod. Zapravljivosti sestra pa je rev-šina, iz ktere se rodi beraštvo, tatinstvo, vlačji-ganje in druge spake, ki pokončavajo narode. Če dalje bolj zginjajo pri nas Slovenci s kmetij, tujci jih zasedajo. V tacih okolščinab treba je iz rednih pomočkov, da se ljudstvo vabi k varčnosti in zmernosti. V ta namen služijo na kmetih „male hranilnice", kise lahko povsod ustanovijo, ako se le najde par poštenjakov, ki stvar v roke vzamejo. V tej reči nam je silno ustregel g. Wilhelm, ki je to stvar v „St. Ldbte." sprožil. V dolžnost si štejemo, da izvrstni spis Slovencem v resen preudarek podamo. Glasi se tako le:
K najvažnejšim in dobrotljivejšim napravam naše dobe se smejo po vsi pravici prištevati male hranilnice, po kterih je vsakemu, posebno pa manj premožnemu, mogoče, svoje prihranke koristno naložiti in o vsakem času, kdar jih potrebuje, vzdigniti. Male hranilnice te prihranke nabirajo in posojajo na posestva, vrednostne papire itd. in na druga dosti zanesljiva podvzetja ter priskrbujejo obrtniji denarja, ki bi sicer mrtev in brez baska po skrinjah zaprt ležal. Vsakdo tedaj lahko razume, zakaj da so se hranilnice od časa svojega početka v drugi polovici prejšnjega stoletja, posebno pa v zadnjem času, tako obilno pomnožile in povzdignile. Iz spisa: „Avstrijske hranilnice", kterega je dala dunajska hranilnica lansko leto na svitlo, pozvedamo, da je v našem cesarstvu brez Ogerskega vseh vkup 211 hranilnic z vloženim kapitalom od 341 milijonov in 135.125 gld. Med hranilnicami jih je 32 na
Štajerskem bilo, v kterih je 41 milj. 273.266 gld. vloženih. [Sploh zavzema naša štajerska domovina v ti sostavi prav častno mesto; njena najstarejša hranilnica, ktero so 25. maja 1825 v Gradcu odprli pod imenom „štajerska hranilnica", je bila šesta teh koristnih naprav, in zneske pri njej vloženega denarja presegajo le samo dunajska in praška hranilnica. Če pa število hranilnic s številom prebivalstva primerimo, gre štajerski deželi prvo mesto med vsemi deželami našega cesarstva, ker že na 35.353 glav jedna hranilnica pride.
Te številke so iz leta 1871, od kterega časa pa se je število hranilnic in pa tudi vložnine pomnožilo. Koncem leta 1873 se je število hranilnic na 259 povzdignilo in vložnine na 482 milijonov in 760.0J0 gld. povišale. S tem so dosegle višino, kakoršno le število angleških hranilnic presega. Ta višina poprečnih vložnin posamesnih vložnikov je sedaj v Avstiiji viša od vseh drugih dežel, kajti vložnine je toliko, da spada poprek na vsakega vložnika blizo 400 gld. „Štajerska hranilnica" je imela koncem leta 1873 vloženega denarja vsega vkup 19 milijonov in 918.662 gld. proti 13 milijonom 263.107 gld. v letu 1871; pri sreujski hranilnici v Gradcu se je vložnina od 5 milj. in 955.496 gld. v letu 1871 povišala koncem lanskega leta na 7 milj. in 823.941 gld.
Pa kljubn temu velikanskemu vspehu se dajo naše hranilnice še raznovrstno popolniti in posebno povdarjamo, da je želeti, naj bi se prilika vlaganja kolikor mogoče polajšala in bi se celo mali zneski prejemali. Večina hranilnic, kolikor je saj nam znano, ne sprejema manjših vložnin od 1 gld. ali 50 kr., le MiRolovska na Mo-ravskem sprejema tudi po 10 kr. Če se pa tudi taki nizki zneski sprejemajo, postane korist hranilnic še le prav občna, posebno če hranilnica ne čaka, da tisti, ki hoče hranjevati, dolgo pot do nje naredi, ampak da mu nasproti pride in mu tako stvar zlajša. To se pa more zgoditi, ako se nabir al niče ali nabiralni kraji napravijo. Izvrstno napravo, kar se tega tiče, imajo na A n-g 1 e š k e m. Tam sprejema vsak poštni urad pod državnim poroštvom vložnine v hranilnice in izplačuje na pobotnice vložnikov brez ozira, ali se je vložnina pri ravno tem poštnem uradu vložila ali pri kterem drugem. Takih poštnih hranilnic je bilo leta 1871 nič manj kakor 4335, in pri njih se je nad 170 milijonov gld. vložilo, poleg 489 navadnih hranilnic, pri kterih je vloženi denar število 388 milijonov gld. presegel. Pred ne-kterimi leti se je tudi pri nas zelo govorilo o napravi takih poštnih hranilnic, ali ostalo je pri besedah o njih koristi po časnikih, in kakor se zdi tudi takratnega ministra kupčije načrt se ni izpeljal, menda zato, ker je bil federalistični minister Schaffle stvar sprožil. Na Virtemberškem so k raj na ali mala hranilna društva vsta-novili, ki so v kratkem času svojega obstanka prav srečen vspeh dosegle. V okraju Ehingskem,
ki šteje 25.000 prebivalcev, so se po vseh srenjah taka hranilna društva vstanovila, ki so v prvem polletju po svoji vstanovitni od 1. jan. do 30. jun. t. 1. že 5664 gld. vloženega denarja skazovala, ki bi brez teh društev javalne v hranilnice bil pritekel. Ta društva stojč s hranilnico celega okraja v zvezi in razpošiljajo nabiralcev, ki na mesec vsaj jedenkrat pri vsaki hiši poprašajo in vložke od 10 kr. do 1 gld. sprejemajo. Visi zneski od 1 gold. se morajo blagajniku hranilnič-nemu, ki je od društva za to postavljen, odrajto-vati. Vložniki dobijo za vsako storjeno vložnino jedno ali več mark, ki so od okrajne hranilnice podpisane in v dokaz svoje pristnosti in veljavnosti s pečatom dotične hranilnice potrjene. Te marke se morajo potem v mar kino knjižico, ktera se vložnikom zastonj daje, prilepiti, kar za začasno pobotnico velja. Nabira vsakega meseca se brž hranilnici odrajta, pri nji na ime krajnega hranilnega društva vpiše in od prvega dneva bližnjega meseca teko obresti. S 1. januarjem vsakega leta zračuui hranilnica obresti, ki na celo hranilno društvo kakega kraja spadajo in jih potem blagajniku društvenemu odrajta. Ta pa vse roarkne knjižice, ki so v rokah vložnikov, zbere in prenese po markah skazane vložnine v drugo knjigo, „računska knjiga" imenovano, v kteri se tudi večje, neposredno pri krajnem blagajniku narejene vložnine vknjižujejo. Na podlagi zapisanih vložnin v računski knjigi ze zračuni znesek obresti, ki gre posamesnim vložnikom in ki ga je hranilnica krajnemu društvu izplačala, kteri se ali brž izplača ali pa dalje na novo naloži. Vložnine, ktere so se pri krajnem blagajniku neposredno naredile in tiste v računski knjigi se morejo vsaki čas ali deloma ali cele pri hranilnici vzdigniti, pri kteri priliki se mali znesek za nabiralne stroške odtegne.
Kakor se iz tega popisa vidi, imajo krajna hranilna društva namen, da se po njih vlaganje, kolikor mogoče, polajša. Tako se marsiktera de-setica in v daljnem času marsikteri goldinar, ki bi se bil za domišljene potrebe ali v krčmi po nepotrebnem potrošil, hrani, in marsikdo, kteremu je pot v hranilnico predolga in presitna, se varčnosti privadi.
Ravno pri nas, v ljubi Sloveniji, kjer ljudstvo lahkoživno in lahkomiselno tako malo na varčnost misli, vsaj dosti manj, kakor po drugod, in kjer jih tisoč in tisoč v nesrečno loterijo stavi, kar se res nikdar ne more dosti glasno grajati, ter živo želeti in zahtevati, da država loterijo vendar enkrat odpravi, se nam zdi neobhodno potrebno, da se misli na naprave, po kterih bi se vlaganje v hranilnice kolikor le mogoče polajšalo. Krajna društva, kakoršna so v Virtemberškem, bi mogla marsikteri goldinar, ki se sicer lahkomiselno in lahkoverno zaigra ali zapije, kot zaželeno pomoč v sili ljudem prihraniti in pijančevanje odvračati.
Do vseh prijateljev; našega ljudstva posebno po deželi se toraj obračamo s prošnjo: naj te naše besede preudarijo in o tem premišljujejo, kako da bi se kraj na hranilna društva v življenje spraviti dala.
Zakpžni črv ali kukee je napravil strašno škodo v Šumavi (velikih gozdih na Češkem). Pokončal je nad 181.000 plugov hoste in nad 1 milijon sežnjev lesa. Rešiti polovico še ostalih gozdov dela kakih 8400 ljudi, ki požigajo okuženi les in nastavljajo drevesa, v ktere se požrešni mrčes lovi. Želeti je prav hude zime, da se zalega v mešičkih pokonča. Les bo prav dober kup, škoda le, da železnica Pelzensko-Klatovska še gotova ni.
Spričevala prodajalcem sadja. Od neke strani se nam piše, kako dobro da bi bilo, ko bi vsak, ki v jeseni sadja in grozdja na prodaj nosi, od srenje spričevalo imeti moral, ker jih mnogo take reči prodava, ki nič svojega uemajo in tudi kupiti ne morejo, toraj jih le kradejo. — S tem se celó strinjamo ter prosimo srenjske za-stope, naj stvar resno preudarijo.
Štajerski dež. zbor.
IX. Seja 1. oktb. Nujne vprašanja do vlade v znamnje, da je silnih potreb v deželi. Izvrstni kmetski zastopnik Barnfeind, ki je sam kmetovalec, oglasi vprašanje zastran prekratkega obroka (6 tjednov) za reklamacije proti tarifu zemljišnega davka. Razvijal je stvar kaj dobro v prihodnji seji. Posl. Žnidržič vpraša vlado, ali bi ne kazalo v Brežicah postaviti okr. zdravnika, ker je celjskemu okr zdravniku vendar pre-dalječ in dostikrat, posebno ob kužnih boleznih, pretežko hoditi po brežkem okraju k bolnikom, in ker se ima na breški okraj, ki je na meji 3 dežel, v zdravstvenem pogledu poseben ozir jemati, kar je dolžnost vladi.
Posl. Herman razvija svoje vprašanje do vlade zaotran z a grajenj a Drave od Ptjja do Bukovcev ter popisuje veliko škodo, ki jo neredni tek D ravin na zemljiščih dela. Letošnje povodnjs so zopet 5—6 sežnjev rodovite zemlje na spodje-denem pobrežji in zagraje, ki so se z velikimi stroški napravile, na mnogih krajih odnesle. V nekterih srenjah so celó že hiše v nevarnosti, ako se ji brž v okom ne pride. 6. Herman toraj želi, da vlada reguliranje Drave od Ptuja do Bu kovcev pospeši in brž ko mogoče dožene, do tacas pa skrbi, da se zagraje brž napravijo ter pokončevanje Dravino ustavi. — Odgovori se odložijo na prihodnje seje.
Orof d'Avernas predlaga, da se okr. pr-vosedniki pooblasté v zadevah, ki delajo stroškov, proti pozueji privolitvi okr. zastopa, z denarji prosto razpolagati, če so namreč zadeve tako nujne, Priloga „Slov. Go*p." k Št. 42
[ t
da se do najbližje seje okr. zastopa odlagati ne dajo. Se sprejme in odboru v pretres izroči. Dovoli se več postavkov letnega proračuna: Za Slatino 73.230 gld. upravnih stroškov; ker je pa prihodek preračunjen za 141.970 gld., ostane čistega zneska 68.740 gld. — Za oznanila v listih se dovoli 400 gld., od kterih pa domači list „Gospodar" gotovo ne krajcarja ne dobi, kakor v prejšnjih letih ne. Tujec dr. Schiller, to-pliški direktor, ljubi tujo robo! —Za Dobrnske toplice dovoli se 12.137 gld., dohodki so preračunani za 29.200 gld., torej ostane dobička za 17.063 gld. — Za toplice v Tobelbadu doplača dežela 578 gld.; sklene se zopet, prodati jih, ako le mogoče. — Za odgon potepuhov se dovoli vrh dobitka za 8000 gld. iz dež. blagajnice še 15.000 gld. ter se sprejme odborov sklep, vsled kterega se dež. odboru naroča, naj se pogodi z ogersko vlado, da sprejema iz Štajerskega od-guane cigane in povrača deželi stroške za odganjanje. —
Postavek za žan d ar m erijo 18.000 gld. ' se dovoli, pa vname tudi nekoliko želj. Odbor je predlagal, da se gledé vedno večje nevarnosti zoper življenje in imetek dež. odbor napoti, da vlado k pomnoženju žandarmerije pripravi. — Ha-mer - Purgstall dostavi, naj bi se na toliko pomnožila, da bi v vsakej far i bili žandarji postavljeni, ktere pokliče, če treba, župan na pomoč. — Žnidržič to priporoča dostavljaje, da bi za vsako faro eden žandarm zadostoval. G. deželni predsednik pa razloži, da so to sicer lepe, pa neizvedljive želje. Vlada — pravi — želi itak, da se žandarmerija pomnoži, toda kje dobiti dovolj mož za to? Razpostavljenju pesa-mesnih žandarmov nasprotujejo veliki napotki, vsa vojaška sistema itd. — Po našem živem prepričanju bi se stroški pomnožene žandarmerije celó lahíío prihranili, ako bi se politične gosposke in srenje modro v ravnale, kakor je ravno dež. zbor v resoluciji vladi nasvetoval.
Za spremo (Vorspann) dovoli se 10.000 fl.; za preskrbijevanje posiljencev 19.650 gld., po odbitih prihodkih za 4077 gold. iz dež. blagajnice 15.573 gld., za upravo v posiluicah k dohodkom za 17.94) gld. iz dež. blagajnice še 8626 gld.
Seidl s tovariši predlaga, da se v smislu tj. 6. postave o vravnanji zemljišnega davka obe-čana predloga, po kterej se imajo določiti dačni odpustki ob nezgodah, vlada naprosi, da naj brž ko mogoče omenjeno predlogo državnemu zboru v sklepanje predloži.
Prvosednik prebere vladni dopis, vsled kterega se zboru naroča, da se naj z delovanjem podviza, ker bode 20. okt. konec zborovanju.
X. Seja 3. oktb. Poslanec Barnfeind razvija in podpira svoje vprašanje do vlade, ali bi se ne dal podaljšati obrok za reklamacije proti cenilnemu tarifu za vravnanje zemljišnega davka. Po §. 37. postave od dné 24. maja 1874
se morajo ugovori proti cenitvi oglašati v 6 tjed-nih, počenši od dn6, ko se to naznani. Gledč na velike težave pri presodbi tarifa, in preden se vse pozve, kar je treba, da se ugovor tudi podpreti zamore s tehtnimi razlogi, in gledč na to, da so srenje dozdaj s svojimi prošnjami za podaljšanje obroka od višjih oblastnij odbijane bile, stavi B. v imenu kmetskih srenj do vlade vprašanje: ali bi ne hotela vlada oblastnij napotiti, da v nujnih primerljejih dovolč daljši obrok za reklamacije, če pa to ne gre, ali bi ne kazalo v sklepanje predložiti dostavka k postavi, ki bi to dovoljeval ? — Cesarski namestnik odloži odgovor na eno prihodnjih sej. Vladni načrt postave o konjaškem redu (Abdecker-Ordnung) se po odborovem predlogu kot neprimeren z večino glasov odbije. — Po predlogu naučnega odbora je bila sprejeta postava, po kierej se vstanovi deželni šolski fond, ki spada pod upravo dež. odbora tako, da ostaue deželnemu šolskemu svčtu, ki je doslej gospodaril s šolskim fondom, pravica, odkazovati plačila za šolske namene. V deželni š. fond spada odslej pokojninska zaloga, kakor tudi normalni šolski fond (iz cerkvenega premoženja nekdanjih samostanov iu bratovšin). Okrajne šol. denarnice ostanejo kakor dozdaj, le da vsakoletni proračun iu računski sklep deželnemu odboru v presojo in potrjenje pošiljajo. — Obveznosti, ki jih imata normalni in pokojninski fond, ostanejo nedotakljive. Kar se dež. šol. fondu ali več okrajem za šolske namene kot ustanova, dedina ali sporočilo zapusti, pripada dež. šolskemu fondu in se posebe oskrbuje. — Če pride dež. šol. svfet pri odkazovanju učiteljskih plač in oskrbovin z dež. odborom navskriž, odloči stvar minister nauka.
V 3 resolucijah se je izreklo: 1. da naj dež. odbor prosi ministerstvo nauka, da pusti spremeniti dotične določbe drž. postave od 14. maja 1869, ki se glede pokojninskega fonda z določbami deželne (nove) postave več ne skladajo; 2. da se dozdanji stroški za upravo pri pokojninskem fondu in pri računski protipazbi (kontroli) okrajnih šol. denarnic — državi povrnejo iz dež. blagajnice; 3. da dež. odbor do prihodnjega zasedanja izdela postavo, ki bo vredila pravico, učitelje imenovati. (To bo kaj lahko vrediti. Kakor dež. šol. svet, tako ima vsled te postave, če se potrdi, deželni, z večine nemški dež. odbor, že zdaj pravico, nad polovico učiteljev imenovati. Ker postajajo šol. stroški če dalje večji, bo tudi dež. odbor moral čedalje več prikladati okr. denarnicam, s tem pa dobiva tudi če dalje več pravic do imenovanja učiteljev. Srenje, ki vse to plačujejo, se pa naj obrišejo!)
rilednjič se dovoli brez debate Gradčanom, da se obstoječa narodna dekliška šola spremeni v občansko (purgarsko) 8razredno šolo, to je, da bo na njej namesto dozdanjih petero — 8 razredov, za kar gred6 iz dež. blagajnice vsakoletne pri-klade. — Uboga deželna blagajnica!
Dopisi.
Iz mariborske okolice. (Seidlnova skrb za uboge). Ako bi drugi ljudje večega usmiljenja do ubogih ne imeli, kakor g. Seidl, bi se jim pač slabo godilo. Prisiliti je hotel nekdaj v Maiiboru srenjske predstojnike, ko so bili iz celega okraja pred nja mogočnostjo zbrani, da mora vsaka srenja imeti svojega beriča, ki bi tuje berače alj „petlarje" izganjal. *) Rekel je tudi, da, ako si ktera srenja noče najeti beriča, bode on sam 300 gld. doklade srenjski kasi naložil, in s tem srenje prisilil, da si postavijo beričev. V Kam ci je že vsem štirim srenjam beriča posilil, tako pa ima vsaka srenja pri sedanjih slabih letinah po 70-80—90—100 gld. več plačila. (Tukaj opomnimo vse druge srenje, naj se ne zje-dinijo po Seidlnovih muhah, ker bi se jim boljše ne zgodilo.) Srenje v Kamci sicer še niso .zedi-njene, vendar imajo vse štiri zdaj enega beriča.
Svojo veliko skrb do ubogih je g. Seidl kot oskrbnik ubozih alj „Armenvater" zopet kaj lepo dokazal. Kamška fara ima premoženja ubogih blizo 10.000 gld. Od kod toliko premoženja? Od pokojnih župnikov in cerkve; rajni župnik Otiš je sam za uboge 6000 gld. sporočil. Od liberalcev ni v ubožui kasi ne krajcarja. Ker se od nekterih stotin le 3 procenti plačujejo, se razdeli vsak mesec 30—35 gld. med uboge. Oskrbniki ubogih imajo po drugod ključe od ubožne kase, v Kamci je pa „strah" sam ključ in vse.
G. Seidl je potegnil pred 1. okt. v Gradec, odnesel ključe, ubožne kase pa nikomur ni izročil, tako da bi dné 1. oktb. ubogi, ki na svoje krajcarje željno čakajo, ničesar ne bili dobili, ko bi se g. župnik in drugi ljudje ubogih ne bili usmilili. Takošni neredi se le v strahovem paša-liku goditi zamorejo. Kako bi se le godilo, ko bi sirotinski zavod celó v njegovih rokah bil! Gotovo bi morali ubogi večkrat prste lizati, preden bi se Seidlnovi milosti poljubilo, njim razdeliti, kar so jim cerkev in župniki sporočili.
Kolikor slišimo, se v njegovi srenji največ pokrade. Grozdje zginja, ker še celó za „oterja" (stražnika pri vinogradih), ni skrbel, dasi je malo v vinogradih in bo še to zginolo. Krade se vino, krompir, špeh, kakor 7. oktobra pri Kogaru. Kakor se pripoveduje, je nekdo v kamški srenji celó slivo podrl, da je ložej slive pobral. Od kod toliko tatvine ravno v Kamci, kder županuje mož, ki vedno predigova, da že zamorejo srenje same za varnost skrbeti iu policijo zvrševati? Veste kaj, g. Seidl, če se morda le vas tatovi in potepuhi bojé, ker imate korajžo, bi bilo najboljše, da odložite vse poslanske poslove in lepo doma v kan-celiji ostanete in beriča komandirate. Tako bi vsaj vzgled dali, kako da se policija na kmetih zvršuje. —
Iz Artič 11. okt. (Maček namesto človeka zavdan.) Čudna dogodba se je tukaj zgodila 1. t. m. J. Z., ki se je letos pred postom oženil, ter je z svojo ženo prav zadovoljno živel, je imel vendar vranjo družico na svoji strani. Omenjeni dan, ko je nekaj težakov imel, je namreč žena za večerjo štrukljev skuhala, dva je pa peči djala, kar se jim je nenavadno zdelo. Po večerji ponudi možu enega, sebi pa odloči dru-zega. Mož nekoliko použije, ker mu pa ni bilo prav po godu, dene štrukelj nekoliko na peč in gre spat. Ko drugo jutro vstane, ga hudo vije in začne strašno bljuvati; na izmečkih vidi, da je obilno arzenika vmes, kterega pobere in pokaže nekaterim sosedom, vso stvar pa misli zatajiti. Ko se pa vendar razglasi, pride tudi preis-kavni šodniji do znanja. Ono polovico štruklja, ki ga je na peč dejal, zvoha maček, ga požre, pa tudi precej pogine. Ko pride preiskavna sod-nija stvar preiskavat, je mačka vzela in v Gradec poslala. Žena je že pri preiskavni sodniji v Brež-cah v zaporu.
Iz kakega namena da je to hudobijo storila, ne vemo; prav čudno se nam pa zdi, da se njeni starši hudujejo nad svojim zetom, zakaj da ni to reč zamolčal, mesto da bi njo posvarili. To je lepa izreja otrok, da se hudobnežem še potuha daje.
Posebno pa obžalujemo, da se je ravno v naši vasi v dolenji Pohanci, zdaj dvakrat zaporedoma kaj tacega zgodilo. Pred tremi leti je ženska M. R. tudi arzenika v juho vrgla neki 6tari ženici, ktero bi bila zaradi njenega užitka rada iz sveta spravila, pa k sreči se ji tudi ni posrečilo; ženica še živi, M. R. je pa obsojena na pet let težke ječe. Opomniti pa moram, da te dve hudobni ženski niste domači rojakinji. M. R. je rojena iz reihenberške fare, a Z.—kova žena iz do-bovske fare.
Gabrje pri Celju. (Napredek tu, naza-dek tam). Pod celjsko okolico spadajoča vas Gabrje se je v zadnjih dveh letih zdatno povek-šala v stavbinem oziru. Zidajo in zdelujejo se ravnokar štiri hiše štirih naseljencev, kteri so si zemljišče od ondotnega kmetovalca kupili in za zidanje svojih stanovanj ga obrnili. Za leto, kakor se sliši, jih še bo več iz stal se vzdignilo. V obližji imenovanih poslopij, kakor tudi v vasi Gabrje, se stavi in vrši c. k. cin-tovarna, ki bode po dokončani stavbi s svojimi visokimi dimniki in mnogoterimi poslopji, kterih je dozdaj osem, okolico ino mesto lepšala in povekševala, trgovinstvo pa podpirala. Zares dobro delo za vsakdanje ljudstvo, kajti po tovarnah se jih tisoč in tisoč z vsakdanjim delom preživi; da bi le tudi tovorniki prehitro ne pozabili na Njega, čigar roka nam vse potrebno deli; ali žalibog smo prepričani, da tovorniki za pobožno, kršansko življenje malo marajo. Bridko čutijo žalostno osodo, ktera je zadela to leto tovarne in tudi rudnike, v kterih se le malo dela, ali pa celó nič. Bog daj, da bi se skoro na bolje obrnilo!
Dokler pa Boga ne spoznamo Gospoda nebes ino zemlje, nam boljšega pričakovati ni.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dva dež. zbora: buko-vinski in goriški sta že skončala delovanje, konec vseh drugih je 15. t. m. Skoro v vseh dež. zborih, kder sedé poleg ustavakov tudi federalisti, so se godile stvari, ki opominjajo vlado prav glasno, da narodi, če so tudi vsled enostranskih volilnih redov v manjšini, s sedanjim političnim stanjem v Avstriji niso zadovoljni in da jim direktne volitve niso ust zaprle, kakor so se liberalni nemški ustavaki nadjali in letos ob začetku deželnih zborov tolažili. Glej poročila iz deželnih zborov.
Kranjsko. V radoljiškem in kranjskogorskem okraju zmagal je pri dopolnilni volitvi v dež. zbor g. Robič, penzioniran davkar, s 37 glasovi proti 5, ktere je dobil okr. glavar Wurzbach. G. Robič spada h konservativni stranki.
O g er s k o. Magjari delajo, kakor da so vso politično modrost zapravili. Vlada hoče pre-vreči vso starodavno, narodu priljubljeno sostavo županij, mnogo mestom vzeti pravice „svobodnih mest", pomešati meščane s kmetijskimi volilci in celó nove okraje napraviti. To dela tudi med magjarskim narodom veliko nevolje in utegne za vlado pogubno biti.
Vrh tega zatira vlada ubogim Slovakom njih lastne, z velikimi stroški osnovane gimnazi je, na kterih je narodnost slovaška vsaj nekoliko zavetja pred magjarskim nasilstvom še imela. Skle-. nila je vlada, da se odpravi samostalna, katoliško - slovaška nižja gimnazija v Klostru v tur-čanski županiji. To je že druga gimnazija, ki ima prenehati; zdaj pride še vrsta na tretjo in poslednjo slovaško-luteransko gimnazijo pri sv. Martinu. Krivica proti narodom utegne danas ali j utre Magjarom drago priti, kakor leta 1848.
Vnanje države. Bismark se je z zajetjem grofa Ar ni m-a hudo vrezal. Svet mu ne ploska, marveč se kaže nezadovoljen s tem krutim postopanjem. Zajeti grof je tudi bolehen, kar mu še več sočutja pri občinstvu donaša, Bismarka pa je vsled vednega nepokoja protiu zopet hudo zvijati začel. Nasledek vsega je, da bi se Bismark najrajši iz zank snel, ki jih je svojemu tekmecu nastavil, kar se vidi iz tega, da so vladni listi popustili prvotno korajžo zoper zajetega grofa Arnima.
Kakor kat. cerkev in katoličane preganja j ošabni Prus tudi poljske Slovane. Vlada V Brombergu (Bidgošču) na Poznanskem je namreč — „nemštvu na korist", (kakor se hvali v krutem svojem ukazu, poljska imena 21 mest v nemška prekrstila in oblastnijam zaukazala, v uradnih poslih le nemška imena rabiti. — Tako zatira nemško framasonstvo vse, kar mu ni po godu: I cerkev in narodnost.
Iz deželnih zborov:
V	štajerskem se je sprejel nasvet dež. odbora, da se ob deželnih stroških vstanovi ži-vinozdravniška šola, za ktero se dovoli 100.000 gld., ki se bodo po kreditni operaciji skupaj spravili. — Zbor priporoča vladi z ozirom na slabo stanje obrtnije in rokodelstva, da pusti ob drž. stroških nemudoma delati železnice: Du-naj-Novi (na meji Bosne I, Knittelfeld-Zaprešič, Pontebsko in postransko črto Mošonj-Sčavnica. G. Paierhuber je zopet zvoljen za dež. odbornika in je volitev sprejel.
V	češkem dež. zboru se je bral krepek odgovor 77 dež. poslancev na poziv predsednika, da vstopijo v dež. zbor. Obširno dokazujejo, zakaj tega ne storijo, ker je namreč sedanji dež. zbor umetno in krivično sostavljen, da imajo Nemci, kterih še tretjina ni, večino, Cehi pa so v manjšini. — Dež. maršalik izreče potem, da s tem izgovorom ni zadovoljen, in nemčurska večina jim odreče pravico poslanstva. Sedmero „mladočehov" ni bilo tačas v zbornici.
V	moravskem dež. zboru je 25 poslancev adreso do cesarja, blizo enakega zapopadka kakor pismo českib poslancev, predložilo, ustavaška večina pa ni privolila, da se posebnemu odboru v pretres izroči. Adresa je toraj pokopana, toda prepričanje naroda se s tem ni zadušilo. — Ustavaška liberalna večina je sprejela nesrečni predlog, da preidejo farni ubožni fondi v srenj-sko upravo.
V	kranjskem dež. zboru je stavil g. dr. Zarnijk s tovariši prav ošpiljeno interpelacijo do vlade zarad ponemčevanja šol in preganjanja narodnih poštnih in telegrafskih uradnikov iz dežele in nameščevanja nemških. — Silno čudno pa je, da te interpelacije g. dr. Razlag podpisal ni, češ, da si naj vsak sam svojo narodnost brani!! To pa vendar preveč po — sebičnosti diši, kajti le poslanec, ki se iz sebičnih ozirov vladi klanja, zamore tako delati.
V	koroškem dež. zboru se je po pametnem nasvetu odborovem Slovencem pravica slovenskih prošinj obranila. Prosili so namreč za slovenska poročila o delovanju zbora, in
v poslanec dr. Rainer je tirjal, da mora prošnjam nemški prevod se dodati. Sklenilo se je pa, da ima dež. odbor za prevode skrbeti, če slovenskih prošinj ne ume.
Za poduk in kratek čas.
Odkod nečednost in hudodelstva?
(Konec.)
3. Tretji uzrok vseh družbinskih zlegov je skrunjenje Bogu posvečenih dni:nedelj in praznikov. — Bog je na vestno posvečeva-nje nedelj in praznikov navezal posebnih milosti za dušo in telo, za čas ino večnost. Milost
božja kaže se v tem, da ima vse, kar človek med tjednom opravlja, blagoslov in tek. Posvečevalcu Bogu posvečenih dni se gladil in nagote bati ni. Največa milost je pa, da se duša navdaja nad-zemeljskega, nebeškega duha ter se človek ne zgubi v posvetne stvari kakor ubogi črv, ki vedno v zemljo rije in se v prahu valja.
Nasproti pa skušnja uči, da ljudje, ki za božjo službo ne marajo, po nedeljah in praznikih delajo in po svojih posvetnih poslih hodijo, sčasoma celó zdivjajo. Navzeti posvétnega dubá živ6 brez krščanskega poduka, brez milosti nekrvave daritve, ter nemajo več pojma o vzvišenem namenu, ki je človeku postavljen. Zatopljeni v posvétuo gonjenje zalezujo eni svoje sebične, kra marske koristi, drugi se pa udajo požrešnosti in zapravljanju. Nasledki pa so: dokmetovanja, ubo-štvo, bolezni, tatvine, ropi, poboji!
Le poglejte denešnji svet. Nikdar se še Bogu posvečeni dnevi tako drzno in grdo skrunjevali niso kot v sedanjem času; nikol še pa tudi toliko zlegov, toliko revšine na svetu ni bilo kakor zdaj. Posvčtno nema teka; več ko pridobimo in zaslužimo, manj imamo — tožijo ljudje. In zakaj? Ker ljudem božjega blagoslova manjka ter so zgrešili pot modrega življenja!
Ko je šlo 1. 1872. na Angleškem za ta, da se sklene postava, ki bi pijančevanju branila ter omejevala pravice krčmarstva in krčmarjev, je rekel minister notranjih zadev, Bruce, ki je po pravici proti temu enostranskemu predlogu govoril in ga tudi podrl, med drugim te-le tehtne besede: „Vzreja v najširšem pomenu besede je edino pravi pomoček zoper pijančevanje!" — Taka je! Vzreja v najširšem pomenu pa obsega v prvi vrsti krščansko vzrejo. Domača kakor šolska vzreja brez Boga, brez spoznanja krščanskih dolžnosti in milosti, je telo brez duše, peč po zimi brez ognja. Človek sicer pod-učen, pa brez vere, je le tim veči cigan. Iz tega pa sledi, kako silno potrebno da je, da se ljudstvo, mlado in staro, prav pridno in vestno udeležuje krščanskega poduka v cerkvi in službe božje, ki daje poduku pravo posvečenje in nebeški blagoslov. —
Utegne nam kdo ugovarjati, češ, da tudi tisti, ki v cerkev k božji službi hodijo nič boljši niso. — Pa kaj pomaga k božji službi hoditi, če se pa tam Bogu ne služi. Kakor se namreč po mnogo krajih mladi svet v cerkvi ali prav za prav med vrati in zunaj cerkve obnaša, je to bolj podobno razžaljenju kakor pa češčenju Boga. Ker so premnogi leta dni in še dalje v pregrešnih mrežah in hudih razvadah zapleteni, je pri njih tudi poduk v cerkvi bob v steno; drugim se mrzi poslušati krščanski poduk, kar je žalostno znamnje, da so — od Boga zapuščeni. Taka božja služba ne donaša blagoslova, marveč nezgode vnemarne-žem, da postanejo še bolj trmasti.
Tu imate toraj trojni uzrok vseh napak in
hudodelstev, ki razdevajo svet in domovino s pregrehami in nesrečami napolnjujo: pijančevanje, kriva vzreja otrok in zanemarjanje službe božje. Tu tedaj pomagajte, ki ljubite narod, da se ljudstvo reši teh napak, in pospešili boste najbolj blagor naroda!
Razne stvari.
(Trgatev) po slov. goricah se je ta tjeden pričela. Pridelek bo blizo četrtin ko tega dal, kar se redoma prideluje. Po nekterih krajih, kder je toča dvakrat bila, je tudi trgatev tako slaba, da se ostala kapl jica ne meri po vedrih, ampak po bokalih. Dobrota bo sploh srednje mere.
(Ptujska gornja realna gimnazija). Prošnja Ptujčanov za dopolnjenje nižje realue gimnazije se je po predlogu naučnega odbora izročila dež. odboru, da skuša vlado k stroškom za to pripraviti.
(Realno gimnazijo) hoče tudi mestna srenja v Brežicah imeti in je za to pri dež. zboru pro-
sila. Po naročilu naučnega odbora bode dež. odbor potrebo gimnazije pozvedaval, potem s srenjo se pogodil zastran stroškov in v prihodnjem zasedanji o tej stvari poročal.
Tržna oeiui			v		v			V
pretekli teden	Mari-ln>ru		Prum		Crtljll		Varaž-dinu	
	fl	kr.	fl.	kr.	fl. I kr.		fl	kr.
Pšenice vagan ....	4	8-')	4	70	5	20	4	55
Rži „ . . .	3	70	3	70	3	60	3	10
Ječmena „ ....	3	50	3	—.	3	—	2	70
Ovsa „ ....	■j	30	1	80	2	40	1	90
Turšice (koruze) vagan .	3	70	3	50	3	40	2	90
Ajde	3	7o	2	50	3	80	2	50
Prosa „	4	10	3	—	3	20	2	30
Krompirja „	2	,—	1	50	2	—	1	5,
Sena.....cent .	1	80	2	_	1	—	—	60
Slame (v šopkih) „	1	40	1	40	—	70	—	—
„ za steljo „	—	80	—	80	—	40	—	15
Govedine funt ....	'—	28	_	30	—	28	—	22
Teletine „ ....	—	32	—	32	—	30	—	22
Svinjetine „ ....	—	34	—	30	—	40	—	34
Slanine „ ....	—'	44	"—	38	—	46	—	28
Prevozni red na južni železnici od I. okt. 1874 za naprej.
(Prva številka pomenja ure, druga minute.)
		Vloženi					Vloženi vlak (Gem. Zug).
Poštni vlak.		vlak (Gem. Zugj.	Trst	— Dunaj.	Poštni vlak.		
prdpld.	večer	zjutraj			zjutraj	večer	večer
9.30	9.30		Trst		7.10	10.30	7 .30
večer	zjutraj				popold.	zjutraj	zjutraj
7.18	6. 3	10. 6	Ljubljana	prihod /	12.57	3 .43	4.45
7.55	6 .25	10.30 popold.		" odhod \	1. 7	3.52	5.10
9.49	8.46	1.44	Zidanimost	prihod /	3.12	5.40	7 .48
10. 1	9,—	2.20		' odhod \	3.42	5.48	7.58
10.29	9.31	3. 2	Celje . .	prihod /	4.31	6.29	8.55
10 .38	9.41	3.12		odhod \	4.39	6.37	9. 3
11. 4	10.14	3.59	Poličane	. odhod	5.44	7.33	10.32
11.59	11.26	5 .22	Pragersko	prihod /	6. 9	7.54	11.10
12. 7	11.34	5.32		• odhod \	6.19	8. 3	11.25
noč	popold.	večer			večer		popold.
12.48	12.25	6.29	Maribor	prihod /	6.51	8.30	12.11
12.56	12 .55	6.37		odhod V	7. 3	8.40	12.38
2.48	3. 4	9.17	Gradec .	prihod /	9.12	10.35	3.46
2.58	3.17	9.50		' odhod \	9.30	11. —	4.15
zjutraj	večer	zjutraj			»jutraj	večer	
7. 48	8.58	5 .42	Dunaj . Celovec	. prihod — Maribor.	5.38	6.48	
prdpld.	popold.	večer			popold.	zjutraj	zjutraj
9.20	2.50	10.30	Celovec	, odhod	2.49	7.45	1.28
popold. 1 .33 1.58	večer 7 .32 7 .42	zjutraj 3. 8 3.20	Maribor	. prihod	večer 6.35	popold. 12.24	7,—
			Zagreb -	- Zidanimost.			
zjutraj	popold.	popold.			prdpld.	prdpld.	večer
6. 5	1. 5	4.50	Zagreb .	. odhod	7.35	10.30	8. 5
7.37	4,—	6.35	Brežce .	. odhod	8.59	12.25 popold.	9.21
8.35	5.25	7.48	Zidanimost Kaniža -	. prihod — Pragersko.	10.53	3. 1	11.15
prdpld.	večer	večer			popold.	večer	zjutraj
9 . 50	6.45	11 .—	Kaniža .	. odhod	2.30	11.45	4.50
10. 19	7.15	11 .43	Ptuj	prihod /	4.49	4. 2	7. 7
10.29 popold. 1.21	7.25	11 .58 zjutraj		' odhod \	4.59	4.25	7.17
						zjutraj	
	10.26	4.25	Pragersko	. prihod	5.29	5.12	7.47
Dnnaj — Trst
Dunaj . Gradec .
Maribor .
Pragersko Poličano Celje .
Zidanimost
Ljubljana
Trst
Maribor -
Maribor . Celovec .
Zidanimost
Zidanimost . Brežce .
Zagreb .
Pragersko
Pragersko Ptuj . .
prihod " odhod
prihod ' odhod prihod " odhod . odhod prihod ' odhod
prihod ' odhod prihod ' odhod
. prihod
Celovec.
. odhod
prihod ' odhod
-	Zagreb.
. odhod . odhod
prihod
-	Kaniža.
. odhod prihod ' odhod
IiOteriJne števili*«:
V Trstu 10. oktobra 1874: 11 19 59 88 49
Prihodnje srečkanje: 24. oktobra.
Grozdni sladkor
(Srautrctrjukrr)
in vinski cvet (surovi)
za vino delati priporoča po primerno nizki ceni
M. Berdajs 3—4	v Mariboru.
Kmetovalcem na
3—3	znanje*
Kajetan Pachner, trgovec v Mariboru, kupuje dobro posušene tepke po najboljši ceni. Ponudbe naj bodo franco.
Priporočim*
Za organista in mežnarja se nekdo priporo-čuje z izvrstnimi spričevali dosedanjega obnašanja. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod adreso: „P. M. A. štv. 4720, poste restante v Celju".
2—2
Dražba v Konjicah,
pri kateri se bode prodajala: hišna oprava, žito vsake vrste, dobra konjiška črnina, 4 konji, več goved in svinj, krma, slama, vozovi itd. iz zapuščine rajnega vč. g. Jož. Rozmana, konjiškega nadžupnika.
Začne se v ponedeljek po Sr. Lukezu, dne 19, t, m.
ob 9. uri dopoldne. Konji pridejo prvi na vrsto, potem druga živina.
— Od leta 1767
ALBERT SAMASSA,
c. lr. dTorni zvonar, izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenju ognja
v Ljubljani,
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom:
Vbrana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže, zaniore en mož zvoniti; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe
itd. itd.
l»o naj nižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim
ff

t,== ,, ' Diploma ' I
pripoznanja jj
plačevanje v obrokih.
— 14 svetinj