6. štev.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1914.
Leto VI.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Uboga domovina!
Če pogledamo le šest let nazaj, odkar so neomejeno zagospodovali klerikalci kranjski deželi ter tudi v državnem zboru prevzeli vodstvo vseslovanske politike, vidimo prešerno naraščanje nemškega živ-jlja nele na Kranjskem, ampak sploh na Slovenskem. Kdor pazno zasleduje vse pojave: odrivanje slovenskega jezika iz uradov in šol, nastavljanje nemško-nacijo-nalnih uradnikov na prvih mestih v slovenskih deželah, mora priti do prepriča-prevzeli vodstvo vseslovenske politike, naravnost prodali slovenski narod vladi in Nemcem.
Klerikalcem je šlo edino za to, da stro moč in vpliv narodno-napredne stranke v deželi, vse drugo jim je bila deveta briga. Nobena žrtev v narodnem oziru jim ni bila prehuda, vse je od njih dosegla vlada in Nemci, da bi se le uničila ona stranka, ki je tako neomadeževano držala kvišku slovensko zastavo in pri vsaki priliki, kjer se ije hotelo škodovati slovenskemu narodu, zastavila ves svoj vpliv, vso svojo moč, da je preprečila kako tako nakano. Takrat smo Slovenci uživali svoje pravice vsaj na Kranjskem nemoteno, pa tudi drugod se ni upala vlada očitno delati krivic slovenskemu narodu. Kakor hitro je pa klerikalna stranka s pomočjo vlade, Nemcev in vseh sovražnikov slovenskega naroda omejila vpliv napredne stranke in je postala tako-rekoč ona odgovorna za vseobčo slovensko politiko, se je pa začela doba najhujših krivic, zatiranj in prešerna samozavest Nemcev. Slovenski uradniki na višjih mestih so se nadomeščali z nemškimi, slovensko uradovanje se je omejilo, Nemci so dobili posebne šolske nadzornike in vlada je, kjer je le mogla, priščipnila težko priborjene slovenske pravice.
Napredni časopisi in napredno občinstvo je ogorčeno ugovarjajo, toda vlada se ni nič ozirala na to, kajti imela je na svoji strani voditelje slovenske politike, naše klerikalce. Ti so molčali k vsemu, ker so morali molčati. Vladal je njih, na slabih nogah stoječim gospodarskim za-
Za oznanila se računa: trlstopna petlt-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserclji primeren popust.
vodom trosila tisočake ter jih tako podkupila. Očitno in jasno so se pokazali kot Efijalti in Iškarjoti slovenskega naroda. Prišlo je celo tako daleč, da so klerikalci demmcirali napredne časopise in napredne osebe, če so ti izkazovali simpatije bratskim balkanskim Slovanom. Razkričali so jih za veleizdajalce!
Vlada in Nemci so zato brez kontrole ugrabili zdaj tu, zdaj tam Slovencem pravice in se tudi niso strašili delati očitno krivico ter kršiti osnovne državljanske zakone na škodo Slovencev. Le na ta način je sploh mogoče, da se je v zadnjem času moglo zgoditi nekaj tako nečuvenega in brezprimernega, da ne moremo riajti primere.
Za ljudske šole na Koroškem se je odobrila knjiga, v kateri je zapisano, da je ljudstvo iz slovenskih pokrajin na Koroškem sploh na slabem glasu v deželi. Knjiga imenuje nas Slovence celo bindišerje, torej s psovko, s katero nas splošno zmerjajo Nemci. Tako zaničevanje, tako sramotenje v šolski knjigi je nekaj tako goro-stasnega, da bi morala zavreti kri vsakemu Slovencu. Storjena je ta podlost s pre-vdarjenim namenom hujskati že v šoli mladino proti slovenski narodnosti in krivično sramotiti slovensko prebivalstvo. In tako lopovstvo je odobrilo c. kr. naučno ministrstvo.
Vprašamo se, ali bi bilo mogoče, da bi se tako lopovsko sramotilo Slovence, če bi naši kleriklci ne molčali vedno k vsemu, karkoli je vlada uničila v škodo Slovencev? Ne, ne moglo bi se zgoditi, kajti vsakdo ima nekoliko narodnega ponosa v sebi, le naš klerikalec ga nima.
Njemu je najprvo to, da se vsakdo uniči, ki mu politično nasprotuje, bodisi, da 'je to njegov brat. Če imajo Slovenci drugod, ali pa tudi na Kranjskem kaj pravic ali nič, to mu je vseeno, da ima le on politično moč v rokah.
Zdaj nič ne pomaga in se klerikalci tudi oprati ne morejo, če so zaradi omenjene knjige interpelirali v državnem zboru, ali če so klerikalni listi začeli pisati, da se Slovencem godi krivica. Dokler bodo
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani.
napram vladi in v državnem kakor tudi v deželnem zboru zastopali Slovence, ne more biti in ne bo noč boljše!
Moramo le vzdihniti iz dna užaljene duše: Uboga domovina, ki te taki ljudje zastopajo!
Kranjski deželni zbor.
I. seja 5. februarja 1914.
Seje se je udeležil tudi škof Jeglič. Zasedanje je otvoril deželni predsednik baron Schwarz in povedal, da je cesar jjtrtenoval za deželnega glavarja dr. Šušteršiča, za namestnika pa barona l. iechtenberga. Dr. Šušteršič se je zahvalil za imenovanje in potem se je vršila zaobljuba poslancev v roke deželnegal glavarja. Napredni poslanci so vložili naslednje interpelacije:
Dr. Tavčar in tovariši:
Deželni zbor skleni:
1. Ob bližajoči se 5001etnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju izreka deželni zbor vojvodine Kranjske koroškim Slovencem svoje simpatije, zagotavljajoč jih svoje bratske ljubezni.
2. V imenu celokupnega slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti nečuveni žalitvi koroških Slovencev, ki jo smatramo za žalitev slovenskega naroda sploh in ki je dobila aprobacijo od nauč-nega ministrstva s tem, da je poraba Ebnerjeve knjige »Landeskunde von Karn-ten« dovoljena v koroških šolah. Stavek v tej knjigi:	»Das Volk aus der windi-schen Gegend hat iiberhaupt keinen guten Ruf im Lande«, ki ni samo razžaljiv, ampak tudi lažnjiv, zahteva, da se uporaba imenovane knjige takoj prepove, krivci pa kaznujejo.
3. Centralna vlada se poživlja, naj nasproti Slovencem, naj bivajo ti kjerkoli v naši državi, določilo člena XIX. državnega osnovnega zakona izvaja popolnoma nepristransko in pravično.
Dr. Ravnihar glede uredbe učiteljskih plač, pl. Š u k 1 j e glede železniške zveze Rogatec-Brežice-Novo mesto, E. G a n g 1 glede na uradne razpise učiteljskih služb in novega mostu čez Idrijo; J os. Lavrenčič glede podaljšanja železnice od Vipave do Postojne, regulacije Pivke in Nanoščice; poslanec M a z e 11 e pa, da se podeželi občinska pot iz Krasinca čez Cerkovišče do Kala in da se zgradi vodovod za Metliko in občine Radoviča, Prašiče, Suhor in Lokvico.
V deželni odbor so se izvolili stari odborniki.
Kot prva točka je bil prišel v razpravo nujni predlog dr. Latnpeta o žalitvi slovenske narodnosti, to je isti predlog, kakor ga je stavil dr. Tavčar. No, deželni glavar je dal Lampetovemu prednost. Predlog se je izročil ustavnemu odseku. — O poteku nadaljnje seje poročamo prihodnjič.
Nove določbe osebnih davkov.
ii.
Kakor pri pridobninskem davku, se je poslovna doba cenilnih komisij pri osebnih davkih podaljšala na šest let. Tudi novi udje cenil, komisije bodo odslej naprej morali ob nastopu svojega posla priseči, da bodo postopali pri komisijskih obravnavah nepristransko in imeli v tajnosti vse, kar bi izvedeli po komisijskih razpravah zlasti o razmerah davčnih zavezancev. Doslej so dobivali komisijski udje samo odškodnino za pota. Po izvršitvenem predpisu k osebnodavčni noveli bo pa pod gotovimi pogoji pristojala komisijskim udom tudi odškodnina za zamudo pri zaslužku ali pridobitku. Tudi zaupniki se bo-bo odslej imenovali za dobo šest let, do-čim dosedanji zakon glede poslovne dobe zaupnikov, imenovanih po deželnem odboru (mestnem magistratu), ni imel nobene posebne določbe.
Osebna dohodnina se bo odslej plačevala pri letnih dohodkih od 1600 K dalje. Dosedaj je moral plačevati tak davek že vsak, ki je imel 1200 K dohodkov. Za manj premožne kmete in obrtnike bo novi zakon olajšava. Pri dohodkih od 1600 K do 1800 K ostane davek v isti višini, kakor do sedaj. Pri dohodkih od 1800 do 10.000 K bo nastopilo zvišanje in sicer od 20 vinarjev do 6 kron. Čim višji dohodek ima kdo, tem večje zvišanje ga bo zadelo. Vendar zvišanje pri teh dohodkih ni posebno pomembno. Pač pa se bo zvišal davek v večji meri pri tistih, ki imajo letnih dohodkov nad 10.000 K. Pri dohodkih od 10.000 do 11.000 K se zviša davek za 15 K, pri dohodkih od 20.000 do 22.000 K se zviša za 67 K 60 v, pri dohodkih od 200 do 310.000 kron pa za 2730 K. Novi zakon ima tudi določbe, po katerih bodo plačevali neože-njeni višji davek, ki se prične šele pri dohodkih 2400 K. Plačevali bodo 15 odstotkov višji davek. Oni pa, ki morajo skrbeti
še za eno osebo, bodo plačevali 10 odstotni davek.
Napovedati bo treba vsako leto le dohodek prejšnjega leta, ne pa pri nestalnih dohodkih povprečni dohodek zadnjih treh let, kakor so morali n. pr. doslej storiti trgovci in obrtniki. Če ima žena ali kak drug rodbinski član postranski dohodek, se ta odslej ne bo več smel prištevati skupnim dohodkom hišnega gospodarstva, ako ti dohodki ne presegajo vsote 4000 K. Ta izjema velja samo za dohodke iz dela, torej brez sodelovanja glavnice. Če ima žena trgovino, ta izjema ne velja, pač pa, če je žena tovarniška delavka, učiteljica, šivilja itd.
Važna je tudi določba glede pomilostitve. Kdor je doslej napačno, torej prenizko napovedoval svoje dohodke, se ga ne bo kaznovalo za prejšnje neresnične napovedi, ako v bodoče ne bo namenoma zopet to storil. Za vse prestopke v preteklosti obstoji tedaj splošna pomilostitev, seveda le za one davkoplačevalce, ki bodo v bodoče v polnem obsegu zadoščali davčnim predpisom.
Ker se bo osebni davek začel plačevati šele od dohodkov 1600 K, ta davek torej manjših in srednjih kmetovalcev ne bo zadel.
RAZGLED PO SVETU.
Odgoditev državnega zbora.
Češki agrarci in radikalci so v zadnjih sejah državnega zbora obstruirali in niso dopustili, da bi se sprejel proračunski piovizorij. Vlada je vsled tega dne 31. januarja poslala parlament na počitnice in je z vporabo § 14. si sama dovolila začasni proračun. Poslanci ne bodo med tem časotn dobili nobenih dijet, kar bo za nekatere občutna izguba. Avstrijsko prebivalstvo se zaradi tega, da je poslala vlada parlament domov, prav nič ne vzemirja, ker dobro ve, da od takega parlamenta nima ničesar pričakovati. Državni zbor se pred marcem ne bo več sklical, ker bodo med tem časom zborovali deželni zbori.
Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora.
Kakor se sliši iz Gradca, se vrše zopet enkrai pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Namestnik grof Clary se trudi pridobiti Slovence in Nemce za obsolviranje nekega delovnega programa (ki bi v glavnem obsegal proračunski piovizorij). Graški listi pravijo, da ima upanje tia uspeh.
Goriški deželni zbor.
Goriški deželni zbor je imel 4. t. m. ,letos prvo sejo. Mandati laških veleposestnikov so se odkazali verifikacijskemu odseku. Proračun kaže 668.046 K. Dovolil se jle prispevek za uravnavo Soče 104.000 K jn za druga, obče koristna dela 155.015 K-
Tnterpelirali so: poslanec Mikuž radi otvoritve bordela v Tolminu, Dominko glede ureditve predpisov o kozjereji, Furlani glede trgovinske pogodbe z ■Italijo, Kovač radi smodnišnice pri Ajdovščini. — V tirolskem deželnem zboru so začeli italijanski liberalci obstruirati.
Odlikovanja.
Cesar je odlikoval ministra Heinolda in Ilochenburgerja z velikim križem Leopoldovega reda, voditelja finančnega ministrstva barona Engla pa z velikim križem Fran Josipovega reda.
Pegoudovi poleti v Trstu.
V nedeljo in v ponedeljek se je dvignil drzni francoski aviatik Pegoud s svojim Bleriotovim aparatom na polju na Zavijali. Gledalcev je bilo okrog 100.000. Ko se je dvignil prvič, je zaigrala godba marze-Jjezo. V višini 100 m je izvršil vratolomne vaje s svojim aparatom.Krožil je vodoravno, dvignil se je navpično in se spustil zopet navpično proti zemlji. V zraku je ostal približno pol ure. Gledalci so ga burno pozdravljali med poletom in po poletu, ko se je peljal z avtomobilom okoli letalnega polja. Za polete je dobil Pegoud 60.000 K, 5000 K paj za prevoz aparata. Iz Trsta je odšel v Pariz.
Preganjanje Rusov na Ogrskem.
Rusini, ki bivajo na severnem Ogrskem, so hoteli prestopiti iz unijatske cerkve v pravoslavno. Radi tega so jih začele ogrske oblasti kruto preganjati. Kdor je prestopil v pravoslavno vero, so ga žar-darji s silo tirali v unijatsko cerkev ter kruto pretepali take. Končno so obtožili take osebe veleizdajstva in ravno sedaj se vrši v Marmaroš-Sigetu sodna razprava proti obtoženim Rusinom. Ruski poslanec dume grof Bobrinski je prišel iz Rusije, da bi pričal v tej pravdi. Avstrijske oblasti so prosile ogrsko justično ministrstvo, da aretira in jim izroči grofa Bobrinskita, ker je imel ta pred nekaj leti veleizdajniške govore v zahodni Galiciji.
Izseljevanje iz Galicije.
Izseljevalno gibanje v Galiciji se zopet razširja. Na galiških kolodvorih so zopet aretirali več mladih fantov, ki so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti in izseliti v Ameriko. Pri mnogih so našli ponarejene potne liste in legitimacije. V raznih izseljevalnih agenturah so izvršili pre-liskave.
Albanija.
V Draču se pripravljajo za sprejem novega vladarja princa Wieda, ki bo kma-ju nastopil vlado. V prvi vrsti so morali skrbeti za močno telesno stražo, kajti novi vladar nič kaj ne zaupa svojim podanikom, kar ima čisto prav. Esad paša, ki je doslej vladal v Draču, je moral nai pritisk avstrijske in italijanske vlade odstopiti. Avstrija bo imela v Draču svoje posebno poslaništvo. V ta namen je že najela pri-
merno poslopje. Južne Albanije Grki še sedaj niso izpraznili.
Z Balkana.
V Petrogradu se mudita grški in srbski ministrski predsednik Venizelos in Pa-šič. Dognano je, da se med Grško in Srbijo definitivno sklene zveza, Romunska je tudi na strani teh dveh držav, dočim se Bolgarska in Turčija približujeta. Na Bolgarskem se bodo vršile nove volitve v parlament. Vlada upa dobiti večino, ker bodo tudi volilci v novem ozemlju volili, na kar bo vlada z vojaštvom in četaši pritiskala.
Revolucija v Peru.
Iz Lime poročajo, da so vstaši napadli vladno palačo in ujeli predsednika republike Peru. Po zaVzetju palače so se boji z vso silo nadaljevali. Ministrski predsednik in vojni minister Varela je ubit. — Dr. Avgust Durand, prejšnji vodja vsta-išev, je gospodar palače. Pravijo, da hoče sestaviti novo vlado.
Atentat na španskega kralja.
Po Parizu so razširjene vesti, da je bil v Sevilli izvršen atentat nal španskega kralja Alfonza. Vest se oficijozno demen-tira.
SLOVENIJA.
s Pozor, notranjski deželnozborski volilci! Volitev deželnega poslanca namesto umrlega dr. Žitnika se vrši 12. marca. Volilni imeniki za to volitev bodoi pri občinah v kratkem razpoloženi. Najbolj važen trenotek pri volitvah je čas reklamacij. Pazite zato, da izveste, kdaj bodo prvi dan volilni imeniki razpoloženi in glejte, če so vsi samostojni in napredni vo-ililci vpisani in če niso vpisani neopravičeni volilci klerikalne stranke. Reklamacije se morajo vložiti tekom 8 dni. Brez reklamacij se ne morejo doseči uspehi. Ko bi se pri zadnjih volitvah točno in natančno izvršile reklamacije, bi se dosegli veliko lepši uspehi za samostojne kmečke kandidate. Tako so pa klerikalci sleparili, kar na debelo, ker so izpuščali iz volilnih iimenikov naše opravičene, vpisali pa svoje neopravičene volilce. Pozor torej na volilne imenike!
s t Fran Višnikar. V četrtek dne 5. t. m. je v Ljubljani umrl višji sodni svetnik in bivši deželni in državni poslanec Fran Višnikar po daljši bolezni. Ž njim je (izgubil slovenski narod enega najboljših svojih sinov, vnetega nesebičnega rodoljuba, dobrotnika in zagovornika. Ribniška dolina, v kateri je kot sodnik večino svojih službenih let preživel, se ga bo še dolgo hvaležno spominjala kot svojega dobrotnika. Bil je vedno zvest pristaš narod-no-napredne stranke in njenega programa. Naj v miru počiva!
s Kranjski deželni zbor. Kranjski deželni zbor je imel v četrtek svojo prvo se-
jo. To zasedanje bo ravnotako izpadlo, kakor vsa druga v zadnjih letih. V sejah se sprejema in razpravlja to, kar hočejo nekatere kronane glave kranjske dežele, v prvi vrsti Šušteršič in Lampe. Ljudska volja, ki bi morala v edinem slovenskem parlamentu do veljave, nima tu prav nobene moči. Klerikalci imajo večino, to se pravi, imajo za poslance same kimavce, ki pritrdijo prav vsemu, kar njih veljaki hočejo. Ti kimavci ne zastopajo našega kmeta, kakor bi morali, ampak pomagajo gotovim ljudem, da morejo ti vresničevati svojo strahovlado v deželi in krivice, ki fjih vsak dan prizadeva deželni odbor posameznikom, korporacijam in celim stanovom. Dokler ne bo v deželnem zboru in odboru zagospodoval samostojni, neodvisni kmet, do tedaj tudi pričakovati ni izboljšanja razmer. Komur je tedaj na tem 'ležeče, da zavlada pravica v deželi, naj dela med svojimi prijatelji in tovariši za organizacijo samostojne kmečke stranke, ki mora v doglednem času priti v deželi na površje.
s Javen ljudski shod. Prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m., se vrši v Mestnem domu javen ljudski kot protestni shod proti raz-žaljenju slovenskega naroda po državnih oblastih na Koroškem.
s Gospodarstvo deželnega odbora in ljubljanskega mestnega magistrata. Da bi odvrnili pozornost odzapravljivega gospodarstva pri deželi, so začeli klerikalni listi pisati, da je mestno gospodarstvo v Ljub-ljaini, ki je v naprednih rokah, v neredu, da se je zapravljalo različne zaklade in celo, da se je goljufalo. Vse to ni nič res! Če bi le mogel deželni odbor za vsak izdatek s tako lahkim srcem odgovor dati, kakor ga lahko da župan dr. Tavčar za mestno gospodarstvo, bi bilo drugače v deželi. Pri vsem kričanju in gonji klerikalnih časopisov je edino to res, da si je mestna občina od različnih zakladov, ki so njena last, torej njeno premoženje, kakor vse drugo, izposojevalai za potrebne reči denar, da je torej sama sebi dolžna postala. Če si n. pr. kmečki gospodar posebej spravlja denar skupaj, da si bo kupil gozd, pokaže se pa potreba, da hiša nujno potrebuje popravila, zato vzame od onega denarja, ki ga spravlja za nakup gozda, in si z njim hišo popravi. To je vendar bolj pametno kakor če bi si denar izposodil na velike obresti, zlasti ko mu nakup gozda ni tako nujno potreben. Tako je delala tudi mestna občina ljubljanska ter si izposodila iz zaklada za električno upravo, iz vse-učiliškega in nekaj iz ubožnega zaklada denar, če ga je drugje nujno potrebovala. To se navadno dela pri vseh gospodarstvih in deželni odbor ne ravna prav nič drugače. Velika razlika pa je med enim ali drugim gospodarstvom, karnise daje denar. Deželni odbor ga maši v električne naprave na Završnici, ki ne bodo nikoli donašale dobička, ampak bodo le veliko breme za deželo, ki je bo še naše potom-
stvo klelo. Dalje so različne podpore takim koritarjem dali, ki niso prav nič potrebni. Za to naj se briga klerikalno časopisje, ne pa za vzorno mestno gospodarstvo, ki lahko vedno da odgovor in račune za svoje izdatke. Že več mesecev išče in stika revizijska komisija na ljubljanskem magistratu in menda ni prav nič drugega mogla najti, kakor to. Klerikalce mora to seveda silno jeziti, zato so začeli kričati o nerednosti v mestnem gospodarstvu, na čemer pa prav nič ni. Tudi oni, ki je kradel, kriči na begu: tat, tat! le da bi odvrnil pozornost od sebe.
s Iz deželnega odbora. Za upravo skupnega vodovoda v občinah Spodnji in Gornji Logatec se izdela in predloži deželnemu zboru poseben zakonski načrt. — Peticija mestne občine ljubljanske za redni letni prispevek k stroškom c. kr. obrtne šole in prošnja »S. P. D.« za redno podporo se odstopita deželnemu zboru. — Istolako naj deželni zbor sklene poseben pravilnih za revidiranje Deželne banke. Revizorji naj dobe za svoje poslovanje primerno odškodnino. — Odpoved deželnega lekarnarja se vzame na znanje. — Gradba vodovoda Stari trg in okolica se odda najnižjemu ponudniku trvdki A. Mure v Moravskih Hranicah za 147.945 K. — Za deželni muzej se nakupijo carniolica iz zbil ke plazivcev in dvoživk umrlega profesorja Schreiberja v Gorici. — Zahteva obiatnc bolniške blagajne Gassner 6: Glanzmann v Tržiču, da naj jej deželna bolnišnica dopisuje v nemškem jeziku, se odkloni. — Prošnja šolskih sester v Rep-njah za prispevek k gradbi novega šolskega poslopja se odstopi pred vsem priporočilno domači občini. •— Dovolijo se podpore sledečim gasilnim društvom: Št. Vid nad Vipavo 200 K, Naklo (za Gasilni dom«) 800 K, Stara Loka 200 K, Trebelno 300 K, Dobrava pri Bledu 350 K, Zasip 300 K, Gorje 400 K. — Poročilo o deželno-zborskih volitvah se predloži deželnemu zboru brez vsakega meritornega predloga. Večina deželnega odbora dvomi o veljavnosti volitve v dolenjskih in notranjskih mestnih volitvah in v mestni skupini Kranj-Škofja Loka.
s Na delo za napredno časopisje! Za razširjenje našega časopisja vse premalo storimo. Za vzgled bi nam morali biti v tem oziru klerikalci. Znane so mi vasi, kjer je na »Domoljuba« naročena skoro vsaka hiša, dočim za napredni list ni prostora, čeprav marsikateri gospodar čuti napredno. Kdaj se bomo mi toliko spreobrnili, da bomo svoje časopise razširili tako kot jih imajo klerikalci? Menda nikoli! Pisec teh vrstic ima že mnogo skušenj v tem oziru. Ako je komu priporočal, da si naroči ta ali oni napredni list, je dobil dostikrat za odgovor, da to preveč stane; ako pa je ravnoistemu rekel: pojdiva v gostilno, pa daj za vino, pa je bil takoj pri volji in je tej želji tudi ustregel. Da bi kdo kupoval celo knjige, pa je še
slabše, saj zelo redki to delajo. Razširjajmo naše liste, v prvi vrsti naš kmečki list »Slov. Dom«, ker potem bomo imeli v niem tako močnega zagovornika naših koristi, da se ga bodo vsi njegovi sovražniki bali.
s »Gostilničar.« Pod tem imenom je začel izhajati dvakrat na mesec gostilničarski strokovni list, ki ga toplo priporočamo vsem slovenskim gostilničarjem in kavarnarjem. List izdaja Deželna zveza kranjskih gostilničarskih zadrug in ima prva številka bogato vsebino, ki obeta, da bo to stanovsko glasilo ustreglo vsem zahtevam za razvoj, pouk in povzdigo slovenskega gostilničarskega obrta. List se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Marije Terezije cesta 16.
s Orožne vaje pri domobrancih se bodo leta 19i4. vršile spomladi in jeseni. Spomladanske vaje morajo biti končane najpozneje 15. junija. Z ozirom na stanovske razmere se lahko prosi, da se opravi vaja spomladi ali jeseni. Kdor misli prositi, naj se do 15. februarja zglasi z vojaško knjižico pri županstvu svojega bivališča.
s Nabori na Kranjskem se vrše v temile času: V Kočevju dne 2. in 3. marca1, nabornikov 360; v Ribnici 4. in 5. marca, nabornikov 300; v Vel. Laščah 6. in 7. marca, nabornikov 244; v Zužemperku 9. marca, nabornikov 494; v Novem mestu 11.,
12.	in 13. marca, nabornikov 4G6; v Trebnjem 14. marca, nabornikov 198; v Škofji Loki 16., 17. in 18. marca, nabornikov 455; v Kranju 20., 21. in 23. marca, nabornikov 430; v Tržiču 24. marca, nabornikov 108; v Radovljici 26., 27. in 28. marca, nabornikov 550; v Litiji 30., 31. marca in 1. apri-jla, nabornikov 498; v Višnji gori 3. in 4. aprila, nabornikov 313; v Črnomlju 6. aprila, nabornikov 194; v Metliki 8. aprila, nabornikov 184; v Mokronogu 15., 16. aprila, nabornikov 237; v Kostanjevici 18. aprila, nabornikov 197; v Krškem 20. in 21. aprila, nabornikov 316; v Radečah 23. aprila, nabornikov 198; v Kamniku 25., 27. in 28. aprila, nabornikov 447; v Lukovici 29., 30. aprila, nabornikov 303; v Ljubljani 18., 20., 21. in 22. aprila, nabornikov 665; na Vrhniki 24., 25. aprila, nabornikov 256; v Ljubljani 27., 28., 29. in 30. aprila, nabornikov 694; v Postojni 24.,
26. marca, nabornikov 257; v Senožečah
27. marca, nabornikov 100; v Vipavi 28., 30. marca, nabornikov 259; v Ilirski Bistrici 31. marca in 1. aprila, nabornikov 211; v Idriji 25., 27. aprila, nabornikov 310; v Logatcu 28. aprila, nabornikov 140; v Cerknici 30. aprila, nabornikov 138. — Glavni nabor za, mesto Ljubljano se potemtakem vrši dne 18., 20., 21. in 22. aprila. Dne 18. aprila pride k naboru I. razred domačih, dne 20. aprila II. in III. razred domačih, dne 21. aprila I. razred tujih in dne 22. aprila II. in III. razred tujih nabornikov k naboru.
Mila prošnja do vseh blagih, narodno čutečih src.
»Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano si bo začel graditi svoj lastni dom. Kdor pozna žalostne šentvidske razmere, pač ve, s kakšnimi težkočami se mora boriti on-dotno mlado sokolsko društvo. Na eni strani mu skuša črni Klanfar-Zabretov klerikalizem uprav po peklensko zastavljati ravno in čisto pot — to pa menda zato, ker šentvidski klerikalci čiste in naravne poti ne poznajo — na drugi strani ra manjka Sokolu za zgradbo potrebnih denarnih sredstev. In vendar je gradba Sokolskega doma v Št. Vidu tako nujno potrebna, kakor menda nikjer drugod. V črnem Št. Vidu je vendar še precej naprednih ljudi in tudi več naprednih društev, ki danes — žal — še nimajo svoje lastne strehe in se morajo potikati po privatnih, tesnih .prostorih, a še tistih je težko vsaki čas dobiti. Brez lastne strehe so razen Sokola tudi naša Kmetska hranilnica, društvo Žirovnikov zbor, Knjižnica Zirov-nikovega zbora itd. Dalje ni prav nobenega prostora, v katerem bi se zamogla vršiti kaka podučna predavanja. Ako bi se pa zgradil Sokolski dom, imele bi potem vse napredne korporacije dobro zavetje in tako bi nova zgradba ne bila le Sokolski dom, ampak pravcati Narodni dom. — Cenjeni rodoljubi! Odbor šentvidskega Sokola začne bodoče dni razpošiljati pismene prošnje do raznih priznanih slovenskih požrtvovalnih rodoljubov. Naj ne bodo te prošnje glas vpijočega v puščavi, nego vsak rodoljub, ki to polo sprejme, naj se zaveda svoje narodne dolžnosti ter na.i po svojih močeh daruje za zgradbo Sokolskega doma v Št. Vidu. Torej, rodoljubi, prispevajmo in agitirajmo! Delujmo neprestano in ne jenjajmo prej, dokler ne zaplapola ponosna zastava z novozgrajenega Sokolskega doma šentvidskega.
DOLENJSKE NOVICE.
d Iz Hotiča. Valovi so čolnič pokrivali, Jezus je pa spal. Vi, gospod župnik, pa sploh niste spali. Radi se vmešavate v posvetne reči. Kako ste ljudi učili, ko ste letali od hiše do hiše in gonili nezavedno ljudstvo v političen čoln oderuštva in slepote- Nas napadate kot nasprotnike svete cerkve, ko smo z vami vred pri službi božji. Mi pridemo v cerkev z namenom, poslušati besedo božjo, a ne nasprotstva. Ako nas boste pa še naprej dregali, bomo javno povedali, kar je bilo do sedaj zavito. Določili bomo gotov čas in vam pa dali ogledalo, kjer boste imeli priliko premišljevati božje zapovedi in svete resnice. Lahko se tudi vam pripeti kakor nekemu znanemu vašemu pristašu, ki je moral izpod svoje strehe poslati zaljubljeno ptičico.
d Iz Zasavja. Po Posavju se je spn. hajal »Domoljub« ali cirkus eseles, ah šment jo zavije v Zagorsko dolino do gosp. Tauferja, da mu pokaže svojo modrost.Go-spod Taufer je pa že sit tega neslaneža, zato mu vrže par vinarjev in mu želi srečno pot. Videč kisle obraze zagorskih liberalcev jo odkuri do Bregarja. Tukaj v krogu čemšeniškega raja se je čutil srečnega v svoji duši, zato je začel razkladati, kako je bilo prijetno po čemšeniških livadah svoj čas s Franckovim Frančkom kozje pasti. Ko dokonča svojo razlago, jo odrine proti Mediji do Mlinš, ne meneč se za izlaškega Pepeta in za kolovraškega Knola, po čem prodajata klerikalno baha-irijo. Na Mlinšah si je nabavil mrve baje za svoje skisane možgane, kajti mrva koristi onim, ki jih ima luna v svoji moči. Mimogrede je dospel do liberalnega Kovača. Ko si dovolj ugleda to redko prikazen, je začel šteti Kovačeve obiskovalce. Toda glej šmenta, takoj je pogrešal dolgojezičnega mešetarja in par ščetinastih koštrunov. Kovač mu pa nesrečo takoj pojasni, da mu ni za farovške kimavce, ki bi jim naj svo-’jo pšenico mlel tri leta na upanje in da obiskovalcev mu še ne bo zmanjkalo, ker je kar šest drugih pristopilo. Boltin bo imel še dovolj prilike si ogledati klerikalno glorijo, dokler bo eseles marširal po naši dolini proti Vačam. Ko je dospel na Vače, je začel ubijati vaške purgarje, češ, da so neke klerikalne poštenjake sodišču naznanili, ker so pri volitvah sleparili. Ko so ga dovolj okrtačili, jo popiha v svoj brlog, da si dela načrte za prihodnji obhod.
d Iz Sodražice. Skoro povsod na Kranjskem, kjer si duhovniki prisvajajo neomejeno oblast, je kaj zanimivega povedati. Tudi tukaj imamo kaplana, ki misli, da mora biti vse po njegovi volji. Pa kakor se čuje, nas bo kmalu zapustil, kar ne bo nikomur žal. Pridige govori tako dolge, da .ljudje v tem hudem mrazu kar nestrpno teptajo. Med govorom, ki je vse prej kakor cerkven, dela vsakovrstne opazke. Ko mu pa zmanjka besedi, kriči nad otroci, da se ljudje nad tem kar zgražajo. Seveda tudi ne pusti v miru naprednih časopisov, kar grmi čez nje. Pri tem pa katoliške naravnost zapoveduje naročevati, zadnjič je ce-Jo govoril, kaj se pomaga boriti za katoliško vero brez orožja in to orožje so klerikalni časopisi, torej mora imeti vsaka hiša vsaj en tak list, šele potem se more biti poveličan. Torej bodo ti novodobni kaplani naredili morda še cerkveno zapoved, da bi morala imeti vsaka hiša katoliški list (»Domoljub«). To bi bilo dobro za katoliško tiskarno, še bolj seveda za klerikalce. Zadnjo nedeljo pa je postalo to kaplanče kar cerkven birič; pred oltarjem klofuta otroke, med krščanskim naukom pa je začel še celo poditi ljudi od zadnjih vrat bolj v cerkev; ko ga ni neki deček takoj ubogal, ga je oklofutal, potem pa še vrgel skozi vrata ven. Torej tako se novodobno pospešuje vera. Sicer bi se dalo še mnogo
N
zanimivega povedati, toda naj ostane še kaj za prihodnjič.
d Škocijan pri Mokronogu. Pod mojo častjo je odgovarjati ali se zagovarjati na podla obrekovanja in sumničenja »Domoljubovega« dopisuna. Oseba, ki si ne upa pogledati poštenjaka v oči in se skriva za varnim hrbtom urednika, imunega, me ne more žaliti; tem manj, ako nima toliko ponosa in vesti, da bi si s polnim imenom upal podpreti svoje trditve, da mu pred sodnijo zavežem jezik. V mojih očeh in v očeh vseh poštenih je tak človek nesramen obrekovalec. Odgovorna sem le svojim predstojnikom, ne pa onim, ki hočejo s satanskim nasmeškom in s pomočjo časti-kraje spraviti ljudi v nesrečo. Toliko enkrat za vselej. — Za c. kr. poštni urad v Škocijanu pri Mokronogu, dne 4. februarja 1914. — Marija Urbančič.
d Škocijan. Razno. Krmežljavec hoče vsekakor doseči rekord v blatenju in častikraji in to specielno onih, ki si brez sramu niti čevlja ne obrišejo ob njegovo črno suknjo. Zadnji čas ga bodeta trpko v oči naša pošta in gosp. nadučitelj. Oba sta strankarsko strastno liberalna. Pustimo to veselje.Lump ostane lump,naj tudi opravlja cerkvene obrede in se pripravlja na sv. misijon. Bi li mi sodili po njegovih dejanjih in dejanjih onih, ki jih on vzgaja, bi morali biti njegovi učitelji na gimnaziji in letne-natu pravcati butci in propalice. Tega količkaj razsoden človek ne bo strdil, zato pa Ione, ker ne miruješ, bodi povedano, da ti bo dala javnost in državni pravdnik primerno spričevalo vzgoje onega svetnika in vlačugarja, ki je bil vaš pristaš in tvoj učenec, sledeče: Malo pred božičem je bil bivši tukajšnji dacar, ki službuje sedaj nekje pri Ljubljani, v Gradcu na dopustu. Prišedši domov, je pravil in slikal gniusne orgije, ki se jih je soudeležil v graških bordelih z nedoletnimi deklicami. Zadnjo nedeljo pred odhodom ie ta svi-njar razpenjal hlače in vpričo večje družbe
kazal.............in	zopet popisoval, kako
j e hodil v —■ Rim. To se je zgodilo v družbi podrepnikov, ki so se naslajali ob pi-kanterijah tega brumnega svetnika. Priče na razpolago! Ker je to javno pohujšanje, zahtevamo, da se za to pobriga pristojna oblast. Tonetu pa čestitamo na njegovem učencu, kakor tudi vsi klerikalni bandi na svinjarju, ki se je pehal za čast božjo in tarško nadvlado. Kdor se zanima za podrobnosti, naj povpraša organista Berganta, ki je sekundiral pri tem moralnem produciranju. Drugič, zob za zob, Tone, pa pridemo z natančnimi imeni.
d Iz Semiča. Naš Stanko je ves čas pred deželnozborsko volitvijo raz leco brbral politiko tfer o neki klerikalni brošuri, katero ima naprodoj po 30 vin. komad. Radi te trgovine z brošurami obvestimo semiške orožnike, naj blagovolijo g. župnika vprašati, je-li ima dovoljenje za prodajo brošur, ker po naših zakonih ne sme nikdo trgovati z blagom brez obrtnega li-
sta, veliko manj pa s tiskovinami. Mislimo, da zakon velja za vse enako! Te župnikove brošure niso za drugo, kot da nerazsodnim ljudem razum pačijo. Ker mi farani vzdržujemo duhovnike ter vse cerkve cele župnije, smemo zato tudi zahtevati, da nam v naših cerkvah od nas plačana duhovščina raz leco razlaga nauk Kristusov in sploh božjo besedo, ne pa klerikalne laži. Naša duhovščina si res menda misli, da je seniiški kmet tako zarukan, da bo njegovo manj kot nič vredno klobasarijo verjel. Krivica se nam s tem godi, da se nam z umazano politiko v cerkvi čas krade ter sveti kraj oskrunjuje z ničvrednim političnim blebetanjem. Včasih se kak duhovnik zadere, da vera peša. Kdo je temu vzrok, ni nam težko uganiti: politikujoča duhovščina, ki zanemarja svoj posel ter ga nadomešča s klerikalno politiko. To se dogaja pri našem župniku g. Stankotu, ki zanemarja tudi v šolah krščanski nauk, plačo pa vleče. Ce primerjamo prejšnji čas s sedanjim, je velika razlika: prejšnji duhovniki so učili: delaj mir, sedanji: delaj razdor in nemir! Mogoče se bodo sedaj, ko so volitve minule, ti božji čas kradeži ter oskrunjevalci najsvetejšega kraja kaj poboljšali. Bog jim pomagaj do pameti, da se ne bi po krivici imenovali božji namestniki, kot žalibog sedaj. Njim ni bilo nobeno sredstvo presirovo, samo da se doseže umazani cilj. Osobito sovražijo ti junaki »Slovenski Dom« in njegove bralce 'in preklinjajo naročnike samo zato, ker se hoje, da se bo tudi kmet spametoval. Ta pravični časnik prinese časih kako čedno vest o kakem maziljencu. Ko je imel pred nekaj leti v Semiču misijonar pridigo za moške, je pričel: Vi, možje, ste skoro brez izjeme tatje! Marsikateri si je mislil, kako more ta bedak na prižnici mene s tatom zmerjati, saj sem pošten in nisem nikomur nič ukradel. — Nato reče: Izmed vas ima večina tukaj v gori ali kje drugje zidanico in v nji vino. Marsikateri se ga večkrat prav pošteno navleče, tvoja žena ,in ostala družina pa doma žejo, glad in pomanjkanje potrebne obleke trpi itd. Ti pa po nepotrebnem popijaš božji dar, ali ni to tatvina? Ker ti nisi tega sam pridelal, ampak ti je družina pomagala, tudi ne smeš sam popiti. — Ravno te besede veljajo tudi za naše duhovnike. Mi kmetje lahko rečemo: Vi, politikujoči duhovniki ste vsi tatovi, ker kmetska kurija voli svo-;jo poslance v deželni zbor, vi nam jih pa z vašo zvito politiko uropate, ker poslance blatite, da so liberalci, brezverci in da jjim sploh kradete ugled. Potem so izvoljeni taki poslanci, ki zastopajo koristi škofov, duhovnikov in njih koritarjev, kmet pa ostane brez svojih zastopnikov. Samo izkoriščevalcev ima dovolj in ti vaši zastopniki nalagajo kmetu nove davke. Ali je to pošteno delo? Mislim, da ne. Dokler so bili duhovni še pametni in mirni, je bil narod složen, drug drugemu naklonjen, sedaj se pa blati napredne, vzbuja
sovraštvo in pravi: Tega se ogiblji, da te ne okuži, duhovniki se pa vendar tega nočejo bati, kajti, ako smo mi napredni kristjani tako hudobni, zakaj prideš k nam po bero, po pšenico, vino? Ali se ne bojiš, da bi se tvoja črna duša, tvoje vreče ter sodi od liberalnega pridelka okužili? Ali (jih ni lahko v dno duše sram, da nas sovražijo, obenem pa iščejo koristi od nas?.
Napreden kmet.
GORENJSKE NOVICE.
g Iz Javorij nad Škofjo Loko. Gorje pri nas dekletu, ki postane nesrečna radi srčne ljubezni. Naš župnik ali fajmošter jo prekolne do dna pekla; ošteva starše, nezakonskemu otroku ne pusti zvoniti več kakor z dvema zvonovoma. In vendar, kaj se je tak otrok pregrešil sam na sebi? Nesrečna mati, ta že tako dosti trpi od zasmehovanja hudobnih ljudi, a povrh pa še zmerjanje in grožnja od strani neotesanega iajmoštra, ki se smatra za nekaj več, a povsem pregledan ni na njem drugega kot zavedna ošabnost, kakor sploh pri vseh, pa vsaj večinoma kranjskih duhovnikih, ki so si svesti svoje sedanje moči nad nezavednim ljudstvom. Pravi turški paša! Ni pa naš župnik tako strog nad svojimi podrepniki. Pri nas je zagrešil prvi faj-moštrov podrepnik neki Peterc iz Muro-va največje pohujšanje. Stari ljudje, ki so že osiveli, zatrjujejo, da niso vedeli, da se more kaj takega zgoditi, da bi se moški spolno družil z moškim. Če tudi je napravil pohujšanje celi fari, ga naš fajmošter zagovarja v cerkvi, da ga hočejo le nekatere osebe uničiti, odtod tako opravljanje. Ta nečistnik je bil pretekli teden nekaj dni v preiskovalnem zaporu. In ko je prišel domu, že je šel v nedeljo na kor. Vse se je spogledovalo nad takim početjem. Seveda, opisani je največji fajmoštrov agitator in priganjač pri volitvah. Pri zadnjih volitvah je vse glasovnice ravno ta nečistnik štemplal z Jarcem in Demšarjem. Zato ga pa naš župnik tako zagovarja. Menda je rekel proti neki osebi: To ni nič hudega, je le nekaj zunanjega. Zakaj je pa hodila žena opisanega k župniku tožit in se jokat, da bi ji pomagal ga odvaditi te svinjarije. Med drugim pa ljudje tudi tako ugibljejo in sodijo, da je župnik sam največ kriv tega, ker naprej in naprej straši in vpije, kak greh je ženska in kako se je je treba ogibati, tudi na daeč na okrog. No, so si mislili ti, pravzaprav Peterc: z žensko se ne sme, je prevelik greh, se je treba
lotiti pa fantov. Tu se ni treba nič bati, nobenih nasledkov, če bi sodnije ne bilo, že prav nobenih. Res, ljudje, ki tako mislijo, imajo prav in ne dolže po nedolžnem faj-moštra kot kiivca. On kakor tudi drugi duhovniki naj bi bili bolj ljubeznjivi, ne tako odurni, in naj bi ne obsojali vsake prave ljubezni med fantom in dekletom kot največji greh, pa bi se morda taka pohujšanja ne godila kot so se zdaj par let pri nas. In naj sodnijsko stvar izteče tako ali tako, da se je res godilo to, spričuje govorica med ljudmi, ki ni še le od včeraj. Priča tudi to, da se je Peterc, ko je slutil, da so mu na sledu, takoj zaletel k doktorju za pomoč. In tudi, da je fajmošter o vsem tem prej dobro vedel, o tem so ljudje do trdnega prepričani. Zakaj zdaj tako zagovarjanje celo v cerkvi. Seveda po njegovem se ni z nobeno žensko pečal, še s svojo ne. In to je veliko manj greh kakor pa, če uganja še take nenravne stvari s kakim fantom za kakim grmom. Res, kaj že cerkvi vse prav ne pride! Pravijo, da je vsem mati, vsem pravična, a kakor se vidi, tu pri nas ni tako. Lahko si velik grešnik, pa vendar ne grešiš. Po mnenju našega gospoda župnika je sloli tako. Ljudje pa mislijo drugače: pravijo, da bi bilo bolje biti brez petja v cerkvi kot da tak pohujšlji-vec celi fari še poje v cerkvi. Tudi mislijo, kar imajo več ali manj prav, da se cerkev oskrunja s tem in da bo moral škof, ko bode zopet birma, nanovo blagosloviti. Nekaj je že na tem, a vse pa tudi ne. Škof, ko bo zvedel, kako vneto je ta prebiral in sc na pamet učil njegove rdeče in druge bukvice, in bil s tem tudi zapeljan, bo gotovo župnikovih misli, da cerkev ni okužena in da je to že prav majhen greh pred onim, če se fant s kako mlado in lepo dekle speča. Za predpust je pa nam to le prav prišlo, imamo vsaj že o čem govoriti.
g Iz Stare Oselice. »Slovenski Dom« je že večkrat poudarjal, da ni lepo, napadati posamezne osebe. Kar pa se godi pod kleiikalno strahovlado, razburi najbolj mirno kri. Našega župnika že poznajo či-tatelji »Slovenskega Doma«. Imamo tudi Marijino društvo. Po naključju mi je prišlo v roke mistificirano pismo, ki ga je pisala že bolj postarna Marijna devica nekemu dekletu, in sicer v takem tonu, da si najbolj razuzdani človek ne upa misliti, ali še kaj pisati. 1 o so sadovi našega župnika. Ravnotako je naš župan čez vse oblasten človek, saj ga pozna vsa Poljanska dolina, kako se je bahal z občinskimi tisočaki. — Opozarjamo ga, naj neha, sicer pridemo z drugim gradivom na dan.
NOTRANJSKE NOVICE.
n Zagorje na Pivki. Cesar je polno sice, rado iz ust gre, tako je tudi moje srce polno našega blaženega župnika g. Baloha grdih obrekovanj in nesramnih napadov na mojega moža, ki je v vsem pošten in
dober gospodar, skrben oče svojih otrok, ki ni bil še ločen od svoje žene, ne od prve, kakor tudi ne od mene, kakor sem to že parkrat slišala od g. Baloha staršev. Prvi napad na mojega moža je bil dne 9. oktobra 1912 pri Balohovi beri. Takrat še ni vedel, da je moj mož liberalec. Takoj, ko je v hišo prišel, je bilo vse dobro; vsel je k možu k čevljarskemu stolu, kjer je mož ravno šival čevlje, in rekel, kako njemu usnje in smola diši. Nato sem se jaz nasmehnila, pa mi je rekel župnik: Rejs, rejs! Potem obstane, se ozre okoli in vidi »Slovenski Dom«. Nič več mu ni dišalo ne usnje, ne smola, vsa hiša je bila v naj-hujšem smradu, da smo imeli že velik strah, da bo blagi župnik kar kronee pustil, da si potem tudi jaz zanje naročim »Slovenski Dom«. Pa je bil mož vendar dober; odložil je čevelj, vstal s stola in šel iz sobe v kuhinjo ter odštel kronce. Za zahvalo pa mi je rekel, da ne dobi odveze pri spovedi in tudi v hišo da ne pride Obhajat. In res ni hotel priti v hišo, ko je mati od moža umrla nagle smrti. V nedeljo je še sama v cerkvi prejela sv. zakramente, v torek ob 4. zjutraj je pa umrla. Mislim pa, da smrt tudi pri njegovih pristaših ne bo izbirala. Drugi napad je bil, ko so priredili gasilci ples v »Gasilnem domu« v korist društva. Moj mož je šel točit pivo, kakor gre navadno k vsakemu plesu. To je njegov zaslužek, kakor župniku mašo brat. Pa je bil takoj v »Domoljubu«: Škalek, liberalec, komandira gasilno društvo. Tretji napad je bil na cesti. Z možem sva šla iz Knežaka, župnik pa v Knežak. Župniku je moj mož rekel: Mene pustite v miru, jaz sem pošten. Nato mu iie župnik zabrusil: Ja, v žepu najbolj! Še !imam dobra dela našteti, prišla bodo vsa na dan; če ni kaj resnice, pa ugovarjajte, toda s polnim imenom, kakor storim jaz!
Ivana Čopič, Zagorje na Pivki.
ZAGORSKE NOVICE.
zg Iz Zagorja ob Savi. V »Domoljubu« št. 5 se neki dopisnik zaletava v gosp. Jos. Zimmermanna glede oskrbe pokopar lišča, češ, gosp. Zimmermann še toliko ne skrbi, da bi sneg izkidal iz pokopališča; njemu je le edino na tem ležeče, kje se kupi rakev. Če se ne v njegovi trgovini, bi skoro ne dal prostora. — Iz celega dopisa zveni zlobno obrekovanje in obenem se hoče gosp. Zimmermanna z lažmi in zlobnim podtikanjem očrniti, a tukaj se je dopisnik »Domoljuba« korenito urezal, ker mi predobro poznamo razmere, katere so vladale svoj čas na pokopališču, namreč takrat, ko je še vladala klerikalno-nem-čurska klika. — Gospod Zimmermann je prevzel pokopališče v takem stanju, da si ob najlepšem vremenu gazil do gležnjev blato in poleg tega skoro suho blagajno. — Danes pa je zagorsko pokopališče en;a-ko mestnemu in poleg tega še lepo pre-
nioženje v blagajni. — Torej gosp. dopisnik, vprašajte raje preje svoje pristaše fin potem kaj pišite, da se ne boste ■osmešili.
OSTALI SLOVENSKI KRAJI.
o Z Goriškega. B o g a j e v i d e 1. Ves ^esel je priletel domov zvečer mladi Tonček in materi klical: »Mati, mati, boga sem vide!« — »Kje pa?« ga vpraša mati. »Pod oknom naše Maričke. Rdeč nos je imel in čl no suknjo, pa po oknu je ropotal « — »Ne govori tako, ljubi otrok, ko to ni res; saj bogovi ne vasujejo.« — »Res je res, mati. Ko sem za oglom poslušal, mu je na-*a Marička odprla okno in rekla: Moj ljubi bog, ne delajte tega škandala! Kaj vas je prijelo. Pobegnite, moj bog, da naju ne zasačijo ljudje.« — »O, hudič naj vzame kaplana!« — »Kaplan, fejst poba, ima rad punce: zavrne junak.« — Farju je zaušnico dal neki fant pri Sv. Luciji ob Soči, ker je oblastno nekaj šaril in razmetaval po Ljudski knjižnici. Fant je dobro preudaril svoj posel in sedaj hoče pijani fajmošter počiti od jeze, ker ga ne more tožiti. Tako je prav! — Goriški »Nori Čas« hoče imeti svoje slepce v temi, da lahko potvarja. — Goi iški župniki in kaplani norijo proti »tango* plesu. To je nesramno, da morajo biti punce samo po farovžih, kjer vsi skupaj zabavljajo čez liberalce. Razširjajte »Slov. Dom« posvod. Tak list potrebujemo tu'li na Goriškem, da odklenka za vselej farovškemu gospodstvu.
o Zima v gorah- Ta teden je začel tukaj naletavati sneg. Padlo ga je precej. Vendar se promet prosto giblje. Mraz je, da hoče vse popokati.
o Iz Tolmina. Tukaj je neki hud kaplan
— ki kiade čast poštenim ljudem. Če bi se ponavljalo, ga slečemo pred javnostjo.
— Goriški škof je izdal okrožnico, v kateri prepoveduje duhovnikom brati ali pisariti v starostrujarski glasili »Gorico« ali »Primorski List«. To je med prebivalci vseh slojev vzbudilo pozornost, če se mu ne meša. Seveda, če bi znorel, zažene vsa klerikalna druhal:	liberalci	so	krivi! —
Goriški deželni zbor je sklican na dan 4.fe-bruarja L 1. — Laški vohun. V Gorici so aretirali nekega Gasperaza, ki je vohunil v prid Italiji. Izročili so ga okrožnemu sodišču. — Požar v Gorici. Dne 29. januarja zjutraj je izbruhnil požar v delavnici L. Breščaka. Ogenj so komaj zadušili. Skoda se ceni na 21.000 K in je krita z zavarovalnino. — Istrski poslanec Pangerc je baje odložil svoj mandat. Vzrok je neka poneverba, ki znaša 60.000 K. — Kmeta preklinjajo goriški klerikalci, češ, mi in samo mi, vse naj gre po farovški komandi. Res, zdaj s farji preklinjamo Gregorčiča in njegove trabante. O ironija! — Kako se nagiba človeški temperament! — Časi se spreminjajo in naši značaji z njimi. Pa vse to se nam zdi neumljivo. Bombe, na-
merjene na kmete, se razpočijo na njih glavah, pa je dovolj.
o Sveti nauk. Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho. Spotoma pade med razbojnike, ki ga oropajo in pobijejo. Pride po tisti poti človek, ga vidi in odide. Pride urug človek, stori isto. Zadnji pa pride njegov velik sovražnik in ga reši smrti. Ali se . a držijo tega duhovniki? Ne, nikdar! — S e b i č n e ž i. Nekega duhovnika je kmet v Tolminu naprosil, da mu napravi prošnjo na davčno oblast. Zaračunal mu je 15 K, obenem ga svaril pred liberalnimi zakotnimi pisači. Ali ni to odrtija! Kar bi drug naredil za dve kroni, pa računa duhovnik 15 kron! O, vi slepci!
GOSPODARSTVO.
0 sajenju sadnega drevja.
(Konec.)
Kot že omenjeno, se mora postaviti v jamo, predno se jo zalsuje, kol. Potem damo na severno stran kola majhen kup dobre zemlje, tako da bo gledala malo iz jame. Nato postavimo nanj drevo, kateremu razvrstimo njegove korenine poševno navzdol.
Za sajenje sta potrebni dve osebi. Prva drži drevo, druga pa z rokami korenine pravilno uravnava in jih razprostira na vse strani ter jih zasiplje z dobro prstjo, tako da ne ostane prav nič praznega prostora, ne med, kakor tudi ne pod koreninami, kajti prazni prostori povzročijo plesnobo in gnitje korenin. Zato se mora pri sajenju zemlja tudi dobro poteptati, da se vsi prostori napolnijo. Navada je, da se pri sajenju drevo trese, kar pa ni prav, ker potem pridejo korenine zopet iz tiste 3ege, v katero smo jih poprej uravnali. — Zato je delati pri koreninah le z rokami. Gledati je posebno na to, da se da vrh korenin dobro prst, potem pa šele zasuje s tisto prstjo, katero smo zadnjo izkopali iz jame. S to zemljo se napravi okoli drevesa do kakih 20 cm visok in 1 do poldrug meter širok drevesni kolobar, ki naj bo tako narejen, da ima v sredi kotlino, da se potem deževnica proč ne odtaka. Dobro je tudi pri sajenju drevo močno zaliti. Ako pa je po sajenju suho vreme, pa je sploh večkrat treba zalivati.
Svariti pa je kar najbolj pred preglobokim sajenjem, kar se pri nas še pogostokrat vrši, kar je največkrat tudi vzrok, da drevo začne bolehati in ne rodi. Glede globokosti sajenja js meniti,da mora biti drevo vsajeno ravno tako groboko, kot je raslo poprej v drevesnici.
Končno je drevo privezati še h kolu, j n sicer le začasno (provizorično) z vrbo, ker se zemlja vseda, dal nam drevo ne obvisi na kolu, ker potem bi bil lahko ves naš trud zastonj. Šele, ko se je zemlja popolnma posedla, ga je povezati trdno, kar se stori navadno s slamo v podobi
osmice. Konec vezi se pa z vrbo h kolu priveže. Odločno pa je svariti pred rabo žice za vezi, ker se preveč zareže v drevo, kar lahko mnogo škoduje.
Končno bodi omenjeno, da je tudi potem skrbeti za drevo, ko je vsajeno.4Cake tri ali štiri leta mu je obrezavati krono, da napravi lepo obliko. Sploh pa moramo tudi pozneje skrbeti zanj, ne pa samo pri saditvi.
Toliko sem se namenil, da napišem našim gospodarjem o saditvi. Ako bodo imele te vrstice le količkaj uspeha, je moj namen dosežen.
Pridelovanje lucerne.
Lucerna ali nemška detelja je v naših krajih povsod že dobro znana krmska iastlina, ki nam daje največ in tudi najboljše zelene ali suhe krme. Ta detelja nam poleg tega da tudi najbolj zdravo krmo in trpi tudi do deset let na eni njivi, ako ji dobro strežemo in nam daje spomladi tudi najzgodnejšo zeleno krmo.
Lucerna ima globoke in močne korenine, včasi tudi do 2 m dolge. Zato potrebuje globoko in rodovitno zemljo, da more dobro uspevati. Stalne mokrete ne trpi, pa tudi v pesku ne more uspevati. Najbolj ji ugaja srednjetežka in ilovnata zemlja. Kar pa se tiče podnebja, pa ji pri nas povsod ugaja. Najboljše pa nam uspeva, če jo pridelujemo po močno pognojeniti okopavi-nah. Na njivi jo pustimo toliko časa, dokler nam daje povoljno košnjo.
Če hočemo, da nam bo dala ta detelja dobre pridelke, ji moramo zemljo dobro obdelati in sicer predvsem dobro očistiti plevela in dobro pognojiti. Sejemo jo spomladi in sicer jo je vedno bolje sejati nekoliko bolj pozno, ko se je zemlja nekoliko ogrela. Navadno jo sejemo pri nas med oves ali ječmen, pa tudi kar samo. Ako jo sejemo med žito, je treba gledati na to, da sejemo žito zelo na redko in moramo potem žito pokositi zeleno, ker nam potem ako ga pustimo zoreti vsled morebitnega poleganja vso lucerno lahko pokonča. Tri setvi sami pa je gledati posebno na to, da sejemo vedno dobro seme, ki je popolnoma očiščeno in kaljivo. Sejati pa jo moramo zelo na gosto; na hektar se porabi 30 do 40 kg semena, katerega se mora plitvo zavleči.
Lucerna nam daje na leto največ košenj. Pri košnji pa je gledati posebno na to, da jo pravočasno kosimo, da nam preveč ne oleseni. Navadno se pridela na hektaru v 4 do 5 košnjah do 100 kvintalov suhe krme, v dobrih razmerah pa tudi več.
Ako hočemo, da nam lucerna dolgo časa ostane dobra, pa ji moramo tudi dobro streči, ker drugače ne moremo pričakovati dobrih pridelkov. Navadno se jo mora vsako drugo leto dobro pognojiti in vsako spomlad dobro prebranati.
V splošnem pa je vedno gledati na to, da lucerno porabljamo kar mogoče za ze-
leno krmo, za kar nam zelo veliko odleže. Za krmo pa jo moramo začeti zgodaj kositi, da nam preveč ne odraste, ker med tem, da pridemo s košnjo na drugi konec njive, jo že na prvem zopet lahko kosimo. Če smo jo pričeli zgodaj kositi, nam da tudi pet košenj na leto. Ako pa se jo hoče porabljali za suho krmo, pa jo moramo pričeti kositi takrat, ko prične cveteti, ker le takrat pridelamo dobro suho krmo.
....
« '
Nekaj o špargljih.
Ta zelo dragocena rastlina je pri nas še jako malo znana. Smelo lahko trdim, da je večini našega kmečkega ljudstva na Kranjskem še skoro nepoznana. Pridelujejo jo pač v mali meri sempatja nekateri posestniki, zlasti v ljubljanski okolici, a to v tako majhni meri, da to niti v poštev ne pride. Pač pa pridelujejo špargelj v večji meri na Goriškem, to posebno v okolici Gorice, kjer dobijo zanj lepe denarce, ali dobili bi lahko še mnogo več, če bi ga pridelovali po novem načinu.
Špargelj je zelenjadna rastlina, ki pa ni za navadno kmečko mizo, pač pa za gosposko, ker se jo vsled svoje priljubljenosti in dobrote zelo drago plačuje. Vsled 'tega bi bilo želeti, da bi tudi pri nas na Kranjskem pričeli v večji meri pridelovati to rastlino. Piscu teh vrstic je znano pridelovanje šparglja, s katerim se je imel priliko že sam pečati, na Koroškem v okolici Št. Vida. Tam se prideluje posebno fine šparglje, ki zelo slovijo in se jih pošilja zelo daleč naokoli po najboljših hotelih in najboljšim družinam. Pridelujejo tam šparglje v tako veliki meri, da dobijo zanje nekateri tudi po več stotakov. Lastnik špar^ljevega nasada, pri katerem se je pisec teh vrstic imel priliko prepričati o do-bičkanosnosti tega pridelovanja, je dobil kako leto tudi čez 1000 kron za prodane šparglje. Prodaja se tam navadne šparglje po 1 K 40 v do 1 K 60 v kilogram, fine, lepe in izbrane, debele, takoimenovane »solo« šparglje pa po 2 K kilogram. Na Goriškem pa jih prodajajo po 60 v do 1 K kilogram. To pa samo raditega, ker tam pridelani šparglji nimajo cene vsled napačnega pridelovanja.
V naslednjem hočem popisati nekoliko pridelovanje šparglja,posebno tako kot delajo na Koroškem.
Glavna stvar za pridelovanje šparglja je to, da se ima na razpolago rahlo in najboljše proti solncu, tedaj proti jugu obrnjeno zemljo. Čim rahlejša je zemlja, tem boljše nam špargelj uspeva. Predno se hoče napraviti špargljev nasad, je postopati tako: Zemljo se v jeseni prekoplje (preri-gola) kakih 60 do 80 cm globoko. Svet ostane čez zimo v kepah in neporavnan, da se razzebe. Med prekopavanjem zemlje se zmeša med zemljo star strohnen les, hlevski gnoj in pa sploh vsakovrstne odpadke, kar je treba dobro zmešati z zemljo. Spomladi pa, ko se je zemlja nekoliko
osušila, da se lahko obdeluje, pa se prične s sajenjem, za kar se porablja navadno dveletne špargljeve sadike. Vse delo se takole vrši: Najprej se svet lepo zravna (splanira) in potem se določi vrste, katere so po 1 m narazen. Potem se po teh vrstah skopljejo kake 30 cm široki in ravno tako globoki jarki. V jarke je nasuti drobnega komposta ali vsaj fine prsti zelo na debelo, nakar se vsadi nanj, to kakih 40 do 50 cm narazen špargljeve sadike, katerim se korenine lepo razprostro in zasuje z dobro prstjo ali kompostom tako, da se napravi male hribčke. Kot rečeno, se vsadi na vsakih 40 do 50 cm eno sadiko, ako so pa slabe, pa tudi po dve. Zasuti se sme k večjem 15 do 20 cm, ne pa več, ker potem lahko ne požene vselej. Tako je saditev gotova. Na vrh teii hribčkov pa se natrosi nekaj hlevskega gnoja. Poletu pa se mora ta prostor držati čist; med vrstami pa se lahko prideluje tudi kako drugo zelenjavo, solato, kolerabe itd. V jeseni se čez poletje zrastlo steblovje kakih 10 cm visoko pokosi in zopet natrosi na vrli hribčkov gnoja, katerega se spomladi pograbi na strani hribčka in z zemljo razsuje. Seveda je treba držati prostor čist od plevela in v jeseni zopet tako storiti kot lani, kar je delati leto za letom. Šele tretje leto po nasaditvi se sme pričeti z rezanjem špargljev. Tako napravljen šparg-,ljev nasad trpi tudi nad 20 let. Rezati je šparglje vsako jutro. Ako kak grm izumre, ga je nadomestiti z novim.
Na ta način se špargelj dolgo časa lahko obdeluje in se lahko dobi mnogo zanje. Navadno nam njiva, na kateri imamo špargelj, prinese še enkrat toliko kot kak drug pridelek. Sadike se najlažje kupi pri vrtnarjih ali pa se jih tudi lahko doma pridela. Rezati pa smemo pričeti šparglje šele v tretjem letu, pa ne dalj kot do konca rožnika, da nam preveč ne oslabe. Da je imeti prostor od plevela vedno čist, je umljivo.
Seveda za špargelj tudi ne bo prišel kupec na dom, pač pa je treba inserirati po dobrih in razširjenih časopisih, najboljše dnevnikih in tednikih, katere bere mnogo ljudi, kar se posebno dobro splača. In če potem naročniku postrežemo z dobrim blagom, se bo potem še mnogokrat oglasil, ako pa mu damo slabo blago, pa ne bomo slišali več o njem, saj nalročil ne bo nobenih več.
Toliko se mi je zdelo potrebno spregovoriti o tem. Kdor bi o tej stvari morda želel zvedeti kaj več, dobi lahko potom uredništva tozadevna pojasnila.
LISTEK.
Cigan.
(Dalje.)
»Zdaj se hočeva pobližje seznaniti, ko sva v tako čudnih in romantičnih okol-nostih postala prijatelja. Sicer so imena
postranskega pomena, vendar so potrebna med ljudmi. Moje ime je Evgen Šamon. Moji starši so mi zgodaj umrli, a vendar nisem postal uboga sirota, kajti moj stric Klavdij Šamon me je vzel za svojega in me dal tudi študirati. Študije sem seda} dovršil, čeprav sem ves čas veselo živel, ker mi je dal dobri stric vedno dovolj denarja. Stric Klavdij je bil poprej trgovec in živi sedaj v Bernevilu na holandski meji kot zelo bogat zasebnik in jaz sem njegov dedič.«
»To je izvrstna lastnost,« je smehljaje rekel tujec, »in zato vam želim srečo za tako prijetno bodočnost.«
»Se mi prav nič ne mudi,« je zaklical študent, »strica ljubim kot očeta, kakor je tudi zame bil in radodaren je tudi dovolj,, da mi ni treba misliti na dedščino. Študije sem tukaj dovršil in moj stric mi bo omogočil, da bom postal odvetnik v Bernevilu. Eden njegovih prijateljev hoče namreč odvetništvo opustiti in je čakal le še toliko,, da sem napravil izpite in da se pri njem še malo izurim. Ze v par dneh se vrnem domov. Danes sem se poslovil od veselega življenja in veselih prijateljev, toda moj namen ni, da bi s tem odložil vse mladostno veselje. Tudi v svojem resnem poklicu bom ostal vesel in dobre volje. Trudil se bom, da postanem dober odvetnik in komaj čakam, da dobim kakšen zamotan kazenski slučaj, da bom mogel kakega nedolžnega rešiti. Kaj takega mi bo pripravilo največ veselja in ponosa, toda to je prihodnjost, ki leži.še v negotovosti; za zdaj se veselim, da zopet vidim svoje rojstno mesto, dobrega strica Klavdija in malo sestrično Margo, ki je bila še napol otrok, ko sem pred tremi leti odšel in je sedaj najbrže že dorasla deklica.«
»Aha — sestrična? Stric ima torej hčer in la zavzema gotovo svoje mesto v vaših načrtih bodočnosti?« je vprašal tujec ter se dobrovoljno nasmehljal.
»Ni ravno tako,« je odkrito odgovoril Evgen. Mala Marga je hči oddaljenega sorodnika mojega strica, in sicer njegove žene, s katero ni imel otrok. Stric skrbi za gospo Belarjevo in njeno hčer, s katero pravzaprav nisem nič v sorodu. V mladosti sva se igrala skupaj; kako bo sedaj, še ne vem. Še vedno živim od dneva do dneva in doslej še nisem bil nezadovoljen s svojo usodo. S tem sem vam povedal zgodovino svojega življenja in svoje rodbine. Ni veliko, zato pa pričakujem od pri-hednjosti več, zlasti če boste stali vi ob moji strani.«
Stisnil je roko svojemu gostu in ga vprašujoče ogledal.
Tujec je vzdihnil in trpko rekel:
»Kar ste mi o svojem življenju povedali, je res malo, toda tudi pomladno jutro ne nudi več kot vonj in luč in nado na lep dan. Mladost mojega življenja je bila pa vsa v megli in komaj še vem, če smem r&-čunati na kakšno veselo bodočnost.
Ime mi je Miran Valenta. Moj oče je
bil najemnik pristave grofa Rinkurta blizu Remsa. Zaljubil se je v mlado ciganko, v lepo Mardetio, kakor so jo ljudje imenovali. Iz ljubezni do njega je zapustila cigansko četo, s katero je okrog hodila in ji pridobivala zaslužek z lepimi plesi k tamburinu, s pesmimi na harfo in z vedeževanjem iz roke. Moj oče, ki je bil precej premožen, je rojake svoje ljubljenke bogato odškodoval za izgubo. Lepa Mar-dena je postala njegova žena in moja mati. Kljub neenakosti njih narave in vzgoje sta se vedno ljubila in kot otrok sem videl, kako vdano je ljubila moja mati resnega očeta, kako srečen je bil moj oče, če je slišal njen vesel smel*, in njene mehke, v srce segajoče pesmi. Mati je storila vse, da se je uživela v tiho in delavno življenje novega doma; to se ji je posrečilo. Bila je vzor pridne, skrbne in varčne gospodinje. Sosedje kakor tudi hlapci in dekle so jo> ljubili in spoštovali, — le sorodniki mojega očeta so jo vedno sovražili, ker mu niso mogli odpustiti, da je vzel tujo ciganko, o kateri ni nihče vedel, odkod je prišla, v svoj dom in rodbino. Nekaj skrivnostne romantike potujočega naroda, iz katerega je prišla, je pa vendar ostalo v nji. Večkrat, ko je z menoj hodila po polju in grmovju, mi je pravila o svoji otroški dobi, o svojem potovanju skozi gozdove in pustinje, naučila me je spoznavati zelišča in njih lastnosti; v poletnih večerih mi je imenovala zvezde s čudnimi tujimi imeni, učila me je čitati pisavo nebesnih znamenj in kako so zvezde v zvezi z usodami ljudi ter vplivajo na njih celo življenje. In jaz sem jo razumel, čeprav je oče smehljaje kimal k njenim besedam. Da mi je bilo vse razumljivo, kar mi je mati pravila, je bila vzrok kri, ki mi je podedovana od matere tekla po žilah, zato sem se tudi vse naučil. Predno sem še poznal kakšno črko, sem že znal v zvezdah brati, razločevati njih različno svetlobo in z ostrim očesom spoznavati sence, ki so padale od njih žarkov na ljudi. Tudi fine čute ciganov sem od nje podedoval. Vsakega sem lahko spoznal na njegovem posebnem vonju, lahko sem občutil, če je kak človek meni ali mojim prijateljem prijateljsko ali sovražno naklonjen, če bo srečno ali nesrečno vplival na mojo usodo — tudi danes mi je ta dar ostal, — tako sem videl v zvezdah, da se mi bo nekaj čudnega prigodilo, ko sem se danes zvečer v bulonskem gozdiču izprehajal. Bolj nego premišljevanje in namen me je čudni nagon, ki se mi kakor povelje notranjega glasu pojavi, pripeljal na pot, po kateri ste šli pred menoj.«
»Torej govori ta notranji glas ugodno zame,« je veselo vzkliknil Evgen, »torej čutite, da sta najini usodi v srečni zvezi med seboj?«
Miran ga je sanjavo pogledal.
»Ne vem,« je rekel. »Sicer čutim, da si nisva sovražna, da se zvezde, ki vladajo najino življenje, tesno dotikajo na svojih
potih, — toda vidim tudi, kako nastopajo črne sence, kakor temni grozeči oblaki in križajo pota najinih zvezd. Jasno mi sicer to ni, še manj, kaj prinaša prihodnjost, toda skoro se mi zdi kakor bi ležala v najini prihodnjosti skupna nesreča, ki nosi v sebi smrt in pogubo, kakor oblak strelo in nevihto.«
»No,« je zaklical Evgen, »brez nesreče ne živi noben človek, toda če je nama skupaj namenjena, se je še manj bojim. Boljšega orožja zoper nesrečo ni, kakor pogumno in zvesto prijateljstvo. In prijatelja hočeva biti in ostati, kaj ne?«
Stisnil je Miranu roko in ta mu je odgovoril:
»Skoro se mi zdi, da mora tako biti, kakor da bi se že dolgo poznala in nič več ne ločila. Toda poslušajte moje življenje do konca. Moja lepa, ljuba mati je umrla, ko sem bil deset let star. Oče je hotel, da moram študirati, zato sem obiskoval gimnazijo. Učenje je potolažilo mojo žalost, napredoval sem dobro in v nekaj letih sem bil tako daleč, da bi lahko napravil izpit za vseučilišče. Poklica si še nisem izbral; oče je hotel, naj se vsega naučim, kar se je mogoče učiti in naj se potem odločim. Toda usoda je hotela drugače. Moj oče ni mogel preboleti izgube svoje Mardene, moje ljube, lepe matere. Bolehal je bolj in bolj in umrl, ko sem hotel iti na vseučilišče. Zapustil je premoženje, ki sicer ni bilo prav veliko, a bi vendar zadostovalo za moje potrebe. Za varuha so mi določili očetovega brata, ki je bil izmed vseh sorodnikov najbolj hud, da se je oče oženil s ciganko. Upravljal je tudi moje premoženje in me takoj vzel iz gimnazije, češ, da je učenje nepotrebno opravilo, ki je dobro le za lene sanjače, kakor sem jaz. Ukazal mi je, da moram opravljati kmečka dela, ki jih nisem razumel in sploh z menoj delal kakor s hlapcem. Zelo sem trpel od tega poniževanja in sovraštva, ki mi ga je stric očitno ka’zal. Naposled nisem mogel več tega prenašati, postal sem uporen in neubogljiv. Hotel sem iti v širni svet, kajti nikjer nisem bil bolj sam in tuj kot tu, kjer bi moral biti moj dom. Vprašal sem strica po dcdščini, toda ta se je le norčeval. Tedaj sem vzel rojstni list in izpričevala in sem odšel. V nekem večjem mestu sem prišel v cirkus. Imel sem naj-brže od svoje ciganske krvi to lastnost, da sem bil v vseh telesnih vajah izredno uren.	(Dalje prihodnjič.)
Ognjeniki. Peklenski ogenj.
Fr. Pirc.
Kaj so ognjeniki? Po odgovor na to vprašanje moramo iti daleč nazaj, morda več milijard, gotovo pa več milijonov let. Pravzaprav bi moral iti prav tja do začetka tistega naravnega razvoja vseh svetov, ki ga navadno imenujemo stvarjenje sveta. Torej še v tisto dobo nazaj, ko so po
neskončnem prostoru, po katerem se danes giblje in suče in kroži milijarde soln-čniii in zvezdnih teles, vse njih prvine ali prasnovi plavale v podobi zredčenih plinov, ko na tem prostoru, katerega le brezkončnost more objeti, ni bilo še nič drugega, kakor gosta plinasta megla, iz katere so se vsled združevanja in odbijanja posameznih prvinskih elementov porajali prvi začetki današnjih solnčiiih svetov in iz katerih so se izločili manjši svetovi, med njimi tudi naša zemlja. Ampak pri tem porodu svetov bi se z ozirom na omejeni prostor predolgo zamudili. Naj zadostuje, da si vsaj mimogrede ogledamo porod naše zemlje. To moramo storiti, zakaj1 v njenem porodu najdemo tudi povod življenja današnjih ognjenikov, oziroma ognjenikov sploh.
Mislimo si pred seboj velikansko, skozinskoz razbeljeno plinavo kroglo — naše sobice. Ta krogla je morala biti v prvotnem stanju zares velikanska, kajti še danes, ko je pred davnimi milijoni leti bilo jz solnčne krogle porojenih osem današnjih planetov in nebroj manjših nebesnih teles, imenovanih planetoidov in seveda tudi naša zemlja in mesec, znaša premer sobica 1,394.000 km, je torej blizu 109krat večji od premera naše zemlje. Ali da razločneje pojasnim: 1,284.000 takih krogel kot je zdaj naša zemlja, bi napolnilo tisti prostor, ki ga zdaj zavzema snov (materija) solnca.
Iz te velikanske krogle se je med drugimi svetovi izločila tudi naša zemlja. Bila 'je kot njena mati — sobice izprva razbeljena plinova krogla. Prostor, v katerem je pričela svoje samostalno življenje, pa je bil silno mrzel. Hote ali nehote, je morala oddajati svojo vročino okolišu tega lede-nomrzlega prostora. To pa ni moglo osta^-ti brez posledic za razbeljeno kroglo. Ohladila se je v toliko, da je iz razbeljene plinove krogle nastala ognjenotekoča. Toda tudi na to stanje je vplival mrzel svetovni prostor. Saj nas vsakdanje izkušnje zlasti po zimi uče, kako še tako razbeljena peč polagoma izpuhteva svojo toploto. Pri-išel je čas, ko se je žaječa tekoča krogla morala na površju ohladiti. Teško raztop-iljive kemiške spojine (n. pr. kremenokisla galutiina) so se začele sesedati. Med njimi se je pa vedno naraščajočemu ohlajevanju pričela delati izprva tanka skorja ali škra-lup. (Vzemimo vzgled iz vsakdanjega življenja: Če postavite jed od ognja na hladnejši prostor, zapazite kmalu zgoraj se delati lahko skorjo, ki je kmalu ohlajena, do-čim je pod njo jed še močno vroča).
Tak je bil začetek zemeljske skorje ali tal. Ta skorja je zabranjevala nepo-siednji vpliv notranjega ognja na razne parne tvarine, ki so v podobi plinov še plavale v ozračju, predvsem pa voda, ki /je takrat še ni bilo na zemlji, nego je plavala v podobi pare še visoko v ozračju. Začel se je tisti naravni proces, ki ga vidimo še danes: pare v zraku so se izpre-
menile v vodo. Ko pa je prišlo že tako daleč, da se je voda izločila iz parov, je šlo ohlajenje spodaj še vedno ognjene zemlje hitreje naprej. Zdaj šele je za zemljo, kakor je danes, prišel čas pravega poroda. Ker si ne smemo misliti, da se je začetek zemeljske skorje po vsej današnji zemlji enakomerno in oh istem času izvr-išil (ker tudi snovi, ki so to prvo skorjo tvorile, niso bile povsod enako razdelje-ine), si tudi ne smemo predstavljati, da se it proces izločitve vode iz parov po vsej zemlji ob istem času in enakomerno izvršil. Voda se je mogla le na istem delu zemlje izločiti, koder je bila zemeljska! skorja že dovolj ohlajena, ker sicer bi iz preveč vroče skorje izpuhtevajoča toplota vodo zopet izpremenila v pare, še predno bi bila voda dosegla njeno bližino. Zato pa je tam, koder se je skorja dovolj ohladila, nastal pravcati »vesoljni potop« — nastalo je prvo morje. Ali brez posledic pa prvo na zemljo padla voda ni mogla ostati tudi za one dele, ki za ta proces še niso bili dovolj ohlajeni. Učinek je moral biti strašanski,zakaj to je bil prvi grozoviti boj med ognjem in vodo. Dva, še danes najhujša sovražnika sta prvič trčila skupaj. Le v malem primeru si morejo strahoto tega prvega boja predstavljati tisti, ki so tako srečni, (časih pa tudi zelo nesrečni), da dandanes opazujejo povod ognjenikov izpod ogromne množine morske vode. Ali o tem izpregovorimo pozneje.
To je vse lepo, bo rekel kdo izmed bralcev, ampak do sedaj nam ta človek !še prav nič ni povedal, kako so nastali ognjeniki. Do sedaj smo samo slišali, kako je po mnenju francoskega učenjaka Laplace (izgovori Laplas) najbrže nastala zemlja. Kaj pa z ognjeniki?
Prijatelj, nič se ne razburjaj! Ravno v porodu zemlje in sploh vseh drugih svetov, je obenem vtelesen tudi povod ognjenikov. Ogenj in voda sta oče in mati naše
S tihim korakom,
da komaj zapazimo, se pogosto priplazi nesreča. Zaupajoč svoji zdravi življenjski moči, tega izpočetka niti ne smatramo za tako resno. Mislimo, da izgine samo od sebe. Medtem pa narašča bolj in bolj, in ko se domislimo, da bi kaj ukrenili proti temu, je že silno naraslo in primanjkuje nam moči za hranitev svojega zdravja. Prav posebno velja to za prehlajenje, ki se tako rado prenese na prsi in se javlja s tesnobo
zemlje, pa tudi ognjenikov. Ali še razločneje povedano: Ognjeniki niso nič drugega, kakor globoko pod današnjim zemeljskim površjem v posameznih votlinskih prostorih ohranjeni ostanki nekdaj ognje-notekoče sestave naše zemlje. Ognjeniki so še danes žive priče, da je zemlja prvotno bila ognjenožareča plinova krogla, ki se je spričo ledenomrzlega prostora, v katerem je začela in nadaljevala svojo pot okoli solnca, od površja navzdol polagoma ohladila. Globočine, iz katerih bruhajo ognjeniki, pa so tudi priče, da je napačno misliti, da je samo jedro ali središče naše naše zemlje še dandanes ognjeno žareče, češ, da se je vpliv ohlajevanja) površja zemlje šele proti središču ustavil. Prihodnjič napravimo — seveda le v duhu — malo potovanje v globočine zemlje in te-dai se bomo z naravo ognjenikov še bližje seznanili.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar.
Listnica uredništva.
Dopisov brez podpisa ne priobčimo. — G. Jos. BI. v Clevelandu: Rade volje objavimo zanimive novice, le pišite!
Dober zajtrk
samo z našo žitno kavo. Zaračunamo v platnenih vrečicah po 5 kg K 4’—. Da se pa prav posebno ohrani, jo pošljemo pri prvem naročilu v lepo okrašeni pločevinasti škat-lji (imitacija starega srebra^ kakor na poleg stoječi sliki) v skupni teži 5 kg za K 4'50. Poštnino plačamo sami. V teh škatljah ohrani kava cele mesece svoj izborni okus.
Oldrich Vitaček, praga-Karlin št. 204. odd. 18.
v prsih, zbadanjem v plečih, hropečo sapo in draženjem h kašlju in bog ve s čim vse še. Ako pravočasno rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsafluid« se te nadloge kmalu rešimo.
O tem smo se sami pogosto prepričali in tudi mnogi zdravniki potrjujejo dobre uspehe Fellerjevega fluida z zn. »Elsai-fluid«. Gospod dr. Josip Estmeister, Wil-denau, p. Aspacli, piše, da Fellerjev fluid pri vsak dan nastopajočih motitvah zdravja služi izborno. Gosp. dr. Kittel, Kralj. Vinogradi, piše, da je v svoji praksi porabljal Fellerjev fluid že več let z izbornim
»ali ..Slovenski DonT.
Jajca za nasad!
Perutnina čiste elitne rase:
Rumene Orplngtonke 15 kom. K 6 Bele Wyandottos 15 kom. ■ »5—8 Bele Mlnorke 15 kom. . . „ 6—8 Rumene Orplngtonke (angl.
import) 12 kom...................12—24
Piščanci po dogovoru 1
Cene izključljivo poštnine in stroškov. Na vsako vprašanje odgovarjam, ako se pošlje znamka za odgovor.	13
H. Wei51, Djakovo (}(rvatska).
Končno se je našlo najboljše v svetovni industriji za žepne ure.
Žepna ura, fina elegantna ploščata, iz double-zlata, odlikovana znamka se dobi za K 4 % — Ta ura ima fino kolesje na sidro in se navija vsakih 36. ur. Ura je 18-karatna. Jamči se za uro štiri leta. — Ura stane K 490, če se naročita dve uri, staneta samo 9 kron. Vsaki uri se doda lepa elegantna šatulja Ženske ure podobnega modela, elegantno izdelane, prodajam po K 6.80.
Tudi imam v zalogi krasne srebrne ure z dvema pokrovcema in različnimi umetniškimi okraski po K 6—. Vsak riziko je izključen, v slučaju, da blago ne ugaja, vrnem denar ali zamenjam blago. Pošiljam naročila z obratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj!
3gnacij Cypres, v Krakovu, Szevska c. 131453.
Moški in ionske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj.
Ur. med. j(. Secmann, SommerfelD 84
(Bez. Frankiurt-Oder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. 94
uspehom in prav tako sodijo mnogi drugi zdravniki.
Pri trpljenju vsled prehlajenja, pri vseh vrst bolečinah se izkazuje za izbornega pomočnika in bi ga naši bralci morali vedno imeti pri hiši, ker 12 steklenic stane samo 5 K franko.
Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbar-ske kroglice z zn. »Elsa kroglice«, 6 škat-ljic za 4 krone, naj bi vsi naši bralci za varstvo proti želodčnim težavam, zagate-nju itd. naročili pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 318 (Hrvaško).
...........ci.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica 5tev. 2., lastna hiša.
obrenti.tj« vlogd na knjIZloč a	v	tekočem računu najugodneje. Z ozirom na avoj polnovplačanl delniški kapltat 8,000.000
kron !r» 1.00.000 kron rezervnih fondov ponuja največjo varnost za ves tuji denar. Promet na leto ččz 1400 mlllonov kron.
Preskrbuj d vse denarne zadeve najkulantneje. 6	Podružnice	v	Splitu.	Celovcu.	Trstu.	Sarajevu.	Gorici	In	Celin.
------------------ Poslovalnica I. o. kr. avstrijske državne razredne loterije. -------------------
Jj ££&
OldrichVIlšček
ProhaKarltn
tržne cene v Ijubljani
1	kg	govejega	mesa	I. vrste .	.
1	»	»	11* n •	•
1	„	,i	n	HI* ii *	*
1 „ telečjega mesa....................
1	„	praSlčJega	mesa	(svežega)	.
1	„	„	„	(prekajenega)
1 „ koštrunovega mesa . . .
Prašiči na klavnici ....
1 „ kozllčevega mesa ....
1 kg masla............................
1 „ masla surovega....................
1 „ masti praSlčje....................
1 „ slanine (Speha) sveže. . .
1 „ slanine prekajene ....
1 „ sala..............................
1 „ surov, margarinskega masla 1 „ kuhan, margarinskega masla
1 jajce...............................
1 / mleka.............................
1 „	„	posnetega...............
1 „ smetane sladke....................
1 „ ,i kisle .........................
1 kg medu.............................
1 „ čajnega surovega masla . .
1 piščanec,...........................
1 golob...............................
1 raca ...............................
1 gos.................................
1 kapun ..............................
1 puran...............................
100	kg pSenlčne moke	St	0	.	.
100	,,	„	,i	L	1	.	•
100	„	„	,i	n	2	.	.
100	■■	n	n	n	3	•	•
100	,,	,,	,i	i,	4	.	.
100	„	i.	.i	i,	5	.	•
100 ii	n	n	n 6	.
100	ii	ii	i.	.i	7	.	.
100	n	,i	n	n	8	.	.
100 „ koruzne moke .... 100 „ ajdove moke . . . . 1. 100 „ ajdove moke . . . .11.
100 . ržene moke......................
1 / fižola............................
T-ET. : : : : : : : :
1 „ kaSe..............................
1 „ ričeta............................
100 kg pšenice........................
100 „ rži.............................
100 „ ječmena.........................
100 „ ovsa............................
100 „ ajde............................
100 „ prosa belega....................
100 „	„	navadnega	.	.	.
100 „ koruze 1913.....................
100 „ činkvantina.....................
100 „ krompirja.......................
Lesni trg.
Cena trdemu lesu 11 do 12 K. Cena mehkemu les 71—do8 —K
Trg za seno slamo, in steljo.
Na trgu je bilo
voz sena .................. ,
„ slame....................
» »telje...................
„ detelja . . . .
Cena
od
do
K
h K h
60
40
20
80
60
90
40
00
60
00
80
60
90
76
40
00
II
20
08
90
40
30
40
40
10
C0
Pozor!
Pozor!
um PUH Mi«.
4 pari (evllev za samo 9 kron.
Ker je več velikih tvoinic ustavilo plačila, sem bil pooblaščen velik oddelek čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur: 2 para moških In 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoširano, z močno zbitimi usnjatimi podplati, veleeleg. najnovejša fasona, velikost po št Vsi 4 pari stanejo samo 9 kron. Razpošilja po povzetju
J. O E LB, izvoz čevljev, Novi Sande c, Oallclla štev- 123.	14
:: Zamena dovoljena, tudi denar nazaj. ::
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 31. januarja 1914.
Dunaj: 37, 36, 19, 46, 34. Dvignjene v sredo, dne 4. februarja 1914. Gradec:	59,	57,	18,	35,	83.
Brno:	61,	7,	3,	66,	76.
za moške obleke v naj večji izbiri pri
[mi & Geikman.
Ljubljana, Stritarjeva ulica 11. 4.
Ženske
pri motitvah (zastajanju krvi) ne jemljo krogljic, tablet, praška, čaja brez vrednosti. Mojo prijetno zauživalno, preizkušeno zajamčeno neškodljivo sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostovoljna zahvalna pisma. Velika škatlja K 4.85 poštnine prosto.
Diskretno pošilja dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Niederlausltz.)
Na željo se dopošlje iz dunajske ali budim-peštanske razpošiljalnice, zatorej carinske neprilike izključene.	94
Bvnisch
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perie:
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K, boljšega 2 K 40 h, prima polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, iinega 10 K, najlinejSi prsni puh 12 K.'— Kdor vzame 6 kg dobi Iranko.
Zgotovijene postelje
is gostonitega rdefiega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, s 2 sglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12K; 14, 16 K; zglavniki 8 K, 8 K 60 n, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 18-—, K 14 70, K 17 80 in K 1'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4*60, 6 20 in K 6*70; podpemica iz močnatega ritastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12*80, K 14*80. Rapošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se vrne denar. „	63
S. Benlsch, Dešenlce, št. 953, Češko.
Bogato Hustrovao cenik zastonj In Iranko. "H
mminiinposmiK
reglstr. zadr. z neomejeno zavezo
vabi na svoj
IV. rii občni ir
ki se bode vršil dne 15. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih
v svoj prid
1m or
ne smete v
vzeti ničesar razen
staro preiskušeni pristni
DNEVNI RED:
1.) Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.) Odobritev računskega zaključka zal. 1913.
3.) Slučajnosti.
Na Igu, dne 6. februarja 1914.
Načelstvo.
V slučaju nesklepčnosti 'prvega vrši se pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki pa je glasom § 35 pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih.
kavčukov
čigar nedosežna kakovost uživa svetovni sloves.
Pazite torej nepogojno na zgoraj-===== šnjo varstveno znamko. =
zdrave živali, ki dobro pre bavljajo in rade žro, krepko, težko krasno živino, krave, ki dajo veliko mleka inkure, ki neso veliko jajec, imajo vsi kmetovalci, ki se ravnajo po 10 zapovedih za kmetovalca in primešajo piči 2—3 krat na mesec Ma-stlna. Mastin je dr. Trnk6cyja redilno varovalno sredstvo. — Mastin je bil s prvimi kolajnami odli-van in ga porabljajo milijoni previdnih kmetovalcev. Idi k svojemu trgovcuin kupi zavoj Mastina za 60 vin., 10 zapovedi pa zahtevaj zastonj, tudi če ne želiš Mastina, ali pa piši ti ali tvoj trgovec tvorniški zalogi: Lekarna Trnk6cy v Ljub-ljani, ; zraven rotovža. Ta lekarna razpošilja 5 zavojev Mastina za 4 K poštnine prosto.
xxxxxxxxxxxxxxxx
I M Irtu lili |
v volnenega ln perllnega blaga v za ženske obleke, svilnate jj H rute In šerpe samo pri
* LENASI & GERKMAN, *
X Ljubljana, Stritarjeva ul. it. 4. X X Tkanina, platno za rjuhe brez X X šiva, preproge, zavese ode]e, X
X
Vsa oprema za ženine in neveste.
X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti
moški oslabelosti?
Velezanimiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska	94
dr. med. D. Seemann, Somraerteld JMFfo.).
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse, mogoče (aparate, krog-ljice, metode, praške takozvana ojačila itd), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov.
Sifilitiki!
Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov
razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska
dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Lausltz).	94
T^d-ina, SLOVEHSTSEZA orožna tovarna
I s PUŠK ARNA „P. WERNIG“ 1!:: BOROVLJE - KOROŠKO ::
PIŠITE PO:
CENI K
1914
61
-r oTTCiTr-ir' tsttgttt! _____ streuivo
n
G-ospodaxstvo posojilnice vodijo gospodje:
Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani.
Šiški.
Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Franc Jarc, posestnik v Medvodah.
Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani.
Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani.
Rezervnega zaklada kron 800.000.
Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-
Ob sobotah In dnevih prod prašniki od 8.—1. popoldne.
i
Telefon štev. 185.
Ustanovljena 1881.
Kaeun i •»▼str. pošt. fitr. »4.888.400
Pri ogr. poet. hran. st. 19.864
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18
v lastnem zadružnem domu.	Žiro-konto pri avstro-ogrski banki.
Obrestuje hranilne vloge po 4 3/4%
==’ brez odbitka rentnega davka, katerega pla&uje posojilnica sama za svoje vložnike. — Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ■s	ves	denar pri njej popolnoma varno naloien-
1
E
4
Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.
\7 6. štev.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1914.
Leto VI.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako sobolo in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: trlstopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni Inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica 5t. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Narolnina in oglasi se naj poSiljajo na upravniilvo „Slo». Doma"»Ljubljani.
Uboga domovina!
Ce pogledamo le šest let nazaj, odkar so neomejeno zagospodovali klerikalci kranjski deželi ter tudi v državnem zboru prevzeli vodstvo vseslovanske politike, vidimo prešerno naraščanje nemškega živ-|lja nele na Kranjskem, ampak sploh na Slovenskem. Kdor pazno zasleduje vse pojave: odrivanje slovenskega jezika iz uradov in šol, nastavljanje nemško-nacijo-nalnih uradnikov na prvih mestih v slovenskih deželah, mora priti do prepriča-prevzeli vodstvo vseslovenske politike, naravnost prodali slovenski narod vladi in Nemcem.
Klerikalcem je šlo edino za to, da stro moč in vpliv narodno-napredne stranke v deželi, vse drugo jim je bilo deveta briga. Nobena žrtev v narodnem oziru jim ni bila prehuda, vse je od njih dosegla vlada in Nemci, da bi se le uničila ona stranka, ki je tako neomadeževano držala kvišku slovensko zastavo in pri vsaki priliki, kjer se je hotelo škodovati slovenskemu narodu, zastavila ves svoj vpliv, vso svojo moč, da je preprečila kako tako nakano. Takrat smo Slovenci uživali svoje pravice vsaj na Kranjskem nemoteno, pa tudi drugod se ni upala vlada očitno delati krivic slovenskemu narodu. Kakor hitro je pa klerikalna stranka s pomočjo vlade, Nemcev in vseh sovražnikov slovenskega naroda omejila vpliv napredne stranke in je postala tako-rekoč ona odgovorna za vseobčo slovensko politiko, se je pa začela doba najhujših krivic, zatiranj in prešerna samozavest Nemcev. Slovenski uradniki na višjih mestih so se nadomeščali z nemškimi, slovensko uradovanje se je omejilo, Nemci so dobili posebne šolske nadzornike in vlada je, kjer je le mogla, priščipnila težko priborjene slovenske pravice.
Napredni časopisi in napredno občinstvo je ogorčeno ugovarjajo, toda vlada se ni nič ozirala na to, kajti imela je na svoji strani voditelje slovenske politike, naše klerikalce. Ti so molčali k vsemu, ker so morali molčati. Vladal je njih, na slabih nogah stoječim gospodarskim za-
vodom trosila tisočake ter jih tako podkupila. Očitno in jasno so se pokazali kot Efijalti in lškarjoti slovenskega naroda. Prišlo je celo tako daleč, da so klerikalci denuncirali napredne časopise in napredne osebe, če so ti izkazovali simpatije bratskim balkanskim Slovanom. Razkričali so jih za veleizdajalce!
Vlada in Nemci so zato brez kontrole ugrabili zdaj tu, zdaj tam Slovencem pravice in se tudi niso strašili delati očitno krivico ter kršiti osnovne državljanske zakone na škodo Slovencev. Le na ta način je sploh mogoče, da se je v zadnjem času moglo zgoditi nekaj tako nečuvenega in brezprimernega, da ne moremo najti primere.
Za ljudske šole na Koroškem se je odobrila knjiga, v kateri je zapisano, da je ljudstvo iz slovenskih pokrajin na Koroškem sploh na slabem glasu v deželi. Knjiga imenuje nas Slovence celo bindišerje, torej s psovko, s katero nas splošno zmerjajo Nemci. Tako zaničevanje, tako sramotenje v šolski knjigi je nekaj tako goro-stasnega, da bi morala zavreti kri vsakemu Slovencu. Storjena je ta podlost s pre-vdarjenim namenom hujskati že v šoli mladino proti slovenski narodnosti in krivično sramotiti slovensko prebivalstvo. In tako lopovstvo je odobrilo c. kr. naučno ministrstvo.
Vprašamo se, ali bi bilo mogoče, da bi se tako lopovsko sramotilo Slovence, če bi naši kleriklci ne molčali vedno k vsemu, karkoli je vlada uničila v škodo Slovencev? Ne, ne moglo bi se zgoditi, kajti vsakdo ima nekoliko narodnega ponosa v sebi, le naš klerikalec ga nima.
Njemu je najprvo to, da se vsakdo uniči, ki mu politično nasprotuje, bodisi, da 'je to njegov brat. Če imajo Slovenci drugod, ali pa tudi na Kranjskem kaj pravic ali nič, to mu je vseeno, da ima le on politično moč v rokah.
Zdaj nič ne pomaga in se klerikalci tudi oprati ne morejo, če so zaradi omenjene knjige interpelirali v državnem zboru, ali če so klerikalni listi začeli pisati, da se Slovencem godi krivica. Dokler bodo
napram vladi in v državnem kakor tudi v deželnem zboru zastopali Slovence, ne more biti in ne bo noč boljše!
Moramo le vzdihniti iz dna užaljene duše: Uboga domovina, ki te taki ljudje zastopajo!
Kranjski deželni zbor.
I. seja 5. februarja 1914.
Seje se je udeležil tudi škof Jeglič. Zasedanje je otvoril deželni predsednik baron S c h w a r z in povedal, da je cesar (imenoval za deželnega glavarja dr. Š u -s t e r š i č a, za namestnika pa barona L i e c h t e n b e r g a. Dr. Šušteršič se je zahvalil za imenovanje in potem se je vršila zaobljuba poslancev v roke deželnega! glavarja. Napredni poslanci so vložili naslednje interpelacije:
Dr. Tavčar in tovariši:
Deželni zbor skleni:
1. Ob bližajoči se 5001etnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju izreka deželni zbor vojvodine Kranjske koroškim Slovencem svoje simpatije, zagotavljajoč jih svoje bratske ljubezni. •
2. V imenu celokupnega slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti nečuveni žalitvi koroških Slovencev, ki jo smatramo za žalitev slovenskega naroda sploh in ki je dobila aprobacijo od nauč-nega ministrstva) s tem, da je poraba Ebnerjeve knjige »Landeskunde von Karn-ten« dovoljena v koroških šolah. Stavek v tej knjigi:	»Das Volk aus der windi-schen Gegend hat iiberhaupt keinen guten Rui im Lande«, ki ni samo razžaljiv, ampak tudi lažnjiv, zahteva, da se uporaba imenovane knjige takoj prepove, krivci pa kaznujejo.
3. Centralna vlada se poživlja, naj nasproti Slovencem, naj bivajo ti kjerkoli v naši državi, določilo člena XIX. državnega osnovnega zakona izvaja popolnoma nepristransko in pravično.
še za eno osebo, bodo plačevali 10 odstotni davek.
Napovedati bo treba vsako leto le dohodek prejšnjega leta, ne pa pri nestalnih dohodkih povprečni dohodek zadnjih treh let, kakor so morali n. pr. doslej storiti trgovci in obrtniki. Če ima žena ali kak drug rodbinski član postranski dohodek, se ta odslej ne bo več smel prištevati skupnim dohodkom hišnega gospodarstva, ako ti dohodki ne presegajo vsote 4000 K. Ta izjema velja samo za dohodke iz dela, torej brez sodelovanja glavnice. Če ima /ena trgovino, ta izjema ne velja, pač pa, če je žena tovarniška delavka, učiteljica, šivilja itd.
Važna je tudi določba glede pomilostitve. Kdor je doslej napačno, torej prenizko napovedoval svoje dohodke, se ga ne bo kaznovalo za prejšnje neresnične napovedi, ako v bodoče ne bo namenoma zopet to storil. Za vse prestopke v preteklosti obstoji tedaj splošna pomilostitev, seveda le za one davkoplačevalce, ki bodo v bodoče v polnem obsegu zadoščali davčnim predpisom.
Ker se bo osebni davek začel plačevati šele od dohodkov 1600 K, ta davek torej manjših in srednjih kmetovalcev ne bo zadel.
-Interpelirali so: poslanec Mikuž radi otvoritve bordela v Tolminu, Dominko glede ureditve predpisov o kozjereji, Furlani glede trgovinske pogodbe z Jtalijo, Kovač radi smodnišnice pri Ajdovščini. — V tirolskem deželnem zboru so začeli italijanski liberalci obstruirati.
Odlikovanja.
Cesar je odlikoval ministra Heinolda in llochenburgerja z velikim križem Leopoldovega reda, voditelja finančnega ministrstva barona Englai pa z velikim križem Fran Josipovega reda.
Pegoudovi poleti v Trstu.
V nedeljo in v ponedeljek se je dvignil drzni francoski aviatik Pegoud s svojim Bleriotovim aparatom na polju na Zavijali. Gledalcev je bilo okrog 100.000. Ko se je dvignil prvič, je zaigrala godba marze-Ijezo. V višini 100 m je izvršil vratolomne vaje s svojim aparatom.Krožil je vodoravno, dvignil se je navpično in se spustil zopet navpično proti zemlji. V zraku je ostal približno pol ure. Gledalci so ga burno pozdravljali med poletom in po poletu, ko se je peljal z avtomobilom okoli letalnega polja. Za polete je dobil Pegoud 60.000 K, 5000 K pa za prevoz aparata. Iz Trsta je odšel v Pariz.
Dr. Ravnihar glede uredbe učiteljskih plač, pl. Šuk 1 j e glede železniške zveze Rogatec-Brežice-Novo mesto, E. G a n g 1 glede na uradne razpise učiteljskih služb in novega mostu čez Idrijo; J os. Lavrenčič glede podaljšanja železnice od Vipave do Postojne, regulacije Pivke in Nanoščice; poslanec Mazelle pa, da se podpželi občinska pot iz Krasinca čez Cerkovišče do Kala in da se zgradi vodovod za Metliko in občine Radoviča, Drašiče, Suhor in Lokvico.
V deželni odbor so se izvolili stari odborniki.
Kot prva točka je bil prišel v razpravo nujni predlog dr. Lampeta o žalitvi slovenske narodnosti, to je isti predlog, kakor ga je stavil dr. Tavčar. No, deželni glavar je dal Lampetovemu prednost. Predlog se je izročil ustavnemu odseku. — O poteku nadaljnje seje poročamo prihodnjič.
Nove določbe osebnih davkov.
ii.
Kakor pri pridobninskem davku, se je poslovna doba cenilnih komisij pri osebnih davkih podaljšala na šest let. Tudi novi udje cenil, komisije bodo odslej naprej morali ob nastopu svojega posla priseči, da bodo postopali pri komisijskih obravnavah nepristransko in imeli v tajnosti vse, kar bi izvedeli po komisijskih razpravah zlasti o razmerah davčnih zavezancev. Doslej so dobivali komisijski udje samo odškodnino za pota. Po izvršitvenem predpisu k osebnodavčni noveli bo pa pod gotovimi pogoji pristojala komisijskim udom tudi odškodnina za zamudo pri zaslužku ali pridobitku. Tudi zaupniki se bo-bo odslej imenovali za dobo šest let, do-čim dosedanji zakon glede poslovne dobe zaupnikov, imenovanih po deželnem odboru (mestnem magistratu), ni imel nobene posebne določbe.
Osebna dohodnina se bo odslej plačevala pri letnih dohodkih od 1600 K dalje. Posedaj je moral plačevati tak davek že vsak, ki je imel 1200 K dohodkov. Za manj premožne kmete in obrtnike bo novi zakon olajšava. Pri dohodkih od 1600 K do 1800 K ostane davek v isti višini, kakor do sedaj. Pri dohodkih od 1800 do 10.000 K bo nastopilo zvišanje in sicer od 20 vinarjev do 6 kron. Čim višji dohodek ima kdo, tem večje zvišanje ga bo zadelo. Vendar zvišanje pri teh dohodkih ni posebno pomembno. _Pač pa se bo zvišal davek v večji meri pri tistih, ki imajo letnih dohodkov nad 10.000 K. Pri dohodkih od 10.000 do 11.000 K se zviša davek za 15 K, pri dohodkih od 20.000 do 22.000 K se zviša za 67 K 60 v, pri dohodkih od 200 do 310.000 kron pa za 2730 K. Novi zakon ima tudi določbe, po katerih bodo plačevali neože-njeni višji davek, ki se prične šele pri dohodkih 2400 K. Plačevali bodo 15 odstotkov višji davek. Oni pa, ki morajo skrbeti
RAZGLED PO SVETU.
Odgoditev državnega zbora.
Češki agrarci in radikalci so v zadnjih sejah državnega zbora obstruirali in niso dopusiili, da bi se sprejel proračunski piovizorij. Vlada je vsled tega dne 31. januarja poslala parlament na počitnice in je z vporabo § 14. si sama dovolila začasni proračun. Poslanci ne bodo med tem časom dobili nobenih dijet, kar bo za nekatere občutna izguba. Avstrijsko prebivalstvo se zaradi tega, da je poslala vlada parlament domov, prav nič ne vzemirja, ker dobro ve, da od takega parlamenta nima ničesar pričakovati. Državni zbor se pred marcem ne bo več sklical, ker bodo med tem časom zborovali deželni zbori.
Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora.
Kakor se sliši iz Gradca, se vrše zopet enkrai pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Namestnik grof Clary se trudi pridobiti Slovence in Nemce za obsolviranje nekega delovnega programa (ki bi v glavnem obsegal proračunski provizorij). Graški listi pravijo, da ima upanje na uspeh.
Goriški deželni zbor.
Goriški deželni zbor je imel 4. t. m. Jetos prvo sejo. Mandati laških veleposestnikov so se odkazali verifikacijskemu odseku. Proračun kaže 668.046 K. Dovolil se le prispevek za uravnavo Soče 104.000 K jn za druga, obče koristna dela 155.015 K-
Preganjanje Rusov na Ogrskem.
Rusini, ki bivajo na severnem Ogrskem, so hoteli prestopiti iz unijatske cerkve v pravoslavno. Radi tega so jih začele ogrske oblasti kruto preganjati. Kdor je prestopil v pravoslavno vero, so ga žar-darji s silo tirali v unijatsko cerkev ter kruto pretepali take. Končno so obtožili take osebe veleizdajstva in ravno sedaj se vrši v Marmaroš-Sigetu sodna razprava proti obtoženim Rusinom. Ruski poslanec dume grof Bobrinski je prišel iz Rusije, da bi pričal v tej pravdi. Avstrijske oblasti so prosile ogrsko justično ministrstvo, da aretira in jim izroči grofa Bobrinskita, ker je imel ta pred nekaj leti veleizdajniške govore v zahodni Galiciji.
Izseljevanje Iz Galicije.
Izseljevalno gibanje v Galiciji se zopet razširja. Na galiških kolodvorih so zopet aretirali več mladih fantov, ki so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti in izseliti v Ameriko. Pri mnogih so našli ponarejene potne liste in legitimacije. V raznih izseljevalnih agenturah so izvršili pre-iiskave.
Albanija.
V Draču se pripravljajo za sprejem novega vladarja princa Wieda, ki bo kma-jiu nastopil vlado. V prvi vrsti so morali skrbeti za močno telesno stražo, kajti novi vladar nič kaj ne zaupa svojim podanikom, kar ima čisto prav. Esad paša, ki je doslej vladal v Draču, je moral nal pritisk avstrijske in italijanske vlade odstopiti. Avstrija bo imela v Draču svoje posebno poslaništvo. V ta namen je že najela pri-
merno poslopje. Južne Albanije Grki še sedaj niso izpraznili.
Z Balkana.
V Petrogradu se mudita grški in srbski ministrski predsednik Venizelos in Pa-šič. Dognano je, da se med Grško in Srbijo definitivno sklene zveza. Romunska je • tudi na strani teh dveh držav, dočim se Bolgarska in Turčija približujeta. Na Bolgarskem se bodo vršile nove volitve v parlament. Vlada upa dobiti večino, ker bodo tudi volilci v novem ozemlju volili, ^ na kar bo vlada z vojaštvom in četaši pritiskala.
Revolucija v Peru.
Iz Lime poročajo, da so vstaši napadli vladno palačo in ujeli predsednika republike Peru. Po zaVzetju palače so se boji z vso silo nadaljevali. Ministrski predsednik in vojni minister Varela je ubit. — Dr. Avgust Durand, prejšnji vodja vsta-Sev, je gospodar palače. Pravijo, da hoče sestaviti novo vlado.
Atentat na španskega kralja.
Po Parizu so razširjene vesti, da je bil v Sevilli izvršen atentat nai španskega kralja Alfonza. Vest se oficijozno demen-tira.
SLOVENIJA.
s Pozor, notranjski deželnozborski volilci! Volitev deželnega poslanca namesto umrlega dr. Žitnika se vrši 12. marca. Volilni imeniki za to volitev bodo pri občinah v kratkem razpoloženi. Najbolj važen trenotek pri volitvah je čas reklamacij. Pazite zato, da izveste, kdaj bodo prvi dan volilni imeniki razpoloženi in glejte, če so vsi samostojni in napredni vo--lilci vpisani in če niso vpisani neopravičeni volilci klerikalne stranke. Reklamacije se morajo vložiti tekom 8 dni. Brez reklamacij se ne morejo doseči uspehi. Ko bi se pri zadnjih volitvah točno in natančno izvršile reklamacije, bi se dosegli veliko lepši uspehi za samostojne kmečke kandidate. Tako so pa klerikalci sleparili, kar na debelo, ker so izpuščali iz volilnih limenikov naše opravičene, vpisali pa svoje neopravičene volilce. Pozor torej na volilne imenike!
s t Fran Višnikar. V četrtek dne 5. t. m. je v Ljubljani umrl višji sodni svetnik in bivši deželni in državni poslanec Fran Višnikar po daljši bolezni. Ž njim je izgubil slovenski narod enega najboljših svojih sinov, vnetega nesebičnega rodoljuba, dobrotnika in zagovornika. Ribniška dolina, v kateri je kot sodnik večino svojih službenih let preživel, se ga bo še dolgo hvaležno spominjala kot svojega dobrotnika. Bil je vedno zvest pristaš narod-no-napredne stranke in njenega programa. Naj v miru počiva!	%
s Kranjski deželni zbor. Kranjski deželni zbor je imel v četrtek svojo prvo se-
jo. To zasedanje bo ravnotako izpadlo, kakor vsa druga v zadnjih letih. V sejah se sprejema in razpravlja to, kar hočejo nekatere kronane glave kranjske dežele, v prvi vrsti Šušteršič in Lampe. Ljudska volja, ki bi morala v edinem slovenskem parlamentu do veljave, nima tu prav nobene moči. Klerikalci imajo večino, to se pravi, imajo za poslance same kimavce, ki pritrdijo prav vsemu, kar njih veljaki hočejo. Ti kimavci ne zastopajo našega kmeta, kakor bi morali, ampak pomagajo gotovim ljudem, da morejo ti vresničevati svojo strahovlado v deželi in krivice, ki Jjih vsak dan prizadeva deželni odbor posameznikom, korporacijam in celim stanovom. Dokler ne bo v deželnem zboru in odboru zagospodoval samostojni, neodvisni kmet, do tedaj tudi pričakovati ni izboljšanja razmer. Komur je tedaj na tem 'ležeče, da zavlada pravica v deželi, naj dela med svojimi prijatelji in tovariši za] organizacijo samostojne kmečke stranke,! ki mora v doglednem času priti v deželi) na površje.
s Javen ljudski shod. Prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m., se vrši v Mestnem domu javen ljudski kot protestni shod proti raz-žaljenju slovenskega naroda po državnih oblastih na Koroškem.
s Gospodarstvo deželnega odbora in ljubljanskega mestnega magistrata. Da bi odvrnili pozornost od zapravljivega gospodarstva pri deželi, so začeli klerikalni listi pisati, da je mestno gospodarstvo v Ljub-ljaini, ki je v naprednih rokah, v neredu, da se je zapravljalo različne zaklade in celo, da se je goljufalo. Vse to ni nič res! Ce bi le mogel deželni odbor za vsak izdatek s tako lahkim srcem odgovor dati, kakor ga lahko da župan dr. Tavčar za mestno gospodarstvo, bi bilo drugače v deželi. Pri vsem kričanju in gonji klerikalnih časopisov je edino to res, da si je mestna občina od različnih zakladov, ki so njena last, torej njeno premoženje, kakor vse drugo, izposojevalai za potrebne reči denar, da je torej sama sebi dolžna postala. Če si n. pr. kmečki gospodar posebej spravlja denar skupaj, da si bo kupil gozd, pokaže se pa potreba, da hiša nujno potrebuje popravila, zato vzame od onega denarja, ki ga spravlja za nakup gozda, in si z njim hišo popravi. To je vendar bolj pametno kakor če bi si denar izposodil na velike obresti, zlasti ko mu nakup gozda ni tako nujno potreben. Tako je delala tudi mestna občina ljubljanska ter si izposodila iz zaklada za električno upravo, iz vse-učiliškega in nekaj iz ubožnega zaklada denar, če ga je drugje nujno potrebovala. To se navadno dela pri vseh gospodarstvih in deželni odbor ne ravna prav nič drugače. Velika razlika pa je med enim ali drugim gospodarstvom, kam^e daje denar. Deželni odbor ga maši v električne naprave na Završnici, ki ne bodo nikoli donašale dobička, ampak bodo le veliko breme za deželo, ki je bo še naše potom-
stvo klelo. Dalje so različne podpore takim koritarjem dali, ki niso prav nič potrebni. Za to naj se briga klerikalno časopisje, ne pa za vzorno mestno gospodarstvo, ki lahko vedno da odgovor in račune za svoje izdatke. 2e več mesecev išče in stika revizijska komisija na ljubljanskem magistratu in menda ni prav nič drugega mogla najti, kakor to. Klerikalce mora to seveda silno jeziti, zato so začeli kričati o nerednosti v mestnem gospodarstvu, na čemer pa prav nič ni. Tudi oni, ki je kradel, kriči na begu: tat, tat! le da bi odvrnil pozornost od sebe.
s Iz deželnega odbora. Za upravo skupnega vodovoda v občinah Spodnji in Gornji Logatec se izdela in predloži deželnemu zboru poseben zakonski načrt. — Peticija mestne občine ljubljanske za redni letni prispevek k stroškom c. kr. obrtne šole in prošnja »S. P. D.« za redno podporo se odstopita deželnemu zboru. — Istolako naj deželni zbor sklene poseben pravilnih za revidiranje Deželne banke. Revizorji naj dobe za svoje poslovanje primerno odškodnino. — Odpoved deželnega lekarnarja se vzame na znanje. — Gradba vodovoda Stari trg in okolica se odda najnižjemu ponudniku trvdki A. Mure v Moravskih Hranicah za 147.945 K. — Za deželni muzej se nakupijo carniolica iz zbiike plazivcev in dvoživk umrlega profesorja Schreiberja v Gorici. — Zahteva obiatnc bolniške blagajne Gassner &. Glanzmann v Tržiču, da naj jej deželna bolnišnica dopisuje v nemškem jeziku, se odkloni. — Prošnja šolskih sester v Rep-njah za prispevek k gradbi novega šolskega poslopja se odstopi pred vsem priporočilno domači občini. — Dovolijo se podpore sledečim gasilnim društvom: Št. Vid nad Vipavo 200 K, Naklo (za Gasilni dom«) 800 K, Stara Loka 200 K, Trebelno 300 K, Dobrava pri Bledu 350 K, Zasip 3t’!> K, Gorje 400 K. — Poročilo o deželno-zborskih volitvah se predloži deželnemu zboru brez vsakega meritornega predloga. Večina deželnega odbora dvomi o veljavnosti volitve v dolenjskih in notranjskih mestnih volitvah in v mestni skupini Kranj-Škoija Loka.
s Na delo za napredno časopisje! Za razširjenje našega časopisja vse premalo storimo. Za vzgled bi nam morali biti v tem oziru klerikalci. Znane so mi vasi, kjer je na »Domoljuba« naročena skoro vsaka hiša, dočim za napredni list ni prostora, čeprav marsikateri gospodar čuti napredno. Kdaj se bomo mi toliko spreobrnili, da bomo svoje časopise razširili tako kot jih imajo klerikalci? Menda nikoli! Pisec teh vrstic ima že mnogo skušenj v tem oziru. Ako je komu priporočal, da si naroči ta ali oni napredni list, je dobil dostikrat za odgovor, da to preveč stane; ako pa je ravnoistemu rekel: pojdiva v gostilno, pa daj za vino, pa je bil takoj pri volji in je tej želji tudi ustregel. Da bi kdo kupoval celo knjige, pa je še
slabše, saj zelo redki to delajo. Razširjajmo naše liste, v prvi vrsti naš kmečki list »Slov. Dom«, ker potem bomo imeli v niem tako močnega zagovornika naših koristi, da se ga bodo vsi njegovi sovražniki bali.
s »Gostilničar.« Pod tem imenom je začel izhajati dvakrat na mesec gostilničarski strokovni list, ki ga toplo priporočamo vsem slovenskim gost^iičarjem in kavarnarjem. List izdaja Deželna zveza kranjskih gostilničarskih zadrug in ima prva številka bogato vsebino, ki obeta, da bo to stanovsko glasilo ustreglo vsem zahtevam za razvoj, pouk in povzdigo slovenskega gostilničarskega obrta. List se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Marije Terezije cesta 16.
s Orožne vaje pri domobrancih se bodo leta 1914. vršile spomladi in jeseni. Spomladanske vaje morajo biti končane najpozneje 15. junija. Z ozirom na stanovske razmere se lahko prosi, da se opravi vaja spomladi ali jeseni. Kdor misli prositi, naj se do 15. februarja zglasi z vojaško knjižico pri županstvu svojega bivališča.
s Nabori na Kranjskem se vrše v temle času: V Kočevju dne 2. in 3. marca1, nabornikov 360; v Ribnici 4. in 5. marca, nabornikov 300; v Vel. Laščah 6. in 7. marca, nabornikov 244; v Žužemperku 9. marca, nabornikov 494; v Novem mestu 11-,
12.	in 13. marca, nabornikov 466; v Trebnjem 14. marca, nabornikov 198; v Škofji Loki 16., 17. in 18. marca, nabornikov 455; v Kranju 20., 21. in 23. marca, nabornikov 430; v Tržiču 24. marca, nabornikov 108; v Radovljici 26., 27. in 28. marca, nabornikov 550; v Litiji 30., 31. marca in 1. apri-|la, nabornikov 498; v Višnji gori 3. in 4. aprila, nabornikov 313; v Črnomlju 6. aprila, nabornikov 194; v Metliki 8. aprila, nabornikov 184; v Mokronogu 15., 16. aprila, nabornikov 237; v Kostanjevici 18. aprila, nabornikov 197; v Krškem 20. in 21. aprila, nabornikov 316; v Radečah 23. aprila, nabornikov 198; v Kamniku 25., 27. in 28. aprila, nabornikov 447; v Lukovici 29., 30. aprila, nabornikov 303; v Ljubljani 18., 20., 21. in 22. aprila, nabornikov 665; na Vrhniki 24., 25. aprila, nabornikov 256; v Ljubljani 27., 28., 29. in 30. aprila, nabornikov 694; v Postojni 24.,
26. marca, nabornikov 257; v Senožečah
27. marca, nabornikov 100; v Vipavi 28., 30. marca, nabornikov 259; v Ilirski Bistrici 31. marca in 1. aprila, nabornikov 211; v Idriji 25., 27. aprila, nabornikov 310; v Logatcu 28. aprila, nabornikov 140; v Cerknici 30. aprila, nabornikov 138. — Glavni nabor za mesto Ljubljano se potemtakem vrši dne 18., 20., 21. in 22. aprila. Dne 18. aprila pride k naboru I. razred domačih, dne 20. aprila II. in III. razred domačih, dne 21. aprila I. razred tujih in dne 22. aprila II. in III. razred tujih nabornikov k naboru.
Mila prošnja do vseh blagih, narodno čutečih src.
*	r
»Sokol« v St. Vidu nad Ljubljano si bo začel graditi svoj lastni dom. Kdor pozna žalostne šentvidske razmere, pač ve, s kakšnimi težkočami se mora boriti on-dotno mlado sokolsko društvo. Na eni strani mu skuša črni Klanfar-Zabretov klerikalizem uprav po peklensko zastavljati ravno in čisto pot — to pa menda zato, ker šentvidski klerikalci čiste in naravne poti ne poznajo — na drugi strani ra manjka Sokolu za zgradbo potrebnih denarnih sredstev. In vendar je gradba Sokolskega doma v Št. Vidu tako nujno potrebna, kakor menda nikjer drugod. V či nem Št. Vidu je vendar še precej naprednih ljudi in tudi več naprednih društev, ki danes — žal — še nimajo svoje lastne strehe in se morajo potikati po privatnih, tesnih prostorih, a še tistih je težko vsaki čas dobiti. Brez lastne strehe so razen Sokola tudi naša Kmetska hranilnica, društvo Žirovnikov zbor, Knjižnica Zirov-nikovega zbora itd. Dalje ni prav nobenega prostora, v katerem bi se zamogla vršiti kaka podučna predavanja. Ako bi se pa zgradil Sokolski dom, imele bi potem vse napredne korporacije dobro zavetje in tako bi nova zgradba ne bila le Sokolski dom, ampak pravcati Narodni dom. — Cenjeni rodoljubi! Odbor šentvidskega Sokola začne bodoče dni razpošiljati pismene prošnje do raznih priznanih slovenskih požrtvovalnih rodoljubov. Naj ne bodo te prošnje glas vpijočega v puščavi, nego vsak rodoljub, ki to polo sprejme, naj se zaveda svoje narodne dolžnosti ter na.i po svojih močeh daruje za zgradbo Sokolskega doma v Št. Vidu. Torej, rodoljubi, prispevajmo in agitirajmo! Delujmo neprestano in ne jenjajmo prej, dokler ne zaplapola ponosna zastava z novozgrajenega Sokolskega doma šentvidskega.
DOLENJSKE NOVICE.
d Iz Hotiča. Valovi so čolnič pokrivali, Jezus je pa spal. Vi, gospod župnik, pa sploh niste spali. Radi se vmešavate v posvetne reči. Kako ste ljudi učili, ko ste letali od hiše do hiše in gonili nezavedno ljudstvo v političen čoln oderuštva in slepote- Nas napadate kot nasprotnike svete cerkve, ko smo z vami vred pri službi božji. Mi pridemo v cerkev z namenom, poslušati besedo božjo, a ne nasprotstva. Ako nas boste pa še naprej dregali, bomo javno povedali, kar je bilo do sedaj zavito. Določili bomo gotov čas in vam pa dali ogledalo, kjer boste imeli priliko premišljevati božje zapovedi in svete resnice. Lahko se tudi vam pripeti kakor nekemu znanemu vašemu pristašu, ki je moral izpod svoje strehe poslati zaljubljeno ptičico.
d Iz Zasavja. Po Posavju se je sprv bajal »Domoljub« ali cirkus eseles, ah sinent jo zavije v Zagorsko dolino do gosp. Tauferja, da mu pokaže svojo modrost.Gospod Taufer je pa že sit tega neslaneža, zato mu vrže par vinarjev in mu želi srečno pot. Videč kisle obraze zagorskih libe- * ralcev jo odkuri do Bregarja. Tukaj v krogu čemšeniškega raja se je čutil srečne-' ga v svoji duši, zato je začel razkladati, kako je bilo prijetno po čemšeniških livadah svoj čas s Franckovim Frančkom kozje pasti. Ko dokonča svojo razlago, jo odrine proti Mediji do Mlinš, ne meneč se za izlaškega Pepeta in za kolovraškega Knola, po čem prodajata klerikalno balia-fijo. Na Mlinšah si je nabavil mrve baje za svoje skisane možgane, kajti mrva koristi onim, ki jih ima luna v svoji moči. Mimogrede je dospel do liberalnega Kovača. Ko si dovolj ugleda to redko prikazen, je začel šteti Kovačeve obiskovalce. Toda glej šmenta, takoj je pogrešal dolgojezičnega mešetarja in par ščetinastih koštrunov. Kovač mu pa nesrečo takoj pojasni, da mu ni za farovške kimavce, ki bi jim naj svojo pšenico mlel tri leta na upanje in da obiskovalcev mu še ne bo zmanjkalo, ker je kar šest drugih pristopilo. Boltin bo imel še dovolj prilike si ogledati klerikalno glorijo, dokler bo eseles marširal po naši dolini proti Vačam. Ko je dospel na Vače, je začel uhljati vaške purgarje, češ, da so neke klerikalne poštenjake sodišču naznanili, ker so pri volitvah sleparili. Ko so ga dovolj okrtačili, jo popiha v svoj brlog, da si dela načrte za prihodnji obhod.
d Iz Sodražice. Skoro povsod na Kranjskem, kjer si duhovniki prisvajajo neomejeno oblast, je kaj zanimivega povedati. Tudi tukaj imamo kaplana, ki misli, da mora biti vse po njegovi volji. Pa kakor se čuje, nas bo kmalu zapustil, kar ne bo nikomur žal. Pridige govori tako dolge, da .ljudje v tem hudem mrazu kar nestrpno teptajo. Med govorom, ki je vse prej kakor cerkven, dela vsakovrstne opazke. Ko mu pa zmanjka besedi, kriči nad otroci, da se ,ljudje nad tem kar zgražajo. Seveda tudi ne pusti v miru naprednih časopisov, kar grmi čez nje. Pri tem pa katoliške naravnost zapoveduje naročevati, zadnjič je ce-}o govoril, kaj se pomaga boriti za katoliško vero brez orožja in to orožje so klerikalni časopisi, torej mora imeti vsaka hiša vsaj en tak list, šele potem se more biti poveličan. Torej bodo ti novodobni kaplani naredili morda še cerkveno zapoved, da bi morala imeti vsaka hiša katoliški list (»Domoljub«). To bi bilo dobro za katoliško tiskarno, še bolj seveda za klerikalce. Zadnjo nedeljo pa je postalo to kaplanče kar cerkven birič; pred oltarjem klofuta otroke, med krščanskim naukom pa je začel še celo poditi ljudi od zadnjih vrat bolj v cerkev; ko ga ni neki deček takoj ubogal, ga je ^klofutal, potem pa še vrgel skozi vrata ven. Torej tako se novodobno pospešuje vera. Sicer bi se dalo še mnogo
6. štev.
*	'	<sjf
SLOVENSKI DOM.
Stran 5.
zanimivega povedati, toda naj ostane še kaj za prihodnjič.
d Škocijan pri Mokronogu. Pod mojo častjo je odgovarjati ali se zagovarjati na podla obrekovanja in sumničenja »Domoljubovega« dopisuna. Oseba, ki si ne upa pogledati poštenjaka v oči in se skriva za varnim hrbtom urednika, imunega, me ne more žaliti; tem‘manj, ako nima toliko ponosa in vesti, da bi si s polnim imenom upal podpreti svoje trditve, da mu pred sodnijo zavežem jezik. V mojih očeh in v očeh vseh poštenih je tak človek nesramen obrekovalec. Odgovorna sem le svojim predstojnikom, ne pa onim, ki hočejo s satanskim nasmeškom in s pomočjo časti-kraje spraviti ljudi v nesrečo. Toliko enkrat za vselej. — Za c. kr. poštni urad v Škocijanu pri Mokronogu, dne 4. februarja 1914. — Marija Urbančič.
d Škocijan. Razno. Krmežljavec hoče vsekakor doseči rekord v blatenju in častikraji in to specielno onih, ki si brez sramu niti čevlja ne obrišejo ob njegovo črno suknjo. Zadnji čas ga bodeta trpko v oči naša pošta in gosp. nadučitelj. Oba sta strankarsko strastno liberalna. Pustimo to veselje.Lump ostane lump,naj tudi opravlja cerkvene obrede in se pripravlja na sv. misijon. Bi li mi sodili po njegovih dejanjih /in dejanjih onih, ki jih on vzgaja, bi morali biti njegovi učitelji na gimnaziji in leme-natu pravcati butci in propalice. Tega količkaj razsoden človek ne bo strdil, zato pa 'Ione, ker ne miruješ, bodi povedano, da ti bo dala javnost in državni pravdnik primerno spričevalo vzgoje onega svetnika in vlačugarja, ki je bil vaš pristaš in tvoj učenec, sledeče: Malo pred božičem je bil bivši tukajšnji dacar, ki službuje sedaj nekje pri Ljubljani, v Gradcu na dopustu. Prišedši domov, je pravil in slikal gniusne orgije, ki se jih je soudeležil v graških bordelih z nedoletnimi deklicami. Zadnjo nedeljo pred odhodom je ta svi-njar razpenjal hlače in vpričo večje družbe
kazal...........in zopet popisoval, kako
,je hodil v — Rim. To se je zgodilo v družbi podrepnikov, ki so se naslajali ob pi-kanterijah tega brumnega svetnika. Priče na razpolago! Ker je to javno pohujšanje, zahtevamo, da se za to pobriga pristojna oblast. Tonetu pa čestitamo na njegovem učencu, kakor tudi vsi klerikalni bandi na svinjarju, ki se je pehal za čast božjo in farško nadvlado. Kdor se zanima za podrobnosti, naj povpraša organista Berganta, ki je sekundiral pri tem moralnem produciranju. Drugič, zob za zob, Tone, pa pridemo z natančnimi imeni.
d Iz Semiča. Naš Stanko le ves čas pred deželnozborsko volitvijo raz leco brbral politiko ter o neki klerikalni brošuri, katero ima naprodoj po 30 vin. komad. Radi te trgovine z brošurami obvestimo semiške orožnike, naj blagovolijo g. župnika vprašati, je-li ima dovoljenje za prodajo brošur, ker po naših zakonih ne sme nikdo trgovati z blagom brez obrtnega li-
sta, veliko manj pa s tiskovinami. Mislimo, da zakon velja za vse enako! Te župnikove brošure niso za drugo, kot da nerazsodnim ljudem razum pačijo. Ker mi farani vzdržujemo duhovnike ter vse cerkve ce-lle župnije, smemo zato tudi zahtevati, da nam v naših cerkvah od nas plačana duhovščina raz leco razlaga nauk Kristusov iin sploh božjo besedo, ne pa klerikalne laži. Naša duhovščina si res menda misli, da je semiški kmet tako zarukan, da bo njegovo manj kot nič vredno klobasarijo verjel. Krivica se nam s tem godi, da se nam z umazano politiko v cerkvi čas krade ter sveti kraj oskrunjuje z ničvrednim političnim blebetanjem. Včasih se kak duhovnik zadere, da vera peša. Kdo je temu vzrok, ni nam težko uganiti: politikujoča duhovščina, ki zanemarja svoj posel ter ga nadomešča s klerikalno politiko. To se dogaja pri našem župniku g. Stankotu, ki -zanemarja tudi v šolah krščanski nauk, plačo pa vleče. Ce primerjamo prejšnji čas s sedanjim, je velika razlika: prejšnji duhovniki so učili: delaj mir, sedanji: delaj razdor in nemir! Mogoče se bodo sedaj, ko so volitve minule, ti božji čas kradeži ter oskrunjevalci najsvetejšega kraja kaj poboljšali. Bog jim pomagaj do pameti, da se ne bi po krivici imenovali božji namestniki, kot žalibog sedaj. Njim ni bilo nobeno sredstvo presirovo, samo da se doseže uinazami cilj. Osobito sovražijo ti junaki »Slovenski Dom« in njegove bralce (in preklinjajo naročnike samo zato, ker se boje, da se bo tudi kmet spametoval. Ta pravični časnik prinese časih kako čedno vest o kakem maziljencu. Ko je imel pred nekaj leti v Semiču misijonar pridigo za moške, je pričel: Vi, možje, ste skoro brez izjeme tatje! Marsikateri si je mislil, kako more ta bedak na prižnici mene s tatom zmerjati, saj sem pošten in nisem nikomur nič ukradel. — Nato reče: Izmed vas ima večina tukaj v gori ali kje drugje •zidanico in v nji vino. Marsikateri se ga večkrat prav pošteno navleče, tvoja žena (in ostala družina pa doma žejo, glad in pomanjkanje potrebne obleke trpi itd. Ti pa po nepotrebnem popijaš božji dar, ali ni to tatvina? Ker ti nisi tega sam pridelal, ampak ti je družina pomagala, tudi ne smeš sam popiti. — Ravno te besede ve-iljajo tudi za naše duhovnike. Mi kmetje lahko rečemo: Vi, politikujoči duhovniki ste vsi tatovi, ker kmetska kurija voli svo-(jo poslance v deželni zbor, vi nam jih pa z vašo zvito politiko uropate, ker poslance blatite, da so liberalci, brezverci in da ijim sploh kradete ugled. Potem so izvoljeni taki poslanci, ki zastopajo koristi škofov, duhovnikov in njih koritarjev, kmet pa ostane brez svojih zastopnikov. Samo izkoriščevalcev ima dovolj in ti vaši zastopniki nalagajo kmetu nove davke. Ali je to pošteno delo? Mislim, da ne. Dokler so bili duhovni še pametni in mirni, je bil narod složen, drug drugemu naklonjen, sedaj se pa blati napredne, vzbuja
sovraštvo in pravi: Tega se ogiblji, da te ne okuži, duhovniki se pa vendar tega nočejo bati, kajti, ako smo mi napredni kristjani tako hudobni, zakaj prideš k nam po bero, po pšenico, vino? Ali se ne bojiš, da bi se tvoja črna duša, tvoje vreče ter sodi od liberalnega pridelka okužili? Ali ;iih ni lahko v dno duše sram, da nas sovražijo, obenem pa iščejo koristi od nas?
J	Napreden	kmet.
/ g Iz Novega mesta. Naši klerikalci so ^g<ivoravdi, ki sta jo imela naš g. župan IvOsmaTi in vladni koncipist g. Golija, po-kazali, kako spoštujejo svetost prisege. Šlo je za vprašanje, ali je Golija na Jarčevem shodu v Rokodelskem domu takrat, ko je hotel župana aretirati, res zakričal: Marš ven! To so vsi v dvorani navžoči slišali. Tudi klerikalci. Ko so pa zvedeli, da pride stvar pred sodišče, pa so naenkrat samo na te besede — pozabili. Pa še več! Do-čim so bili nekateri vsaj toliko pošteni in so pod prisego izpovedali, da se pač na te besede ne morejo spominjati, jih je bilo pa kakih šest med njimi, ki so vkljub izrecni opozoritvi po svoji najboljši vesti prisegli, da je popolnoma izključeno, da bi bil Golija take besede izrekel. In Golija sam je tudi pod svojo službeno prisego tajil, da bi bil kaj takega rekel. Zdaj pa je temu krščanskemu in nravnemu pričevanju nasproti čez 20 prič tudi priseglo, da je G**00 lija res rekel županu: »Marš ven!« In med temi je bilo veliko takih prič, o katerih je znano, da z županom niti prijatelji niso in^ katerim je vseeno, ali g. Rosman ali g. G6-lija. Lepi kristjani so ti naši klerikalci, kaj ne? Kdo pa so ti katoliški možje? I no, kdo? Kanonik Žlogar je že eden. Ta je rekel, da ne ve nič, kaj je Rosman ali kaj je Golija govoril, samo to pa prav dobro ve, da Golija besed »marš ven!« ni izrekel. Potem je znani sladkoustni vrvar Avsec. Ta se je že preobjedel dobrega kruha med nami, pa je namesto, da bi pridno delal in skrbel za družino, prevzel posle g. Matko Maloviča. Malovič je v zadnjem času, odkar je njegova iznajdba »Glorija« splavala po Krki, nekako bolj pameten postal. Zato je pa njegov sosed Avsec začel noreti za klerikalno agitacijo. Ta je tako natanko vse slišal, samo teh besed ne. On in njegov sin sta kakor očenaš enako zlajnala svojo izpovedbo, kar je nemogoče, če dva poštenjaka nočeta sama. Glavno vlogo pa je pri tem krščanskem delu igral mož, ki ga tako radi podpiramo, mož, o katerem naši »zavedni« meščani celo trdijo in ga hvalijo, da je pošten klerikalec. Kako pošten klerikalec je katoliški tiskar Urban Horvat, to je res lepo pokazal kot priča pod prisego. S svojo izpovedbo je presegel vse druge, tudi najbolj strastne klerikalce. Možu se je kar na obnašanju videlo, da mu njegova krščanska ljubezen veleva vse več povedati kakor drugi. Kolike vrednosti je njegova prisega, se vidi iz tega, da je ta mož se predrznil trditi, da je župan bolj vpil nad Golijem kakor pa Golija nad žu-
panom, oziroma da je bil župan še bolj »agilen«, Gobja pa bolj' miren. To se vendar že vse neha! Tudi najhujši županov sovražnik, ki je videl in slišal, kako je Go-lija nad županom zverinsko surovo vpil in kdor sploh pozna enega ali drugega, bi ne mogel kaj takega trditi. Saj je taka trditev naravnost proti zdravi pameti, da bi župan Rosman, ki je nasproti Goliju bil brez moči, se upal nad Golijem bolj vpiti kot Go-lija nad njim. Saj je še za tistih par besedi Golija tako poskočil, da je županu napovedal aretacijo. Golija ima tri orožnike na razpolago, pa se bo župan, ki vendar ve kaj riskira, če se količkaj upre, upal proti Goliju nastopiti. Naravnost smešno! Temu »poštenemu« klerikalcu bo treb.g.^njegove obisti še bolj natanko preiskati,
GORENJSKE NOVICE.
g Iz Javorij nad Škofjo Loko. Gorje pri nas dekletu, ki postane nesrečna radi srčne ljubezni. Naš župnik ali fajmošter jo prekolne do dna pekla; ošteva starše, nezakonskemu otroku ne pusti zvoniti več kakor z dvema zvonovoma. In vendar, kaj se je tak otrok pregrešil sam na sebi? Nesrečna mati, ta že tako dosti trpi od zasmehovanja hudobnih ljudi, a povrh pa še zmerjanje in grožnja od strani neotesanega fajmoštra, ki se smatra za nekaj več, a povsem pregledan ni na njem drugega kot zavedna ošabnost, kakor sploh pri vseh, pa vsaj večinoma kranjskih duhovnikih, ki so si svesti svoje sedanje moči nad nezavednim ljudstvom. Pravi turški paša! Ni pa naš župnik tako strog nad svojimi podrepniki. Pri nas je zagrešil prvi faj-moštrov podrepnik neki Peterc iz Muro-va največje pohujšanje. Stari ljudje, ki so i že osiveli, zatrjujejo, da niso vedeli, da se more kaj takega zgoditi, da bi se moški spolno družil z moškim. Ce tudi je napravil pohujšanje celi fari, ga naš fajmošter zagovarja v cerkvi, da ga hočejo le nekatere osebe uničiti, odtod tako opravljanje. Ta nečistnik je bil pretekli teden nekaj dni v preiskovalnem zaporu. In ko je prišel domu, že je šel v nedeljo na kor. Vse se je spogledovalo nad takim početjem. Seveda, opisani je največji fajmoštrov agitator in priganjač pri volitvah. Pri zadnjih volitvah je vse glasovnice ravno ta nečistnik štemplal z Jarcem in Demšarjem. Zato ga pa.jiaš župnik tako zagovarja. Menda je rekel proti neki osebi: To ni nič hudega, je le nekaj zunanjega. Zakaj je pa hodila žena opisanega k župniku tožit in se jokat, da bi ji pomagal ga odvaditi te svinjarije. Med drugim pa ljudje tudi tako ugibljejo in sodijo, da je župnik sam največ kriv tega, ker naprej in naprej straši in vpije, kak greh je ženska in kako se je je treba ogibati, tudi na daeč na okrog. No, so si mislili ti, pravzaprav Peterc: z žensko se ne sme, je prevelik greh, se je treba
ločiti pa fantov. Tu se ni treba nič bati, nobenih nasledkov, če bi sodnije ne bilo, že prav nobenih. Res, ljudje, ki tako mislijo, imajo prav in ne dolže po nedolžnem faj-moštra kot krivca. On kakor tudi drugi duhovniki naj bi bili bolj ljubeznjivi, ne tako odurni, in naj bi ne obsojali vsake prave ljubezni med fantom in dekletom kot naj večji &reh, pa bi se morda taka pohujšanja ne godila kot so se zdaj par let pri nas. In naj sodnijsko stvar izteče tako* ali tako, da se je res godilo to, spričuje govorica med ljudmi, ki ni še le od včeraj. Priča tudi to, da se je Peterc, ko je slutil, da so mu na sledu, takoj zaletel k doktorju za pomoč. In tudi, da je rajmošter o vsem tem prej dobro vedel, o tem so ljudje do trdnega prepričani. Zakaj zdaj tako zagovarjanje celo v cerkvi. Seveda po njegovem se ni z nobeno žensko pečal, še s svojo ne. In to je veliko manj greh kakor pa, če uganja še take nenravne stvari s kakim fantom za kakim grmom. Res, kaj že cerkvi vse prav ne pride! Pravijo, da je vsem mati, vsem pravična, a kakor se vidi, tu pri nas ni tako. Lahko si velik grešnik, pa vendar ne grešiš. Po mnenju našega gospoda župnika je sloh tako. Ljudje pa mislijo drugače: pravijo, da bi bilo bolje biti brez petja v cerkvi kot da tak pohujšlji-vec celi fari še poje v cerkvi. Tudi mislijo, kar imajo več ali manj prav, da se cerkev oskrunja s tem in da bo moral škof, ko bode zopet birma, nanovo blagosloviti. Nekaj je že na tem, a vse pa tudi ne. Škof, ko bo zvedel, kako vneto je ta prebiral in sc na pamet učil njegove rdeče in druge bukvice, in bil s tem tudi zapeljan, bo gotovo župnikovih misli, da cerkev ni okužena in da je to že prav majhen greh pred onim, če se iant s kako mlado in lepo dekle speča. Za predpust je pa nam to le prav prišlo, imamo vsaj že o čem govoriti.
g Iz Stare Oselice- »Slovenski Dom« je že večkrat poudarjal, da ni lepo, napadati posamezne osebe. Kar pa se godi pod kleiikalno strahovlado, razburi najbolj mirno kri. Našega župnika že poznajo či-tutelji »Slovenskega Doma«. Imamo tudi Marijino društvo. Po naključju mi je prišlo v roke mistificirano pismo, ki ga je pisala že bolj postarna Marijna devica nekemu dekletu, in sicer v takem tonu, da si najbolj razuzdani človek ne upa misliti, ali še kaj pisati. To so sadovi našega župnika. Ravnotako je naš župan čez vse oblasten človek, saj ga pozna vsa Poljanska dolina, kako se je bahal z občinskimi tisočaki. — Opozarjamo ga, naj neha, sicer pridemo z drugim gradivom na dan.
NOTRANJSKE NOVICE.
n Zagorje na Pivki. Česar je polno si ce, rado iz ust gre, tako je tudi moje srce polno našega blaženega župnika g. Baloha grdih obrekovanj in nesramnih napadov na mojega moža, ki je v vsem pošten in
dober gospodar, skrben oče svojih otrok, ki ni bil še ločen od svoje žene, ne od prve, kakor tudi ne od mene, kakor sem to že parkrat slišala od g. Baloha staršev. Prvi napad na mojega moža je bil dne 9. oktobra 1912 pri Balohovi beri. Takrat Še ni vedel, da je moj mož liberalec. Takoj, ko je v hišo prišel, je bilo vse dobro; 'Šel je k možu k čevljarskemu stolu, kjer je mož ravno šival čevlje, in rekel, kako njemu usnje in smola diši. Nato sem se jaz nasmehnila, pa mi je rekel župnik: Rejs, rejs! Potem obstane, se ozre okoli in vidi »Slovenski Dom«. Nič več mu ni dišalo ne usnje, ne smola, vsa hiša je bila v najhujšem smradu, da smo imeli že velik strah, da bo blagi župnik kar kronce pustil, da si potem tudi jaz zanje naročim »Slovenski Dom«. Pa je bil mož vendar dober; odložil je čevelj, vstal s stola in šel iz sobe v kuhinjo ter odštel kronce. Za zahvalo pa mi je rekel, da ne dobi odveze pri spovedi in tudi v hišo da ne pride Abhajat. In res ni hotel priti v hišo, ko je mati od moža umrla nagle smrti. V nedeljo je še sama v cerkvi prejela sv. zakramente, v torek ob 4. zjutraj je pa umrla. Mislim pa, da smrt tudi pri njegovih pristaših ne bo izbirala. Drugi napad je bil, ko so priredili gasilci ples v »Gasilnem domu« v korist društva. Moj mož je šel točit pivo, kakor gre navadno k vsakemu plesu. To je njegov zaslužek, kakor župniku mašo brat. Pa je bil takoj v »Domoljubu«: Škalek, liberalec, komandira gasilno društvo. Tretji napad je bil na cesti. Z možem sva šla iz Knežaka, župnik pa v Knežak. Župniku je moj mož rekel: Mene pustite v miru, jaz sem pošten. Nato mu ije župnik zabrusil: Ja, v žepu najbolj! Še iimam dobra dela našteti, prišla bodo vsa na dan; če ni kaj resnice, pa ugovarjajte, toda s polnim imenom, kakor storim jaz!
Ivana Čopič, Zagorje na Pivki.
ZAGORSKE NOVICE.
zg Iz Zagorja ob Savi. V »Domoljubu« št. 5 se neki dopisnik zaletava v gosp. J os. Zimmermanna glede oskrbe pokopališča, češ, gosp. Zimmermann še toliko ne skrbi, da bi sneg izkidal iz pokopališča; njemu je le edino na tem ležeče, kje se kupi rakev. Če se ne v njegovi trgovini, bi skoro ne dal prostora. — Iz celega dopisa zveni zlobno obrekovanje in obenem se hoče gosp. Zimmermanna z lažmi in zlobnim podtikanjem očrniti, a tukaj se je dopisnik »Domoljuba« korenito urezal, ker mi predobro poznamo razmere, katere so vladale svoj čas na pokopališču, namreč takrat, ko je še vladala klerikalno-nem-čurska klika. — Gospod Zimmermann je prevzel pokopališče v takem stanju, da si ob najlepšem vremenu gazil do gležnjev blato in poleg tega skoro suho blagajno. — Danes pa je zagorsko pokopališče enp-ko mestnemu in poleg tega še lepo pre-
moženje v blagajni. — Torej gosp. dopisnik, vprašajte raje preje svoje pristaše jin potem kaj pišite, da se ne boste osmešili.
OSTALI SLOVENSKI KRAJI.
o Z Goriškega. Bogajevidel. Ves vesel je priletel domov zvečer mladi Tonček in materi klical: »Mati, mati, boga sem videl« — »Kje pa?« ga vpraša mati. »Pod oknom naše Maričke. Rdeč nos je imel in čl no suknjo, pa po oknu je ropotal.« — »Ne govori tako, ljubi otrok, ko to ni res; saj bogovi ne vasujejo.« — »Res je res, mati. Ko sem za oglom poslušal, mu je naša Marička odprla okno in rekla: Moj ljubi bog, ne delajte tega škandala! Kaj vas je prijelo. Pobegnite, moj bog, da naju ne zasačijo ljudje.« — »O, hudič naj vzame kaplana!« — »Kaplan, fejst poba, ima rad punce: zavrne junak.« — Farju je zaušnico dal neki fant pri Sv. Luciji ob Soči, ker je oblastno nekaj šaril in razmetaval po Ljudski knjižnici. Fant je dobro preudaril svoj posel in sedaj hoče pijani fajmošter počiti od jeze, ker ga ne more tožiti. Tako je prav! — Goriški »Nori Čas« hoče imeti svoje slepce v temi, da lahko potvarja. — Goi iški župniki in kaplani .norijo pfoti »tango , plesu. To je nesramno, da morajo biti punce samo po farovžih, kjer vsi skupaj zabavljajo čez liberalce. Razširjajte »Slov. Dom« posvod. Tak list potrebujemo tu li na Goriškem, da odklenka za vselej farovškemu gospodstvu.
o Zima v gorah. Ta teden je začel tukaj naletavati sneg. Padlo ga je precej. Vendar sc promet prosto giblje. Mraz je, da hoče vse popokati.
o Iz Tolmina. Tukaj je neki hud kaplan
— ki kiade čast poštenim ljudem. Če bi se ponavljalo, ga slečemo pred javnostjo.
— Goriški škof je izdal okrožnico, v kateri prepoveduje duhovnikom brati ali pisariti v starostrujarski glasili »Gorico« ali »Primorski List«. To je med prebivalci vseh slojev vzbudilo pozornost, če se mu ne meša. Seveda, če bi znorel, zažene vsa klerikalna druhal:	liberalci	so	krivi! —
Goriški deželni zbor je sklican na dan 4.fe-bruarja t. 1. — Laški vohun. V Gorici so aretirali nekega Gasperaza, ki je vohunil v prid Italiji. Izročili so ga okrožnemu sodišču. — Požar v Gorici. Dne 29. januarja zjutraj je izbruhnil požar v delavnici L. Breščaka. Ogenj so komaj zadušili. Skoda se ceni na 21.000 K in je krita z zal-varovalnino. — Istrski poslanec Pangerc je baje odložil svoj mandat. Vzrok je neka poneverba, ki znaša 60.000 K. — Kmeta preklinjajo goriški klerikalci, češ, mi in samo mi, vse naj gre po farovški komandi. Res, zdaj s farji preklinjamo Gregorčiča in njegove trabante. O ironija! — Kako se nagiba človeški temperament! — Časi se spreminjajo in naši značaji z njimi. Pa vse to se nam zdi neumljivo. Bombe, na-
merjene na kmete, se razpočijo na njih glavah, pa je dovolj.
o Sveti nauk. Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho. Spotoma pade med razbojnike, ki ga oropajo in pobijejo. Pride po tisti poti človek, ga vidi in odide. Pride urug človek, stori isto. Zadnji pa pride njegov velik sovražnik in ga reši smrti. Ali se . a držijo tega duhovniki? Ne, nikdar! — Sebičneži. Nekega duhovnika je kmet v Tolminu naprosil, da mu napravi prošnjo na davčno oblast. Zaračunal mu je 15 K, obenem ga svaril pred liberalnimi zakotnimi pisači. Ali ni to odrtija! Kar bi drug naredil za dve kroni, pa računa duhovnik 15 kron! O, vi slepci!
GOSPODARSTVO.
0 sajenju sadnega drevju.
(Konec.)
Kot že omenjeno, se mora postaviti v jamo, predno se jo zalsuje, kol. Potem damo na severno stran kola majhen kup dobre zemlje, tako da bo gledala malo iz jame. Nato postavimo nanj drevo, kateremu razvrstimo njegove korenine poševno navzdol.
Za sajenje sta potrebni dve osebi. Prva drži drevo, druga pa z rokami korenine pravilno uravnava in jih razprostira na vse strani ter jih zasiplje z dobro prstjo, tako da ne ostane prav nič praznega prostora, ne med, kakor tudi ne pod koreninami, kajti prazni prostori povzročijo plesnobo in gnitje korenin. Zato se mora pri sajenju zemlja tudi dobro poteptati, da se vsi prostori napolnijo. Navada je, da se pri sajenju drevo trese, kar pa ni prav, ker potem pridejo korenine zopet iz tiste jege, v katero smo jih poprej uravnali. — Zato je delati pri koreninah le z rokami. Gledati je posebno na to, da se da vrh korenin dobro prst, potem pa šele zasuje s tisto prstjo, katero smo zadnjo izkopali iz jame. S to zemljo se napravi okoli drevesa do kakih 20 cm visok in 1 do poldrug meter širok drevesni kolobar, ki naj bo tako narejen, da ima v sredi kotlino, da se potem deževnica proč ne odtaka. Do-bro je tudi pri sajenju drevo močno zaliti. Ako pa je po sajenju suho vreme, pa je sploh večkrat treba zalivati.
Svariti pa je kar najbolj pred preglobokim sajenjem, kar se pri nas še pogostokrat vrši, kar je največkrat tudi vzrok, da drevo začne bolehati in ne rodi. Glede globokosti sajenja je meniti,da mora biti drevo vsajeno ravno tako groboko, kot je raslo poprej v drevesnici.
Končno je drevo privezati še h kolu, {n sicer le začasno (provizorično) z vrbo, ker se zemlja vseda, dal nam drevo ne obvisi na kolu, ker potem bi bil lahko ves naš trud zastonj. Šele, ko se je zemlja popolnma posedla, ga je povezati trdno, kar se stori navadno s slamo v podobi
osnrice. Konec vezi se pa z vrbo h kolu priveže. Odločno pa je svariti pred rabo žice za vezi, ker se preveč zareže v drevo, kar lahko mnogo škoduje.
Končno bodi omenjeno, da je tudi potem skrbeti za drevo, ko je vsajeno. Kake tri ali štiri leta mu je obrezavati krono, da napravi lepo obliko. Sploh pa moramo tudi pozneje skrbeti zanj, ne pa samo pri saditvi.
Toliko sem se namenil, da napišem našim gospodarjem o saditvi. Ako bodo imele te vrstice le količkaj uspeha, je moj namen dosežen.
Pridelovanje lucerne.
Lucerna ali nemška detelja je v naših krajih povsod že dobro znana krmska lastliua, ki nam daje največ in tudi najboljše zelene ali suhe krme. Ta detelja nam poleg tega da tudi najbolj zdravo krmo in trpi tudi do deset let na eni njivi, ako ji dobro stfežemo in nam daje spomladi tudi najzgodnejšo zeleno krmo.
Lucerna ima globoke in močne korenine, včasi tudi do 2 m dolge. Zato potrebuje globoko in rodovitno zemljo, da more dobro uspevati. Stalne mokrete ne trpi, pa tudi v pesku ne more uspevati. Najbolj ji ugaja srednjetežka in ilovnata zemlja. Kar pa se tiče podnebja, pa ji pri nas povsod ugaja. Najboljše pa nam uspeva, če jo pridelujemo po močno pognojenih okopavi-nah. Na njivi jo pustimo toliko časa, dokler nam daje povoljno košnjo.
Če hočemo, da nam bo dala ta detelja dobre pridelke, ji moramo zemljo dobro obdelati in sicer predvsem dobro očistiti plevela in dobro pognojiti. Sejemo jo spomladi in sicer jo je vedno bolje sejati nekoliko bolj pozno, ko se je zemlja nekoliko ogrela. Navadno jo sejemo pri nas med oves ali ječmen, pa tudi kar samo. Ako jo sejemo med žito, je treba gledati na to, da sejemo žito zelo na redko in moramo potem žito pokositi zeleno, ker nam potem ako ga pustimo zoreti vsled morebitnega poleganja vso lucerno lahko pokonča. Fri setvi sami pa je gledati posebno na to, da sejemo vedno dobro seme, ki je popolnoma očiščeno in kaljivo. Sejati pa jo moramo zelo na gosto; na hektar se porabi 30 do 40 kg semena, katerega se mora plitvo zavleči.
Lucerna nam daje na leto največ košenj. Fri košnji pa je gledati posebno na to, da jo pravočasno kosimo, da nam preveč ne oleseni. Navadno se pridela na hektaru v 4 do 5 košnjah do 100 kvintalov suhe krme, v dobrih razmerah pa tudi več.
Ako hočemo, da nam lucerna dolgo časa ostane dobra, pa ji moramo tudi dobro streči, ker drugače ne moremo pričakovati dobrih pridelkov. Navadno se jo mora vsako drugo leto dobro pognojiti in vsako spomlad dobro prebranati.
V splošnem pa je vedno gledati na to, da lucerno porabljamo kar mogoče za ze-
leno krmo, za kar nam zelo veliko odleže. Za krmo pa jo moramo začeti zgodaj kositi, da nam preveč ne odraste, ker med tem, da pridemo s košnjo na drugi konec njive, jo že na prvem zopet lahko kosimo. Če smo jo pričeli zgodaj kositi, nam da tudi pet košenj na leto. Ako pa se jo hoče porabljati za suho krmo, pa jo moramo pričeti kositi takrat, ko prične cveteti, ker le takrat pridelamo dobro suho krmo.
Nekaj o špargljih.
Ta zelo dragocena rastlina je pri nas še jako malo znana. Smelo lahko trdim, da je večini našega kmečkega ljudstva na Kranjskem še skoro nepoznana. Pridelujejo jo pač v mali meri sempatja nekateri posestniki, zlasti v ljubljanski okolici, a to v tako majhni meri, da to niti v poštev ne pride. Pač pa pridelujejo špargelj v večji meri na Goriškem, to posebno v okolici Gorice, kjer dobijo zanj lepe denarce, ali dobili bi lahko še mnogo več, če bi ga pridelovali po novem načinu.
Špargelj je zelenjadna rastlina, ki pa ni za navadno kmečko mizo, pač pa za gosposko, ker se jo vsled svoje priljubljenosti in dobrote zelo drago plačuje. Vsled 'tega bi bilo želeti, da bi tudi pri nas na Kranjskem pričeli v večji meri pridelovati to rastlino. Piscu teh vrstic je znano pridelovanje šparglja, s katerim se je imel priliko že sam pečati, na Koroškem v okolici Št. Vida. Tam se prideluje posebno fine šparglje, ki zelo slovijo in se jih pošilja zelo daleč naokoli po najboljših hotelih in najboljšim družinam. Pridelujejo tam šparglje v tako veliki meri, da dobijo zanje nekateri tudi po več stotakov. Lastnik špargljevega nasada, pri katerem se je pisec teh vrstic imel priliko prepričati o do-bičkanosnosti tega pridelovanja, je dobil kako leto tudi čez 1000 kron za prodane šparglje. Prodaja se tam navadne šparglje po 1 K 40 v do 1 K 60 v kilogram, fine, lepe in izbrane, debele, takoimenovane »sojo« šparglje pa po 2 K kilogram. Na Goriškem pa jih prodajajo po 60 v do 1 K kilogram. To pa samo raditega, ker tam pridelani šparglji nimajo cene vsled napačnega pridelovanja.
V naslednjem hočem popisati nekoliko pridelovanje šparglja,posebno tako kot delajo na Koroškem.
Glavna stvar za pridelovanje šparglja je to, da se ima na razpolago rahlo in najboljše proti solncu, tedaj proti jugu obrnjeno zemljo. Čim rahlejša je zemlja, tem boljše nam špargelj uspeva. Predno se hoče napraviti špargljev nasad, je postopati tako: Zemljo se v jeseni prekoplje (preri-gola) kakih 00 do 80 cm globoko. Svet ostane čez zimo v kepah in neporavnan, da se razzebe. Med prekopavanjem zemlje se zmeša med zemljo star strohnen les, hlevski gnoj in pa sploh vsakovrstne odpadke, kar je treba dobro zmešati z zemljo. Spomladi pa, ko se je zemlja nekoliko
osušila, da se lahko obdeluje, pa se prične s sajenjem, za kar se porablja navadno dveletne špargljeve sadike. Vse delo se takole vrši: Najprej se svet lepo zravna (splanira) in potem se določi vrste, katere so po 1 m narazen. Potem se po teh vrstah skopljejo kake 30 cm široki in ravno tako globoki jarki. V jarke je nasuti drobnega komposta ali vsaj fine prsti zelo na debelo, nakar se vsadi nanj, to kakih 40 do 50 cm narazen špargljeve sadike, katerim se korenine lepo razprostro in zasuje z dobro prstjo ali kompostom tako, da se napravi male hribčke. Kot rečeno, se vsadi na vsakih 40 do 50 cm eno sadiko, ako so pa slabe, pa tudi po dve. Zasuti se sme k večjem 15 do 20 cm, ne pa več, ker potem lahko ne požene vselej. Tako je saditev gotova. Na vrh teh hribčkov pa se natrosi nekaj hlevskega gnoja. Poletu pa se mora ta prostor držati čist; med vrstami pa se lahko prideluje tudi kako drugo zelenjavo, solato, kolerabe itd. V jeseni se čez poletje zrastlo steblovje kakih 10 cm visoko pokosi in zopet natrosi na vrh hribčkov gnoja, katerega se spomladi pograbi na strani hribčka in z zemljo razsuje. Seveda je treba držati prostor čist od plevela in v jeseni zopet tako storiti kot lani, kar je delati leto za letom. Šele tretje leto po nasaditvi se sme pričeti z rezanjem špargljev. Tako napravljen šparg-Jjev nasad trpi tudi nad 20 let. Rezati je šparglje vsako jutro. Ako kak grm izumre, ga je nadomestiti z novim.
Na ta način se špargelj dolgo časa lahko obdeluje in se lahko dobi mnogo zanje. Navadno nam njiva, na kateri imamo špargelj, prinese še enkrat toliko kot kak drug pridelek. Sadike se najlažje kupi pri vrtnarjih ali pa se jih tudi lahko doma pridela. Rezati pa smemo pričeti šparglje šele v tretjem letu, pa ne dalj kot do konca rožnika, da nam preveč ne oslabe. Da je imeti prostor od plevela vedno čist, je umljivo.
Seveda za špargelj tudi ne bo prišel kupec na dom, pač pa je treba inserirati po dobrih in razširjenih časopisih, najboljše dnevnikih in tednikih, katere bere mnogo ljudi, kar se posebno dobro splača. In če potem naročniku postrežemo z dobrim blagom, se bo potem še mnogokrat oglasil, ako pa mu damo slabo blago, pa ne bomo slišali več o njem, saj nalročil ne bo nobenih več.
Toliko se mi je zdelo potrebno spregovoriti o tem. Kdor bi o tej stvari morda želel zvedeti kaj več, dobi lahko potom uredništva tozadevna pojasnila.
LISTEK.
«
Cigan.
(Dalje.)
»Zdaj se hočeva pobližje seznaniti, ko sva v tako čudnih in romantičnih okol-nostih postala prijatelja. Sicer so imena
postranskega pomena, vendar so potrebna med ljudmi. Moje ime je Evgen Šamon. Moji starši so mi zgodaj umrli, a vendar nisem postal uboga sirota, kajti moj1 stric Klavdij Šamon me je vzel za svojega in me dal tudi študirati. Študije sem sedaj dovršil, čeprav sem ves čas veselo živel, ker mi je dal dobri stric vedno dovolj denarja. Stric Klavdij je bil poprej trgovec in živi sedaj v Bernevilu na holandski meji kot zelo bogat zasebnik in jaz sem njegov dedič.«
»To je izvrstna lastnost,« je smehljaje rekel tujec, »in zato vam želim srečo-za tako prijetno bodočnost.«
»Se mi prav nič ne mudi,« je zaklical študent, »strica ljubim kot očeta, kakor je tudi zame bil in radodaren je tudi dovolj, da mi ni treba misliti na dedščino. Študije sem tukaj dovršil in moj stric mi bo omogočil, da bom postal odvetnik v Bernevilu. Lden njegovih prijateljev hoče namreč odvetništvo opustiti in je čakal le še toliko,, da sem napravil izpite in da se pri njem še malo izurim. Ze v par dneh se vrnem domov. Danes sem se poslovil od veselega življenja in veselili prijateljev, toda moj namen ni, da bi s tem odložil vse mladostno veselje. Tudi v svojem resnem poklicu bom ostal vesel in dobre volje. Trudil se bom, da postanem dober odvetnik in komaj čakam, da dobim kakšen zamotan kazenski slučaj, da bom mogel kakega nedolžnega rešiti. Kaj takega mi bo pripravilo največ veselja in ponosa, todai to je prihodnjost, ki leži še v negotovosti; za zdaj se veselim, da zopet vidim svoje rojstno mesto, dobrega strica Klavdija in malo sestrično Margo, ki je bila še napol otrok, ko sem pred tremi leti odšel in je sedaj najbrže že dorasla deklica.«
»Aha — sestrična? Strie ima torej hčer in ta zavzema gotovo svoje mesto v vaših načrtih bodočnosti?« je vprašal tujec ter se dobrovoljno nasmehljal.
»Ni ravno tako,« je odkrito odgovoril Evgen. Mala Marga je hči oddaljenega sorodnika mojega strica, in sicer njegove žene, s katero ni imel otrok. Stric skrbi za gospo Belarjevo in njeno hčer, s katero pravzaprav nisem nič v sorodu. V mladosti sva se igrala skupaj; kako bo sedaj, še ne vem. Še vedno živim od dneva do dneva in doslej še nisem bil nezadovoljen s svojo usodo. S tem sem vam povedal zgodovino svojega življenja in svoje rodbine. Ni veliko, zato pa pričakujem od pri-hodnjosti več, zlasti če boste stali vi ob moji strani.«
Stisnil je roko svojemu gostu in ga vprašujoče ogledal.
Tujec je vzdihnil in trpko rekel:
»Kar ste mi o svojem življenju povedali, je res malo, toda tudi pomladno jutro ne nudi več kot vonj in luč in nado na lep dan. Mladost mojega življenja je bila pa vsa v megli in komaj še vem, če smem računati na kakšno veselo bodočnost.
Ime mi je Miran Valenta. Moj oče je
bil najemnik pristave grofa Rinkurta blizu Remsa. Zaljubil se je v mlado ciganko, v lepo Mardeno, kakor so jo ljudje imenovali. Iz ljubezni do njega je zapustila cigansko četo, s katero je okrog hodila in ji pridobivala zaslužek z lepimi plesi k tamburinu, s pesmimi na harfo in z vedeževanjem iz roke. Moj oče, ki je bil precej premožen, je rojake svoje ljubljenke bogato odškodoval za izgubo. Lepa Mar-dena je postala njegova žena in moja mati. Kljub neenakosti njih narave in vzgoje sta se vedno ljubila in kot otrok sem videl, kako vdano je ljubila moja mati resnega očeta, kako srečen je bil moj oče, če je slišal njen vesel smeh. in njene mehke, v srce segajoče pesmi. Mati je storila vse, da se je uživela v tiho in delavno življenje novega doma; to se ji je posrečilo: Bila je vzor pridne, skrbne in varčne gospodinje. Sosedje kakor tudi hlapci in dekle so jo ljubili in spoštovali, — le sorodniki mojega očeta so jo vedno sovražili, ker mu niso mogli odpustiti, da je vzel tujo ciganko, o kateri ni nihče vedel, odkod je prišla, v svoj dom in rodbino. Nekaj skrivnostne romantike potujočega naroda, iz katerega je prišla, je pa vendar ostalo v nji. Večkrat, ko je z menoj hodila po polju in grmovju, mi je pravila o svoji otroški dobi, o svojem potovanju skozi gozdove in pustinje, naučila me je spoznavali' zelišča in njih lastnosti; v poletnih večerih mi je imenovala zvezde s čudnimi tujimi imeni, učila me je čitati pisavo nebesnih znamenj in kako so zvezde v zvezi z usodami ljudi ter vplivajo na njih celo življenje. In jaz sem jo razumel, čeprav je oče smehljaje kimal k njenim besedam. Da mi je bilo vse razumljivo, kar mi je mati pravila, je bila vzrok kri, ki mi je podedovana od matere tekla po žilah, zato sem se tudi vse naučil. Predno sem še poznal kakšno črko, sem že znal v zvezdah brati, razločevati njih različno svetlobo in z ostrim očesom spoznavati sence, ki so padale od njih žarkov na ljudi. Tudi fine čute ciganov sem od nje podedoval. Vsakega sem lahko spoznal na njegovem posebnem vonju, lahko sem občutil, če je kak Človek meni ali mojim prijateljem prijateljsko ali sovražno naklonjen, če bo srečno ali nesrečno vplival na mojo usodo — tudi danes mi je ta dar ostal, — tako sem videl v zvezdah, da se mi bo nekaj čudnega prigodilo, ko sem se danes zvečer v bulonskem gozdiču izprehajal. Bolj nego premišljevanje in namen me je čudni nagon, ki se mi kakor povelje notranjega glasu pojavi, pripeljal na pot, po kateri ste šli pred menoj.«
»Torej govori ta notranji glas ugodno zame,« je veselo vzkliknil Evgen, »torej čutite, da sta najini usodi v srečni zvezi med seboj?«
Miran ga je sanjavo pogledal.
»Ne vem,« je rekel. »Sicer čutim, da si nisva sovražna, da se zvezde, ki vladajo najino življenje, tesno dotikajo na svojih
potih, — toda vidim tudi, kako nastopajo črne sence, kakor temni grozeči oblaki in križajo pota najinih zvezd. Jasno mi sicer to ni, še manj, kaj prinaša prihodnjost, toda skoro se mi zdi kakor bi ležala v najini prihodnjosti skupna nesreča, ki nosi v sebi smrt in pogubo, kakor oblak strelo in nevihto.«
»No,« je zaklical Evgen, »brez nesreče ne živi noben človek, toda če je nama skupaj namenjena, se je še manj bojim. Boljšega orožja zoper nesrečo ni, kakor pogumno in zvesto prijateljstvo. In prijatelja hočeva biti in ostati, kaj ne?«
Stisnil je Miranu roko in ta mu je odgovoril:
»Skoro se mi zdi, da mora tako biti, kakor da bi se že dolgo poznala in nič več ne ločila. Toda poslušajte moje življenje do konca. Moja lepa, ljuba mati je umrla, ko sem bil deset let star. Oče je hotel, da moram študirati, zato sem obiskoval gimnazijo. Učenje je potolažilo mojo žalost, napredoval sem dobro in v nekaj letih sem bil tako daleč, da bi lahko napravil izpit za vseučilišče. Poklica si še nisem izbral; oče je hotel, naj se vsega naučim, kar se je mogoče učiti in naj se potem odločim. Toda usoda je hotela drugače. Moj oče ni mogel preboleti izgube svoje Mardene, moje ljube, lepe matere. Bolehal je bolj in bolj in umrl, ko sem hotel iti na vseučilišče. Zapustil je premoženje, ki sicer ni bilo prav veliko, a bi vendar zadostovalo za moje potrebe. Za varuha so mi določili očetovega brata, ki je bil izmed vseh sorodnikov najbolj hud, da se je oče oženil s ciganko. Upravljal je tudi moje premoženje in me takoj vzel iz gimnazije, češ, da je učenje nepotrebno opravilo, ki je dobro le za lene sanjače, kakor sem jaz. Ukazal mi je, da moram opravljati kmečka dela, ki jih nisem razumel in sploh z menoj delal kakor s hlapcem. Zelo sem trpel od tega poniževanja in sovraštva, ki mi ga je stric očitno kazal. Naposled nisem mogel več tega prenašati, postal sem uporen in neubogljiv. Hotel sem iti v širni svet, kajti nikjer nisem bil bolj sam in tuj kot tu, kjer bi moral biti moj dom. Vprašal sem strica po dedščini, toda ta se je le norčeval. Tedaj sem vzel rojstni list in izpričevala in sem odšel. V nekem večjem mestu sem prišel v cirkus. Imel sem naj-brže od svoje ciganske krvi to lastnost, da sem bil v vseh telesnih vajah izredno uren.	(Dalje prihodnjič.)
Ognjeniki. Peklenski ogenj.
Fr. Pirc.
Kaj so ognjeniki? Po odgovor na to vprašanje moramo iti daleč nazaj, morda več milijard, gotovo pa več milijonov let. Pravzaprav bi moral iti prav tja do začetka tistega naravnega razvoja vseh svetov, 1 ki ga navadno imenujemo stvarjenje sve-: ta. Torej še v tisto dobo nazaj, ko so po
neskončnem prostoru, po katerem se danes giblje in suče in kroži milijarde soln-čniii in zvezdnih teles, vse njih prvine ali prasnovi plavale v podobi zredčenih plinov, ko na tem prostoru, katerega le brezkončnost more objeti, ni bilo še nič drugega, kakor gosta plinasta megla, iz katere so se vsled združevanja in odbijanja posameznih prvinskih elementov porajali prvi začetki današnjih solnčnih svetov in iz katerih so se izločili manjši svetovi, med njimi tudi naša zemlja. Ampak pri tem porodu svetov bi se z ozirom na omejeni prostor predolgo zamudili. Naj zadostuje, da si vsaj mimogrede ogledamo porod naše zemlje. To moramo storiti, zakaj v njenem porodu najdemo tudi povod življenja današnjih ognjenikov, oziroma ognjenikov sploh.
Mislimo si pred seboj velikansko, skozinskoz razbeljeno plinavo kroglo — naše solnce. Ta krogla je morala biti v prvotnem stanju zares velikanska, kajti še danes, ko je pred davnimi milijoni leti bilo jz solnčne krogle porojenih osem današnjih planetov in nebroj manjših nebesnih teles, imenovanih planetoidov in seveda tudi naša zemlja in mesec, znaša premer solnca 1,394.000 km, je torej blizu 109krat večji od premera naše zemlje. Ali da razločneje pojasnim: 1,284.000 takih krogel kot je zdaj naša zemlja, bi napolnilo tisti prostor, ki ga zdaj zavzema snov (materija) solnca.
Iz te velikanske krogle se je med drugimi svetovi izločila tudi naša zemlja. Bila 'je kot njena mati — solnce izprva razbeljena plinova krogla. Prostor, v katerem je pričela svoje samostalno življenje, pa je bil silno mrzel. Hote ali nehote, je morala oddajati svojo vročino okolišu tega lede-nomrzlega prostora. To pa ni moglo ostal-ti brez posledic za razbeljeno kroglo. Ohladila se je v toliko, da je iz razbeljene plinove krogle nastala ognjenotekoča. Toda tudi na to stanje je vplival mrzel svetovni prostor. Saj nas vsakdanje izkušnje zlasti po zimi uče, kako še tako razbeljena peč polagoma izpuhteva svojo toploto. Prijel je čas, ko se je žareča tekoča krogla morala na površju ohladiti. Teško raztop-iljive kemiške spojine (n. pr. kremenokisla galunina) so se začele sesedati. Med njimi se je pa vedno naraščajočemu ohlajevanju pričela delati izprva tanka skorja ali škra-lup. (Vzemimo vzgled iz vsakdanjega življenja: Če postavite jed od ognja na hladnejši prostor, zapazite kmalu zgoraj se de-Jlati lahko skorjo, ki je kmalu ohlajena, do-čim je pod njo jed še močno vroča).
Tak je bil začetek zemeljske skorje ali tal. Ta skorja je zabranjevala nepo-siednji vpliv notranjega ognja na razne parne tvarine, ki so v podobi plinov še plavale v ozračju, predvsem pa voda, ki /je takrat še ni bilo na zemlji, nego je plavala v podobi pare še visoko v ozračju. Začel se je tisti naravni proces, ki ga vidimo še danes: pare v zraku so se izpre-
»
menile v vodo. Ko pa je prišlo že tako daleč, da se je voda izločila iz parov, je šlo olilajenje spodaj še vedno ognjene zemlje hitreje naprej. Zdaj šele je za zemljo, kakor je danes, prišel čas pravega poroda. Ker si ne smemo misliti, da se je začetek zemeljske skorje po vsej današnji zemlji enakomerno in ob istem času izvr-išil (ker tudi snovi, ki so to prvo skorjo tvorile, niso bile povsod enako razdelje-Ine), si tudi ne smemo predstavljati, da se je proces izločitve vode iz parov po vsej zemlji ob istem času in enakomerno izvršil. Voda se je mogla le na istem delu zemlje izločiti, koder je bila zemeljska skorja že dovolj ohlajena, ker sicer bi iz preveč vroče skorje izpuhtevajoča toplota vodo zopet izpremenila v pare, še predno bi bila voda dosegla njeno bližino. Zato pa je tam, koder se je skorja dovolj ohladila, nastal pravcati »vesoljni potop« — nastalo je prvo morje. Ali brez posledic pa prvo na zemljo padla voda ni mogla ostati tudi za one dele, ki za ta proces še niso bili dovolj ohlajeni. Učinek je moral biti strašanski,zakaj to je bil prvi grozoviti boj med ognjem in vodo. Dva, še danes najhujša sovražnika sta prvič trčila skupaj. Le v malem primeru si morejo strahoto tega prvega boja predstavljati tisti, ki so tako srečni, (časih pa tudi zelo nesrečni), da dandanes opazujejo povod ognjenikov izpod ogromne množine morske vode. Ali o tem izpregovorimo pozneje.
To je vse lepo, bo rekel kdo izmed bralcev, ampak do sedaj nam ta človek še prav nič ni povedal, kako so nastali ognjeniki. Do sedaj smo samo slišali, kako je po mnenju francoskega učenjaka Laplace (izgovori Laplas) najbrže nastala zemlja. Kaj pa z ognjeniki?
Prijatelj, nič se ne razburjaj! Ravno v porodu zemlje in sploh vseh drugih svetov, je obenem vtelesen tudi povod ognjenikov. Ogenj in voda sta oče in mati naše
S tihim koiokom,
da komaj zapazimo, se pogosto priplazi nesreča. Zaupajoč svoji zdravi življenjski moči, tega izpočetka niti ne smatramo za tako resno. Mislimo, da izgine samo od sebe. Medtem pa narašča bolj in bolj, in ko se domislimo, da bi kaj ukrenili proti temu, je že silno naraslo in primanjkuje nam moči za hranitev svojega zdravja. Prav posebno velja to za prehlajenje, ki se tako rado prenese na prsi in se javlja s tesnobo
zemlje, pa tudi ognjenikov. Ali še razločneje povedano: Ognjeniki niso nič drugega, kakor globoko pod današnjim zemeljskim površjem v posameznih votlinskih prostorih ohranjeni ostanki nekdaj ognje-notekoče sestave naše zemlje. Ognjeniki so še danes žive priče, da je zemlja prvotno bila ognjenožareča plinova krogla, ki se je spričo lcdenomrzlega prostora, v katerem je začela in nadaljevala svojo pot okoli solnca, od površja navzdol polagoma ohladila. Globočine, iz katerih bruhajo ognjeniki, pa so tudi priče, da je napačno misliti, da je samo jedro ali središče naše naše zemlje še dandanes ognjeno žareče, češ, da se je vpliv ohlajevanja površja zemlje šele proti središču ustavil. Prihodnjič napravimo — seveda le v duhu — malo potovanje v globočine zemlje in te-dai se bomo z naravo ognjenikov še bližje seznanili.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar.
'• • III
»»
I
M
Listnica uredništva.
Dopisov brez podpisa ne priobčimo. — G. Jos. BI. v Clevelandu: Rade volje objavimo zanimive novice, le pišite!
Dober zajtrk
i
OldrichVniček
Prarv* Karlin
mm
samo z našo žitno kavo. Zaračunamo v platnenih vrečicah po 5 kg K 4'—. Da se pa prav posebno ohrani, jo. pošljemo pri prvem naročilu v lepo okrašeni pločevinasti Skat-lji (imitacija starega srebra kakor na poleg stoječi sliki) v skupni teži 5 kg za K 4'50. Poštnino plačamo sami. V teh škatljah ohrani kava cele mesece svoj izborni okus.
Oldrich Vitaček, praga-Karlin št. 204. odd. 18
Jajca za nasad!
Perutnina čiste elitne rase:
Rumene Orpingtonke 15 kom. K 6 Bele Wyandotto8 15 kom. . „ 5—8 Bele Minorke 15 kom. . . „ 6—8 Rumene Orpingtonke (angl.
Import) 12 kom..................  12—24
Piiianei po dogovoru!
Cene izključljivo poštnine in stroškov. Na vsako vprašanje odgovarjam, ako se pošlje znamka za odgovor.	13
R. Wei51, Djakovo (j(rvatska).
Končno se je našlo najboljše v svetovni industriji za žepne ure.
Žepna ura, fina elegantna ploščata, iz double-zlata, odlikovana znamka se dobi za K 4'9G — Ta uia ima fino kolesje na sidro in se navija vsakih 36. ur. Ura je 18-karatna. Jamči se za uro štiri leta. — Ura stane K 4 90, če se naročita dve uri, staneta samo 9 kron. Vsaki uri se doda lepa elegantna šatulja Ženske ure podobnega modela, elegantno izdelane, prodajam po K 5.80.
Tudi imam v zalogi krasne srebrne ure z dvema pokrovcema in različnimi umetniškimi okraski po K 6—. Vsak riziko je izključen, v slučaju, da blago ne ugaja, vrnem denar ali zamenjam blago. Pošiljam naročila z obratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj!
Ignacij Cypres, v Krakovu, Szevska c. 13453.
Mo&ki in ienske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj.
Dr, med. JC. Seemann, Sommerfeld 84
(Bez. Frankfurt-Oder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. 94
v prsih, zbadanjem v plečih, hropečo sapo in draženjem h kašlju in bog ve s čim vse še. Ako pravočasno rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsafluid« se te nadloge kmalu rešimo.
O tem smo se sami pogosto prepričali in tudi nmogi zdravniki potrjujejo dobre uspehe Fellerjevega fluida z zn. »Elsai-fluid«. Gospod dr. Josip Estmeister, Wil-denau, p. Aspach, piše, da Fellerjev fluid pri vsak dan nastopajočih motitvali zdravja služi izborno. Gosp. dr. Kittel, Kralj. Vinogradi, piše, da je v svoji praksi porabljal Fellerjev fluid že več let z izbornim
uspehom in prav tako sodijo mnogi drugi zdravniki.
Pri trpljenju vsled prehlajenja, pri vseh vrst bolečinah se izkazuje za izbornega pomočnika in bi ga naši bralci morali vedno imeti pri hiši, ker 12 steklenic stane samo 5 K franko.
Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbar-ske kroglice z zn. »Elsa kroglice«, 6 škat-Ijic za 4 krone, naj bi vsi naši bralci za varstvo proti želodčnim težavam, zagate-nju itd. naročili pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 318 (Hrvaško).
...........ci.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulloa Stev. 2„ lastna hlia.
Obre«tuf« vloga na knjliloft s 4*[4°|o v tekofiem radunu najugodneje. Z ozirom na avoj polnovpla&anl delnlftkl kapital 8,000.000 kron In 1.00.000 kron rezervnih fondov ponuja najve&jo varnoat za vea tuji denar. Promet na leto &6z 1400 mlllonov kron. Preakrbujft vae denarne zadeve najkulantneje. 6	POMlllCe	V SpUtfl, CElOVCU TrStU, SUNIMO, GOflCl ID CCljD.
---------------- Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. -------------
tržne cene v Ijubljani
Cena
od
do
kg	govejega	mesa	I. vrite .	.
»	n	»>	n. n •	•
II	II	II	II •	•
„ telečjega mesa....................
„	prašičjega	mesa	(svežega)	.
»	i.	i. (prekajenega)
„ koitrunovega mesa . . . Prašiči na klavnici ....
„ kozllčevega mesa ....
kg masla............................
„ masla surovega....................
„ masti prailčje....................
„ slanine (Špeha) sveže. . .
„ slanine prekajene ....
„ sala..............................
„ surov, margarlnskega masla „ kuhan, margarlnskega masla
JaJce ..............................
/ mleka.............................
„	„	posnetega...............
„ smetane sladke....................
>, n kisle..........................
kg medu.............................
„ čajnega surovega masla . .
piščanec,...........................
golob...............................
raca................................
gos.................................
kapun ..............................
puran...............................
00	kg pšenične moke	št	0	.	.
DO	n	n	n	n	1	.	.
DO	n	ii	n	ii	2	•	•
DO	n	n	n	n	3	.	•
DO	n	n	n	n	4	.	.
00	ii	i»	n	5	t	.
00	ii	ii	n	ii	6	.	.
00	n	,,	n	”	o	"	’
00	n	n	n	n	8	.	.
00	„	koruzne moke	....
00	„	ajdove moke	.... I.
00	„	ajdove moke	.	. . .11.
00	.	ržene moke....................
I fižola............................
» p«ha..............................
»[rfe...............................
„ kaše .............................
„ ričeta............................
00 kg pšenice.........................
00 „ rži..............................
00 „ ječmena..........................
00 „ ovsa.............................
00 „ ajde.............................
00 „ prosa belega.....................
00 „	„	navadnega	. . .
00 „ koruze 1913......................
00 „ činkvantina......................
00 „ krompirja.......................
Lesni trg.
Cena trdemu lesu 11 do 12 K. Cena mehkemu le* 7’— do 8 — K.
Trg za seno slamo, in steljo.
Na trgu Je bilo voz sena „ slame .
„ stelje .
„ detelja
K	h || K |		h
1	60® “II	1	80
1		1	60
1	20	1	40
1	80	2	—
1	60	2	—
1	90	2	20
1	40	1	50
1	001	1	24
0	— 1	0	—
2	60	2	80
3	00	3	20
1	80	2	00
1	60	1	80
1	90	2	—
1	76	1	94
2	40	0	—
2	00	0	—
—	11	—	0
		20			00
—	08	—	—
—	90	1	00
1	40	1	60
3	30	3	60
1	40	0	00
—	40	—	00
3	10	0	—
7	CO	0	—
0	—	0	—
0			—	
37	00			—
36	50	—	—
35	70	—	—
34	70	—	—.
33	51	—	-
32	50	—	—
81 27	40 30	—	—
16	—	—	-
24	60	—	—
52	—	—	—
48	—	—	—
—					—
—	24	—	—
		20	—	—
		38	—	—
		30	—	—
—	26	—	—
23	—	—	—
19	00	—	—
17	00	—	—
18	50	—	—
24	50	—	—
28	—	—	—
18	00	—	—
16	00	—	—
21	CO	—	—
4	50	5	
5		8	00
4			6	00
0	00	0	—
1 0	00	0	
Pozor!
Pozor!
Mini
4 pari čevljev za samo 9 kron.
Ker je več velikih tvoinic ustavilo plačila, sem bil pooblaščen velik oddelek čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur: 2 para moških in 2 para Ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoširano, z močno zbitimi usnjatimi podplati, veleeleg. najnovejša fasona, velikost po št Vsi 4 pari stanejo samo 9 kron. Razpošilja po povzetju
J. Q E LB, Izvoz čevljev, Novi Sande c, Galicija štey. 123.	14
:: Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 31. januarja 1914.
Dunaj: 37, 36, 19, 46, 34. Dvignjene v sredo, dne 4. februarja 1914. Gradec:	59,	57,	18,	35,	83.
Brno:	61,	7,	3,	66,	76.
za moške obleke v največji izbiri pri
Lenasi 8 Gerkman.
Ljubljana, Stritarjeva ulica it. 4.
Ženske
pri motitvah (zastajanju Krvi) ne jemljo krogljic, tablet, praška, čaja brez vrednosti. Mojo prijetno zauživalno, preizkušeno zajamčeno neškodljivo sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostovoljna zahvalna pisma. Velika škatlja K 4.85 poštnine prosto.
Diskretno pošilja dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Niederlausltz.)
Na željo se dopošlje iz dunajske ali budim-peštanske razpošiljalnice, zatorej carinske neprilike izključene.	94
tnisch
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h, prima polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; belega, puhastega 6 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; *] K; belega, finega 10 K, najiinejSi prsni pub 12 K.j— Kdor vzame 6 kg dobi franko.
Žgotovljene postelje
Ii gostoniteg« rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, i a »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen i novim, sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pub 20 K; puh 2* K; same pernice po 10 K, 12 K; 14 16 K: »glavniki 8 K, 8 K BO h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Uroke K 18'—, K 14 70, K 17 80 in
K i- ; »glavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4 60, 6 20
ln K 6-70; podpornica ii močnatega ritastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm iiroka, K 12-BO, K 14-80. Rapošiljanje po povsetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je lame-njati, ta neugajajoče se vrne denar.	68
8. Benlsch, De&enice, it. 953, Caiko.
ggp- Bogato Huttrom cenik zaitonj In franko.
Kmetska biaDilnita in posojilnic Da Igu
reglstr. zadr. z neomejeno zavezo
vabi na svoj
ki se bode vršil dne 15. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih
DNEVNI RED:
1.) Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.) Odobritev računskega zaključka zal. 1913.
3.) Slučajnosti.
Na Igu, dne 6. februarja 1914.
Načelstvo.
V slučaju nesklepčnosti "prvega vrši se pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki pa je glasom § 35 pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih.
v svoj prid
ne smete v
vzeti ničesar razen
staro preiskušeni pristni
.o
kavčukov
čigar nedosežna kakovost uživa svetovni sloves.
Pazite torej nepogojno na zgoraj-== ftnjo varstveno znamko. =
zdrave živali, ki dobro pre bavljajo in rade žro, krepko, težko krasno živino, krave, ki dajo veliko mleka in kure, ki neso veliko jajec, imajo vsi kmetovalci, ki se ravnajo po 10 zapovedih za kmetovalca in primešajo piči 2—3 krat na mesec Ma-stina. Mastln je dr. Trnk6cyja redilno varovalno sredstvo. — Mastin je bil s prvimi kolajnami odli-van in ga porabljajo milijoni previdnih kmetovalcev. Idi k svojemu trgovcuin kupi zavoj Mastina za 60 vin., 10 zapovedi pa zahtevaj zastonj, tudi če ne želiš Mastina, ali pa piši ti ali tvoj trgovec tvorniški zalogi: Lekarna Trnk6cy v Ljubljani, zraven] rotovža. Ta lekarna razpošilja 5 zavojev Mastina. za 4 K poštnine prosto.
XXXXXXXXXXXXXXXX
| llsak Mn omli |
volnenega ln perilnega blaga v za ženske obleke, svilnate v
X ru4e in šerPe sata0 Prl
H LENASI & GERKMAN,
x
x
X
X
X Ljubljana, Stritarjeva ul. št. 4.
X Tkanina, platno za rjuhe brez X X šiva, preproge, zavese odeje, X jjjg Vsa oprema za ženine in neveste, jjjj
xxxxxxxxxxxxxxxx
Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti
moški oslabelosti?
Velezanimiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska	94
m .med. II. Secmai, SomnrMI 81 (Flo.).
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse, mogoče (aparate, krog-ljice, metode, praške takozvana ojačila itd), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov.
\
Sifilitiki!
Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov
razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska
dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Lausitz).	94
Edina SLOVENSZA orožna tovarna g
is PUŠK ARNA „P. WERNIG“ | RORnvr tr _ rororro
PIŠITE PO:
CENIK
1914
61
LOVSKE PUŠKE
STREUIVO
POPRAVILA
Ustanovljena
I
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18
v lastnem zadružnem domu.	Žiro-konto pri avstro-ogrski banki.
Obrestuje hranilne vloge po 43/4°/o
   brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. ■■	■
Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi
ves denar pri njej popolnoma varno naložen.	.-.	.-.
Q-ospodaxstvo posojilnice ■vod.ljo gospodje:
Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani.
Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški. Franc Jarc, posestnik v Medvodah.
Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani.
Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani.
Rezervnega zaklada kron 800.000.
Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000.
n
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
______________Ob »obalah in dnevih pred pramiki od 8.—1. popoldne.	^
Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.