145 Pavle Šegula (1923–2017) in njegov pomen za poznavanje domač ih in tujih raziskav s področ ja kriosfere Miha Pavšek * Konec leta 2017 smo se na kranjskem pokopališč u planinski prijatelji poslovili od Pavleta Šegule, ki je več kot pol stoletja spremljal številne tuje in več ino domač ih raziskav o snegu, ledu, plazovih in ledenikih ter seznanjal z njimi tako strokovno kot tudi splošno javnost. Neprecenljiv pa je seveda njegov prispevek k poveč anju varstva in zašč ite pred snegom in snežnimi plazovi, saj je bil med pobudniki ustanovitve Podkomisije za snežne plazove (danes Komisija za reševanje iz plazov) pri Gorski reševalni službi (GRS) Slovenije ter za izdelavo lavinskega katastra in delovanje lavinske službe. Velik del izjemnega bibliografskega opusa posega neposredno in posredno s področ ja kriosfere. Č eprav imamo v slovenskih gorah samo nekaj hektarov stalno poledenelega površja in le sezonsko zamrznjena tla, pa je razumevanje delovanja teh procesov in njihovih posledic pomembno tudi za preventivo na področ ju varstva in zašč ite pred pojavi snega, ledu in snežne erozije. Ključ ne besede: kriosfera, znač ilnosti snežnih plazov, nevarnosti v gorah, lavinska preventiva, Slovenija Key words: cryosphere, avalanche characteristics, mountain hazards, avalanche prevention, Slovenia Uvod Obč udujoč njegovo življenjsko pot in delo ter bogastvo in raznovrstnost znanj, ki nam jih podajal in zapustil, sem ob odhodu planinskega prijatelja, s katerim sva se sporazumevala kot bi bila vrstnika, razmišljal tudi o njegovem prispevku s področ ja kriosfere. Bolj kot z raziskavami ali v današnjem č asu s projekti je s svojim delom poskrbel, da je prišlo znanje in izrazje o snegu, ledu in plazovih tudi v naše kraje, hkrati pa skrbel za seznanjanje s tovrstnimi raziskavami doma in na tujem. To pa je seveda temeljnega pomena za vsako stroko, tudi lavinologijo in nivologijo (plazo- in snegoslovje) oziroma širše, za raziskave s področ ja kriosfere. Več kot 200 bibliografskih zapisov ima samo v Planinskem vestniku, okrog 170 v COBISS-u (knjižnič ni informacijski sistem, ki ga uporabljajo knjižnice v Sloveniji; prvi zapis je iz 1951 in zadnji iz leta 2013) in skoraj 40 v reviji Ujma, ki jo izdaja Uprava RS za zašč ito in reševanje. Nekatera dela se ponavljajo, še več pa je tistih, ki so ostala izven teh in drugih bibliografskih pregledovalnikov. Še precej več kot je govoril – pri tem je skrbno pazil na izrazje, besedotvorje in skladnjo – je pisal. Posebej ga je kdaj razjezilo nesodelovanje ljudi, ki bi lahko oziroma celo morali med seboj sodelovati. Zanimalo ga je prav vse, še posebej pa tisto, kar je bilo povezano s snegom, ledom in plazovi. Za vse znanja in napredka željne je bil odprta knjiga, pravi leksikon in hkrati enciklopedija, tudi jezikovna, na dveh nogah. Bogata in ustvarjalna življenjska pot Pavle Šegula se je rodil v Kranju in se že v mladih letih zagledal v gore, komaj 21-leten pa je odšel v partizane. Bil je vedoželjen, še posebno ga je veselilo uč enje elektrotehnike in * Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana 146 tujih jezikov, za kar je izkoristil vsak prosti č as. Postal je odlič en radiotelegrafist, po vojni pa je študiral ob delu in leta 1957 diplomiral na fakulteti za elektrotehniko. Bil je med glavnimi organizatorji radioamaterskih klubov v Ljubljani in deloval kot inštruktor po vsej Sloveniji. S svojim mladeniško neugnanim poletom in delavnostjo je bil izredno priljubljen. S skromnostjo in preprostostjo se je približal prav vsakemu, vsakomur je ponudil dobro besedo, strokovni pogovor in dejansko pomoč . Po nesreč nem naključ ju, pri katerem je na zasneženem Storžič u izgubil prijatelja, je sklenil, da mora s svojo energijo in znanjem pripomoč i, da bi bilo nesreč v gorah č im manj. Priključ il se je planincem in gorskim reševalcem ter zač el z neutrudnim vzgojnoizobraževalnim delom. Izkazal se je kot odlič en organizator; kjerkoli je bil, č esarkoli se je lotil, je vedno pokazal, kaj zmore. Njegova neverjetna delavnost ga je kmalu pripeljala v upravni odbor Planinske zveze Slovenije, leta 1960 pa v Komisijo za gorsko reševalno službo. Prav pri slednji je našel najplemenitejše poslanstvo, njegovo delo v okviru te komisije pa je obrodilo najžlahtnejše sadove. Takrat je zač el skrbeti za ustrezno uporabo brezžič nih radijskih zvez v planinstvu in pri reševanju, ukvarjal se je z organizacijo raznih sreč anj in v naslednjih letih poskrbel, da je več ina planinskih postojank dobila brezžič no radijsko povezavo. Svoje znanje je prenašal na druge, predaval na posvetovanjih in seminarjih ter pripravljal ustrezno gradivo – od prevodov tuje literature do samostojnih strokovnih izdaj. Slika 1 - Pavle Šegula na tiskovni konferenci na PZS v zač etku leta 2015 (Foto: Pavel Oman). Govoreč več jezikov je bil izredno dobrodošel na zboru IKAR (Mednarodna organizacija za gorsko reševanje) leta 1962 na Vršič u. Takrat je bila v okviru te 147 organizacije ustanovljena Podkomisija za reševanje iz plazov. Takoj je postal njen č lan, svojemu elektrotehniškemu znanju pa je zač el dodajati še spoznanja o snegu in snežnih plazovih ter se osredotoč il na njihovo raziskovanje. Kot izredno študijski č lovek in navdušen gornik je vse odtlej dejavno in č astno zastopal GRS v tej mednarodni organizaciji, v kateri je deloval skoraj polna tri desetletja. Povsem upravič eno je bil deležen izrednega mednarodnega ugleda in posebnega priznanja kot zaslužni č lan te organizacije. Nevarnost plazov v gorah, ob tem pa varovanje č loveških življenj v plazovitih območ jih, vse to je bilo zanj ne le izziv, ampak tudi življenjska naloga. Z velikim veseljem in požrtvovalnostjo se je posvetil preventivi med dejavnostmi v naravi, še posebej v hribovitem in goratem svetu. Temeljito je zbiral in raziskoval dosegljivo svetovno literaturo, še posebej o snegu in plazovih, svoje znanje pa nesebič no posredoval naprej. Želel si je, da bi njegova opozorila prišla prav do vsakega obiskovalca gora, zato se je neutrudno oglašal s praktič nimi preventivnimi č lanki v dnevnem č asopisju, strokovnih glasilih in revijah ter opozarjal na najrazlič nejše nevarnosti v gorah, zlasti na snežne plazove. Leta in desetletja so skoraj v vsaki številki Planinskega vestnika izhajali njegovi č lanki, zapisi in opozorila; nizal je gradiva in poroč ila s simpozijev mednarodne reševalne organizacije IKAR, s seminarjev in posvetov GRS ter obiskov pri tujih gorskih reševalcih. Slika 2 - Pavle Šegula med terenskim ogledom žič nic in smuč išč na Kaninu spomladi 1976 (Foto: Marjan Saksida). Bil je pobudnik in organizator različ nih preventivnih teč ajev, na primer posvetovanja Gore in varnost in še posebej vsakoletnih Dni varstva pred snežnimi plazovi (prvič leta 1975; sprva v Poljč ah, nato v vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki), ki so bili prvi takšne oblike na svetu. Prav tako je organiziral teč aje za vodnike reševalnih psov, minerske teč aje za umetno proženje snežnih plazov ter varnostne teč aje za javne uslužbence, ki lahko kdaj pridejo v stik s plazovi. Razvil se je v našega najboljšega poznavalca snega in njegovih preobrazb – plazoslovca brez primere. Zač el je nač rtno zbirati podatke za kataster plazov na Slovenskem, vodil pa je tudi evidenco lavinskih dogodkov, to je primerov nesreč s škodo ali poškodbami, ki niso bile usodne. Konec leta 1962 je postal tudi nač elnik Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) in s svojim nesebič nim delom odloč ilno 148 pomagal preseč i velike težave in pognati kolesje slovenskih odprav v tuja gorstva, v katerih je bilo pomembno tudi znanje o ledu in ledenikih. V tej vlogi je deloval celo desetletje. Zelo dejaven je bil tudi v domač i Škofji Loki; leta 1978 je bil med glavnimi ustanovitelji tamkajšnje postaje GRS. Več ina ga je poznala predvsem kot dolgoletnega nač elnika Podkomisije za snežne plazove pri Gorske reševalni službi Slovenije (danes zveza oziroma GRZS). Kljub poznim letom se je Pavle zlahka privadil na rač unalnike in elektronsko komunikacijo, a še vedno se je najraje pogovarjal, tako v živo kot prek telefona, najbolj pa se je razveselil obiska na domu v njegovi Suhi v Škofji Loki, kjer si med knjigami in priroč niki »komajda videl skozi okno«. Znal je prisluhniti venomer in vsakomur, pri č emer ni obveljala le njegova, kar se je še posebej dobro obneslo pri pripravi najrazlič nejših slovarjev. Jagodni izbor njegovih bibliografskih enot Kmalu po zač etku delovanja so nastajale tudi njegove knjige: najprej prevod reševalnega priroč nika (1972) iz francoskega in Gaylovih Plazov iz nemškega jezika, nato poglobljeno poglavje Bivanje in hoja po gorah v knjigi Življenje v naravi in leta 1977 temeljni, in še danes izredno priljubljeni priroč nik Nevarnosti v gorah, planinski brevir za preventivo pri nesreč ah v gorah. In konč no še uč benik Sneg, led, plazovi in slovenski del slovarja mednarodnega združenja planinskih organizacij UIAA ter trojezič ni planinski slovar treh dežel. Kasneje je prevedel še ameriški priroč nik Podhladitev, omrzline in druga škoda zaradi mraza in brošuro Gore in zdravje. Vsa navedena dela so med pionirskimi pri nas, zato so jih še danes z zanimanjem prebirajo tako strokovnjaki kot zainteresirana splošna javnost. Pripravil in uredil je jubilejne zbornike ob različ nih obletnicah GRS, drugo knjigo prijatelja Cirila Prač ka Vrnite mi moje sinove z gore (2000) ter z njo osnoval zbirko Med gorskimi reševalci. Leta 2001 je izdal še svojo gorniško avtobiografijo Križemkražem po gorah. Spodbujal in pomagal je tudi pri nastanku jubilejne knjige Reševanje v gorah ob stoletnici gorskega reševanja v Sloveniji leta 2012. Slika 3 - Naslovnice najbolj znanih del Pavleta Šegule (Foto: Marko Zaplatil, ZRC SAZU). 149 Najštevilnejše so objave v Planinskem vestniku Največ (prek 350) in več inoma poljudnih objav, je priobč il v Planinskem vestniku. Dejstvo, da so razvršč ene v kar sedem kategorij, kaže širino njegovih nazorov in znanj ter posledič no tudi objav. Pod alpinizmom najdemo predvsem poroč ila z odprav in taborov v tujini v č asu, ko je nač eloval KOTG in tudi še kasneje (rubrika Slovenci v tujini, 1971), opisanih pa je tudi nekaj njegovih alpinistič nih podvigov v domač ih in tujih gorah. Pri naravovarstvu je že zgodaj opozoril na varovanje gorske narave (Gore naj bodo č loveštvu na voljo neizumetnič ene, 1982) in opozarjal, da velikopotezni nač rti, ki so jih imeli v 2. pol. 20. stoletja z našim gorskim svetom nekateri tedanji odloč evalci, niso v skladu z varovanjem gorskega okolja. Svoj odnos do preteklosti in spoštovanja zgodovine je pokazal tudi v številnih č lankih, ki jih je pripravil ob obletnicah najrazlič nejši društev. Vešč je bil tudi potopisov z izletov ali daljših trekingov, še posebej iz manj znanih domač ih in tujih gorah, tuje mu ni bilo niti kolesarjenje. Posebej rad je ime anekdote, iz katerih je potegnil uporabne nauke (gre torej za nekakšne planinske basni). Najobsežnejša so poroč ila med letoma 1962 in 1990 o delu planinske zveze in gorske reševalne službe, redne analize nesreč v zimskih sezonah doma in deželah IKAR, pri č emer je vedno opozarjal tudi na novosti, ki jih je videl v tujini oziroma bral o njih v tuji literaturi. Že omenjeno kritič nost kažejo tudi številni odzivi v pismih bralcev. Več ina njegovih prispevkov so pomembni dokumenti č asa, ki so danes zelo dobrodošli zlasti, ko preuč ujemo posamezne teme kronološko. Katerekoli teme se je že lotil, vedno pa je opozarjal na varnost oziroma na varno doživljanje in izvedbo planinskih dejavnosti, Prevajalski opus in revija Ujma Neizmerno č ašč enje domač ega in znanje številnih tujih jezikov kaže tudi njegov prevajalski opus od prevoda skript francoske GRS (1967), prek številnih prevodov iz nemške literature o ukrepih za reševanje zasutih v plazu (1965), ABC za vodnike lavinskih psov (1964), Atlasu plazov (1981), pa Gaylovi Plazovi (1973), Gornikov svetovalec (1996), do francoskega zbornika Gore in zdravje (1990) ter angleškega o podhladitvi, omrzlinah in drugi poškodbah zaradi mraza (1990), in ne nazadnje v Ujmi o klasifikaciji snega v sezonski snežni odeji (1995) in preobrazbi snega (1998) ter o osnovah preobrazbe snega v reviji Življenje in tehnika (1998). Ne smemo pozabiti, da je objavil tudi številne prispevke v tujih zbornikih, najbolj redno pri IKAR-ju (Mednarodna komisija za reševanje v gorah), pa v Avstrijskem kuratoriju za varnost v gorah (po njihovem zgledu je spodbudil domač e posvetovanje Gore in varnost ter uredil zbornike med letoma 1984 in 1990) ter na mednarodnih simpozijih in delavnicah o snegu in plazovih. Ne smemo pozabiti tudi številnih drugih publikacij, kjer je sodeloval kot urednik zbornika (zlasti GRS in PD PTT Ljubljana, slednjega med letoma 1973–2003) ali strokovni sodelavec oziroma kot soavtor knjig in brošur. Zadnji od zbornikov je bil Prač kov Vrnite mi moje sinove z gore (2000). V reviji Ujma je objavil številne polemič ne č lanke o varstvu pred snežnimi plazovi v Sloveniji in spodbujal pristojne ter odgovorne k ustanovitvi državne lavinske službe kot jo poznajo v sosednjih alpskih deželah, kar se je v zadnjih letih vsaj deloma uresnič ilo in je potemtakem tudi njegova zasluga. Različ ni pregledi plazovitih območ ij po regijah, področ jih (prometna infrastruktura), tematika preživetja pod snežnim plazom in lavinski psi, povezanost nosilcev varstva pred snežnimi plazovi, vse to in pa redni pregledi izbranih pomembnejših lavinskih objav iz tuje literature so napolnili marsikatero stran omenjene strokovne revije. 150 Objave s področ ja kriosfere Na koncu se vrnimo k njegovi bibliografiji in se seznanimo podrobneje z bibliografskimi enotami, ki se dotikajo kriosfere. Že v zač etku 90. let 20. stoletja je pisal o ledenikih Severne Amerike, v reviji Življenje in tehnika pa o osnovah preobrazbe snega (1998) in o skrivnostih ledu (2000). Revijo Ujma je izkoristil za seznanitev z zastružnimi zagradbami za krajevno zašč ito pred kopič enjem živega snega (1993), za predstavitev publikacije Mednarodna klasifikacija snega v sezonski snežni odeji (1995), ki jo je pripravila delovna skupina Mednarodne komisije za sneg in led (ICSI) pri Mednarodni zvezi za znanstveno hidrologijo (IASH) in omogoč il seznanitev domač i javnosti. Njegov največ ji »otrok« in življenjsko delo (nastajal je poldrugo desetletje) je gotovo šestjezič ni slovar Sneg in plazovi (1995), kateremu je dodal še razlage gesel v slovenskem jeziku in je prvi te vrste na svetu. Z njim je na eni strani odprl tuja znanja domač im strokovnjakom ter utrl pot domač emu znanju v tujini. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje pri Planinskem terminološkem slovarju (2002), kakršnega nima vsaka država, niti planinsko od nas bolj razvite alpske sosede. Obe deli sta bili deležni velikega zanimanja strokovne in planinske javnosti. Poleg omenjenih je brez dvoma eno najpomembnejših njegovih del obsežna monografija Sneg, led plazovi (1986), nekakšen dva v enem oziroma »abecednik in katekizem« lavinologije (plazoslovja), vključ no z nivologijo (snegoslovjem). To področ je je pokril še v okviru številnih drugih priroč nikov na primer za izobraževanja in zborovanja gorskih reševalcev, minerje snežnih plazov (s podpoglavjem Namerno proženje snežnih plazov, 1967), smuč arskih vaditeljev in uč iteljev, mladinskih planinskih vodnikov in vodnikov planinskih šol. Veliko je tudi njegovih pregledov problematike snežnih plazov, najbolj obsežen tovrsten prispevek je pripravil za domač e Loške razglede. Pogosto je spisal le nasvete v obliki enkratnih prispevkov ali v nadaljevanjih (podlistek, rubrika) za bolj varno gibanje oziroma hojo v gorah, kjer je opozarjal na najpogostejše pomanjkljivosti obiskovalcev gora, ki lahko privedejo tudi do nesreč z najhujšim izidom. Namesto zaključ ka Č eprav je bila Sekcija za kriosfero v okviru SZGG ustanovljena že po njegovem aktivnem udejstvovanju v planinstvu, pa je s svojim delom in objavami pustil za seboj neizbrisen peč at, predvsem pa olajšal ustanovitev sekcije in njeno delovanje v prihodnosti. Zadnji avtorski prispevek Pavleta Šegule v COBISS-u datira iz leta 2006 in ga je torej zapisal pri svojih 83 letih. Morda je prispevek najlažje skleniti kar s Pavletovimi lastnimi besedami, ki jih je zapisal v priložnostnem povzetku svojega življenja na zač etku tega stoletja: »Č e se vprašam zakaj tako, je vselej odgovor, da prav gotovo zaradi želje koristiti skupnosti na nač in, kot to lahko najbolje in najlažje storim. V tem delu, razen samega delovanja in veselja nad skupnimi dosežki, nisem nikoli iskal osebnih gmotnih koristi; č e bi ne bil tak, ne bi bilo tudi marsikatere knjige, skript ali č lanka. Zato sem imel pri delu razmeroma proste roke, zagotovo pa mi je bilo prihranjeno prenekatero razoč aranje.« Nam pa je zapustil velikansko dedišč ino, del katere je povezan tudi z znanji in raziskavami s področ ja kriosfere in se je ne bi sramovali niti največ ji alpski narodi. S svojim delom in življenjem nam je pokazal, da lahko brez sramu in zavisti stopimo ne le ob njihov bok, temveč da spadamo mednje. Zgled, ki ga velja č islati tudi v domač em stanovskem združenju, ki povezuje strokovnjake in vse tiste, ki jih na kakršenkoli drug nač in zanimajo področ ja, povezana z geodezijo in geofiziko ter njihovimi panogami. 151 Zahvala Prispevek temelji na raziskovalnem programu Geografija Slovenije (P6-0101) in infrastrukturnem programu (I0-0031) Naravna in kulturna dedišč ina, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. DODATEK: Pavle Šegula - izbor knjig(A), č lankov (B) in predavanj (C) s področ ja kriosfere: A: KNJIGE AVTORSKE 1. Nevarnosti v gorah; Izdala: Planinska založba, 1978 2. Sneg, led, plazovi; Izdala: Planinska založba, 1986 3. Priroč nik za gorske reševalce; Izdala: Komisija za GRS pri PZS, 1972, soavtor; poglavje: Nevarnosti (Strela, Plazovi, Preventiva) in poglavje: Sredstva za zvezo in sporazumevanje 4. Priroč nik za minerje snežnih plazov; skripta, 1967; avtor II. dela: Namerno proženje plazov. Soavtor Danilo Belšak 5. Priroč nik za minerje snežnih plazov; skripta; 2. izdaja; 1997 6. Priroč nik Sneg, preobrazba snega, plazovi, reševanje iz plazov; skripta; 1998 7. Šestjezič ni slovar sneg in plazovi; 1995, izdala: Komisija za GRS pri PZS 8. Zbornik seminarja CZ, Kranj 1980; prispevek: Obezbedjenje od snežnih lavina u Sloveniji 9. Loški razgledi 36, 1989; prispevek: Snežni plazovi na območ ju obč ine Škofja Loka 10. Vaditelj smuč anja, 1970; poglavje: Nevarnosti v gorah 11. Zbornik Alpsko smuč anje, 1992, 1996, prispevek: Sneg, plazovi, smuč anje in varnost 12. Program snovi za mladinske vodnike in vodnike planinske šole; izdala PZ PZS, 1970, avtor poglavja Nevarnosti v gorah 13. Planinski vodnik; izdala PZ PZS, 1982; avtor poglavja Nevarnosti v gorah 14. Planinski terminološki slovar, Založba ZRC, SAZU, 2002, soavtor, nosilec gesel: sneg in plazovi PREVODI TUJIH KNJIG 1. Priroč nik Gorska reševalna služba v Franciji; skripta, 1961 (F.F.M., 1960: Le Secours de Montagne en France, 1960); 2. Plazovi, 1973, PZ PZS, 1973 (Albert Gayl: Lawinen) 3. Nujni ukrepi za reševanje zasutih v plazu; 1965 (Dringliche Maßnahmen zur Rettung Lawinenverschütteter – Zbornik 1. Simpozija Fondation Internationale Vanni Eigenmann, Davos 1963) 4. ABC za vodnike lavinskih psov, 1964 (Sepp Isslitzer: ABC für Lawinenhundeführer, ÖBRD, Landesleitung Tirol, 1962) 5. Atlas plazov, ilustrirana klasifikacija plazov (Avalanche atlas, UNESCO, 1981; prevod angleško-francosko-nemško-rusko-španskega izvirnika; (v tipkopisu) 152 6. Gornikov svetovalec, 1996 (Walter Siebert, Willi Jungmeier: Alpin Ratgeber 7. Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza, 1990 (J. A. Wilkerson, Cameron C. Bangs, John S. Hayward; naslov izvirnika: Hypothermia, Frostbite and other Cold Injuries, 1986; Izdala založba The Mountaineers, 1986) 8. Gore in zdravje, 1991 (Izdali: A.R.P.E, SANDOZ, F.F.M.E, naslov izvirnika: Santé et altitude, avtorji: C. Rathat, J-P Richalet, J-P Herry, H. Chardonnet, 1990 9. Mednarodna klasifikacija snega v sezonski snežni odeji; izšlo v reviji UJMA, št. 9, 1995; (Publikacija ICSI of the IASH & International glaciological Society, 1990, naslov izvirnika: The International Classification for Seasonal Snow on the Ground) 10. Osnove preobrazbe snega 1 in 2; študija: Samuel C. Colbeck; izšlo v reviji Življenje in Tehnika, marec in april 1998 11. Preobrazba snega; študija: Claude Sergent, revija Neige et Avalanches, št. 83/1998; naslov izvirnika: Les Metamorphoses de la Neige. Izšlo v reviji UJMA, 2001 UREDNIK IN/ALI SOAVTOR KNJIG, BROŠUR, ZBORNIKOV 1. Zbornik GRS 1912–1982; Izdala PZ PZS, 1982; (urednik in soavtor) 2. Zbornik GRS 1912–1987; Izdala PZ PZS, 1987; (urednik in soavtor) 3. Vrnite mi moje sinove z gore; samozaložba; avtor Ciril Prač ek, 2000 4. Zbornik 2. posveta Gore in varnost; Izdala Komisija za GRS pri PZS, 1984 5. Zbornik 3. in 4. posveta Gore in varnost; izdala Komisija za GRS pri PZS, 1985/86 6. Zbornik 5. posveta Gore in varnost; tipkopis, ni bilo publicirano; 1990 7. Zbornik 2. posveta zdravnikov GRS, 1987 8. Signali; glasilo PTT Podjetja Ljubljana 1971–1975; glavni in tehnič ni urednik, avtor uvodnikov, reportaž, splošnih č lankov in fotografij 9. Zbornik 20 let PD PTT Ljubljana, 1973; sourednik, avtor prispevkov: Na obisku pri koroških planincih in Na Piku Lenina 10. Zbornik 25 let PD PTT Ljubljana, 1979; prispevek: Bogastvo planinskega sveta, soavtor uvodnika 11. Zbornik 40 let PD PTT Ljubljana, 1994; prispevek: Hoja v gore – za vsakogar nekaj 12. Zbornik 50 let PD PT Ljubljana, 2003, prispevek: Izleti PD PTT Ljubljana po avstrijskem Koroškem B. Č LANKI I. V domač ih revijah 1. 1. Alpinistič ni razgledi (prevodi in izvirni prispevki) 2. 2. Obramba in zašč ita (4 č lanki s področ ja reševanja in varnosti pred snežnimi plazovi) 3. 3. UJMA (področ je varnosti pred snežnimi plazovi; 37 č lankov) 4. 4. Planinski vestnik 1962–2001 (leposlovje o hoji po gorah, varnost, organizacija, GRS, KOTG; okrog 350 č lankov) 5. 5. Zdravje 6. 6. Svobodna misel (gore in partizanstvo); 2 č lanka 7. 7. Življenje in tehnika (tehnič ni č lanki, varstvo pred plazovi, sneg, preobrazba snega, škoda zaradi plazov); okrog 50 č lankov 8. 8. Radioamater (tehnič ni č lanki); okrog 5 č lankov 9. 9. Delo, Dnevnik (varnost v gorah, plazovi, okrog 300 prispevkov) 153 10. 10. Razni drugi prispevki, študije, zapisi o ogledih ipd. (24 prispevkov) II. Prispevki v tujih zbornikih 1. Zborniki Avstrijskega kuratorija za varnost v gorah 1973, 1987/1, 2, 1989/1, 2, 1990, 1997 (Jahrbuch des Österreichischen Kuratorium für alpine Sicherheit 1973. 1987, 1989,1990,1997) 2. Mednarodni simpozij o snegu in plazovih, Chamonix, 1978; referat: Pravilnik o varnosti na organiziranih smuč išč ih v Jugoslaviji (Règlement pour la securité des pistes en Yougoslavie) 3. Mednarodni simpozij o snegu, ledu, plazovih, Chamonix, 1991; referat: Dan varstva pred snežnimi plazovi (La journée de la secourité contre les avalanches en Yougoslavie) 4. Kongres cestarjev Jugoslavije, Naum, 1989; referat: Zašč ita cest pred zameti (cestni promet, snežni plazovi, zameti) 5. Posvetovanje voda in ceste, Novo mesto, 1996; referat: Predlog spremljanja zasutih cest po snežnih plazovih in zametih C. PREDAVANJA IN ODDAJE 1. Radio Ljubljana, športno uredništvo (155 predavanj) 2. Radio Žiri (66 predavanj) 3. Dnevi varstva pred snežnimi plazovi (Poljč e, Rudno polje, … redno od leta 1975 dalje).