GuSpodarsti/o.l/ijiugir sntHiSMta. felilapavanie vina. Vsem viao gradaikoni jo zaaao de.stvo, da se m> ra viao vsaj vsakiii 14 dai ali tn iedne dolit: Pri tem dela se o^aža, da maa.ka v sicer jedaako veiiki ^osodi iazličaa iBnožiaa viaa. V enem polovnjaku maajka }i 1, v drugem y* 1, v, tret^ega pa gi*e s rorai cea litar za doliv. Kako .pride toi1 Maožiaa doLva, oziroma izlilapevaaje viaa ]e odvisao večiaoaia: 1. od gostote iesa, 2. oddebelosti dog, 3. od dobrega speb.ovaa|a aog, 4. od vlažaosti kietskega zraka, i 0 od to^lote kleti. V toyli, sahi kleti : viao bol' izblaijeva, kakor v.vlažaiin rarzli. Polova^aki s taakimi dogami ra bi4o voc doiiva, nego oai iz mofiaili in deoelih dog. Dobra spehB4eai sodi iziilapeva.o maa4e, kakor oai, pri katerih se Sijelii u'age; morda celo režijo, .Tadi hrusiov ies, iz katerega so do ge, ai vedao jedaako gost. Ebo drevo je rastlo nagio, dra^o počasi, eao je staio v viažai dolmi, .irago v pesče nem vrhu, Zato so eao doge irde, goste, čvrsle, druge pa boij meake ter dajo iznlapevanju viaa bolj ugodae po bo4e. Tuui ai vse eao, ah stOji sod v kotu ali pa pod kletaim okaoai, k]er pma,'o vaaj vetrovi, Vroče poletje raui veo doi;va, aego ziaia, fc> leaii vrsticami smo aoteli ustreči tisjai, ki so premišltievali ia se vpraševali: kako to, cla rabi ta polovajak toLdco doUva, ta pa tako malo. Dolivanle mošta. Mošti so odvreli m sknoai gospodarji sedai dolivaio mošte Radi vreaja je ostalo aekaj posode prazao, ki pa se mora sedaj takoj dopolaiti. Barao vroa4e je miauo m mošt preide ta mesec v staajo niirnega vreaja. Ako se sod ne bi izpolnil, bi se pod uplivom zraka kmatu nasoiiia aa površiai vina taaka plasl l,Iivio ka'ere pozaamo pod imeaon ; bc-rsa. Tadi ocetove glivice bi se kuiaiu zapiodile. Viao bi posCalo od 1;» tio «.ne slabejše. Razaa tega pa Uot;i c^zpo^ajeiio viao prav cado nck nepri-eten okus, katerega inieaujeio strokova4aki okas po zraku, ali ziaeai 0ku?., Visoka barva je tadi navadao posle ;ca aeizpolaieaih sodov. Skrbite toroj, cia bodo sodi yedaq golni, kakoc fac&* . ;.** _• ituia briitov Skodaje cenam. Tio cbcati sedaj raaogi viaogradaik in taraiiiateri toži;, »Ztuaj aiseai počaka' 1 bratvo vsa] šo ea tedeai"4 X. tsopterabra in prvo dai oktobra braai t:ošti so kisli, vodeai, brez prijetflega dalia ia kupci na povprašajejo za niiin, čeravao iuia4o niž^o ceae» Viauka kupčija v blov, gor. poslaja vsak daa bolj živahna, Viao }a že pred Martirovim precei zrelo. Kakovost jo maogo boljša, knkor se je prvolii-e dcnuaevalo. Po&ebao ljabJjaaski kupci se ne morojo aačaditi, da je lotošaja kapljira v Slov. gor. tako iiaa. Ceae se sučejo raed 20—25 kroa za aavadaa viaa. Soitiraaa viaa, a. pr. maSkat, traaiiaoc, bargaadec itd«, pa se plačajejo tadi po 28, 30 ia celo 40 kron liter. Alkoiiolu vsobaje letaik 1921 povprcčao 1—27» več kot lctnik 1917. Vlnsko ccne so stalae ia se od za8aioga tedaa niso izpremeaile. Bol4Si mošti mošanih vrst od '22 K aai roj , sartiraua xutu, cd 25 K »a^rsl, l?a- danje valate bo tudl uplivalo na vtttt ske ceae. Vinske špekulacije. Zadaja ix»ro* fiila jav^a.o, da gredo viaske ceae navzgon. Kapcev ^e vedao več. MS1»* veaski Gosj/odar" ^e aaše viaograd« nike še vedao aa4bolj ia.ormiral o sCa-* nju našega viaogradaištva in zato pa sveta^eaio vsem viaogradaikom: Dr« žite ceae! Viaske ceao ae bodo padley, dokler vse drage ceae raste^o. Dtoio v goricaii ne pociva. Viao« granaiki o^ravlja.o ieseasko gaojunio ia so tadi že začeli s kopjo. Le^o vre* Hie bi zelo ugoaao u^iivaio ua jjolett lea del. Koaeo pozae tjrgatve v maribors* ki okolici. V viaogtadu Kalvan4a vi» narske ia sad4arske šole v Mariboni be je vnšila glavaa viaska trgatev me-* t>cca oktoura ia sioer z večiuo y dru». gi polovici tega raesca, ko 4e bila Uv gatev povsod aaokoli več ali aianj ža koačaaa. Uve uiaajši parceli z rizlia* &om stu se pa pastili z grozd.eia ua trti še do 5. aovemura. tnrozdje ^e 08-» talo izredao lepo ia zdravo, da j6 fc gledalo, kakor bi izžarovali iz a.ega zlatoraaieai solačai žarki izza vroO©* ga poleija. Kvaliteta se je izuol^aia, a ae toiiko radi prirastka aa slaukoe« ju v zadiiiia daeii, kakor vsled iega». ker se je zaatao zmaa^žala količia* kisliae v priaien s ^re] s^ravLeaini grozu\,em. 'iako jo dae 5. novemhra srečao koačaia aaj^ozae^a trgatev .8 cariborski okolici ob lexem, uiilem fft* seaskem vreaieau. i\eiašiŁo Suiicrslio še ima saiao Oiicrog noiO ha goric. Ako raCaaiuio povprecao aa vsak ha 30 hl aJi 1U po» lovajakov pridelka, zaaša to v sred* n4em letu okrog 10u,000 hl. To maožis 110 iz^i^e Gradeo sam. Površiaa ma» fič4akov na amerikaaski podiagi znh* ža 10 ha, površiaa trsaic pa W* ha< Neiuskii Avstrlia irpi poaiaajkan* je na viaa. Iz Madžarske 4e rad; zaa* nih boaiatij vsak uvoz skorai izklju-* tea, tirolsko viao pa ie radi visokega blaa^a lire predrago, Ker aaša kroaa daevao pada, se bo Neaiceai morda x aogledaem času izplačalo ka^ovaaift viaa v Jagoslaviji, iNa Daaa^u stanfc ,J liter vina 400 do 500 K, kakoršao j« pa<5 blago. V Italiji staae povprefiao viao l^fi jire, to je po aašem 2U—21 K. Boljša mago velja 1% do 2 liri ali v nsSHiii cicaarju 23—28 K. Vsled padaaja na» f0 valate so se aaše ceae s ceaaml U talijaaskib via precej iz4edaaCile. ia kmaJa se ne bo ve6 moglo reči, da-« stojijo Baše viaske ceue nad bveiovna pariteto Celioslova&jka lmportira (uvaža) maogo viaa iz SpaBije. Ker piide pa prevoz po moriu iz Spaaije v liara-* ourg ceaeje, kakor po kopaem fcr-e« •rrst, so praške veletrgovtae iibral% prvo pot za uvoz nakapljenih vin. U» pauio, da bo Celioslovaška tudi za5o ia kupovaii v Jugoslaviji, kec; bo flS» nar kinalu jedaak s čeaoslovajko K* limet. podružmca Maribor ia okoHS. Kdor Iiooe biti ud podražaice ¦% ietu 1922, naj plača udaiao v trgovial Klaja^ek ia Peri6, Vetriajska alics^ čiaiproje, vsekakor pa do 15, decen» bra t. 1. Udaiaa zaaša 40 K» Ud|e 1&ta 1922 dobo že za priiiod-i}e leto gali00 po 23 K, ako aarocbo prijavijo %. imouovaal .trgoviai takoj, aajkaajeiei pa do 10. deceaibra t. 1. ia kupniao za \>»c naročeao galico aa eakrat plačajo. Opozarjaaio, da staae galica ts trgoviaah aajaiaaje 28 K ia bo spO* mladi bržčas še dražja, V Dobrnl pri Celja so Je otvorila, s 6. t. ra. zasebaa kmeti4ska Sola. Po« uk so bo vršil vsako aodel^o. Name» rava se baje tadi osnovati tečaj za kuv barice ia Sivil.e. Ceue živim zopet raslejo! Iz Lju-« fc.ijaBe poročajo, da je Italija zopet do-» volila avoz gove.,e živiae iz Jagosla« vije. Ce jo to res, bodo ceae goveji živiai zopet šle kviška. Cene prašieem so so na zadajen* sejmu v uetok, dae 4. aovembra, M Mariboru zelo močao dvigaile. Poseb« no mBogo je bilo kapcev ta plomeaa prašičke. Na svinjskl scjem v Mariboru I* Bovembra se jo pri^oljalo 254 svinj« 2 kozi ia 1 ovca. Ceae so bilo sledo Ce: mladi praši^i 4 tedao stari, 1 ko« mad od 80 do 100 K, mladi praSifii i —0 todae stari komad 100 do 200 K* mladi prašiči 4—0 mcscev stari 1 ko^ iaad od 800 do 900 K, mladi prašicl §—1Q inescov. stari koaiad od 10CQ da r 1200 K, mladi prašiCi 1 leta 1 komart oc i«00 do 2000 K, praSifii 1% leta 1 komscd od 2800 do 3000 K. Plemensko svinje za 1 kg žive teže od 2G do 28 K. Polpitane svinje za 1 kg mrt-ve t> le 34 do 36 K, Koze komad 200 do 400 K. Na živinskem sejmu dne 8. novembrn se }e oena goveji živini nekolikc dvlgnila. Ljubljanski in zagrebSki živinski ku»pci so pokupili zelo veliko število živine. <Tudi doma&e izvpzie tvrdke, n. pr. ,,Mesna," je nakupiia mnogo komadov. Italijauskili kupcev ni b.lo. NajviŠja cena za vole — pri najboljšein paru — je bila 19 kron za en kg žive teže« Drobiž in krave za klobasarie so imelo pa zelo ssizko cene — 5—8 K. Cena poljjskiin pridelkom. Na žitnem trgu v Subotiei stane roet. stot vv&a 715—825 K, koruze nove 825 do &0 K, stare 945 do 950 K, rnoke nuIafce 1720 do 1730 K, pšenice 1220 do 1240 K, rži 1000 dn 1020 K. Na žitnem trijt« v Velikem Bečkereku stane met. Btot stare koruze 910 do 920 K,. lefte 8100 do 3150 K, pšenice 1225 do 1230 Ki posušene koruze 920 do 925 K, kornze v sloržu 645 do 655 K. V Somboru stane meterski stot pšenice 1210 flo 12o5 K. iZaradi visokih valutnib razlik cene naraščajo neprestaao. j Jabolčnica staiie v Nemški Avstriji 45—55 K, pa še je ni za dobiti • A^sakemu je blago liubše kod ničvredui denar. IlmelJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu je hmel.ska kupči;a zastala. Poprašcvanje je bilo samo po bmelju prrovrstne kakovosti, za katerega so ponuaali po 6200-0400 čehoslovaških K za 50 kg. Kot vzrok slabe bmebske kupčije se navaja yojna nevarjiost % Madžarsko. Zakaj je naš denar vedno manj jrredeu? Ker imamo vedno mani zlala In srebra. Le pogrejmo, kako delajo v Beogradu. Naroina banba kraljevine BHS n. pr. izkaže recimo 15, oktobra da.ima v svojih shrainbah za 500 milijdaov zlata., Cez tri dni, t. j. 18. okiobra izkaže državna bauka že za 2 miJiiona mauj zlatega denarja. Kam je izginij? V tuj:no. Na prstih lahko izra&unamo, kedaj Narodna banka ne bo imela prav nobenega zlata več. In tedaj bo vrednost naše krone, ozirojna denarja padla. 'J Vrednost denarja. Ameriški dolar slano 369>—380 naših kron. Za 100 uvstrijskih kron je plačati 6.40—6.50 za 300 namških mark 133-150, za 100 fcehoslovaških kron 393—390, za 100 laških lir 1610 in za 1 Irancoski frank 27.50—27.65 jugosiovanskjjpi kron* V zadnjih dneb je vrednost našega denarja padla za 25 točk.