Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Okrajna konferencija.) Konfercncija ufiteljstva slovenskib in utrakvističnih ljudskib šol v Ljubljani se je vršila dne 28. rožnika v inestni dvorani. G. nadzornik Levec otvori konfe- rencijo, pozdravi učiteljstvo in si izvoli namestnika g. prof. Vodeba. Na piedlog vadniškega ueitelja g. Grkmana sta bila voljena per acclamalionem zapisnikarja gspd<". Borovvskv in g. Keel, verifikatorja zapisnika pa gospdč. VVessner in gospod Dimnik. — Nadzornik Levecse spominja s toplimi besedami umrlega šolskega svetnika in ravnatelja Blaža Hrovatha ter v Gradcu umrlega šolnika viteza dr. Fr. v. Močnika in pozove navzoče, da vstanejo v znak sožalja. Potem poroča o nadzorovanih šolah. Stanje šol stva je v obče ugodno, vspehi povoljni in omenja, kaj je treba še zboljšati. Za njiin poioča nadzornik g. Žumer o zavelišei za sprijene otroke. V daljšem stvarnem predavanji je dokazoval z drastienimi vzgledi, da je tudi pri nas potreba takega zavetišča, kakeršna imajo že po mnogih diugih mestih. Priporoča, da bi zavod ustanovila dežela. G. katehet Smerekar naznanja, da je že kupil zemljišče v ugodnem kraji in se vnema za zavetišče v zasebnih rokah. Gg. Levec. Kržič, Žumer se potezajo za zavetišče v deželni oskrbi in v tem smislu se sprejrne tudi resolucij a. G. uiitelj Dimnik poroea o spisovnem pouku v ljudskih šolali. Konci svojega obširnega pE-edavanja stavi resolucijo. naj se konci vsakega leta razstavijo šolske naloge. (0 tem se da mnogo govoriti. Razstava ženskib ročnili del se je odpravila, zato se pa vpelje razstava nalog. Ali se ne bodo dogajali tudi tu ravno tisti grehi? Op. poroč.) G. učitelj Kokalj poroča o stanji okrajne učiteljske knjižnice. V knjižnieni odbor so voljeni gg. Bele, Kokalj, Žumer. Določijo se učne knjige za bodoče šolsko leto. V stalni odbor konferencije so voljeni gg. R a k t e 1 j, Tomšič, gspdč. Wessner in g. Žuraer. Od samostalnih predlogov je bil le že ornenjeni predlog g. kateheta Smerekarja. Gosp. nadzornik Levec se spominja presvetlega vladarjater pozove učiteljstvo, naj mu zakliče: ,Slava!" G: prof. Vodeb se zabvali nadzoiniku za spretno vodstvo konferencije. S tem je bila konferencija končana. F. J. Iz Ijubljane. (Tristolet. nica bitke pri Sisku.) Spomin slovenske zmage pri Sisku ... rožnika 1. 1593. je praznovala mladina ljubljanskih ljudskih šol s slavnostjo, katero je sprožil in osnoval učitelj g. Bele. Ob kratkem opišein vso slavnost. Slavnost se je vršila dne __. rožnika. Razpada pa v tri oddelke in sioer a; cerkveno slavnost, b) šolskn slavnost in c) ljudsko veselico. Slavnost se je prieela s sv. mašo v stolni cerkvi. Maše so se udeležile vse ljudske šole z učitelji in mnogo izbranega ljudstva. Daroval jo je kanonik preč. g. A. Zamejec v spominskem plašču, ukrojenem iz Hasanove vrhnje obleke. Pri maši so peli vsi učenci. Konci ma_e se je pel rTe Deum". S tem je bila končana cerkvena slavnost. Šolska slavnost se je pričela že v šoli z razdelitvijo slavnostne knjižice ,Zmaga pri Sisku dne 22. rožnika 159 3. A. Koblar." Potein so se po- dali učenci višjih raziedov v Tonhalle, kjer se je vršil koncert po vspoi-edu, ki je bil objavljen že v zadnjem listu. Prostorna dvorana je bila polna. Povabljeni so bili odlični gostje, ined temi deželni piedsednik, knozoškof, deželni glavar in še drugi dostojanstveniki. Učenci so peli v občo zadovoljnost in pohvalo. Popoludne ob Ueh se je pričela ljudska veselica. Vsi učenci so se zbrali v šolah, nekaleri fantaslično oblečeni kot Turki, diugi so imeli čake in tako se je potrudil vsak, da je spremenil nekolikn vsakdanje delavniško lice. Med bobnanjem in trobenjem so šli z vihrajočimi zastavami v sprevodu skozi mesto, čez Turjaški trg v Zvezdo in od tam vse šole na Koslerjev travnik. Sprevod je bil najlepši del popoldanske veselice. Po trgih in ulicah je bilo Iju.lstva glava pri glavi. Nenavadna obleka učencev, njihov pj-aznični ponos in precej moško vedenje je izvabljalo nimigo smeba. Na travniku so bili postavljeni šotori, nilajistrelišča, cirkus in zastave so vihrale povsod. Nagrif-u so grmeli topiči. Žal, ker je bilo preinalo skrbljeno za ved. Ljudstva je pridrlo iz inesta na tisoče in ti so zastavili vsa pota in travnike, da se niso mogli ntropi dovolj prosto gibali, kakor je bilo namenjeno. Koliknr je bilo sploh mogoče, so učenci streljali v cilj, plezali po mlajih, tekmovali v tekanji, skakanji, bili so lonec itd. Učenci so se pogostili z vinora, pivorn, sodo-vodo, kruhom, mesora in sladkarijami, kar je oskrbelo radodarno ljubljansko prebivalstvo. Streglo je otrokom 50 dam. Učenci so se obnašali skoraj brez izjeme vzorno in le škoda, da je prevelika množica občinstva udušila vsako prosto kretanje. Proti večeru se je že vse kar niešalo in marsikaj, kar je bilo namenjeno učencem, ti niti videti niso mogli. Okoli polu osme zvečer so se začeli vračati v mesto. V sredo 28. rožnika so se pa razdelila darila najboljšim plezalcem, tekalcem, skakalcein in vsein oniin, ki so se odlikovali na kak način. Tako se je oživil spomin na bitko pri Sisku in vzbudil v mladih srcih ponos na svoje pradede, ki so tako sijajno zmagali največjega sovražnika kršanstva. Iz Kranja. Slavnost ob tristoletnici zmage pri Sisku se je na deški lj. šoli kranjski vršila na dan sv. Alojzij? pn šolski sv. maši v po naklonjenosti sl. krajnega šolskega sveta in sl. županstva bogato okrašeni sobi II. l-azteda z naslednjim vsporedom: 1. Govor otrokom oslavnosti pomenu. 2. A. Nedved. Avstrija moja. Petje. 3. Oj stojaj, stojaj Beligrad. Nar. pesein. Dekl. učeneo III. razr. Konrad Pučnik. 4. P. Hicinger. Sisek rešen. Dekl. učenec IV. razr. Pavel Šavnik. 5. Oj stojaj, stojaf Beligrad. Petje. 6. Jos. Stritar. Turki na Slevici. Dekl. učenec III. razr. Jernej Pavlin. 7. A. Nedved. Kranjska dežela. Petje. 8. Ravbar. Nar. pesem. Dekl. učenec IV. razr. Jožef Dolinar. fl. Gesarska pasem. Slavnost so počastili s svojo navzočnostjn: predsednik c. kr. okr. šol. sveta blagorodni g. c. kr. okrglavar dr. Mihael Gslet lonliof er, predsednik kr- š. sveta prečastiti g. dekan Anton Mežnarec, blagorodni g. župan Karol Šavnik, gg. svetovalci in odborniki mestni in gge. učiteljice dekl. lj. šole kranjske. Roditeljev zaradi preinalega prostora ni bilo mogore vabiti. Urenci so dnbili v dar Koblarjev spis »Zmaga pri Sisku". Dar jim ostane gotovo v trajnem spnminu. Odlična gospoda se je izrazila pohvalno, deloma laskavo o slavnosti. To priznanje in veselje otrok je učiteljstvu za ne majben trud najlepše plačilo. \'i Sorice. Tukajšna šolska mladina je nanosila na vrhu 1500 111 visoke gore Draucli velikansko gnnado, katera se je zažgala zvečer 21. rožnika Visoko plupolajoči kres je oznanjal daleč na okoli slavni spominski dan bitve pri Sisku. Vili tega sn pokali topiči in se spušrnle rakete. Drugi dan je imela šolska mladina izlet.  Z razveseljevanjem in pogoščenjem se je mladiui še bolj utisnil v spotnin dan zmage. Tako se je praznoval sponiin bitke pri Sisku v našib gorah. Jos. Armič. Iz Krškeg-a. Okrajna učiteljska konferen- cija za krški šolski okraj bode 19. mal. srpana 1893 dopoludne v šoli v Krškem. Dnevni red obsega raz- ven običajnih toček še: 1. Podrobni učni načrti za slovnico, pravopis in spisje. 2. Zaznamek knjig, ki so sposobne za šolarsko knjižnico. 3. Tiskovne in stvarne napake v učnib knjigah in horilib. 4. Ženska ročna dela v ljudski šoli; poroča gdč. Fiančiška Šmitik. 5. Pokoii('na pisava v Ijudski šoli; pornča g. Fl. Rozraan.