LETO IV. * 1963 * ŠT. 2 I NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1963 Letnik IV. Št. 2 (29) Februar Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic f Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani in vezava Valvasorjeva tiskarna Vldem-Krško Naklada: 760 izvodov VSEBINA: Ob 8. marcu Iz zasedanj samoupravnih organov Nekaj o osnutku statuta občine Novo mesto Bolezenski izostanki po obratih v letu 1962 in januarja 1963 Nasreče pri delu in na poti na delo Iz občnega zbora gasilskega društva Novo mesto Zgodovina statev Kaj so zobne ciste, kako one nastajajo in kako jih zdravimo Lahko smo zadovoljni s tem kar imamo Naša kronika ■ OB OSMEM MARCU Osmega marca 1919 so socialisti v ZDA na javnih demonstracijah zahtevali enakopravnost in volilno pravico za zenske. Zato so že naslednje leto na drugi mednarodni konferenci žena na predlog Klare Zetkin razglasili 8. marec za mednarodni dan borbenih žena, za dan mobilizacije najširših zenskih množic v borbi proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva. Zavedale so se, da lahko samo ta borba prinese svobodo in enakopravnost tudi ženskam. Tudi pri nas smo že pred vojno praznovali ta dan. Toda pravi revolucionarni 8. marec je bil kot vsa napredna gibanja obsojen na strogo ilegalo. Osmi marec je tedaj bil in mora biti še danes politični praznik, ob katerem se zavemo vseh težav v borbi za politično in ekonomsko enakopravnost ženske. Vse od svoje ustanovitve se je Komunistična partija Jugoslavije bojevala za pravice delovnega ljudstva in pravice zatiranih narodov. Bila je edina politična stranka v Jugoslaviji,ki se je borila za ženske pravice še pred vojno, ko niso žene imele nobenih političnih pravic. Pritegovala je žene kot popolno enakopravne člane v svoje vrste. Med vojno so se naše žene prav tako kot možje borile proti okupatorju in razrednemu sovražniku ter tako do— kazale, da je njihova borba za enakopravnost povsem upravičena, Zato je bilo nujno, da so se v revoluciji,ki jo je vodila Komunistična partija proti okupatorju in domači izdajalski boržuaziji, ženske dokočno osvobodile političnega jarma. Danes vpr-.sanje ženske enakopravnosti pri nas ni Vec politično vprašanje niti vprašanje pravnega položaja žensk v družbi, temveč predvsem vprašanje nezadostno razvitega gospo' darstva domovine, primitivizma, religioznosti in drugih nazadnjaških pojmovanj. Enakopravnost pred zakonom pa še ni prava enakopravnost, zato ob letošnjem prazniku poglejmo v našo revolucionarno preteklost ter se še pogumneje kot doslej borimo proti vsem nazadnjaškim pojmovanjem,ki nas pri razvoju zavirajo. Jože Udovič V VSEM DELOVNIM ŽENAM ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK DELAVSKI SVET -2- IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV Svet ekonomske enote apretura je na svoji 6. seji razpravljal o planu enote in problemih, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem planskih nalog. Ugotovil je, da je bil plan izdelave mikanih tkanin izpolnjen le z 42,7 %, zato pa je bil plan česanih tkanin visoko presežen, saj je bil izpolnjen s 132 %. Če primerjamo plan.vseh tkanin z doseženimi rezultati, vidimo, da je bil realiziran s 112,84%. Tudi finančni plan je bil presežen za 17 %. V kvaliteti izdelkov vidimo velik napredek. Blaga I. kvalitete je bilo v apreturi izdelanega 95,69 %, blaga II. kvalitete 0,87 %, blaga III.kvalitete pa 3,44 %. J letu 1961 pa so bili doseženi naslednji rezultati: blaga I.kva- litete 92,74 %, blaga II.kvalitete 3,49 % in blaga Ill.kvali-— tete 3,44 %. Iz prednjih številk vidimo, da se je lani dvignila ''"-kvaliteta blaga za 3,25 %, II. kvaliteta se je znižala za 2,62 %, III. kvaliteta pa se je znižala za 0,33 %. V razgovoru o pianu za leto 1963 so člani sveta u-gotovili, da je sicer visok, vendar je dosegljiv. Da bo izvrševanje plana obdelave tkanin potekalo normalno, je nujno treba povečati število izšivalk oziroma izboljšati kvaliteto surovega blaga, ki je v zadnjem času padla zaradi novih strojev, ki še niso dobro utečeni, Svet enote je nadalje ugotovil, da je disciplina zadnje čase močno popustila. Vzroki poslabšanja discipline so predvsem v nesoglasju med posameznimi delavkami, kar vpliva tudi na njih okolje. Ker se stanje kljub opozorilom ni izboljšalo, so proti nekaterim uvedeli disciplinski postopek. Svet enote se tudi strinja s predlogom strokovnega kolegija, da se razpiše, potrebno število delovnih mest za tehnike, ker bo v kratkem odšlo več nožih tehnikov na odsluženje vojaškega roka. Svet ekonomske enote tkalnica je na svoji 6. seji razpravljal o pr izvcdnji v januarju, kvaliteti v decembru ir januarju ter o popravkih pravilnika o kvaliteti. Iz poročila je razvidno^ da je bil proizvodni plan presežen za 7,5 %. Zastojnih ur je bilo le 2o46,kar je v primerjavi z letom 1962 precej izpod mesečnega povprečja, vrednost točke je bila 1,683 din. Količina je predstavljala o2,8 %, kvaliteta lo,75 % in zmanjšanjo proizvodnih stroškov 3>45 % dosežene vrednosti točke. Kvaliteta v decembru 1962 in v januarju 1963 je precej izpod običajnega povprečja. Glavne napake,ki jih opa- -3- zimo vsak dan, so s napačni vdevi v liste, malerji, mreže, blende itd. Vzrokov za slabšo kvaliteto je več. Eden od glavnih je v tem, da se tkalke trudijo, da bi proizvedle čimveč, pri tem pa ne pazijo dovolj na kvaliteto izdelkov. Nekatere tkalke oziroma tkalci še vedno ne obvladajo dovolj svojega dela. Iz analize je razvidno, da je zelo veliko napačnih vdevov,ki jih narede navadno mlajši delavci, ki niso hodili na strokovni tečaj. Vsem tem naj preddelavke v bodoče posvetijo več pozornosti. Nujno potrebno bo tudi povečati kontrolo pri posameznih fazah dela. Na vprašanja nekaterih tkalk, ali se šteje čas, ko gredo na zagovor zaradi kvalitete, v zastoj, je svet enote sklenil, da se zamuda časa zaradi zagovora kvalitete ne šteje v zastoj. Ker je pravilnik o kvaliteti zelo važen instrument, ^s katerim lahko v dokajšnji meri reguliramo kvaliteto naših proizvodov, svet enote večkrat razpravlja o njem. ter ga po potrebi popravlja in dopolnjuje. Na zadnji seji sveta je bilo sprejeto naslednje dopolnilo: Šicijki nastanejo zaradi strte rolice ali druge okvare stroja ter se vrstijo zaporedoma Na hrbtu tkanine do 15o cm 0 točk za vsak nadaljnji cm 2 točki na licu tkanine za 10 cm 0 točk za vsak nadaljnji cm 2 točki Iz poročila o delu komisij je razvidno, da je imela komisija za prošnje in pritožbe eno sejo. Na njej je ugodno rešila prošnjo Marije Udovč. da se v času, ko dela s skrajšanim delovnim časom, vozi na delo z vlakom. Tudi komisija za osebne dohodke je imela eno sejo. Na rej seji je določila število točk za novo sprejete delavce? nekaterim delavcem, ki ne delajo po normah, pa je popravila ocenitev njihovega dela. Komisija za norme je spremljala doseganje norm.ter predlagala, da bi norme na novih statvah v bivši predpripravi korigirali. Prav tako je predlagala posebno ocenitev na novo montiranih statvah. Ker so ugotovili, da skladiščno poslovanje v skladišču preje ni tdko, kot bi moralo biti, saj.so.se ob inven-turi pokazale precejšnje razlike med knjižnim in dejanskim stanjem zaradi slabe evidence, je svet enote sklenil, da je treba skladiščnika zamenjati. Tkalke, ki uče dve novi delavki, so bile doslej pla- cane po tromesečnem povprečju. Svet enote je sklenil, naj "bi se ta povpreček povišal za 8 %. Ta sklep velja od 1.1.1963. Svet enote "bo predlagal delavskemu svetu podjetja, da popravi razpon na delovnih, mestih "vlagal e c osnove" in mazač.1 Predlagan razpon znaša 90 - 100 točk. V predpripravi tkalnice naj hi ustanovili novo delovno mesto 'hpregled kvalitete preje5'. Ocena delovnega mesta pa naj bi bila e-naka kot v predilnici česane preje, to je 80 do 90 točk. Upravni odbor je na 10. seji dne 18.2.1963 raz— pravljal o rezultatih zaključnega računa za leto- 1962. Po vsestranski razpravi je sprejel sklep, da predlaga delavskemu svetu podjetja, naj zaključne račune podjetja, prodajalne in menze potrdi brez popravkov. Iz zaključnega računa podjetja je razvidno, da nstane za razdelitev na sklade neto 23o,955.543 din. Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu, naj se na poslovni sklad razporedi 188,153.591 din, na sklad skupne porabe pa 42,8ol.952 din. Podjetje "Varnost55 s sedežem v Ljubljani predlaga, da bi oni prevzeli vratarsko in čuvajsko službo v našem podjetju. Po krajši razpravi je bil sprejet sklep, da vratarska in čuvajska služba ostane zaenkrat še v sklopu podjetja, splošni sektor pa se zadolži, da uredi izvajanje te^službe v zvezi s pravilnikom o službi za zavarovanje premoženja gospodarskih orgsnizacij in zavodov. Ker sklep o povrnitvi stroškov za prihod na delo in odhod iz dela ni točno predvideval, kako naj se upošteva oddaljenost, je upravni odbor sklenil, da se upošteva oddaljenost od tovarne do bivališča upravičenca. Poleg tega so na seji rešili še več manjših zadev. Delavski svet podjetja je na 9. seji dne 21. 2. 1963 razpravljal o zaključnih računih. Iz poročila, ki ga je podal vodja finančnega sek-torja, je razvidno, da je podjetje v preteklem letu poslovalo zelo uspešno ter so bili doseženi zelo lepi proizvodni in finančni uspehi. Iz zaključnega računa je razvidno, da smo plan ^^ celotnega dohodka presegli za 3,7 % in je bil za 5,9.$ višji kot leta 1961. Poslovni stroški so bili za 13 $ nižji,kot Pa je predvideval plan. V izračunu celotnega dohodka in. poslovnih stroškov pa je upoštevana le plačana realizacija. Ce tu upoštevamo celotno realizacijo, ugotovimo, da je bil cel tni dohodek presežan za lo,l %, plan poslovnih stroškov pa je bil d 'sežen z 92,4 %. Ti podatki nam kažejo, da.smO dobro gospodarili. Plan prometnega davka je bil presežen za 25,7 plan dohodka pa za 39,5 %. Tako visoko preseganje ima svoj vzrok v spremembi strukture tkanin in dobrega gospodarjenja. Od ustvarjenega dohodka smo prispevali družbi 4o,4 podjetju pa je ostalo čistega dohodka 59,6 V letu 1961 je delitev bila naslednja: prispevek družbi 36,2 čistega dohodka pa nam je ostalo 63,8 %. Čisti dohodek smo razdelili takole: za osebne dohodke smo porabili 56,3 za ostale sklade pa 43,7 %, Povurečni mesečni osebni dohodki v letu 1961 so znašali 2.484 din, v letu 1962 pa 27.275 din, torej so se povišali za 27 %. Kljub povečanju proizvodnosti in dohodka pa se je del čistega dohodka, ki ostane podjetju, povečal le za 2,8 •%, medtem ko se je prispevek družbi povečal kar za 23,2 %. To povečanje gre predvsem na račun povečanja prispevka v družbene investicijske sklade od 20 na 30 #,povečanja prispevka v skupne rezervne sklade in destimulativnega prispevka od takoimenovanega izrednega dohodka, ki ga moramo plačevati zato, ker smo visoko nad povprečjem proizvodnosti v tekstilni industriji Jugoslavije. Ta prispevek je čisti davek na pridnost. Tudi pri formiranjurrstalih skladov podjetja bo potrebno od ostanka čistega dohodka odvesti 30 # v družbene investicijske sklade in v obvezno rezervo izločiti 15 %• Iz obračuna trgovskega poslovanja prodajalne je razvidno, da se je prodaja v primerjavi z letom 1961 znižala za 4 % in zato plan za leto 1962 ni bil dosežen. Od blaga, ki ga je v preteklem letu prodala trgovina, je 65 % našega in 35 % blaga, drugih proizvajalcev. 0 izpolnjevanju plana v trgovini so samoupravni organi razpravljali že med letom ter kolektivu dali potrebne smernice. Z ozirom na specializacijo proizvodnje podjetja Pa se kolektiv prodajalne ni pravočasno prilagodil novim pogojem. Odraz tega pa je bila tudi višina sredstev za osebne dohodke, ki so bili preteklo leto nižji kot v letu 1961. Kljub znižanemu prometu pa se je dohodek prodajalne povišal, ker je bila v preteklem letu zvišana marža zara-i povišanja občinskega davka, ki pa je bil med letom zopet -6- Ostanek čistega dohodka je v zaključnem računu razporejen na neobvezni del rezervnega sklada in po .sklepu delavskega sveta prenešen v sklade matičnega podjetja. Menza v Novem mestu in Metliki je imela v preteklem letu realizacije 14,234.249 din, medtem ko znašajo celotni stroški brez osebnih dohodkov 15,5ol«487 din. Tako je nastala izguba 1,316.192 din zaradi nepokritih stroškov, če pa k temu prištejemo še osebne dohodke v menzi zaposlenih sodelavcev, znaša celotna izguba 6,797.172 din. Od tega zneska je delavski svet odobril dotacijo v višini 6,470.395 din, ostanek pa je bil pokrit z odstopljenim proračunskim prispevkom. Te dotacije pa v smislu pravilnika o delitvi čistega dohodka predstavljajo izdatek 11,242.391 din, ker jo je treba kriti iz sklada osebnih dohodkov, torej z vsemi prispevki. Iz razprave, ki je sledila poročilu,.je razvidno, da so bili tako proizvodni uspehi kakor tudi finančni uspeh zelo zadovoljivi. Proizvodnost se je tako povečala, da smo v primerjavi z drugimi podjetji v Jugoslaviji na I.mesuu. Odraz tega so seveda tudi osebni dohodki, saj so pri nas znašali v letu 1961 260.000 din, v letu 1962 pa 347.000 din. Povprečje volnarjev PLRJ v letu 1961 je bilo 23-.r'00 din, kar je za 11 95 nižje kot pri nas. Razmerje med osebnimi dohodki in ostalimi skladi je znašalo p^i nas v letu 1961 156 : 1, v skupini volnar- jev PLRJ pa je znašalo razmerje 40 s 1. Najnižji osebni dohodki pa za 15 °!o. Ako primerjamo zaloge, ugotovimo, da smo ob koncu leta imeli v skladišču le 17-dnevno proizvodnjo, medtem je povpreček zalog v PLRJ 3 mesece. V razgovoru o izvozu je bilo pojasnjeno, da se je situacija v letošnjem letu precej izboljšala. 6e večje izboljšanje pa pričakujemo v bližnji bodočnosti. Plan izvoza bomo morali izpolniti, ker je pogojen z uvozom surovin, 1j£i jih predelujemo. Družba nam je v letošnjem letu zagot0-^ vila 70 95 deviznih sredstev za uvoz surovin, preostalih 30 to deviznih sredstev pa moramo zagotoviti z izvozom naših proizvodov . Pri razgovoru o rabatih in kasaskontih,je bilo pojasnjeno, da smo z njim zainteresirali naše poslovne partnet™ j6? da so nabavljali večje količino, blaga ter jih tudi pravočasno plačevali. S tem smo se izognili tudi popustom,ki jih morali dajati v prejšnjih Irtih. Ako primerjamo celoten znesek danih bonifikacij v letu 1961 in 1962, vidimo, da je bilo popustov lani le 27,4 $ od leta 1961. Kljub vec^i realizaciji in boljšim pogojem pri rabatu ir'-kasaskontu pa De bilo lani bonifikacij za lo,ooo.ooo manj kot leta 1961, Bonifikacije so imele velik vpliv na prodajo in s tem na zaloge proizvodov. Na vprašanje, ali je bila v prodajalni obračunana akontacija na osebne dohodke, je tov. oveni pojasnil, da je bila akontacija obračunana v zadnjih mesecih preteklega leta. Prav tako je pojasnil, da je delavski svet namenil za reprezentančne stroške 75o.ooo din, j)orablja-nih pa je bilo 645,000 din. Za reklamo in propagando je bilo porabljenih 6,396.000 din. planiranih pa je bilo 6|Ooo.ooo din. Od tega je bilo porabljeno za sejme, razstave in revije 2,456.000 din, ostalo pa za časopisne 0-glase in drugo propagando. Nadalje je pojasnil stanje kreditov za osnovna sredstva in obratna sredstva. Na vprašanje tov. Marčiča, zakaj je bila gradnja montažnih hiš tako draga, saj je stala enjs hiša 4,312.000 din, planirano pa je bilo manj,je tov. Švent pojasnil, da smo hiše gradili v lastni režiji, kar je precej dražje,kot ce bi jih gradilo gradbeno podjetje. Zaradi forsirane grad-n^e 3e bilo v liko nadur,potnih stroškov itd. Precejšen strošek so pomenile tudi malice za delavce, ki so delali v nadurah. Tov. Udovič je povedal, da je o zaključnem računu podjetj a,prodajalne in menze razpravljal upravni odbor na zadnji seji ter predlaga delavskemu svetu, da jih potr-d1 brez sprememb. Predlog upravnega odbora je bil soglasno sprejet nazen zaključnega računa menze, kjer še j® en član delavskega sveta vzdržal glasovanja. Tov. Simič je v imenu upravnega odbora predlagal delitev ostanka čistega dohodka. Po odbitku vseh prispevkov ostane za sklade neto znesek 23c,955.543 din. Od tega naj bi se porabilo: za odplačilo anuitet,ki zapadejo v 1-letu 1963 za dokončno d^grdditev stolpičev “ za podaljšanje proizvodne hale za 10 šedov v grobem stanju ~ za nabavo potrebne mehanizacije v npravi za izdelavo projektov za čistilne fr&pp 3, V 0 ~ za sklad skupne porabe 112,742.ooo din 30.000. 000 :I 70.000. 000 lo, 000,000 l,7o6.ooo 7,ooo.coo •-8- V razpravi o tej delitvi je bilo pojasnjeno, da je za dograditev stolpičev potreben sicer višji znesek, ki pa bo krit s posojilom, ki nam ga je 'dal sklad za zidanje stanovanjskih stavb. Podaljšanje nove hale je nujno pogrebno za razširitev poslovanja podjetja, kar je bilo predvideno ze v perspektivnem razvoju podjetja, ki ga je spre-^el delavski svet. Mehanizacija pisarniškega poslovanja v nujna, ker se s povečano proizvodnjo povečuje tudi delo v pisarnah ter je zato potrebno nabaviti tudi potrebne stroje, ki bodo delo pospešili. Naše podjetje še ^edno nima urejenih čistilnih naprav za odplake. Po nalogu merodajnih organov bi morale biti čistilne naprave urejene ze v letu 1962. Ker pa je bil plan perspektivnega raz-VoDa podjetja čvrsto postavljen šele v zadnjem času, je nujno, da nar čimo izdelavo potrebnih objektov še v letošnjem letu, čistilne naprave pa pričnemo graditi čimpreje. Iz sklada skupne porabe se: naj bi_ plačal prispevek za gradnjo dveh stanovanj v Metliki, izplačale dotacije o-cema sindikalnima podružnicama itd, Znesek ni visok, zato bo potrebno pri izdatkih zelo štediti. Predlog upravnega odb -ra je delavski svet soglasno sprejel. Tov. Smuk je povedal, da prosi podjetje Foto-Kino Metlika, da bi jim prodali tricikel j, ki ga ne rabimo. Spre-je bil sklep, da se prošnji ugodi. Člani delavskega sveta so mnenja, da je izguba menze v primerjavi s kvaliteto hrane previsoka. C kvaliteti hrane je delavski svet že večkrat razpravljal, vendar Se_j e.situacija le zača. no popravila. Svet kolektiva menze r-aj bi o vzrokih večkrat razpravljal ter podvzel potrebne drepe, da b“-do abonenti zadovoljni. Delavski svet je spre-Od sklep, da bo v bod če izguba menze pokrita le v prime-tu, če bo kvaliteta hrane dobra, pa tudi v ostalem mora vlu-cati v menzi večji re . Sveti enot so sprejeli sklep o po-visanju cene obrokov pod pogojem, da se hrana izboljša. Preštudirati j potrebno tudi možnost dajanja dotacij na izdani obrok, ker bo na ta način kolektiv menze zainteresiran pri dobrem gospodarjenju, zmanjšanju stroškov in boljši notranji °rganizaciji. . Tov. Simič je por čal, da Gospodarska banka Slove- li; 3® predlaga, naj bi podjetja pristopila k skupnim vlaganjem edštev, namenjenih za investicije, na ta način, da bi ku-Pila obveznice. Delavski svet je bil mnenja, da j . predlog ein pozitiven, vendar trenutna nimamo na razpolago potreb-1 sredstev. Razpoložljiva sredstva bomo imeli le v prime-^ ’ °a nrim bo ObLO Novo mesto letos vrnil posojilo, ki smo rn fred dali investicijskemu skladu ObLO. V tem prime- b »mo kupili omenjene obveznice. Nadalje je delavski svet sprejel sklep, da v letošnjem letu upravnemu odboru Modne hiše v Ljubljani ni potrebno vrniti posojena finančna sredstva, pač pa naj se ta sredstva uporabijo za nadaljnjo gradnjo modnih hiš, Na predlog predsednika je delavski svet sprejel sklep,da se lahko v slučaju potrebe v letu 1963 uporabijo sredstva rezervnega sklada za izplačevanje osebnih dohodkov. Jože Udovič NEKAJ 0 OSNUTKU STATUTA OBČINE NOVO MESTO (Nadaljevanje) Predno sprejme občinska skupščina program o^razpo-reditvi finančnih sredstev, ga da v razpravo zboru občanov, zborom občanov delovnih skupnosti in organizacijam socialistične zveze delovnega ljudstva- Sredstva za redno delovanje občinske skupščine in njunih organov zagotavljajo v občinskem proračunu in ne smejo biti večja od zneska dohodkov, ki pripadajo občini. Občinska skupščina ustanavlja tudi družbene sklade za razvoj posameznih služb in dejavnosti,ki so splošnega družbenega pomena in za katerih uspešno delovanje je potrebna stalna in trajna zagotovitev sredstev. Razmerje med organi občine in delovnimi organizacijami . Kolikor ni drugače določeno, opravlja družbeni nadzor nad delom delovnih organizacij občinska skupščina in njeni organi. Občinska skupščina in njeni organi tudi skrbijo, ca delavne in druge irganizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile delovno organizacijo in družbo. V ta namen zbirajo podatke o uspešnosti dela posa-raezne ^ organizaci j e, o uspšenosti dela organizacij posameznih podmčij in uspešnosti vsega gospodarstva v občini, delajo ustrezne analize, izdajajo v svojem podn čju potrebne ukrepe oziroma priporočila delovnim organizacijam, ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za usmerjanje in pospeševanje proizvodnje. Občinska skupščina in njeni organi pospešujejo ^ sodelovanje posameznih gospodarskih organizacij na splošno, Kakor tudi pri posameznih proizvodnih nalogah. Razmerje med -lo- občino in gospodarskimi organizacijami temelji na načelih samostojnosti medsebojnih obveznosti,ki jih določajo veljavni predpisi in medsebojni sporazumi. Direktorja gospodarske organizacije postavlja na podlagi javnega razpisa in razrešuje delavski.svet^gospodarske organizacije v soglasju z občinsko skupščino, če ^ni z zakonom za posamezne vrste gospodarskih organizacij določen drugačen način postavljanja'. Direktor gospodarske organizacije je odgovoren za svoje delo organom delavskega samoupravljanja. Za sv je delo kakor tudi za materialno in finančno poslovanje gospodarske organizacije ter za izpolnjevanje programa pa je direktor odgovoren tudi občinski skupščini. Za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini, za pospeševanje proizvodnje in razvoja v gospodarskih organizacijah in za pospeševanje dejavnosti družbenih in drugih javnih služb ima občina svoj denarni zavod. Denarni zavod občine dela po splošnih predpisih, ki veljajo za^denarne .zavode, po smernicah in navodilih občinske skupščine in po določilih svojega statuta. Občinska skupščina in njeni organi vodijo splošni nadzor nad upravljanjem in izkoriščanj .m premoženja v družbeni lastnini na območju občine in izdajajo ukrepe v okviru veljavnih predpisov in priporočil,da.zagotovi jo pravilno, upravljanje in izkoriščanje. Družbeno premoženje upravljajo gospodarske in druge organizacije, zavodi in krajevne skupnosti, katerim je dodeljeno v upravljanje po načelih skrbnega gospodam jenja. Za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju zdravstvenega in socialnega varstva, šolstva, kulture presvete, telesne vzgoje, rekreacije, komunalnih in.drugih javnih ter družbenih dejavnosti, skrbi občina za zbiranje sredstev,potrebnih za finansiranje teh služb, ter ustanavlja zavode in organizacije, ki opravljajo naloge na ustreznih, področjih družbenih in javnih služb. Zavode in organizacije ki opravljajo družbene in javne službe, vodijo organi družbenega upravljanja. Sredstva, ki so potrebna.za finansiranje družbenih in javnih služb, sc ustvarjajo in zagotavljajo v družbenih skladih. Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov s tem, da ustanavlja zavode in ustanove, ki opravljajo zdravstveno službo in skrbijo za njen napredek. Zdravstvene ustanove občine opravljajo vsestransko zdravstve no varstvo občanov, skrbijo za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Zdravstveno, službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi in zdravstveni centri. Služba socialnega varstva v občini obsega skrb za odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo posamezne socialne probleme in skrb sa neposredno pomoč socialno o-gr'ženim osebam. Sredstva,ki jih dajejo občinska skupščina, delovne organizacije in druge organizacije za socialno varstvo, se vlagajo v socialni sklad. Ta sredstva se uporabljajo po letnem programu dela in po letnem načrtu, ki ju sestavi organ družbenega upravljanja sklada, potrdi .■ pa občinska skupščina. Sredstva za vzgojo in izobraževalno delo šol in drugih vzgojnih izobraževalnih zavodov,ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotavljajo v letnem finančnem programu občine in vlagajo v družbeni sklad za šolstvo. Sredstva za investicije na področju komunalnih zadev, ki imajo splošen pomen za območje vse občine, zagotavlja praviloma občinska skupščina. Sredstva za finansiranje komunalnih dejavnosti v občini se ustvarjajo in zagotavljajo v ustreznih skladih. V sklad se stekajo sredstva, ki jih daje v ta namen občina, sredstva delovnih organizacij ter sredstva,ki pripadajo skladu po aktu, s katerim je til sklad ustanovljen in po veljavnih predpisih. Organizacija ter delo občinske skupščine in njenih organov. Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina razpravlja o temeljnih vprašanjih gospodarskega ,k munalnega,kulturnega,prosvetnega, zdravstvenega in socialnega razvoja ter ostalega življenja občine, sprejema predpise in druge ukrepe za njihovo rešitev. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih organizacij. Vsak zbor ima svojega predsednika, ki ga izvoli zbor izmed svojih članov. V občinski zbor lahk volijo in so lahko izvoljeni občani, ki imajo stalno prebivališče v občini. V zbor delovnih organizacij lahko volijo in so lahko izvoljeni delavci v delovnih organizacijah iz območja občine ter individualni kmetijski proizvajalci in zasebni obrtniki iz območja občine, ki so člani kmetijske zadruge oziroma člani zbornice. V občinsko skupščino lahko voli in je voljen samo, kdor ima splošno volilno pravico. Nihče ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma v isti zbor občinske skupščine, niti ne more biti hkrati član obeh zborov. Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na svojih sejah, po svojih komisijah in svetih, upravnih in drugih organih. Oba zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma na skupnih sejah. Dnevni red seje občinsko skupščine, občinskega zbora in občinskega zbora delovnih skupnosti določajo nji-Slani na seji. Predloge za dnevni red seje, za dopolnitev ali spremembo dnevnega reda lahko stavi vsak član -12- občinske skupščine oziroma občinskega zbora delovnih skupnosti pa tudi zbori, komisije in sveti, delovne organizacije preko svojega najvišjega organa upravi janja,_družbene in politične organizacije preko svojih odborov in občani^ preko zborov občanov. Kadar zasedata občinski zoor in oooin— ski zbor delovnih skupnosti na ločenih sejah, so njuni odi o iti oziroma sklepi veljavni samo, če sta jih ooa zbora izglasovala z enakim besedilom. Občinska skupščina odloča v mejah svojih pristojnosti o vseh vprašanjih splošnega pomena za občino, posebno pa sprejema, dopolnjuje in spreminja statut občine ter sprejema, spreminja in odpravlja odloke in druge splošne.pred-. piše, Sprejema pr-gram družbenega razvoja občine, finančni program in zaključni račun o izvršitvi finančnega programa občine. Opravlja družbeni nadzor ter nadzor nad dejavnostjo delovnih skupnosti,zavodov in organizacij s področja javnih in družbenih služb ter drugih organizacij in nad^izkoriščanjem družbenih sredstev ter razdeljevanjem dohodkov, Potrjuje statut delovnih organizacij ali njegove posamezne določbe, kadar je to določeno v zakonu, baje soglasje pri postavitvi direktorjev gospodarskih organizacij,če ni z zakonom določeno drugače. Sklepa o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila delovnih in drugih orga-p nizacij. Sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjern,ki ga upravlja občina. Odloča o ustanovitvi, združevanju in^ prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov ter še o drugih zadevah,ki spadajo v meje pristojnosti občinske skupščine. Občinska skupščina lahko prenese posamezna opravila iz svoje pristojnosti s posebnim pravnim aktom na svoje komisije in svete ter na svoje druge organe. Predno sprejme skupščina statut, družbeni načrt, program razvoja občine, urbanistični načrt in občinski proračun, jih da v javno razpravo občanom. Šele po javni razpravi občanov lahko skupščina veljavno sprejme akt in odloča o teh zadevah. Člani občinske skupščine imajo pravico in dolžnosti,ki so določene: z ustavo, zakoni in s statutom občine. Člani občinske skupščine im-.jo dolžnost poročati o delu skupščine na sejah krajevne skupnosti, v območju katere so kili izvoljeni. Dolžnost člana občinske skupščine je častna družbena funkcija. Občinska skupščina ima tudi svoje komisije in svele. Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in teritorialni organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni. Svete občinske skupščine sestavljajo člani občinske skupščine, ki jih izvoli občinska skupščina, člani delovnih in drugih organizacij, ki jih le delegirajo po posebnih predpisih, in občani, ki jih ime-uuje občinska skupščina. Sveti skrbi jo,da se izvršujejo predpisi občinske skupščine. Izdajajo razne odredbe in navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine,obravnavaj o vprašanja iz^svojega delovnega področja ter opravljajo druga iz-y^šilna in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi širših državnih organov, s statutom občine ali z drugimi predpisi občinske skupščine,dane v njihovo pristojnost. Na čelu občinske skupščine je predsednik. Njega voli občinska skupščina izmed svojih članov občinskega zbora občinske skupščine. Občinska skupščina ima tudi tajnika. je predstojnik uprave občinske skupščine in skrbi da u-prava^kot celota v redu posluje. Tajnika imenuje občinska skupščina. Občinska skupščina ima tudi svoje upravne organe, sestavljene iz sledečih oddelkov: oddelek za splošne in družbene službe, za notranje zadeve, za finance, za gospodarstvo in komunalne zadeve in oddelek za narodno obrambo. Na čelu vsakega oddelka je načelnik oddelka. Skupščina ima tudi svojega^ javnega pravobranilca in sodnika za prekrške. Na bi se določene službe za občane uspešneje in lažje Opravi jale,ima občinska skupščina na območju občine tudi krajevne urade. Krajevni urad opravlja administrativno in strokovno dele za krajevne^ skupnosti svojega območja. Krajevne skupnosti ustanovijo občani v naselju ali delu naselja ba območjih, ki jih določa občinski statut. B.B. BOLEZENSKI IZOSTANKI PO OBRATIH V LETU 1962 in januarju 1963 ■Ker mora po novih predpisih od januarja 1963 podjetje izplačevati nadomestila za bolniške izostanke do ene— ga meseca, za nesreče pri delu, na .poti na delo in z dela, poleg navedenega pa še vse ostale stroške v zvezi z nezgodo, meni varnostna služba v podjetju, da je potrebno vse člane Zasega kolektiva vsakomesečno obveščati preko našega glasila, Kakšno je stanje bolniških izostankov po obratih. Kakšen bo dokončni kriterij plačevanja bolniških izostankov, bomo' člane kolektiva obvestili v eni od naslednjih številk našega glasila. Da bodo članom kolektiva in ostalim bralcem našega časopisa podatki v bodoče bolj razumljivi, bomo za uvod prikazali statistične podatke za celo leto 1962, in to po posameznih obratih, kar vam bo prikazala naslednja tabela: 19 6 2 Oddelki število vseh bolniških dni °!o na delovne dni Število bolezenskih dni brez porod, in nege druž. članov % na delovne dni Uprava l.ooo 4,58 500 2,29 Tkalnica 6. loo 3,76 3.410 4,85 Predilnica 2.011 8.78 1.431 6,22 Apretura 2.3oo 8,28 1.532 5,42 Zunan,obrati 777 4,41 689 3,89 Predilnica Metlika 4.165 6.- 2.5o8 3,61 Skupaj: 16.443 7,14 lo.o7o 4,37 Iz^gorHj® tabele jo razvidno, da ima največji procent bolniških izostankov predilnica mikane preje ,na drugem mestu Pa .]e apretura. Najmanjši procent izostankov ima uprava, nato pa predilnica česane preje, Ker porodniški dopusti in nega družinskega člana v letu 1962 kakor tudi prej ni sla v breme podjetja, pač pa je navedene izostanke plače-aio iz po-sebnega sklada socialno zavarovanje, je zato za nas predvsem zanimiva 2, in 4. kolona, v Če vzamemo skupno število izpadlih dni (lo.o?o) dni' °° odpade na posamezne bolezni naslednje število ni ali 13.7o % :i 8,31 % » 6,91 " '5 6,43 1o !i 6,16 % ;1 ” 5,6o % - ■■ 5,13 % :: 4,96 °h 3,29 % !I " 3,17 % 15 :: 2,93 % " . 2,61 % " 3o.25 gripa 1.38o TBC 888 Nesreče pri delu 696 Reumatične bolezni 648 Nesreče izven dela 620 Bolezni ledvic,mehur- ja 554 Angina 521 Komplik.nosečn, 499 Ženske bolezni 331 Kožne bolezni 319 Bolezni živcev 297 Bolezni želodca 263 7se ostale bolezni 3.o44 lo.o7o dni ali loo % To pomeni j da je bilo v letiu 1962 največ bolezenskih izostankov zaradi gripe in to predvsem v prvem polletju, ^0' je bilo 1175 dni izostanka. Na drugem mestu je TBC. Vendar je treba tu pripomniti, da TBC v pogostosti ne predstavlja resnega problema, pač pa traja zdravljenje te bolezni tudi po več mesecev* Na tretjem mestu so nezgode pri delu. Ge primerjamo nezgode pri delu z letom 1961, ko je bilo 28 nezgod, z letom 1962, ko je bilo 49nezgod, vidimo, da se je v letu 1962 število nezgod močno povečalo. Vendar pa je v letu 1961 odpadlo 17,9 dni na nezgodo,v letu 1962 pa samo 11,8 bni. Tudi nezgode izven dela predstavljajo v podjetju zelo resen problem, saj je bilo v letu 1962 kar 65 nezgod izven dela. To pomeni, da se veliko število članov kolektiva po službenem času ukvarja z raznimi priložnostnimi deli. Kakšno je bilo stanje bolezenskih izostankov v januarju 1962 in 1963, vam bo prikazala naslednja tabela: J anuar 1962 J anuar 1963 Oddelki Štev. vseh boln. dni na delov. dni Število °Io na Število boln.dni delov.vseh brez po- dni boln. rodniške dni in nege druž.član. °/o na delov dni Štev. .boln. dni brez porod. % na del. dni Uprava 112 6,2 31 1,7 62 3,1 35 1,7 Tkalnica 609 lo, 7 417 7,3 5o9 7,3 281 4, c Urediln. 146 7,7 141 7,4 91 4,2 91 4,2 Apretura 176 7,4 122 5,1 136 5,6 lo9 4;4 Zun. obr>. 38 2,6 38 2,6 38 2,7 , 38 2,7 Brediln. Metlika 326 5,4 218 3,7 189 3,2 I08 1,3 Skupaj:l 4o7 7,34 967 5,o5 1.025 4,92 662 3,18 Če sedaj primerjamo bolezenske izostanke v januarju 1962 z januarjem 1963, bomo ugotovili precejšen padec bolezenskih izostankov v januarju 1963. Bes je, da se je v drugem polletju 1962 na sestankih samoupravnih organov veliko razpravljalo o bolezenskih izostankih v našem podjetju ter o P°sledicah v zvezi s tem. Če so te razprave prispevale k zmanjšanju bolezenskih izostankov pa nam bo pokazala prihodnost. , Zanimivo je, da imajo v januarju 1963 zopet največ bolezenskih izostankov v oddelku apretura in predilnica mika-ne preje. Zato bomo morali ravno tem obratom posvetiti posebno pozornost. Kakor je bilo že na začetku omenjeno, gre nega družinskega člana od 1.januarja 1963 dalje v breme pddjetja in ne/več v breme socialnega zavarovanja, kakor je bilo v prejšnjih letih, stroške za porodniške dopuste pa nosi še naprej socialno zavarovanje. Statistični podatki, ki jih objavljamo in jih bomo še objavljali v našem glasilu naj služijo članom kolektiva za orientacijo ter naj prispevajo k zmanjšanju bolezenskih izostankov, saj bomo s tem prištedili velika finančna sredstva, ki jih dajemo kot nadomestilo za bolezenske izostanke, ter s tem zmanjšali izgubo v narodnem dohodku, Miro Jakša NESREČE PRI PELU IN NA POTI NA PELO v januarju in začetku februarja 19&3 22. januarja se je ponesrečila pri delu Ivanka Rataj, izši-valka. Imenovana je šivala osnovno nit v komad blaga. Pri tem pa se je zbodla s šivanko v kazalec desne roke in se tako lažje poškodovala. . Vzrok poškodbe; neprevidnost ponesrečenke. 30. januarja se je ponesrečila na poti na delo Angela Pragman, izšivalka. Imenovani je na poti v službo zaradi poledice spodrsnilo, da je padla ter si lažje poškodovala desno nogo. Vzrok poškodbe; poledica. 2. februarja se je ponesrečila pri delu Nada Puntigam, izšivalka. Imenovana je šla iz garderobe na svoje delovno mesto v izšivalnico. Na hodniku je nerodno stopila, tako da je padla ter si lažje poškodovala levo roko v zapestju, Vzrok poškodbe; neprevidnost ponesrečenke. Miro Jakša IZ OBČNEGA ZBORA GASILSKEGA DRUŠTVA NOVOTEKS V nedeljo,lo. februarja je bil letni občni zbor industrijskega gasilskega društva NOVOTEKS Novo mesto. Občnega zbora,kateremu sta prisostvovala zastopnika industrijskih gasilskih društev Železn ce in Pionirja, se je udeležilo 25 gasilcev. Vabili smo tudi zastopnike občinske gasilske zveze občinskega odbora in uprave podjetja. Udeležba na občnem zboru ni bila zadovoljiva. Industrijsko gasilsko društvo Novoteks ima sedaj 35 članov, od teh je samo ena ženska. Z ozirom na važnost in naloge gasilskega društva je vsekakor premalo članov, posebno pa članic, saj je v podjetju zaposleno večje število žensk ■, kakor pa moških. Po izvolitvi delovnega predsedstva so podali obzirna poročila predsednik, poveljnik, gospodar, blagajnik in nadzorni odbor. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da so bili v upravnem odboru predsednik Marčič Vlado, poveljnik Prane Sitar, namestnik poveljnika Anton Kafrle, tajnik Maks Zupančič, blagajnik Alojz Slak ter člani odbora Ivan Pate, Milena Sajovic in Anton Pungerčar. Upravni odbor IGD si je na prvi seji zadal obširen program,katerega je med letom tudi v glavnem izpolnil. Delovali sta dve moški desetini, ki sta redno vadili ter se strokovno izpopolnjevali. Posebno dobro je izvežbana 1.desetina, ki se je tudi udeležila okrajnega prvenstva in prvenstva tekstilcev Slovenije, Na okrajnem prvenstvu gasilskih društev, ki je bilo v Krškem, je desetina dosegla 3. mesto, kar je za naše društvo neuspeh. Nastopajoči so o-dlic.no opravili vse discipline, pri mokri vaji pa je zatajila motorna črpalka in ni potegnila vode.Zato so naši desetini odbili več točk in se tako ni mogla plasirati na boljše mesto, čeprav je vse ostale discipline opravila odlično . Pomembnejše tekmovanje je bilo tudi v Jaršah,kjer so tekmovala industrijska gasilska društva tekstilne industrije Slovenije. Nastopilo je 13 društev in naše je doseglo 5. mesto. To je vsekakor lep uspeh, saj je pustilo za seboj znan^ profesionalna društva kot Tekstilindus Kranj in MTT Maribor. Glavna naloga društva pa niso bila tekmovanja, temveč požarnovarnostna zaščita v podjetju. Za varnost v podjetju smo v letu 1962 izpopolnili gasilske naprave, ki se nahajajo v orodjarni ali pa po posameznih obratih. Da so vsa požarnovarnostna sredstva v neoporečnem stanju, smo -18- uvedli redni pregled, ki gayopravlja poveljnik. Vse nepravilnosti je treba takoj odpraviti, da se vsa sredstva lahko uporabi y slučaju potrebe. Orodje v orodjarni je vedno o-Cisceno in na mestu. Vendar za enkrat še ne moremo trditi, la je tako tudi po obratih. Večkrat so bile ugotovljene nepravilnosti, ker se požarnovarnostnim predmetom posveča premalo pozornosti s strani delavcev in vodilnega kadra. Vy. Sredstva, ki so namenjena za požarnovarnostno za- ščito, se uporabljajo tudi v druge namene, kar vsekakor ni pravilno. Sedaj, ko v našem podjetju še ni bilo večjih po— žarov, je vse v redu, če pa bi morda prišlo do požara, bo treba odgovarjati tudi drugim organom ter bi bilo zelo neprijetno, če bi ti organi ugotovili, da požarna varnost ni bila pravilno organizirana. Škodovalo pa bi tudi zaposlenim, saj 01 lahko izgubili delo in zaslužek. Večina člpnov društva ima predpisano strokovno izobrazbo. Po pravilniku gasilske zveze morajo vsi gasilci o-praviti tečaj in izpit izprašanega gasilca. V zimskem času smo nameravali organizirati tečaj za izprašane gasilce, ka-erega .bi obiskovali tudi vratarji in nočni čuvaji. V našem podjetju tvorijo čuvajno službo negasilci. Organi za notranje zadeve so že večkrat ugotovili, da nekateri čuvaji in vratar-31 ne poznajo niti osnovnih prijemov in predpisov, če bi pri-s o do požara. To je vsekakor za našo čuvajno službo zelo negativno. Da bi to vrzel odstranili, bodo morali čuvaji in .ratarji obvezno obiskovati tečaj in tudi uspešno opraviti izpit. Iz^raznih vzrokov nam ni bilo sedaj možno, da bi za-Ge 1 s tečajem, vendar bomo ga pa izvedli v doglednem času. l'H.eA letom smo tudi organizirali za člane kolektiva kratka predavanja o požarni varnosti, o prvih ukrepih v slu-Gngu požara in o delovanju ter funkciji ročnih aparatov. Žal pa smo.morali ugotoviti, da pri mnogih članih našega kolektiva ni zanimanja za požarno varnost, ker se niso hoteli udeležiti Kratkega predavanja. V nekaterih oddelkih smo morali predavanja celo preložiti zaradi premajhne udeležbe. Pri tem se am pojavlja vprašanje, ali smo samo gasilci tisti, ki smo noizni skrbeti za požarno varnost in se moramo mnogo žrtvovati, drugi pa si ne morejo odtrgati pol ure od svojega pro— ega časa, da bi vsaj vedeli, zakaj stoji na delovnem mestu 1 gasilski aparat in kako se uporablja, če bi se zanetil požar. . Vedeti namreč moramo, da je prvi poseg najpomembnej-1, saj včasih lahko požar takoj pogasimo, ko se še ni razširil m je škoda še neznatna. . Za vaje prejemajo aktivni gasilci honorar v višini inn-n ain.od ene vaje, ki traja povprečno po 3 ure. O višini lonorarja je bilo med letom več razprav. Dan je bil tudi pred iog upravnemu odboru podjetja, da se honorar poveča na 5oo cin °d ene vaje, kar pa ni bilo odobreno. Če analiziramo va-nfl „ Si navadno ob nedeljah dopoldne, vidimo, da zahtevajo g^si cev mnogo napora. Polaganje cevi, plezanje po lestvah spuščanje.z vrvmi z nadstropij zahteva od gasilca mnogo spretnosti, poleg tega pa je tudi v živi jenski nevarnosti c iionorar v dosedanji višini je zelo skromen. 100 din za eno uro vežbanja v prostem času, in to navadno ob nedeljah, De malo, saj prejemajo delavci za uro rednega dela približno 130 din. V letu 1962 je imela I. desetina 28 vaj, II. desetina pa 10 vaj.. Od tega je bilo suhih praktičnih vaj 15, praktičnih mokrih vaj 10 in 5 kombiniranih. Društvo je zadovoljivo opremljeno, opremo nabavlja podjetje. Mol letom je bilo nabavljenih tudi 27 novih sivih gasilskih oblek. Od sprejetih sklepov za leto 1962 nismo izvedli samo sklepa, da se nabavi gasilski prapor. Prapofa nismo nabavili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in splošne štednje. Na-aviti pa ga želimo v tem letu in ob razvitju pripraviti društveni program. Na občnem zboru smo tudi razpravljali o sodelovanju s sosednjimi industrijskimi društvi Železnice in Pionirja.^ Dosedanje sodelovanje ni bilo zadovoljivo, čeprav so cirustva v bližini. člani društva in tudi zastopniki IG-D Železnica in Pionirja so se strinjali, da medsebojno sodeluje-mo j .. ^ Novoteks, Železnica in Pionir bi organiz'’’ 'ali dve večji skupni vaji, skupni tečaj za izprašane gasilce in ogled gasilskih naprav v vseh treh podjetjih. S tem bi tudi dobi-. medsebojne izkušnje, kar bi samo koristilo našemu nadaljnjemu delu. . , Upravni odbor IGD je večkrat razpravljal o ženski aesetmi, ki naj bi tudi delovala v našem društvu. Pred ne-s"^a uspešno delovali dve ženski desetini in tudi osegli lepe uspehe. Po nekajletnem delovanju pa so članice izstopile iz društva. Nekaj se jih je poročilo, druge pa niso lmele^več veselja do dela in so izstopile iz članstva, a imamo včlanjeno samo eno članico, je negativno za društvo n _ udi za podjetje. Da nimamo več članic, je vsekakor pre— e D kriv upravni odbor IGD in drugi organi, ki odgovarjajo za požarno varnost podjetja. Nujno bi bilo, da obstoja vsaj ena zenska desetina, ki bi jo sestavljala mladina. Gotovo se nnolo v podjetju 10 mladink, ki bi imele voljo in ve— vn- ?el° v.gasilskem društvu. Pomislimo samo na slučaj vojne, takrat bi morale žene gotovo aktivno sodelovati v požarni varnostni zaščiti, ker bi moški odšli branit domovino. +zf.uspe!n° delovanje ženske desetine pa bi bila potrebna tudi sredstva za delovne zimske in letne obleko. ga lo V diskusiji je bilo govora odbora društva z upravo podjetja, da si žele tesnejšega sodelovanja o sodelovanju upravne-Več članov je poudari-, ker le tako bo možno -2o- upravi podjetja spoznati naše delo in prizadevanje za strokovno sposobnost članov in požarnovarnostno službo v podjetju. Na letošnjem občnem zboru ni bilo rednih volitev, ker traja mandatna doba še eno leto. Izvedli pa.smo nadomestne volitve za poveljnika, tajnika in orodjarja. Za poveljnika je bil izvoljen tov. Stane Vaupotič, za tajnika kranc Sitar in za orodjarja Stane Hudoklin. V.M. ZGODOVINA STATEV Brez dvoma je tkalstvo nadaljnji razvitek pletar-ske umetnosti srednje kamene dobe. Takratni človek je pletel razne mreže in košare iz- bičja. Predenje in tkanje pa so iznajdba mlade kamene dobe. Tako lahko smatramo statve kot eno najvažnejših iznajdb v zgodovini človeka. Na vprašanje, kje je bila postavljena prva statev, seveda ne moremo odgovoriti. Ker so bile prve statve v kameni dobi izdelane iz lesa, ni od njih do danes ničesar ohranjenega razen posamezna vretena, uteži in drugi manjši deli. Odkrila so najdišča, v katerih so našli ostanke lanenih tkanin iz starejše bronaste dobe. Tako je n-, primer Messikomer, ki je odkril mostišče Robenhansen, našel poleg tekstilnih izdei--kov, ki pričajo o zel visoki tehniki lanene industrije, 'tudi razna orodje.., koščene igle in vretena. Dokazano je, da so bila v obdobju mlade kamene dobe v srednji Evropi v uporabi stoječe dvolistnate statve. V starem Egiptu kakor tudi v starem Orientu (približno 2500 do 1700 let pred np,Šim štetjem), so bile v uporabi vodoravno ležeče statve. V.poznejši dobi pa so Egipčani uporabljali izključno le navpično ležeče statve. Najpr j so na teh statvah tkali'lan, pozneje šele volno. V 12. stoletju se pojavijo statve na nožno dviganje listov. Ime iznajditelja teh statev ni znano. Ohranjene pa so slike iz leta 139o, na katerih so upodobljene statva z nožnim dvigom listov. Prav posebnega pomena za tekstilno industrijo predstavlja iznajdba statev, pri katerih se čolnički še samostojno premikajo. To iznajdbo je izumil angleški urar Kay v letu 1733 in jo je- vlada kmSlugpatentirala. Njegov sin je pozneje v letu 176o nadalje izpopolnil to konstrukcijo. Z naraščanjem hitrosti tkanja se je takoj pojavilo večje povpraševanje po preji, kar je povzročilo stalne izboljšave tudi pri predilnih strojih. Zaradi naglih sprememb in izboljšanj, ki so bili doseženi v tekstilni industriji,so -2o- upravi podjetja spoznati naše delo in prizadevanje za strokovno sposobnost članov in požarnovarnostno službo v podjetju. Na letošnjem občnem zboru ni bilo rednih, volitev, ker traja mandatna doba še eno leto. Izvedli pa smo nadomestne volitve za poveljnika, tajnika in orodjarja. _ Za poveljnika je bil izvoljen tov. Stane Vaupotič, za tajnika Brane Sitar in za orodjarja Stane Hudoklin. V.M. ZGODOVINA STATEV Brez dvoma je tkalstvo nadaljnji razvitek pletar-ske umetnosti srednje kamene dobe. Takratni človek je pletel razne mreže in košare iz bičja. Predenje in tkanje pa so iznajdba mlade kamene dobe. Tako lahko smatramo statve kot eno najvažnejših iznajdb v zgodovini človeka. Na vprašanje, kje je bila postavljena prva statev, seveda ne moremo odgovoriti. Ker so bile prve statve v kameni dobi izdelane iz lesa, ni od njih do danes ničesar ohranjenega razen posamezna, vretena, uteži in drugi manjši deli. Odkrita so najdišča, v katerih so našli ostanke lanenih tkanin iz starejše bronaste dobe. Tako je na_primer Messikomer, ki je odkril mostišče Robenhansen, našel poleg tekstilnih izdelkov, ki pričajo o zel - visoki tehniki lanene industrije, tudi razna orodja, koščene igle in vretena. Dokazano je, da so bila v ‘'bdobju mlade kamene dobe v -srednji Evropi v uporabi stoječe dvolistnate statve. V starem Egiptu kakor tu-ti v starem Orientu (približno 2500 do 1700 let pred npšim štetjem), so bile v uporabi vodoravno ležeče statve. V''poznejši dobi pa so Egipčani uporabljali izključno le navpično ležeče statve. Najpr j so na teh statvah tkali'lan, pozneje Šele volno, V 12. stoletju se pojavijo statve na nožno dviganje listov. Ime iznajditelja teh statev ni znano. Ohranjene pa so slike iz leta 139o, na katerih so upodobljene statva z nožnim dvigom listov. Prav posebnega pomena za tekstilno industrijo predstavlja iznajdba statev, pri katerih se čolnički že samostojno premikajo. To iznajdbo je izumil an-gleškj urar Kay v letu 1733 in jo je- vlada kmSiluppatentirala. Njegov sin je pozneje v letu 176o nadalje izpopolnil to konstrukcijo. Z naraščanjem hitrosti tkanja se je takoj pojavilo večje povpraševanje po preji, kar je povzročilo stalne izboljšave tudi pri predilnih strojih. Zaradi naglih sprememb in izboljšanj, ki so bili doseženi v tekstilni industriji,so -21- nastali često veliki nemiri med zaposlenimi tkalci, .Tako so leta 1753 tkalci upostošili Kayevo tkalnico. Takrat 3 . vpeljan v industrijo tudi pletilni stroj, ki ga je izumi-^ že leta 1598, vendar se dolgo ni mogel uveljaviti.. Istočasno je bilo postavljen tudi prvi strižni stroj na vodni pogon,_na lerega pa so delavci iz strahu^pred-nezaposlenost30 zazgdn. leta 1767 ge Hargreares izumil*prvi predilni stroj, Ta stroj je bil patentiran v Angliji, nosil pa je ime po^izumitelj o vi hčerki Jenny. Na tem stroju se je dosegla večja proizvodnja preje, saj je en sam delavec lahko posluže/al bO m več vreten. To-pa je spet povzročilo hude nemire zaradi lo-jazni pred brezposelnostjo, tako da je leta 1768 množica^najetih delavcev stroj uničila. Taki primeri v tistih časih niso bili osamljeni. Vendar je tehnika stalno napredovala, tako da je že 20 let pozneje bilo v Angliji približno 2o..ooo predilnih strojev. Leta 1784 je dr. Cartoright skonstruiral novi tip statev, ki so prejele štiri patente v letih 1785 in 1788. Pomembno spremembo v pr duktivnosti statev pa predstavlja pravzaprav šele Jaccjuardova iznajdba mehaničnih statev. Jacquard (1752 do 1834) je bil doma iz Lyona, starega centra svilarske industrije v Južni Franciji. Bil je izučen knjigovez, pozneje črkostavec in kočno tkalec svile. V letih pred francosko revolucijo se je bavil s problemom,kako bi izboljšal in mehaniziral statva namenjene za izdelovanje vzorčnih tkanin. Takoj po končani revoluciji_je patentiral svoje prve mehanične statve. V letih do 18o5 je izpopolnil nove po njem imenovane jaoquardske statve. Te statve so 1-mele luknjičaste karte za uravnavanje osnovnih niti po odgovarjajočih vzorcih. V naslednjih letih je Jacquard uvedel, še nekatere izboljšave. S tem je bila dana možnost masovni proizvodnji bogato vzorčastih tkanin, ki so hitro našle tržišče po vsem svetu. Pri temu vidnemu uspehu pa je naletel izumitelj na neštete težave in nerazumevanje, Tako je mora--la biti praktična uporaba jacquard statev v letu I806 zasči-tena s posebnim Napoleonovim dekretom. Proizvodnja teh strojev je počasi naraščala, tako da je bilo v letu 1812 v Franciji že I8.000 tovrstnih statev. Od 1815 dalje pa. so se te statve uporabljale že v ostalih deželah. Tako je izumitelj še doživel veliko priznanje, saj je bil v letu 1819 odlikovan R križem častne legije. V poznejših letih so se statve stalno izboljševale do današnjih najmodernejših statev za vse vrste tekstilnih izdelkov. B. B. -22- KAJ SO'ZOBNE C ISTE,KAKO ONE NASTAJAJO IN KAKO JIH ZDRAVIMO Zobna cista je votlina, ki se navadno razvija na vrhu zobnega korena. Z drugimi besedami, votlina se nahaja v kosti zgornje ali spodnje čeljusti. Cist imamo več vrst, razlikujemo radikularno cisto, to je cista na vrhu zobnega korena, nato folikularno cisto,ki nastaja iz ostankov celic zobne klice, ki jih imenujemo tudi Mallasezove epitelijalne celice (te celice so elementi, ki so sodelovali pri tvorbi zoba). Kadar pFide do infekcije radikularne in folikularne ciste, imamo inficirano oisto. Granulom zoba ozimma gnojna vrečica zoba pri določenih pogojih, na primer pri raznih dražljajih in vnetjih, preide v cisto zoba. Epitelijalne celice prodro v granulom, kjer ga razkrajajo (če lahko to tako imenujemo). Tako smo dobili votlino, katere stene so obložene z istimi epitelijalni-mi celicami Votlina se s časom poveča in izpolni s tdkočino, v kateri so ostanki razpadlih celic granuloma, epiteli jalnih celic. V tej tekočini najdemo kristale organske materije. te primesi povzročajo goščenje tekočino ciste. Če se ta zgoščena tekočina inficira, imamo v votlini čisti gnoj. Cista zelo počasi raste, tako da se v začetku sploh ne opazi. Sčasoma pa ge cista širi in uničuje kost čeljusti, ta postaja zato vse bolj in bolj tanka, tako da se lahko zaradi tega tubi prelomi (ponavadi spodnja čeljust). Cista je okrogle oblike, lahko pa ima tudi obliko jajca. Ko se veča cista odriva ko-ren zoba, tako da se tudi zobje, nad katerimi se nahaja cista, začno nagibati. Ciste odkrivamo s pomočjo rentgenskih posnetkov, S svojo rastjo cista izoblikuje del lica, ne katerem se Nahaja. Na licu dobimo stalno trdo oteklino, ki pa ne povzroča bolečin. Če pride do tvorbe ciste v kali zoba, navadno zob sploh ne zraste. V tem slučaju se je kal zoba,ki bi morala zgraditi zob, pretvorila v cisto. Takšno cisto imenujemo olikularno. So pa tud:, slučaji, ko kal zoba zgradi zob, ven-aar ta ne zraste, ampak leži vodoravno v čeljusti zgoraj ali spodaj. Okoli takšnega zoba se prav tako L,hko tvori cista, vaKo^da je ta zob ali njegov del, kor. n ali krona zoba v votlini ciste. . _ V vaaki čeljusti je lahko več cist. Kakšne simptome oblike bo imela cista, zavisi od mesta, kjer se cista na- bada. Zobni zdravnik mora biti pozoren na ciste, ločiti mora cisto od izrastka kosti v čeljusti, otekline in raka, ker (° lahko simptomi v začetku zelo podobni, vendar ne enaki, Če Č? .cista inficira, se pojavijo bolečine, vročina, mrzlica in tavanje v korenu zoba. Cist razlikujemo od gnojne otekline Po oem, da se cista relativno počasi razvija, gnojna oteklina Pa nastane hitro v enem ali dveh dneh, Ker cista stanjsa kost, lahko hitro nridemo do odprtine, ki jo je ustvarila, pri gnojni oteklini pa te votline ni. Prav tako so rentgenske slike in izvidi pri cisti drugačni kot pri gnojni oteklini. Zobna cista lahko zajame koren enega zoba, dveh ali celo več, kar je pač odvisno od njene velikosti. Ciste zdravico izključno s kirurgiškimi posegi, to se pravi z operacijo. Poznamo več načinov operiranja cist, vendar v glavnem ločimo dva sistema, in sicer metoda po Parču I. in metoda po Parču II. Z operacijo odstranimo cisto in onemogočimo razkrajanje Čeljusti, deformacijo obraza in uničevanje bližnjih zob. Kadar operiramo cisto, moramo velikokrat odstraniti zob, ki ga je cista že uničila, vendar ne v vsakem slučaju. Če je cisva manjša, lahko po odstranitvi ciste izvršimo resekcijo kor n.:, zoba, tako da zob ostane, kar pa je odvisno od slučaja. Pri operaciji po Parču I. odstranimo stanjšano kost čeljusti in en del čistine ovojnice, medtem ko drugi del ostane in ga sešijemo s sluznico tistega predela čeljusti, kjer smo izvršili operacijo. Neprijetnost te operacije je v tem, da ostane defekt na kosti oziroma vdolbina na čeljusti, kjer se je nahajala cista. Dobra stran te metode pa je v tem, da Če je operacija dobro izvršena, ne more priti do ponovnega formiranja ciste na tem mestu. Pri metodi po Parču II. popolnoma odstranimo čistino ovojnico, pri tej operaciji pa moramo paziti, da ne ostane niti malo ovojnice ciste, ker se tudi iz najmanj šega dela lahko ponovno formira cista. Ko po odstranitvi ciste odprti— n°,kjer je bila cista, očistimo, zašijem sluznico čeljusti tako, da če na zunaj pogledamo pacienta v usta, ne opazimo votlino in defekt, ki ga je povzročila c. sta. V to votlino namreč vstavimo neko nevtralno substanco, kot na primer pa-nafinaali vivikol, ki je gosta in ne škoduje tkivu. Er. Milan Popovič zobni zdravnik LAHKO SMO ZADOVOLJNI S TEM KAR IMAMO. Pred kratkim sem se zopet 'Zaposlila v Novoteksu. 7 lem podjetju sem se prvič zaposlila pred trinajstimi leti, ko sera prišla iz tovarne “Tiskanina1 Kranj, kjer sem bila zaposlena štiri lota. Večkrat se spomnim na tista težka povojna leta. Delovni pog ji v :fiskanini;i so bili takrat silno težki, saj nismo imeli niti najosnovne j še,kar bi čl vek potreboval. P'sebno težko je bilo za hrano, ki je bila tedaj na karte, zato smo bili velikokrat lačni. Ob nedeljah pa smo morali večkrat delati udarniško za razvoj podjetja. Mladina danes ve, kako trdo je bilo treba po vojni delati. Danes je vse drugače, saj naša skupnost vsestransko skrbi za delovnega eloveka. Pogoji dela v tovarni so vse drugačni kot prej. U-^ejena prehrana, higiena, zaščitni varstveni ukrepi, zaslu-2ek in ge marsikaj. Lahko smo zadovoljni, da smo dosegli tak standard. Sedaj pa je predvsem potrebno razvijati dobro t — varištvo. Pomagati moramo drug drugemu pri vsakem delu zav napredek kolektiva in razvijati čut odgov rnosti do dela. Če bomo tako delali, bomo tudi napredovali in to v našo kori-st, jo bomo vsi v kolektivu deležni. Ko sem se drugič zaposlila v Novoteksu, sem videla, ča podjetje lepo napreduje. Ima lepo urejene delovne hale, garderobe, sobe za ženske, higienske naprave in drugo. Zato upam, da sem bom počutila v kolektivu zelo dobro. Sedaj pa še par besed o glasilu Novoteks. Glasilo je prav všeč, saj najdeš v njem marsikaj novega in poučnega. Človek je tako seznanjen z vsem, kar se dogaja okoli njega. Želela bi le, da bi bilo glasilo malo bolj sproščeno. Marsikaj se lahko napiše,kar je vredno prebrati. Tu bi mogla sodelovati tudi naša mladina, ki se le redko oglaša. Zanimivi . tudi Članki o naši preteklosti, še posebno pa spo- jini iz NOB, saj jih je še veliko iz tega časa. Nikakor ne smemo pozabiti tega, kar so naši.marodi preživeli med vojno. Caj so borci naše revolucije dali vse, tudi svoja življenja, 2a dokončno osvoboditev naše domovine. Sadove tega legendarnega boja pa uživamo vsi, zato smo lahko zadovoljni in srečni. Marija Kopič KAŠA KRONIKA Poročili so se; Marta Lavrič - poročena Uhan, Ana Uršič -■* poročena Klobučar, ^oncka Erbida - poročena Janc, Prane Ljubi, Janez Barbo in Alojz Vraničar. Podile so: JožeTa Smrekar - dečka, Jožica Kovačič - dečka, Matilda urk - dečka, Pepca Brcar - dečka, Marija Ribarič - dečka ln ’-’lavka Tramte - deklico. Novoporočencem želimo veliko sreče in zadovoljstva, mladim mamicam in novorojenčkom pa veliko zdravja in najlepše če— stitke! ^.'Podjetje so prišli: Jožica Meglič, Elizabeta Keše, Jožica Zupančič, Mari ja_Sedlar, Marija Gradišar, Rozika Sitar, Julijana Potočar, Karolina Kamenarič. Agripina Zupančič, Anton Cesar, Jože Božič in Adolf Grandovec. Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zad voljstva! ■Podjetje so zapustili: Martina Gornik, Alojz Kavšek, Anton Turk, Marija Levstik, Marija Peterkovič, Marija Sedlar in Dragica Matjašič. Pne 1. 3 1963 je stanje zaposlenih 781. Od tega je 532 žensk in 249 moških. REŠITEV ZLOGOVNEGA MAGIČNEGA LIKA J* kvadrat: 1. serumi, 2. rubrika, 3. mikana Ji* kvadrat: 1, koprena, 2. predilka, 3. nakaza Ul. kvadrat: 1. tkanina, 2. niansa, 3. nasadi IV. kvadrat: 1. kamela, 2. Metlika, 3. lakaji •• kvadrat: 1. nakana, 2. karavla, 3. navlaka iokrat sta bila za pravilno rešitev zlogovnega magičnega r-JKa^izžrebana Fani Jakša in Lado Janc, ki sta prejela Knjižni nagradi.