IJolcnjake Xovicc izhajajo Ysak iietťk ; ako : : jo ta (ian praznik, tian poprej. : :
(íena jim je 'm celo leto (oii aprila do apiila) íí lí, vax poi Icta I'iiO K. Naror.nina za Nemùijo, Bosno in drugo evropske države ziiaía S'ilO lí, za Ameriko 4'ó0 lí. List in oglasi so jilariijojo itiiprpj.
Vse (lojíísp, iiiiročiiino in oziiiiiiihi siirťjeiua. tiskarna J, Krajce nasi.
Nemčija napovedala Rusiji vojno.
Nemčija in Avstrija ste sklenili leta 1879 [lica seboj jîvcziio pogodbo, Id ima T prvi vrsti namen, zavarovati se jiroti Uiisiji. Oleii pvvi te po^'odljc se glasi: „Ako bi i)!'oti pričakovanju in proti odkriti želji obeh visokih pogodnikov eno izmed obeh držav Jiusija napadla, s t a v i s o k a p o g o d n i k a zavezana, si ])]M) tistransko po magati / vsemi svojimi vojnimi silami in sklepati mir samo v skupnem spo ra/.u m ljenju."
("'len drugi jia med drugim (bdoča: „Ako iKi v takem slučaju iiapadajoCo državo podpira liusija, bodisi v o!)liki aktivne Uorponicije, bodisi z vojaškimi odredljami, ki ogrožajo napadeno državo, stopijo v veljavo dolord)e člena I., to se pravi, zaveznika se morata protistransko jiodpirati z vsemi svojimi vojnimi silami in skleniti niii'lo v lu'otistranskem skui)ncm simrazumljonju."
Ako bi bil torej spor ostal osamljen iimd Avstro-Ogrsko iii Srbijo, bi Nemčija ne imela i)ovoda z orožjem vmes posegati. Kakor hitro se pa vmešava v naŠ spor Knsija, bodisi v obliki resničnega vojnega sodelovanja, bodisi z vojaškimi odredbami, n. pr. postavljanje velikih vojaških oddelkov oh naši meji, je Nemčija dolžna iiaiii pomagati z vsemi vojnimi silami.
Dolžnost, katei'0 nalaga Nemčiji savezna pogodba, je slednja v resnici tudi moško iziioliiiia. Takoj, ko je Avstrija napovedala Srbiji vojsko, se je videlo, da bo /.a-čela delati Uusija zgago. Zato se je Nemčija,
svesta si svoje zavezniške dolžnosti, začela pri vseh velcvlastch trnditi, da jih pridobi za to, da se Jiobcna velevlast ne bo vmešavala v naš s]ior. Pri tem delu Je pa Uusija nemškega cesarja sramotno vai'ala, Ruski ear sam je 21), julija izrekel željo, naj bi nemški cesar posredoval, da bi se zabranila svetovna vojska. A med tem jiosredovaiijem je ruska vlada odredila splošno mobilizacijo ruske armade. Ivljub temu, da je niski car že mobiliziral — seveda popolnoma na tihem — je pri nemškem cesarju še istočasno dalje prosjačil za posredovanje. Ko jc pa nemški cesar zazvedel, da je ruski car odredil mobilizacijo cele ruske armade in mornai'iee (l)roti Avstriji in Nemčiji), jc zopet brzojavil carju in zlasti povdarjal, da ga ear izziva in sili k odporu. On (Viljem) je storil vse, samo, da bi j^rcprečil svetovno vojsko in splošno gorje; zato no nosi nobene odgovornosti. Nemškemu poslaniku v Peter-burgu se je ukazalo, da naj i)ozove rusko vlado, da naj ustavi mobilizacijo proti Nemčiji in jiroti avstro - ogrskenni zavezniku in da naj poda o tem tekom ^-2 ur odločno izjavo. ťJe bi bil odgovor ruske vlado nezadosten, je bil nadalje nemški poslanik pooblaščen izjaviti ruski vladi, da se smatra Nemčija z Rusijo v vojnom položaju. Tluska vlada pa ni le daia na nemški i)oziv nikakega odgovora, ampak je celo pustila svoje vojaki' napasti nem.ško ozemlje. Tako je bila NemiMja prisiljena, da izpolni svojo zavezniško dolžnost, napovedati vojno Rusiji. Kake poslcdice ho ta vojna napoved imela, se še sedaj ne more z gotovostjo dognati, vendar smatrajo splošno, da se je s tem
otvorila vsled ruske zahi'btnosti in nc-odkritosrčnosti — svetovna vojska.
Nemško - francoska vojska izbruhnila.
Francozi prekoračili nemško mejo.
Medtem, ko sc ne nahaja še noben nemški vojak na francoskih tleh, so prekoračili Francozi mejo, kakor se uradno poroča, šc predno se je napovedala vojska. Francoske stotnije so zasedle nemške kraje Gotteshal, Metzeral, Markircli, Schluehtpass.
Nadalje so Fi'ancozi i)rckršiU tudi steni nevtralnost, ker so francoski aviatiki v velikem številu leteli čez iielgijo in Nizozemsko v Nemčijo, ter s tem jirekrŠili iicvtraliteto teh dežela. Francoski aviatiki mečejo bombe nad Tiadensko in Bavarsko ter i)oskušajo razrušiti nemške železnice.' h^rancoska jc lako poíela s sovražnostmi in vpostavila vojno stanje. V varstvo nemške države je zato dal nemški cesar potrebna povelja, Ker je hVancoska iiriČela z vojnim stanjem, je izbruhnila neniŠko-írancoska vojska. Nemški poslanik v 1'arizu je odpotoval.
Angleška napovedala Nemčiji vojsko.
fîerolin, avgusta. kr. korcsp. urad,} Wolťov urad poroča; Včeraj kmalu po 7. uri zvečer je došel na nemški zunanji urad angleški poslanik v Rerolinu ter je v imenu Angleške napovedal Nemčiji vojsko. Angleški poslanik je zahteval svoje listine, da takoj odpotuje iz Bei'olina,
(Kor. urad). "Wolfov urad javlja; Kmalu po včerajšnjem govoru državnega kancelarja v nemškem drž. zboru, v katerem je bilo prostodušno priznano, da se je stopilo na belgijska tla in da se je s tem kršilo nevtralitetno stališče lielgije, ter se je izrekla volja nemške države, posledice tega zopet popra\'iti, je prišel k državnemu tajniku Jagu angleški poslanik ter je zahteval v imenu svoje vlade zagotovilo, da se ne izvrši nobeno kršenje belgijske nevtralitete od strani Nemčije. Državni tajnik je angleškemu poslaniku takoj izjavil, da takega zagotovila ni mogoče dati vsled tega, ker je Nemčija prisiljena zavarovati se proti vpadu francoskih čet skozi Helgijo v Nemško ozemlje. ICmalo po 7. uri zvečer je prišel na nemški zunanji urad angleški poslanik ter jc v imenu svoje vlade napovedal Nemčiji vojsko. Kakor čujemo, je Nemška vlada vse druge pomisleke zapostavila za vojaške ozire, dasi je tako moi'ata računati s tem, da bo s tem angleška A'lada dobila vzrok ali povod se vmešati.
Cela Evropa v senci bajoneiov.
Kar kosti ju'etresa človeku oh jhi-gledu na cvi'opske države, ki sloje vse v orožju. Še bolj so moramo pa čuditi onim kulturnim državam, ki so dvignile meč v varstvo srbskih kraljevih morilcev. 1'rva med kulturnimi državami, ki hočejo branili srbsko hudodelstvo, se je našla Rusija, ki je skozi celi čas po sarajevskem umoru rovarila in rovarila proti Avstro-O grški
lisjtek.
Togota, sleparstvo in ljubezen.
(Koncc.)
„Težko te boli bridka zguba; kaj ne, dragi moj UrhV" —
„Oh! kaj zguba. Odkritosrčen bom, gos])od župnik. Živi ne marajo za-me, pehajo me od sebe z zaničevanjem, obrnil sem se torej do mrtvih, da dobim tolažbo. Jludo, bridko! In kam sedaj? J^loli in delaj ill ogibaj se sleparjev, so nd rekli moji 1'ajnki, Hočem še enkrat jioskusiti; delal boiti in tndi molil in ogibal se sleparjev. Vas pa, gospod župnik, prosim od]mščanja ^a samo poluijšanje in Imdobijo, ki sem jt! doprinaŠal popî'eje. Vse drugače bode iimje prihodnje življenje. Vidim, da brez liioga storje]io delo je gotovo zgnblj(;no.
Nadalje se razgovai'jaje o tem in tmciiii sta šla proti župnišču. Ljudje so pa gledali to Čudno prikazen s silnim zani-^iianjem. Urh jia z gospodom župnikom! i'iidcži se gode! — In vaškim klepetuljam je jezik zaostal; stikale so i'adovedno svoje glave ter opazovale čudno dvojico.
Ko jirideta v sobo gospoda župnika, vsede Urh na stol. Gospod župnik stoji "iisproti in ga tolaži, osrčuje, mu daje i*»gum, naj začne zo])et na svojo roko, 'laj se pridno loti dela in naj moH vmes.
„Ne bo Slo! Kje hočem vzeti?" — „Dragi moj, pri meni! Oni denar, ki si ga nekdaj zavrgel, ko sem Ti ga ponujal, ti je še na razpolago, ako le hočeš."
Ves ginjen reČe Urh: „C-íospod župnik, meni ne posojujte! Jaz nisem vreden vaše ljubezni in vaše tako velike dobrote!"
Oospod župnik ga prijazno zavrne: „Dragi moj, jaz ti vidim v srce, da je sedaj vse diiigačo tam noter; nc govori o starih slabostih, katej'ih se kcsaš danes, tejnvcč varnj se le novih. Togoto in žido zapusti pojmlnoma in začni z Bogom novo življenje v delu in uiolitvi! Zato ti pravim: tu imaš denar; kadar boš mogel, boš pa povrnil!"
Ko je šel Uril z denarjem iz župnišČa, ni vedel, kaj bi začel. Kam ga naj da? Zidati začeti? Jio težavno! Nakupiti kaj? -le vse v okolici posedeno in šc to trhlo in piškavo. — Toda dober naš gospod župnik mi bodo žc svetovali ))ravo; brez njih ne storim nič, Gospod župnik nie ljubijo in jaz jim bodem povraČeval njiliovo ljubezen s hvaležnostjo.
I'i'cteklo je nekaj let po vrnitvi Urhovi iz ječe. Polagoma je bila pozabljena njegova čudna preteklost. Negova sedanja pridnost in ](oh(ižnost ga je napravila pri ljudeh priljubljenega, ker Urh sedaj in veČ pozabil lioga, ni več lU'ekliiijal in se rotil; zaupal jc le poštenim ljudem, Njegovo
sedanje Življenje kot kmet in kristjan je bilo naravnost vzgledno. Vsak sosed se je rad ž njim pogovarjal in vsi so se prepričali, da Urh ni več sovražen Savel, ampak miroljuben Pavel; imeli so ga radi, ljubili so ga, da, spoštovali so ga!
In njegova pridnost in treznost! Rekel je navadno, če so ga prijatelji vabili v krčmo na kozarec vina: „Škoda zlatega časa, škoda denaija, škoda duše!" Ko bi si vsak bralec to zapomnil: „Škoda časa, denarja, duŠe!'- Toda takih spreohrnenih 1'rhov je malo dandanes! — in njegovo delo! t), kako vse drugačno je bilo. Res je, da tudi poprej ni držal rok križem, o ne, delal jc, delal za tri druge, toda brez vspeha. — In sedaj ! Ko jc stoitil z orodjem čez hišni prag, odkril se je in molil, potem Šele se je podal na delo. Spomnil se je vselej besed rajnke: „Moli in d(ilaj !" Bil je pokoren, bil tudi hvaležen. Z žtipnikovim denarjem si je naredil prijetno stanovanje, nakupil kos zemlje, in to malo je bila vsa njegova sreča; več ni hotel imeti, da se je le pošteno preživel.
Pa Urh je začel tudi zares moliti. Seveda je bilo to za njega najtežavnejše. Kakor je sam priznal, kar ni mu šlo iz srca. Molil je sicer veliko, toda njegova domišljija mn je vedno molitev zmrSala, četudi je imel v rokah rožni venec, knjigo. Ali kaj pomaga to! — Nekoč pa je šel
na božjo pot k Materi Božji. Zan]mo jo je prosil pomoči in dobil jc pri njej zares popolni mir srca.
Konec vasi stoji tedaj jirijazno, sla-novanje. O, kako vse lepo je tu in mirno! Tu staniije naš spreobrnjeni Urh. Prijazno pozdravljajo gre vsaki dan ]io svojem opravilu. Vse ga ima rado. Ob hladnih večerih hodijo k njemu sosedje in otroci, ker jim zna toliko lepega praviti in razlagati njiliova vprašanja. Ob nedeljah in praznikih pa jim je dajal prelep zgled v cerkvi. A'edno je bil prvi v ccrkvi, a zadnji iz nje. Ob prostih urali pa jc najrajši zahajal na hladen grob svoje rajnke Urške, kateri je dal postaviti lep spominek; tam se je tolažil, tam si zajemal novih moči za potrpljenje in vztrajno bogoljubno življenje.
In srečen, zares srečen je bil Prh! Padino Bog in pošteno delo, in ne žid, ne denar, ne strast, togota in ne napuh stori človeka srečnega! O, ko bi si ta zlati nauk vsi zapisali v srce, bila bi tudi marsikatei'a solza osušena, prikiajšano bi bilo marsikatero tqiljeiije! Ne svet, ne denar te ne bota izveličala! —- î^elim ti, kdorkoli si, najboljše od srca, toda vedi, brez Boga ne bo Šlo! l^jiibi tedaj Boga, ohrani svelo vero, delaj vztrajno in pošteno in moli vmes ter varuj se žida, in srečen boš tu. in tam !
in poskušala potrpežljivost naše države in jiaštj zaveznico Ncmfije.
8 svojo zaln'btnostjo in ncodkrito-srcnostj(t se ji je ventlar posrečilo Notnčijo toliko razdražiti, da ji je ta saitia napovedala vojsko, da napravi enkrat konec iiniiiieiini položaju. Dokler še ni poiil strel med Rusijo in Ncničijo, je biio še zelo utemeljeno ujianje, da ostane vojska med Avstro-Ogrsko na eni strani, in Srbijo na drugi strani osamljena.
Sicer jc dosedaj formalno v vojnem stanju samo še Avstro-Ogrska s Srbijo in Nemčija z Rusijo, toda to je le formalnost. Francoska je že v bojnem vrtincu. Nemčija jo je pozvala, naj tekom 18 ur odgovori, kako stališče bo zavrela v sedanjem iwložajn. Francija i)a je odgovorila tako dvoumno,, da si je laliko Nemčija pod odgovoi om mislila vse mogoče, razumela ))a seveda le vojsko. Istočasno so vpadli že francoski vojaki na nemško ozemlje in pričeli sovražnosti. S tem se je vojna s Francijo torej pričela.
Naša država se z Rusijo in Francijo sicer ni vojsko pričela, vendar pa že poročajo nekateri listi, da so diplomatične zveze že prekinjene. Sicer je ]ia samo ob sebi raz-ntiiljivo, da je Avstro-Ogrska kot zaveznica Nemčije že kot taka v vojnem stanju in se bo naše vojaštvo vsak trenutek spopadlo z Rusi.
Kaj poreko druge di'žave? Vse gleda sedaj na Anglijo in Italijo. Kakor je videti, bodo Angleži tudi sedaj obranili svoj kraitmrski značaj. Sedaj, ko bode vsa trgovina in industrija v drugib državah stala, bo delala Anglija naj!)oljšc „kšefte". Tudi kmetijstvo vojujoiUb se držav ne bo dolgo zadoščalo za preživljanje vojaštva; Angleži i)a bodo priliko porabili in imenitno živila iz svojih kolonij prodali. Sove-da ni izključeno, da ne bo Anglija tudi z orožjem vmes posegla, vendar se sedaj še ne da dognati. Italija pa je sicer izjavila, da se ne bo vmešavala, vendar bo prišla tndi za njo ura, kakor hitro bi Anglija udarila vmes.
Yse druge države razvcii Japonske pa so doslej izjavile, da se ne bodo vmešavale. Seveda pa na take izjave ni dosti dati; ako pomislimo, da so siMraj vse mobilizirale razven nekaterih balkanskih držav.
1 zmed balkanskih držav lahko Avstrija bi'žkone računa na Turčijo in lïulgarijo, stališče Rinuunije in Grčije pa je zelo dvomljivo in še nihče ne ve, kam se bi te dve državi nagnili. Kakor rečeno, se splošno povdarja, da ima sedaj besedo Anglija, Jiaj-li b{)jno polje ostane med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Rusijo, Francijo in Srbijo, ali pa naj zavzame Se ostalo Kvropo. — ( )p. uredništva : Vojna z Anglijo je že izbruhnila.
Državni prispevek za preskrbo družin vpoklicancev.
Po zakonu z dne 2tí. decembra leta 1912 se je zasignrala od države tudi ])odpora svojcem vpoklicanih. To podpore sicer niso liog ziia kako velike, vendar so primeroma s i)rejšnjimi časi, ko ni bilo sploh nikake podpore v takem slučaju, velika dobrota.
Upravičeni do podpore so vsi tisti svojci, kojili vzdrževanje (brana, obleka, stanovanje, zdravljenje, strežni stj'OŠki, vzgoja) je bilo doslej v bistvenem dokazano, odvis]io od dohodka, doseženega iz dela tistega, ki je-pritegnjen na aktivno sliižbovanje. Tej kategoriji so prištejejo tudi samostojni mali kmetje, ki oskrbujejo gospodarstvo samo s Člani svoje rodbine in brez tuje pomoči in samostojni obrtniki, ki nituajo pomočnikov. Seveda pa vse to le v slučaju, da so potrebni.
Kako velika pa je ta državtia jjod-pora? Pris])evek za preživljanje obstoji za vsakega upi'aviČenega svojca i/, preživnine in ako nmra plačevati stanovanjsko najemnino, iz prispevka k najemnini, ki
je enak polovici preživnine. Poprečno bo zinišal dnevni prispevek za vsako osebo v Avsti'iji okrog 7() h, v bogatih krajih več, v revnili manj. Za Ljubljano menda znaša 7(t h in drugod po ki'anjski deželi menda tíO h. Otroci pod S let dobe polovico tega zneska. Skupni znesek vseh svojcem dovoljenih prispevkov za preživljanje ne sme presegati povprečnega dtiov-nega zaslužka vpoklicanega. Za prispevek merodajna doba se prične z dnem, ko zapusti vjioklicani svoje bivališče, da odi'ine v službovanje. Pravico do prispevka je J'edoma zglasiti pri občinsketii predstoj-ništvu, to je županu rednega bivališča. Zglasitev lahko ojn'avi na aktivno službovanje pritegnjena oseba ali dotični svojec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali tudi sporazumno s svojcem jtredstojništvo občine, kjer ima svojec svoje redno bivališče. Za zglasitev dobe žn])ani posebne vzorce in za to ni treba delati posebnih pismenih prošenj.
f Prestolonasledniku Franc Ferdinandu in soprogi.
Vsa Avstrija za njim žaluje, ki padel v boju je za staro pravdo.
On bil je'božji mož, kot sohice Čist, junak je bil, ki iiodil je za levi in ni se bal.
Jiinak se ne boji. Kdor delal za Roga jc žive dni, zanj smrti ni.
In 011 jo delal za Roga za vero sveto
od itdadili nog in v moških dneh
z vso dušo vneto,
on delal je za rod avstrijski
za rod slovanski,
po Kristusu, Gospodu našem,
zato je pal,
strašno zadet od srbskili krogel.
In ž njim je padla ona, srce njegovega srca, njegov nebeški angelj varuh, ki spremil ga je v boljšo večnost.
Vsa Avstrija jc vstala, na boj mo]'ilce je pozvala.
Fr. PavšiČ.
DomaČe in -tuje novice»
Prejeta darila. Povodoma mobilizacije podaril je g. K'arol Grtii, veleposesfjiik itd. v Rajnofu, mestnetiui žnjianstvn za tukajšnje vojaštvo dva voza slame, katero je blagovolil tudi brezplačno jiripeljati. Za to velikodnŠno darilo izreka nni mestno županstvo najtoplejšo zahvalo, kakor tndi g. Jakob Pavčiču, posestniku in trgovcu, kateri je podaril za mestne uboge 200 kg moke. Posebna zahvala se pa izreka slavni novomeški mestni In'anilnici, katera jo podarila za 1'evnejše prebivalcc Novega mesta svoto 2000 kron. — Mestno županstvo Novotiiesto, dne 4. avgusta 1914.
K. Rosmann, župan.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu juliju 1914 je lí)5 strank vložilo 100.345 kron 51 h; 415 strank vzdignilo 153.tí29 kron 4;-i h; 5 strankam so je iz-j)lačalo hiiioteenih posojil 3()00 K. Stanje vlog 3,570.19"» K 4(> h. Denarni promet 529.9H8 K (j(; h. Vseh strank bilo je ! li-ití.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela meseca julija denarnega prometa 153.410 K 99 h. Vložilo so 103 stranke 31.131 K 2tí h, a dvignilo je 317 strank 51.479 K 3!) h. Posojil je bilo danih 4S strankam 23.351 K. Skupno število članov znaša 2278.
Dijaki novomeške gimnazije, ki i)i hoteli prostovoljno prevzeti kake ])Osle
pomožnega delovanja za blagor domovine, naj so nemudoma oglase [Ji'i ravnateljstvu novomeške gimnazije, kjoi' bodo dobili natančnejša pojasnila za ]iatnjotično delovanje.
Vozni red za vlake, s katerimi se lahko vozijo začasno ljudje iz Novega mesta in fiazaj je ta-le: Vlaki se odpeljejo proti Ljubljani ob 3'49 zjutraj; ])i'oti Straži ob 10-55 dopoludne in ])i'oti Rub-njarcem ob 11- uri do[)olndne. Prihajajo pa iz Ljubljane ob 9-24 zvečer; iz Sti-aže ob 5-55 popoludne in iz Rubnjarcev ob tí'21 popoludne, — Vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob	zjutraj, ))ride v
Ljiibljano še-le ob 11'15 doiioludne; in oni, ki iiriJiaja v Novo mesto ob ob 9-2-f zvečer, že odhaja iz Ljnbljaiie ob 2-36 popoludne.
Pisma se pobirajo v Novem mestu ob 9-30 dopoludne, ob 4'20 popoludne in ob S. uri zvečer. Iz Skrinjice nasproti hotelu Koklič pa še razven tega ob 12. uri v noči. — Pred poštnim uradom pa 5 miiuit pred odhodom sela na kolodvor.
Pisma se dostavljajo v Novotu mestu ob 8. uri zjutraj, ob H. uri do^joldne in ob 7. ni'i zvečer.
Poštne pošiljatve, zavoji, so začasno vstavljeni na vseh jirogah, ki so lutinenjeno za vojne vlake. — Lahko se toraj zavoji (liaketi) jiošiljajo jio Relokranjski železnici in liroti Straži; pa tndi tukaj le najpotrebnejši; nadalje s poštnim avtomobilom liroti Krškem in s poštnim vozom proti Šmarjeti in v Kandijo. Druga natančna določila in pojasnila glede poštnega prometa so pa nabita v jioštnih uradih v pogled.
Poštni vlaki na južni železnici bodo vozili od tí. avgusta naprej vsak dan le enkrat. Vlaki bodo imeli vse tri razrede. Vlaki bodo stali na vseh postajah. Iz CJradca bodo prihajal vlak v Ljubljano ob 2. uri 11 minut popoldne; iz Trsta v Ljubljano pa bode prihajal ob 12 uri 58 minut.
Izprememba poštnih okrajev. Vasi: Sela pri Rrčicah in Rrčice, ki so S])adale dosihiiuil k C. kr. poštnemu uradu Semič, spadajo odslej k c. kr. poštnemu uradu Črmošnjice; nadalje vasi: Vojnik, Dnišče, {Jrešnjevoc, Male Drnšče, RogaČica, Telče in Apelike DruŠče, spadajoče doslej k c. kr. poštnemu uradu Skocjan pri i\lokronogu, spadajo odslej k e. kr, poštnemu uradu Tržišče; Srobotnik, ki je spadal dozdaj k C. kr. iioštnenni uradu Črmošnjice, spada odslej k C. kr. poštnemu uradu Tojilice pri Novem mestu; onako vasi: Dranbank, ObČica, doslej v i)oštnem okraju Ći'moš-njice, so odslej v iioštiiem okraju Toplice; Grm, ,lurna vas, Koroška vas. Konec, Alibovec, Pristava in Vinja vas, ki so spadali dosilimal k c. kr. poštnemu nradu Novo mesto, spadajo odslej k c. kr. pošt-nenui uradu Kandija.
Procesija za srečen izid vojske bo na Trško goro v sredo zjutraj ob 5. uri iz Xovega mesta.
G. Županu. 1) Al\ je znano g. županu, da imajo neke dame tako malo takta, da ostanejo v kopališču še potem, ko pridejo moški V In če mu je znano, ali hoče skrbeti, da bo konec teiini škandalu? — 2) Ali hoče skrbeti g. žujian za nekoliko več kontrole na trgn, da ne bomo mesto smetane za drag denar od kmetov dobivati drožiV
Nova odredba za vpoklicance določa, da se imajo civilno tožbo proti tem uradoma prekiniti. I/.vrsba proti njim se lahko dovoli lo v zavarovanje, ne da bi se jim kaj moglo jn'odati.
Prestolonaslednik in njegova žena sta šla v Budapest. Nadvojvoila Karel Fi'anc Jožef in njegova žena prideta pj'ed vsem zato v ogrsko prestolico, da v cesarjevem imenu pozdravita vojake, ki odrinejo na vojsko, in da se prebivalstvu glavnega in jn'ostolnega mesta zahvalita, kei' so se vojne odredbo tako navdušeno sprejele in ker hoče ogrski narod tako l»ožrtvovalno ponuvgati armadi.
Oboroženje Japonske, liudimiiešta, 2. avg. (Kor. urad.) Miskalczki gimnazijski profesor Ljudevit l^'i'idecky, ki biva od konca junija na studijskem potovanju iia ,laponskom, je pisal tiekemu piijatelju v ]\Iiskolczu, da se Japonska s sl.rašno Jiaglico oborožnje, da zojiet z Rusijo obračuna in da so že vse prijiravo končane.
Zveza med Avstro-Ogrskoin Japonsko?
Na Dunaju je grof Rercbtold razpravljal z japotiskini poslanikom, da se med obema državama sklene zveza, po kateri se Jajionska zavezuje, pomagati Avstriji, ako jo napade Rusija, Avsti'ija ])a izreče zato svojo ])opolno nedotakljivost na daljnem vzhodu.
Švedska nevtralna. Švedska vlada je sklenila, da bo ňvedska v vojni med Avstro-Ogr.sko in Sibijo varovala brezpogojno nevtralnost. Ministrstvo zunanjih del razglaša, da je ukrenilo vse potrebno v varstvo nevtralnosti Norveške. Istotako izjavo je podala tudi danska vlada.
Švedska ostane nevtralna. Vojni minister je sicer deloma odredil mobilizacijo, vendar trdijo, da samo v obrambo svoje nevtralnosti.
Delna mobilizacija v Italiji. Poroča se, da je vpoklicala Italija jiod orožje prvo kategorijo letnika 1888 in 1890 ai'oiade, kakor tudi letnike 1SSÍ) in 1890 mornarice. Nadalje so vpoklicali pod oi'ožje podčastnike 7 letiukov, mašiniste, kurjače, krmaije in električno osobje mornarice ter obrežtio brzojavno osobje.
Boj za most čez Donavo. Dne 3( ). julija, ob zori, so poskušali Srbi, da bi razstrelili most, ne da bi dosegli nameravano po-greznenje podrtega mostovnega stebra. Ker so Srbi streljali na naše iz carinskega nrada, so naši takoj osredotočili artiljerijski ogenj na to iioslo[)je, ki je bilo kmalu kup razvalin. Kmalu nato se je pričelo zopet streljanje. Istočasno je izbruhnil v Jielgradu na veČ krajih požar. Tekom različnih srbskih poizkusov, da bi popolnoma razstrelili most, so naši vojaki vjeli IG Si'bov, ki so jih odpeljali v Potrova-radin. Jlost pelje iz Belgrada v Zemun; kljub poškodbam je še vedno nmgoče pešcem preko mosta. Se pi'ej i)a se je okoli polnoči ])ričelo na belgrajski strani po daijši pavzi streljanje s strojnimi puškami, nakar so pričeli naši monitorji obstreljevati mesto. Ob eni ponoči je eksplodirala vsled bombardiranja neka smodnišnica v Relgradu. Naši so bombardirali seveda samo one hiše, iz kojih so Srbi streljali, sicer pa so varovali, kar je bilo mogoče, belgrajska posh)pja.
Bulgarija se pripravlja proti Srbiji.
Rezervni major Atanazov je izdal oklic, da bi se proti Srbiji organizirale prostovoljske čete. Takoj se je pjiglasilo nad 100 prostovoljcev. Ministrski svet innv trajna posvetovanja. Vlada jo določila vi-.soke vojaške kredite in zahtevala od sobranja v nočni seji od torka do srede, da ji dovoli 150 milijonov frankov za izredne vojaške potrebšine.
Tudi Švica je vsa v orožju. Vojna mrzlica se je polastila tudi :^vice, ki je še-lc lansko leto svoje vojaštvo ])Opolnoma preosnovala in preuredila. Švica ne pusti nobeni velesili, da bi smela s svojim vo-jaštvotn skozi deželo. Švica je prosta in nevtralna dežela, in čote kateregakoli sovražnika bi zadele na hud odpor svobodoljubnih Švicarjev. Švica je sama razdrla svoje žerezniške pioge ob im;ji, in sicor vse proge do tri ure oddaljenosti do moje. Mnogi tnjci so morali ta del peš preiti do mojo. Švii^a postavi na francosko mejo 400.000 mož. Kakor znano, je bil nemški cesar, še ni posebno dolgo, kot gost navzoč pri velikih vajah v Švici.
Japonci se že oglašajo. Japonski list „Nisbi-Nishi" piše: „Japonska tnora morebitne težave Rusije na vsak način iz-1'abiti, da se uredi matulžurijsko-nunigolsko vprašanje. Dne 31. julija se je vršil v Tokio daljši japonski ministrski svet." -laponska se šo dosedaj oficijelno ni izja-
vila, da bo v slučaju svetovne vojske ostala m;j)iistranska. T« se nt/.laga v tem smislu, lia bo ob ugodnem easii naiiadla liiisijo za bti)toiii in /;ibte\'ala od nje v A/,iji 1'ii.sko x;emlj(). .I;ii)0]isk0 Ijndstvo je 111'ijazne^a mišljenja napram Aysti'iji in Neniiiji. Ja|)onski vojaški krojni sodijo, da sta avstrijska in nemška armada najlioljši armadi v JCvropi.
Zakaj mobilizira Nizozemska in Belgija. Ivci" Nemčija mobilizira, se smati a, da bo tudi Anglija mobilizirala armado iti vojito mornarico. Óc bi se tedaj poostril položaj tako, da bi prišlo med tetiia naiodoma do vojske, tedaj je dolžnost Ni/,ozonske, da je ])i-ii)ravljcna za vse slueaje. Tred vsem jc mogoč sluéaj, da bi .\nglija hotela izki'cati čete ob obrcžjn Nizozemske in skušala pi'odii'ati skozi Nizozemsko, To se i)a mora zabraniti. Nizozemska im-Co s tem dokazati Nemčiji, da jej proti tej strani iii treba ukreniti nobenih posebnih variiostJiih odredb, marveč da je Nizozemska iz lastne nioíi v stanu, da stori to sania. To jc vzrok mobilizacije, ki pa nima nobenega napadalnega namena. Iz istega razloga jetudi Belgija mobilizirala.
Kdo je skrivnostni Ciganović? To liosni in Dalmaciji je splošno razširjeno mnenje, da se skriva jiod imcnoni ('iga-novié bivši srbski prestolonaslednik priiic (Jjorgjc. Vsekakor jo gotovo, da vsaj du-gevni povzročitelj strašnega sai'ajevskega umora ni daleč od srbskega kraljevega sina Gjorgjc.
Srbske ladje zaplenjene. V bližini Dubrovnika so naši vzeli dve jadrnici.polni municije. 1'lnlc sta pod albansko zastavo, konstatimlo se je pa, da je bila niunicija določena za Črno goro. Ladji so pripeljali v t-íiaiž.
Turčija se giblje, AHada tui-ška je izjavila, da želi ostati nevtralna in da je odredila delno mobilizacijo. V celi Turčiji sc proglasi oblegalno stanje. Otomanskc trgovske ladje so ustavile službo v Cnieni in v ICgejskeni morju.
Junaštvo slovanskih avstrijskih vojakov. Vsi časopisi poročajo o níislediijem junaštvu. Mejna lovca .Jožef Hlusek in Ivan Sin îz .^umberka sta preplavala med sovražnikovim ognjejii srednjo Drino, ki je zelo narastla, in sta razdrla srbsko telefonsko žico. .Junaško dejanje, ki zasluži, da se zabeleži v povestniei naŠe armade.
Rusija že podira mostove in zapušča avstrijsko mejo. iiuski vojaki so razstrelili železniški most jnl obmejni jioslaji tiranica-Oakova. V soboto dopoldne je bila ta vest že uradno jiotrjena. Že nekaj dni poiirej so ruske oblasti ukrenile vse potrebne priprave, da se postaja (Jranica izprazni. Po razstrelitvi mostu so se umaknile vso v Cîraniei bivajoče ruske državne oblasti; odpeljali so tudi vse železniške vozove, tako, da je sedaj postaja popolnoma |)razna.
Kusko mejo v bližini Krakova so ruski vojaki zapustili. Utnaknili so se do 2 km, tako, da je prehod čez mejo prost.
V	Krakov došla zasebna poročila poročajo, da so liusi tudi železniški most pri loczyski razstrelili, i'oizkušali so razstreliti tudi most čez reko Krj^niczanka.
Ruska avtomobila v Nemčiji prijeli.
V	Kaarlouisu pri Saarbriicken v nekem liotelu sta se ustavila dva avtomobila, liotelirju sta se zdela vozova snmljiva. 1'reiskal jih je z nekim trgovcem avtomobilov. Dognala sta, da gre za dva avto-"lobila ruskega generalnega štaba. Spreni-Ijevalee šoferjev, ki je poleg ruščine govoi'il ludi francosko, je izjavil, da sta avtomobila liist ruskega velikega kneza Nikolaja in kneza Oilova, ki sta se z železnico iz ''raiikobroda ob Meni odpeljala v l'ariz. ^*ba Šoferja in siireniljevalca so prijeli, '^vtoiiiolňlři pa obdi'žali. V vozovih so iiašli pisalni stroj, vojno mizico in vojne stole.
Francija mobilizira. Y soboto ob Uri j(; iiaje Ki'ancîja odrediia mobilizacijo ^seb svojib vojnili sil. Ob enem je vlada lU'oglasila moratorij.
Eraneija ima po iiajnovejšib proračunih milijonov in pol izvežbanili mož. Njena vojska obsega 22 annadnih zborov, o(i kateiih sta dva v Afriki. Toieg tega inia D) kavalerijskib divizij.
Obseg ruske mobilizacije. S carskim ukazom so jiod orožje vpoklicani rezervisti iz 23 gubernij in iz 17 okrajev nadaljnih \i gubernij. Tudi vojna nioi'iiai'ica je mobilizirana. Kozaki so mobilizirani v okrajih Don, Astrahan, Lraî in Orenburg. Gre torej za niobili^iacijo vojnih okrožij Jvijev, Odesa, Kazan in Moskva.
Razkritja o smrti belgrajskega ruskega poslanika, (iraška „Tagespost" pri-])oveduje o snn-ti ruskega poslanika v lielgi'adu Hartwiga nekako sledeče: Poslaniku se je očitalo, da se ni udeležil zadušnic za našega prestolonaslednika. Ko se jc avstro-ogrski imslanik baron Oiesl vrnil v lielgrad, ga je ]iartwig takoj prosil za razgovor, da bi se upravičil glede tega očitanja. Hartwig se je opravičeval na vso načine. Baron Giesl je pnstil v največji I'azburjenosti se nahajajoČega poslanika Hartwiga mirno izgovoriti, nato pa mu je rekel mirno in hladno: „Ako vaša ekscelenca misli, da me boste Jiiogli s to komedijo preslepiti o resničnem stanju stvari, potem se motite!" V tem trenotku je baron Giesl potegnil iz žepa pismo, v liatcrem je bilo jasno in neovrgljivo s llartwigovim rokopisom samim dokazano, da je vedel za sarajevski atentat. To je lla]'twiga tako zadelo, da je skočil po konci in se v zavesti dokazane krivde od srčne kapi zadet zgrudil.
Kako je prišlo do nemško-ruske vojske. Ko je Nemčija zvedela, da je Rusija odredila siilošno mobilizacijo, jc nemška vlada naročila svojemu poslaniku v 1'eter-bui'gu, Jmj od ruske vlade zahteva, naj mobilizacijo jiroti Avstriji in Netnčiji takoj nstavi in to tekom dvanajst ur Nemčiji naznani. To naročilo je bilo izvršeno v noči od lil. julija na 1. avgusta, to je v noči od petka na soboto blizu polnoči. Ruska vlada ni na to zahtevo nemške vlade sploh ničesar odgovorila, dasi bi lahko, ker je bila telefonska zveza šc odprta. ■—• V isti noči pa je doSla med L in i. uro zjutraj na nemški generalni Štab v lierolinu vest, da so ponoči ritske patrulje streljale na nemške patrulje na nemški zemlji. Napad je bil odbit, na nemški strani sta bila dva luoža lahko ranjena. Izguba llusov ni znana. Rusija je torej ]iapadla íiemško državno ozemlje in otvorila vojsko. To se je zgodilo zjutraj, jiopoldne je nemška vlada napovedala vojsko v odgovor na ta napad in sicer v soboto dne 1. avgusta ob jiolu osmi uri zvečer, Nemčija zasedla Luksenburško. Za varstvo nemških železnic so vojaki 8. ar-madnega zbora zasedli Liiksenburg.
Nizozemska in Holandska. Nizozemska kraljica Viljemîna je odredila na Nizozemskem splošno mobilizacijo. Isto je odredila tudi holandska vlada.
Francoski zrakoplovi so že metali bombe v Nemčiji. Listi i)oročajo, da so v začetku tega tedna francoski aviatiki metali bombe v okolici Niirnberga. Ker se med Nemčijo in Francijo ni napovedala vojska, so Francozi prekršili mednarodno pravo.
Ogrski Rumuni zvesti. Tudi ogi-ski Hunnini ostanejo zvesti svojemu kralju. Iz vcČih krajev so došle íiavdušeiie uda-nostne izjave.
Rumunija z nami, Na brzojavno vi)ra-Sanje ntimškega cesaija, kako se misli zadržati Runuiuija v sedanjem iioloŽaju, je rumunski kralj Karol odgovoril, da bo ostal zvest vojaški konvenciji z Avstro-Ogrsko.
Rumunsko časopisje večinoma odklanja zvezo z Rusijo, ki bi gotovo ne pi'ipustila Apelike Rumuuije, pač pa bi bržkone v ngodnem trenutku Še sedanjo Rumnnijo uničila. ■
Prvi boji s Srbi. Prvi boji so se bili že pred vojno napovedjo v nedeljo, dne
2G. julija. IVi Temes Knbinu so srbski vojaki s parnikov na Donavi streljali na naše vojake, ki so seveda nazaj sti'eijali. Na obeh straneh je nekaj ranjencev.
Temes ICubin leži ob 1 Donavi v Ha-natu nasproti Semcndriji, kjer se izliva Morava v Donavo. Tetncs Knijin je nml kraj, kjer se strnt^ več cesta. Vojaškega pomena praska ni imela nobenega.
Vesti o zavzetju Lovčena neresnične. Dunaj, 5. avgusta. ((À kr. koresp. urad.) Vesti o zavzetju Lovčena, torej Črnogiu'-skega ozemlja z vsemi s tem zvezanimi podrobnostmi, so popolnoma neosnovane. Na črnogorski meji sedaj ni padel še noben strel, niti od naše niti od črnogorske strani. Sovražnosti so se dosedaj vršile edinole ob si'bski meji. Ne glede na male boje pred Belgi'adom in ob Drini, o katerih se je že poročalo, so se vršili le spopadi obmejnih sti'až in patrulj. Javnost mora že iz večkrat pojasnjenih razlogov potrpeti, da se !)odo dogofiki res vi'šili.
Slabo znamenje za srbsko armado. V Vardarskem polku je izbruhnil ii])or. Vojaki so nastopili i)roti predpostavljenim častnikom. V Petrovaradin se je zglasilo 8000 si'bskih vojaškiii beguncev. Prepeljali so jili V Arad in Komoru.
Spopadi med Rusi in Nemci. Ruski in nemški vojaki so se že na večih krajih spopadli celo že 2. avgusta: Ponoči jc napadla ruska patrulja železniški most čez Wartho prt Aicltenriedu ob progi .Taročin-Vrešcn. Napad se je odbil. Na nemški strani sta bila dva moŽa lahko ]'anjena. Izgube Rusov se niso doznale. Po Rusih podvzeta operacija proti kolodvoru Miloslav se je prejirečila — i'o-stajenačelnik v .lohannisburgu in gozdni upravitelj v Bjali poročata, da je danes ponoči močna ruska kolona (oddelek) s topovi pri Sclnviddenu južnozahodno od Jijale prekoračila mejo in da jezdita dva kozaška švadrona proti .lohannisburgu, — Telefonska zveza med Lyckom in lijalo je prekinjena. V Eydtkuhnen je vitadla neka ruska patrulja. Postni urad Rilder-weitscben je po gotovih poročilih uničen. Sovražnik je na več krajih prekoračil mejo. iVIala nemška križarica „Augsburg" javlja brezžičnim potom : Bojubardiramo vojno luko Libav (Libav je precejšnja pomorska ruska trdnjava v Vzhodnem morju). Sem v boju s sovražno križarico. 1'oložili smo mine. Vojna luka Ijlbav gori. Nemško pati'uljo pri Prostku je 300 metrov od ruske meje na nemško stran obstreljevala ruska patrulja. Nemška patrulja je odgovorila s streli. Ranjen ni bil nihče.
Avstrijski vojaki streljali na ruski aeroplan. „Neue lù'eie Presse" poroča: Ob avstrijsko-ruski meji so streljali avstrijski vojaki na aeroplan rusk(;ga tipa Sikorski. Aeroplan z enim pilotom, enim potnikom in s prtljago je bil vsled streljanja ]u'isiljcn, da se je izpustil na zemljo. Oba ruska Častnika sta bila ranjena in vjeta. (Aero-])la!iski tip Sikorski je iznašel ruski inženir Sikorski, Aparat lahko ]iosi veliko težo in več oseb).
Francozi poizkusili zastrupiti s kolera-bacili nek vodnjak v Metzu. Neki francoski zdravjiik je jioizkusil s pomočjo dveh jire-oblečenih francoskih Častnikov zastrupiti nek vodnjak s kolera-bacili. Zdravnika so po nagli sodbi ustrelili.
OshrbništuD graščine Ruperčurli
opozarja svoje cenjene naročnike, da je sedaj najugodnejši čas, nabaviti si drv za prihodnjo zimo, ker bi znalo i)oznejc nastati ponuinjkanje voznikov in bo gotovo tudi cena premogu znatno poskočila.
Gospodarstvo.
O shranjevanju ill uporabi medu.
Letošnje leto je za razvoj čebel ugodno. Spomladi je bila paša prav dobra, tako da so nekateri čebelarji zamogli svojim čebelam odvzeti med. Po sedanjem
vi'enicnu in po razvoju rastlinstva imamo pričakovati tuili dohio ajdovo pašo, ki daje v naših lazmci-ah največji dohodek. Zato je na nu;stn, da se v pravem času lioiiienimo, kako luij sjiravimo ta pridelek, da bode v gospodarskem oziiu največ zalegel in koi-istil,
Xaši Čebelarji se potrudijo, da po možnosli dosežejo težke panje po ajdovi ])aši, za nadaljiio izrabo tega pi'idelka se drže pa preveč stare Jiavade, namreč te, da koj po paši, ko inmjo itanji še jiolno neizgojene zalege in še ne pokritih satni-nikov zažveplajo in ves pridelek najraje niedarjeni oddajo. Tako oškodujejo sebe in niedarje. Res je, da ko paša mine, rado nastopi ropanje, ki zamore napraviti škode; to se ))a pri nekoliki pazljivosti zabrani. Se-le kake 14 dni, ko je paša minula, naj se začne misliti na spravljanje medu in voska, V ta namen se čebele onilt panjev, ki se jim hoče odvzeti med, združi z drugimi Čebelatiii. Satovjc se pa razdeli. Deviško satovje se odloči in shrani za-se, ker to se najraji kupi in najdražje proda. Lepi, ])olni satniki se namenijo v izčiščenjc v mednietalnici ali pa se med izcedi skozi rešeto. Tak pridobljen med je čiste svitlo ali temno-rumeuc barve, prijetnega duha in okusa. Ta med luij se shrani v suhih in čistih po.^odah. \ ta namen služijo dandanes nalašč zato prirejeni stekleni kozarci, kosiicriie posode, male deže i, t. d. Med se vsikdar spravi v suhih prostorih. Tako se obdrži celo zimo in ako potreba leta in leta, ne da bi kaj izgubil na svoji dobroti in vrednosti.
Kdo rabi med V
Uporaba medu je iiuiogovrstna. Predvsem je najboljša jed slabotnim otrokom in stalim ljudem, ker je redilen in lahko prebaven. Cisti žrlodec in čreva, hladi notranja vnetja in zato je kot domače zdravilo za prvo pomoč zelo priporočljiv. Znano je, da kdor vedno uživa med, doseže visoko starost. Med se nadalje uporablja v kuhinjah za Jiapravo raznih medenih kolače v, za vk\ihavanje sadja iu grozdja, potem za napravo medice, medenega vina, žganja, oeeta in raznih likerjev. Spomladi rabijo Čebelarji med za sjiomladansko krmljenje čebel; zato je dober nied, ki je shranjen v starem satovju. Največ medu porabijo medarji, za napravo raznega i»cciva, za prodajo iu za eksport v inozemstvo, S ki'atka, med se vedno proda in se vedno i'abi, sani če se ga ima,
JCer bode letos ta pridelek po — sedanjih razmerah soditi, — obilen, je treba, da se preudari, kam ž njim, da bode kaj zalegel, ker ntedarjî ga ne bodo vsega pokupili in bode cena medu padla, j z tega razloga svetujemo iiaŠim čebelarjem na Dolenjsketii, naj si o pravem času omislijo potrebno posodo, jwsebno na to naj gledajo, da bode tudi za oko lična, ker blago tako shranjeno, sc lažje in dražje pi'oda, kakor če je shranjeno v nečednih ))osodali. V sedanjih resnili časih je posebno važno, da si oiirani vsak čebelar del svojega čebelnega pridelka za donmčo uporabo, ker tudi tako naloženo Idago ni zavrženo, ampak zamore v gotovih slučajih koristiti in če tudi v umnjši meri donaša nekoliko k dohodkom gosjiodarstva. Zatorej dolenjski čebelarji, ])otrudite se, da bodete med pi'av izko-koristili!	A, Lapajne.
Plevel v vinogradih.
Vsled gorkega in deževnega vremena se je plevel v vinogradih močno razvil.
Da plevel trtam škoduje, o lem gotovo nihče fie dvomi. Plevel škoduje trtam na več načitiov. Pred vsem jemlje trtam hrano iu to občutijo irte zlasti tam, kjer je zemlja slaba, tiič ali le malo gnojena iu zlasli, če so plevel iz vinograda od-sti'anjuje, na primer žanje in pokrmí in ne podkoplje. Ce se i)level podkopává, segnije in zemlja dobi redilne snovi zopet nazaj. Dalje škoduje plevel trtam zlasti s tem, da zemljo obsenčuje, zaiadi česar
se zeiiiljii lic inoi'0 siadostiio scgrtiv^iiti, kar ovira zlasti razvoj iii zoritev gi'ozdja. (iro/dje, ki je rastlo v siiažiicni vinogradu, bo Vrlino bolj sladko kot ono, ki je rastlo med plevelom.
Plevel pa jemlje trtam tudi potrebno vlago. Nekatere plcvelne rastline imajo plitvo, di'ngc zopet globoko rastoče korenine. H koreni]iami srkajo vlago iz zemlje, ki jo po svojili listih izlilapevajo. Zato je budo jilevclnala zemlja, čeprav je obseiiČena, zlasti v globokejših plasteh, kjer rastejo trtne koreniiie, vedno bolj suha kot snažna in iia površju zralilana zemlja.
Zralilana zeJiilja pa tndi v sliieajii dežja deževjio vodo hitreje popije in hitreje k irtnim korejiiiiain prepušča kot ]devel-uata. V plevelnatem vinogradu nastane nad })ovršjein zemlje vsled obilnega iz-lilapevanja vode iz listov plevela bolj Iiladen in mrzel zrak kot v snažJiein vinogradu. In tudi to je tilam na škodo, kajti v vlažnem zraku se veliko raje razvijajo ti'tne bolezni (peronospora, plesnoba itd.) in v iijem veliko rajo grozdje gnije kot v suhem.
Iz vsega tega vidimo, da je potrebno, lia držimo zeitdjo v vinogradih plevela čisto in rahlo.
Okopavati hi morali pri uas vsaj trikrat na leto, zlasti v težki zeitilji, kjer plevel hitreje raste. Tri tretjem okopavanju moramo biti previdni. Óe raste grozdje hudo v plevelu (v senci) in ga naejikrat izpostavittio vsled okopovaiija ali pletja Iiudim učinkom sobica, mu to zna škodovati. Tega dehi nc smemo torej izvršiti v najhujši vročini, ampak i'aje ob hladnih, oblačnih dneviii, Tudi po dežju, ko je zcndja hudo mokra, ni dobro takoj kopati, ker potem trte rade pobledijo in se ojialijo.
Lidos, ko nas je v najiiujšem delu v vinogradili presenetila vojna, bu malokdo v položaju, da bo vinogratl vtretjič okojîal,
Na vsak način )ia ne sme nihčfs dopustiti, da bi mu plevel v vinogradih pre-rastel grozdje in ga obseiiml ter bolezni in gnilobo povzročal.
Zato naj vsak vinogradnik, kakor hiti'0 nastane bolj hladno vreme, ali pa v večernili hladniii urah, plevel v vinogradu vsaj i)ožanje.
!Da pride lahko solnce do li't in zrak do grozdja, naj se tudi trte povežejo iii vse nepotrebne mladike ju'istrižejo. Tudi mladike na reznildh bo treba koneem tega mesca za eno tretjino skrajšati.
li. Skalický.
Ne jokati — na delo!
Lej) nauk daje našemu ljudstvu štajerska „Straža"; radi važnosti ga objavljamo v celoti; „Jok in stok je jjovsod v vseh hišali! ííalost navdajo ljudi, ki se tresejo za svoje očete in za svoje sinove, Umevno je iz prav človeškega stališča, da ihti čuteče srce po svoji!» domačih. Toda malodušnost nikakor ni na mestu. Ljudje, poglejte si povsod vrle vojake vseh narodov ! S pogumom, veseljem, navdušenjem gi'cdo v boj za dom in cesarja! Posne-majmo jih vsi, ki smo ostali doma! Pre-našajmo junaško vso udarce, ki bi tnogoče zadeli tega ali drugega! Udajmo se v božjo voljo in skušajmo z delom olajšati vse skrbi.
Kakor nikdar ]wprej, je zlasti sedaj potrebno za slovensko kmečlco ljudstvo, ki je ostalo na domovih, da pridtio dela in obdehije svoje polje-! Žene, starčki in otroci vsi na delo, da ne bodo polja zanemarjena! Goj-je vsem, vojakom in onim, ki so ostali doma, če ne bodo kmetije jii'idno in vestno obdelane. A''si morajo skrijeti, da jjridebijo mnogo pridelkov, ker jih j-abimo tudi za celo armado. Skušajte z dobrim gnojenjem in skrbnim obdelovanjem njiv in polja tem več pridelkov pridobiti iz rodovitne zemlje. Vsak košček je ti'eba izkoristiti!! Vemo [)rav doljro, kako najwrno je delo, ker ni moških moči,
niti ni konj, toda požrtvovalnost in pridnost žen, otrok in starejših mož bode nadomestila že vse! Vsak naj dela z zavestjo, da se Ij'udi za celoto, da žrtvuje svoje moči svojim bližiijim, svoji donu>vinÍ in olajšava bedo vojakom, ki ne smejo trpeti pomanjkanja pri svojem trjdjenju. Ne pozabite tudi na dolžnost, ki nam jo luilaga sv. evangelij, da si jiosebno v sili drug drugemu jiomagamo, da si jH-iskoČimo na pomoč in se po(Ípiranio. tîaslita duhovščina in uCiteljstvo naj pazi na to, da poljedelsko delo na deželi gre svojo staro pot napi'ej. Sedaj je modrih mož in modrih svetovalcev krvava potreba, ki svetujejo našemu ljudstvu: Ne jokati, ampak na delo!"
Za rodbine vpoklicanih vvojsko.
Na poziv g. dvornega svetnika F. pl. Šuklje se je vršil dne 'd. t. m. v Kandiji sestanek, kojega se je udeležilo iiolcg gg. župnikov šiidhelskega, stopiškcga in poď-grajskega ter g. kanonika Žlogarja, vee gospodov iz občine šmihel-stojdške. Oospod župan Zurc je bil odsotnost svojo opravičil z nujnimi uradnimi posli. Predmet razgovora je tvorila skrb za rodbine vojakov rezervistov in črnovojnikov, ki so bili ]Jo-klicani pod zastave. Na tem sestanku sta bila soglasno sprejeta sledeča dva predloga :
1.	Skliče se na ponedeljek, 10, t. tn. na 10. uro dopoludae v dvorano v Štnihelu shod, omejen na povabljene goste moškega in ženskega sjiola v to svrho, da se ustanovi krajevni odbor za občino šmihel-stopiško z nalogo, nabirati oziroma razdeljevati prostovoljne doneske in sicer: v gotovem denarju, v živilih in dj'ugih neobhodno i>otrebniii predmetih, kakor: v perilu, obleki, obuvalu itil. v prilog onih rodbin, pri kojih so bili gospodarji ali sinovi poklicani v vojake,
2.	Na tem sliodu se naj izvoli odbor, ki bodi sestavljen iz občinskega predstojnika, po njem iz občinskega odl)ora izbranih zastopnikov, vseb štirih župnikov v (tbčini, nadalje iz zaupnih oseb (d)ojega spola. — (ilasom teh sklepov se sedaj pri])iavlja shod za označeni dan, Ker je namen podjetja jjovsetii človekoljuben, na-^ dejati se je vsestranskega blagovoljnega zaninmnja za stvar. Da se pri razdaji povabil ne ])rezre eden ali di'ugi, naproša se občinstvo, da pomaga sklicateljem s prijavand za vabilo.
Moratorij.
Vsaka mobilizacija, še bolj pa vojtio stanji' ima velikanske posledice na gosjio-darsko življenje. t")bveznosti zapadajo v iziiolnitev, luiraviio jia jih ljudje ne morejo izpolniti, ker vse stoji. Zato je tudi naša vlada za sedanji položaj proglasila takozvani 14 dnevni moratorij in sicer od 1. avgusta 1914, Moj'atorij pomenja, da dobe ljudje za plačilo, ki bi sicer že zapadlo, 14dnevni odlog; to velja osobito tudi za plačilo menic, zadolžnic itd, Izvzeti pa so od moratorija, t. j. nimajo odloga ;
L Povračilni zahtevki zneskov do 2(K) kron iz vlog pri kreditnili zavodih ali terjatve ti'kočega računa; torej iz hranilnic se lahko dvigajo zneski do 200 K, večji ne.
2. Terjatve iz službenih in plačilnih pogodb; torej zaslužek za delo se na vsak način mora izplačati.
ii. Terjatve iz najemninskih pogodi); torej stanovanje mora biLi plačano, četudi je di'Užinski oče ozir. samski stanovalec odšel v vojake.
4,	Hentne teijatve in zahteve za dajatev vzdrževanja; torej pcjizije, rente pri zavarovaitiieab itd., kakor tudi prispevki za vzdrževanje otrok in žen so izvzeti od moratorija in se morajo redno jdaČcvati.
5,	Zahteve na plačilo obresti in povračilo glavnice iz državniii dolgov in državno garautii'anih obveznosti ; kdor
ima torej kake državne obligacije, dobiva naprej ]i. pr. obresti in država mora naprej v.se tozadtivne obveznosti izpolnjevati.
Vlada je pooblaščena, da odj'edi daljne izjeme te odredbe.
J. Krajec nasi.
" Novo mesto --
iiajtojtleje priporoča svojo podjetje naklonjenosti [irečastite diihov.ščine in slav-iieg'a občinstva, posebno na Dolenjskem.
izvršuje točno in lično XlAJVdlfldj vsa v tiskarsko stroko ajiailajoča dela. — V zalogi ima veilno cerkvene, Šolske, občinske in vsakovrstne druge tisiiovine.
Knj
ijigoveziiicaiXJj™;
in sprejenia v vezavo vsakovrstne knjige, niolitveidke, zajiisnilie itd., ter riild v to ie najboljšo blago. Holake knjižnice, izobraževalna drnštva in S[)loh naročila v večji množini dobijo primeren popust.
ima knjige iz lastne 'O**-*-zalogo, kakor tudi veliko izbiro leiioslovnili, poučnih in zabavnih knjig ter niolitvenikov. Zaloga šolskih knji!^.	30-5
)t[i[iirjeni, pisarniškinn in šolskimi potrebščinami ter X iiajrazličnejšinn )tredmeti kot primerila darila ob vsaki priliki.
Knjigarna
spodnjih hlačah pod kolenom ; menda sta že dolgo na tem poslu. Eden .je velike postave, eden pa bolj srednje; sedaj sta lui okrožnem sodišču v Rudolfoveni.
Hud vihar. Dne 2ii. jidija oki'og 1. ure popoldan je divjal hud vihar v iJobeririču. Podrl je 18 kozolcev; stebre je čez sredo ]n'elomiIo. Izdrl je tudi veliko sadnega drevja s koreniiuimi vred.
Uradnik s trenil osebami želi [itIkIoJiio
stanovanje
(38-3-2
iï! dveti sol), kuLinjc, diTarnice iu iiodelrešja — do 1. oktobra t. 1.
Kilor gft oJila, nuj javi na glavarstvo Stv. 3.
Dopisi.
Iz Doberniča. Josij) -larc iz Vrbovca je šel 15. julija ol) U). uil zvečer iz mlina iz Žužemberka. Na poti od Žužemberka vDoberničpri takoimenovanem „lîonovem" borštu zasliši dva strela; takoj nato sta k njemu stopila dva neznana lopova in sta zahtevala od njega denar in mn grozila z revolverjem. Jarc je brez vsakih ovir izročil denarnico s 7 kronami. Pj'edrzni lopov je vrgel nazaj prazno denarnico. Storilca je že prijelo orožidšlvo v Soteski pri Žnžetnbíírku. Ko so ju aretirali, so našli jiri vsakem Tiabit l'cvolver in dolg nož. Storilca sta imela orožje zašito,v
Viižiio naznanilo.
Zaradi prevelike /alogc
KL(lllliiiO\
najnovejše oblike in vrazliČniíi barvali
sem znižal ceïie takó, da
oddajem klobuke, ki so veljali p01>n>J 1'2'— kron sedaj za l(t'— kron
» »
10--
S--0'-4--
D
35 ??
» » »
tt
»
M »
S--
4"-
'>■ „
Ï'—
»
n
»
v
Namesto slamnikov /a
moške prodajam tudi prav lahke klobuke ])o I-lil) kron do l'(j() kron.
Sklenil scin delati z naj manjšim doljičkom zraven svojih dnigili obrti. Tudi se no bodein več vozaril s klobuki po sejniovili, ker se biago vse pokvari ter bodem labko že zaraditega [loatregcl vsaceiii» edino-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more nihče prodajati, O tem ati lahko vsak prcfjriča iu bode tudi vsak gotovo zadovoljen.	5-12-fi
Odi. spoštovanjem se priporoČujem LEOPOLD KOPAČ,
domača In že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg).

illfons Oblah - Nooomesto
i
uA	priporoča svojo	M
M bogato zalogo špecerije, galanterije ffl	in Črevljev.	ffl
m	Glavna zaloga ti-žaškega dvozvezdnega peti'oleja ter jedilnega olja [w
znatiika „Minerva". — Zahtevajte vzorce od riža, kave itd., katci'c jioŠljem M ^ na željo prav rad franko in poštnine prosto.	™
I Najnižje cene!	Točna postrežba!
J	Na drobno iu debelo!
G5-10-5


Popolnoma varno naložen denar.
Heiříiitiieá ie pesejiLfifCâ
za Kandijo in okolico, reg. zadr. / neom. zavezo
= V lastnem domu v Kandiji =
aprojenia hranilne vloge od vaacega, če jo njen nd ali ne, ter obrestuje po
WW 4%'v -mi
1-0-17
na leto brez odbitka rentnega dtvka, katerega sama iz svojega plačuje.