Z naiega juga. Dahnatinski učiteiii za majiiiško de- kJaaaciio. Učiteldii be!.i_-_Viaškega ckraja v Dalimaciii so na svodeai se.tamku da. 20. februarja spr-eiid- in pcdpisali izjavo: V teii ¦Sipl.ošini boirbi za živ^einjt; narodo\, kc tudi n5ite_jd. Paknaciiie pijčjo gireiik'- čai.0 iziskuSenj, se za hip dviigaio iiaid sa- >mo'boirbo za kriiiih k viišim _ianoid_iiim idc- aloiin, ki danes napolmiujeifO duišo visake^a poedinega olana našega troedimeijja -iar-o- -da. Dv.ig:a oias spozinanje. veliike reisaiicc, kd _e biia dosedaa priikrita s itetminim va- Ioiin, a je sedaj verovanje vsakcfiar: dde- _a edinstva T_ar©da, Jci nosi ime Hrvatcv, Srboiv m Slovencev, in nada v njegou; vdikio siLavo skoraašnie bodoičnosti. Mi s_ p'ridr-U-.ujemo itcj nadi. Verutien_3, da v'. ¦ harai zgiodovine niiso zaiman besneili ¦na.. nažfm narodam, jrradeč Lti razdevai}.. rušeč življenia, pirelivai^oč :potoike našo nsdo_ž,ne krvi, ker iitz tega. trpljenja vzlkli- je cvef naše s,vobode: uied-nien.ie jugo- -..vanskega naToda na po'dlagi dunajske dek»laraci'je cib saimodoiicobi narcda. lir.- j.eaiLino' po ir.iru, toi nam dcmaiša to srečo. Zastavljaimio besedo, da boihiO' to veiliko ide-jo-ivodfniioo1 vcepljailii v dušo naš&ga na- roda, v srca nedodžne detoe, fcer ga še!e nacioir.a_no €sveš.e-i_e dovede k popiolni duševni svobodi, pa kateri .n;oira!rr.o te- ž.ti! Brez t^&ga ne 3. t. m. je ¦preiniinuil v sarnostanu sv. Ane pri frančiš.-aiiLh v Kopru pater Hia- c_ui't Repič, dosna z V.pavs__eŁa. Pokiotinik ie bil človek blagesra srca Ln poles: teg.a zaveden Slovenec, ki ]e tudi v s\royi tihi caliei n-e-uinorno delcival za svoj narod. Skrbel ;je posebno za deoo isloveinake §o- le, ki jo [\q vsako ileto pripravljal za svete zakraiine-ite. Vedmo je govianH:. »'Nia.iveo.lo radc&t iima-m i:i inaiilepše trenutice uživatn, kadar iimani ^naše rnale i>red sabo. Kaj bi vsi&jfa ne storil za svci tni!li 'narod!« Bodi bla«i duši oh.ranjan blag liin hvaležen spomm!