Registered by Australia Post — publication no. VAR066J
LETO XXX OKTOBER 1981
KOT STE VIDELI, mi je le uspe-
lo	s septembrsko Številko na dan, četudi zelo pozno. To je bila prva Številka v celotni domači izdelavi,razen končnega tiska seveda. Za enkrat moram Se delati streSice na čži na roko, pa nič ne de, četudi se vedno ne posreči. Tudi to bo pre-Slo, ko mi bodo izposojeni IBM -stroj zamenjali za novega, ki se je nekje zakasnil...
Sam sem bil, iz tehnične strani gledano, z zadnjo Številko zadovoljen, četudi me marsikaj moti in me bo Se. Naj težje je menda sebi ustreči. Počasi se bom Se marsičemu privadil — za enkrat sem vesel, da se vse nekako prav obrača, četudi z zamu~ do. In iz srca sem hvaležen Simonu Špacapanu, lastniku "Distinction Printing", ki z razumevanjem spremlja izid vsake Številke.
Leto se bliža h koncu in seznam naročnikov, ki poSljejo naročnino in Se kaj za sklad, je kar skopnel. Vsako leto je tako, pa letos menda i le malo prekmalu. Jih je Se kar precej, ki se z naročnino Se niso oglasili. Vse te prosim, naj pohite. Res ne bi rad, da bi mi pred koncem letnika zmanjkalo denarja za kritje stro-Ikov. Vsaka Številka je stala s poSt-nino vred zdaj že skoraj 1500 dolarjev. Z delom doma se bo zdaj to znižalo za dobrih 300 dolarjev na mesec, a izplačati bo treba IBM -stroj. In za poStnino napovedujejo, da se bo za tiskovine dvignila...
Vseeno: glejmo korajžno naprej!
— Urednik in upravnik
K SLIKI NA OVITKU:Na turSke čase spominja Tabor (Podbrezje).
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v cenah knjig ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I. dela $7.-, II. dela S8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.-
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS. — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena dva dolarja.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena dva dolarja.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in.podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
IJUDJE POI) BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10.-
TRKNUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšl i v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja.
HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v obliki molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi.
MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.-.
POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-.
V	ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (i/java prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČ A — 1., 2., 3., in 4 zvezek (/bral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTKDRŠICI (Siena Blažič) — Cena S2—
F(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kevv, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: MISLI 19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — (o3) 861 7787 • Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065.
VSEBINA • Se privlači — stran 257 • FranfciSkova molitev miru — stran 258 • Cerkev v službi tloveku II. — O novi papeSki okrožnici po “Družini” — stran 259
• Opomba ob Jurčičevi stoletnici — td — stran 261 • Sončna pesem (Hvalnica stvarstva) — FrančiSek AsiSki — stran 262 • Australian Institute of Multicultural Affairs — A.L.C. — stran 263 • FrančiSek in breza — legenda — T.A. Holland — stran 264 • Človek potrebuje človeka — M.M.S. (Boije okolje) — stran 266 • P. Bazilij tipka... stran 268 • Izpod Triglava — stran 270 • Božja beseda — Božji darovi — stran 272 • Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 274
• Ob novi okrožnici — Slovenski školje — stran 276 • Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 277 • O pisateljici in našem novem romanu — stran 277 • Na?e nabirke — stran 278 • Danes Se ni prepozno —Učitelji slovenskih 'šol, Buenos Aires — stran 280 • Srečanje CHOGM — stran 281 • Z vseh vetrov — stran 282 • Kotiček naSih mladih — stran 282 • Križem avstralske Slovenije — stran 285 • Temu se smejejo doma... — stran 288
BOŽJE
misli
IN
ČLOVEŠKE1
LETNIK 30 — ST. 10 OKTOBER 1981
ŠE PRIVLAČI...
NA DAN 4. oktobra letos, ko obhajamo god svetega Frančiška Asiškega, Smo pričeli posebno FRANČIŠKO VO LETO.
V	tem letu bo namreč preteklo 800 let od svetnikovega rojstva, tako visoki jubilej vsemu svetu znanega in tudi med ne-katoliČani priljubljenega svetnika pa res ne sme neopazen mimo. Saj ima Frančiškovo oznanilo ljubezni in miru tudi našemu času veliko povedati. Kakor evangelij, tudi Frančišek v stoletjih ni prav nič ostarel. Upravičeno lahko rečemo: Frančišek je pristna kopija evangelija, je drugi Kristus. Kristus pa se ne postara nikoli.
Frančišek je bil razigran otrok premočnega trgovca, srce asiških mladincev in njih veselih dogodivščin, ko se ga je dotaknila božja milost. Ob poljubu gobavca je okusil sladkost posebne vrste, za katero doslej ni vedel. Spoznal je zlaganost bogastva in prazne časti. V ljubezni do Križanega je zavrgel vse — ponosnemu očetu v sramoto, mestu Assisiju v posmeh, ko je v božjem imenu začel beračiti od hišg do hiše. Niti mislil ni, da bo njegov zgled pritegnil toliko drugih, ki bodo hoteli po isti poti preprostega božjega otroštva. In preveč je bil ponižen, da bi slutil, kako veliko poslanstvo v Cerkvi mu je Bog poveril. Zato je besede, ki jih je slišal s kriza pri San Damianu — “Frančišek, pojdi in popravi mojo hišo!” — vzel dobesedno. Začel je zbirati kamenje in opeko ter z lastnimi rokami popravljati cerkvico sv. Damijana, ki se je že domala podirala. Bog pa ga je klical k obnovi v Cerkvi, ki je potrebovala temeljite reforme.
Tudi tedanji papež Inocencij III. naj bi v sanjah videl preprostega moža, ki je podpiral lateransko baziliko — takrat še ni stala današnja cerkev sv. Petra — in jo obvaroval, da se ni podrla. Sanje mu niso šle iz spomina. Ko pa je
"DANES, ko se vesoljna Cerkev, posebno pa Cerkev v Italiji spominja SVSRANČIŠKA ASIŠKEGA, ob 800-letnici njegovega rojstva, je treba reti, da je vse Življenje Asiškega Ubožca bilo prežarjeno prav s programom ljubezni. Njegovo življenje se je rodilo iz enake hvalnice do Boga, iz 'kdo kakor Bog', in potem tudi do sveta, ki ga je Bog ustvaril in Kristus odrešil. Zato se je tudi življenje svetega Frančiška tako enkratno zlilo V zgodovino božjega kraljestva na zemlji. Po osmih stoletjih se zdi tako aktualno, tako prepričljivo, kot v dvanajstem in trinajstem stoletju, človek, ki je ljubil Boga nadvse, ljudi in vse stvari pa toliko, kolikor je bilo zanje prav, nam nenehno govori z notranjo resnico svojega bivanja, svojega življenja in svojega poklica. "
JANEZ PAVEL II.
ob priSeku Frančiškovega leta
Frančišek prišel s svojimi prvimi brati predenj in ga prosil za potrjenje nove redovne ustanove, je papež prav v njem spoznal — onega mola iz sanj. In ni se motil: Bog je izbral preprostega umbrijskega Ubožca, da je s svojim evangeljskim duhom zavel skozi Cerkev ter ji prinesel nove svežine.
Danes je čas tako sličen onemu, v katerem je Uvel Frančišek. Cerkev izvaja svojo pokoncilsko obnovo ter doživlja svoje uspehe in neuspehe, veselja in razočaranja. Prav zgled svetega Frančiška v priznanju krivde, iskreni vrnitvi h Kristusu in v vdanosti do Cerkvenega vodstva je mnogim v veliko pomoč.
In modemi svet? Drvi po svoji poti brezmiselnega potrošništva in brezmejnega uživanja dobrin, pa brez vsakega občutka do onega dela človeštva, ki umira od lakote. Obenem ves svet živi v strahu pred novim svetovnim požarom, ki naj uniči vse. Ni resničnega miru in ga biti ne more: ne v srcih in ne v svetu. Frančišek naj nam znova pove, kje iskati rešitev. Mir se ne da kupiti. Srčni mir si pridobimo z zvesto službo Stvarniku in iskreno ljubeznijo do vseh ter nenavezanostjo na minljive stvari. Mednarodni mir pa sloni na spoštovanju človeških osebnih in narodnih pravic, v potrpljenju in razumevanju ter pravičnemu reševanju skupnih zadev.
Vsakdo pa naj prične pri sebi. Tudi Frančišek je postal velik reformator prav s tem, da je iz sebe napravil popolni Kristusov lik. S tem je, nehote vplival na druge.
Frančiškova čudovita MOLITEV MIRU je danes nič manj potrebna kot je bila v njegovem času. Takole se glasi:
GOSPOD, napravi me za orodje Tvojega miru:
Kjer je mržnja, naj sejem ljubezen,
kjer krivica - odpuščanje,
kjer so dvomi — vero,
kjer je obup - upanje,
kjer je tema — luč,
kjer žalost — veselje!
O BOŽJI UČENIK! Daj mi, da ne bom toliko iskal tolažbe,
kakor bi sam tolažil, toliko razumevanja, kot bi sam druge razumel, toliko ljubezni, kot bi sam druge ljubil!
V tem je namrefc, da dajemo, kar sami dobimo,
da odpuščamo, ker se nam odpušča,
da sebi odmiramo, ker smo rojeni za večno življenje.
AMEN
CcRHCv v/lutbi človeku
V	prejšnji Številki smo v tlanku istega imena omenili, da bo v kratkem izljja nova socialna okrožnica papeža Janeza Pavla II. Res je bila izdana dne 15. septembra in njeno vsebino vsaj delno posredujemo bralcem iz članka v “Družini”. Okrožnica lepo prikaže krščanski pogled na delo. Je izrazito socialne vsebine ter upolteva nove gospodarske, družbene, politične in občečloveške značilnosti naSe spreminjajoče se dobe.
NO V A socialna okrožnica je sestavljena iz petih delov, se pravi iz uvoda in Štirih poglavij: Delo in človek, Našprotja med delom in kapitalom v našem zgodovinskem trenutku, Pravica delovnih ljudi in pa Prvine duhovnosti dela.
Cerkev praznuje 90 - letnico prve socialne okrožnice Rerum Novarum, ki jo je napisal papež Leon XIII., zato je hotel Janez Pavel II. objaviti novo besedilo o delu. Saj živimo v Sasu, ko tehnologija in politika doživljata hiter razvoj, ki na proizvodne procese gotovo ne bo vplival nič manj kot je industrijska revolucija v preteklem stoletju. Papež že v uvodu navaja nekatere vidike tega razvoja: avtomatizacija proizvodnje, povečane cene energije in osnovnih surovin, zavest o omejenosti naravnih bogastev, skrb za okolje in Se marsikaj drugega. "Ti novi pogoji in zahteve Že sedaj terjajo preureditev in ustvarjanje novih razsežnosti gospodarskega reda in razdelitve dela."
Delo je že dobro stoletje v središču socialnega vprašanja in prav tako dolgo ga že študira Cerkev. Papež navaja nekatere listine Cerkvenega učiteljstva, ki so govorile o delu, med dokumenti zadnjega cerkvenega zbora posebej konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu.
V	njih je delo sestavni de družbenega življenja in prav zaradi tega tudi ključ do rešitve socialnega vprašanja.
DELO IN ČLOVEK
Cerkev je Že na prvih straneh svetega pisma našla temelj za svoje prepričanje, da je delo temeljna prvina Človekovega bivanja na zemlji. Samo z delom lahko obvladuje stvarstvo, ki ga obkroža. Papež v tem prvem poglavju razmišlja o pomenu dela v različnih dobah človekove zgodovine in različnih civilizacijah. Toda šele doba industrializacije je ustvarila tako imenovano delavsko vprašanje. Tudi vse kasnejše spre-
membe vedno jasneje poudarjajo, da je subjekt dela vedno človek. "Vrednost človekovega dela ni v prvi vrsti storitev, ki jo opravlja, temveč dejstvo, da je tisti, ki delo opravlja, človeška oseba,"poudarja papež.
Nevarnost našega časa je enostranska materialistična civilizacija, ki poudarja objektivno razsežnost dela, osebnostna razsežnost pa ostaja v ozadju. "Na ta način bi se mogla ponoviti napaka primitivnega kapitalizma povsod tam, kjer Človeka obravnavajo popolnoma enako kakor ves splet proizvajalnih sredstev. "
Pape? ob razmišljanju o delavskem vprašanju zelo jasno nastopa proti poniževanju človeka, proti vsakovrstnemu izkoriščanju. Saj je mogoče delo uporabiti tudi proti človeku. Ob tem papež s pretresljivimi besedami omenja koncentracijska taborišča in vsakovrstna prisilna dela. Razvije tudi zanimive misli o u-deležbi delavcev pri upravljanju z rezultati dela.
NASPROTJA MED DELOM IN KAPITALOM
"Vprašanje dela je slonelo na velikem nasprotju med delom in kapitalom, ki se je izoblikoval v dobi industrijskega napredka. To nasprotje, ki so ga nekateri razlagali kot razredno nasprotje, se je kazalo v ideoloSkem sporu med liberalizmom, ki smo ga razumeli kot ideologijo kapitalizma, in marksizmom kot ideologijo znanstvenega socializma in komunizma. Posebej komunizem si prizadeva nastopati v imenu delavskega razreda. Na ta način se je nasprotje med delom in kapitalom spremenilo v načrtovano razredno borbo, ki je niso vodili zgolj s sredstvi ideologije, temveč predvsem s političnimi sredstvi."
To naj bi bila nekatera temeljna izhodišč3 tega poglavja okrožnice. Vredno je posebej omeniti papeževo razmišljanje o razmerjih med delom in zasebno
lastnino.’Potem ko pribije, da je Cerkev vedno spoštovala prvenstvo dela pred kapitalom, pojasni papež tudi krščansko tradicijo o zasebni lastnini, do katere ima vsakdo pravico. Krščanstvo pojmuje zasebno lastnino le v okviru načela, da so zemeljske dobrine namenjene vsemu človeštvu in da ima vsak Človek do njih pravico. Lastništvo mora služiti delu, posebej kadar gre za lastništvo proizvajalnih sredstev. Tega lastništva nikoli ni mogoče uporabiti proti delu. Tudi tukaj dobijo novo razsežnost misli o sodelovanju delavcev pri vodstvu podjetij in razpolaganju z rezultati dela. Enostavno razlaščanje kapitala ne vodi nikamor, ker je kapital samo zamenjal lastnika. KršČan-ski predlog socializacije proizvajalnih sredstev se razlikuje od kapitalističnega in tudi od raznih kolektivističnih načinov.
PRAVICA DELOVNIH LJUDI
Delo je dolžnost, hkrati pa tudi temelj pravic vsakega delavca, pravi papež v okrožnici. Našteva nekatere neodtujljive pravice delavcev, ki jih ne sme okrniti nobena družbena ureditev. Med najhujšimi težavami našega časa je gotovo brezposelnost. Toda dokler imamo Se toliko neizkoriščanih naravnih bogastev, ne bi smeli govoriti o brezposelnosti. Je pa pri tem pogoj, da vlada na svetu pravična družbena ureditev. Zato se tu papež dotakne enega najbolj bistvenih vprašanj družbene etike: razmerja med delavci in delodajalci, posebej še pravičnih plač za opravljeno delo. Omenja tudi odnos do zaposlenih mater, ki "jim delo ne sme nikoli omejevati njih glavnih dolžnosti". Ostali deli tega poglavja so jasni: delavec ima pravico do tedenskega in letnega počitka, primernega delovnega okolja, ki ne Škoduje njegovemu telesnemu in duhovnemu zdravju, pravico do pokojnine ter primernega zdravstvenega in starostnega zavarovanja.
Že iz prvih komentarjev k okrožnici je razvidno, da so opazovalci posebej poudarili odstavek, ki govori o pravicah delavcev, da se združujejo v sindikate. Mne-
nja so, da je papež s tem mislil na svojo domovino Poljsko. Papež poudarja, da sindikati ne smejo biti politična sila, temveč sila, ki delavcem omogoča družbeno pravičnost. Ob omembi pravice do stavke, okrožnica poudarja, da to pravico omejuje morebitna škoda, ki bi jo stavka utegnila povzročiti drugim ljudem ali družbi kot celoti. Sindikat se tudi ne sme udinjati nobeni politični stranki, ne sme pa se tudi ujeti v lastno sebičnost.
Ob koncu tega poglavja papež spregovori tudi o pomenu kmečkega dela in o delu kakor koli prizadetih oseb. Poudari tudi, da prav tako družba ne sme izkoriščati izseljenstva. Delo je treba meriti z enakimi merili, ne da bi se ozirali na razliko v narodnosti, rasi ali veroizpovedi.
PRVINE DUHOVNOSTI DELA
Zadnje poglavje okrožnice je papež napisal Še posebno občuteno in globoko. Človek je ustvarjen po božji podobi in se z vsakršnim delom vključuje v delo Stvarnika. Na ta način osebno prispeva k uresničitvi božjega načrta v zgodovini. Evangelij dela je posebej razglasil že Jezus Kristus s svojim naukom in in življenjem delavca. Krščanska duhovnost dela mora postati skupna dediščina vseh ljudi, saj nič bolj ne o-svobaja dela kakor zavest, da z njim sodelujemo pr' stvarjenju in odrešenju sveta.
Delo ima seveda tudi razsežnost, ki jo vsi najbolj neposredno občutimo: napor. V delu najde kristjan košček Kristusovega Ičriža, sprejema naj ga tako, kakor je Kristus sprejel svoj križ. "Toda v delu," pravi papež ob koncu, "zaradi svetlobe Kristusovega vstajenja, ki prodira v nas, vedno najdemo tudi žarek svetlobe novega življenja, novih dobrin in kakor napoved nove zemlje in novih nebes. Za ta nova nebesa in novo zemljo človek in svet združujeta svoje napore. To po eni strani potrjuje potrebo križa v duhovnosti človekovega dela, po drugi strani pa !e v tem križu in naporu neka nova dobrina, ki izhaja iz samega dela".
Če boste rožni venec počasi molili in premišljevali v družini, v skupnostih, osebno, vam bo pomagal, da boste polagoma dojemali Kristusovo ljubezen in ljubezen njegove Matere, ko boste obujali vse dogodke, ki so ključnega pomena pri našem odrešenju. Ob zdravamarijah se boste poglabljali v skrivnost učlovečenja, v Kristusovo odrešenje, pa tudi v cilj, h kateremu smo naravnani, v božjo svetlobo in božji mir. — JANEZ PAVEL II.
OPOMBA
K STOLETNICI
Ob letošnji stoletnici Jurčičeve smrti se je tisk doma in v zdomstvu poklonil njegovi pomembnosti za slovensko kulturno rast kot velikemu pisatelju in kulturnemu delavcu. Na rob stoletnice pa je bilo treba pripisati Se tole gloso ali opombo, namenjeno predvsem slovenski mladini, tako naSi v izseljenstvu, kakor oni v domovini.
KAKOR poročajo življenjepisci, je Jurčič kot otrok z odprtimi usti poslušal pripovedovanja svojega deda o prejšnjih časih in takoj tudi poskušal zapisova-ll njegove pravljice. Te so bile celo prve njegove tiska-ne stvari. Na ta način je postal tudi slovenski pisarij- Prav tako je poslušal zavzeto tudi dogodivščine starih ljudi iz polpreteklega in preteklega časa, tako iz ^ancoskih bojev kakor iz krutih turških časov. Naprosil je starega francoskega veterana Pajka, da mu Je Pripovedoval o porazu Napoleonove vojske v ruski ‘imi leta 1812, v kateri so bili primorani vojskovati se tudi sinovi okupiranega slovenskega naroda.
JOSIP JURČIČ (1844- 1881)
Koliko je danes še med nami v emigraciji živih de-^ov, veteranov Hitlerjevega pohoda na Leningrad z manjšimi spomini na njegov boj in poraz? Vse to ^ bilo treba šele dvigniti iz njihovih pokopanih spominov. Kje so zdaj taki dečki Jurčičevega kova, ki poslušajo in potem pišejo te dogodivščine? Ali celo napišejo povesti iz turških in janičarskih doživetij! ^aj bo tej mladini Jurčič pravi zgled in pobudnik takega memoarskega pisanja gradiva iz spominov pio-nirjev naše povojne emigracije! Lp treba je zainteresirati ljudi — starejše, da jih pripovedujejo, in mlaj-’ da jih ohranjajo za svoj rod: saj iz njih spoznavajo vzroke preseljevanja dedov in očetov iz starega sve-ta v novega, iz matične domovinev semnje domovine svojih rojstev! Take Jurčiče bi radi priklicali v nov rod naših zdomcev.
In drugo — kar velja manj zdomski mladini, in več ° m o v i n s k i : Jurčič je lahko tudi negativen *gled v nekem oziru. Kljub svojemu klenemu do-fnjskemu jeziku in do srži slovenskopristnemu ob-°vanju slovenskih ljudi v svojem leposlovnem J^tvarjanju, je Jurčič močno grešil v svojem Časni-arskem delu. Pisal je v “Slovenski narod” z vso naglico in vse — od uvodnikov do novic. Včasih je Prepisoval jz n£jrazij£nejših tujejezifnih listov, pred-Vs6in slovanskih, in se dajal v jeziku zapeljevati od ^■1‘h in vplivati na svoj izraz. Pa ne samo iz malomarnosti, kot da bi se ne potrudil prevajati, temveč slovanskega navdušenja in iz zavesti grožnje po Polnem ponemčenju slovenskega naroda. Ta za-.je bila splošno slovenska v letih 60 in 70-ih eJsnjega veka, tedaj, ko je pruska soldateska prema-
gala Francijo in se z vso silo ponemčevanja vrgla na nemško pot k Trstu. Majhnost Slovencev kot naroda in neodpornost germanski povodnji je navdajala odpor Slovencev s težnjo po ohranitvi v katerem koli slovanskem narodu, samo ne v — nemškem morju. Zato je bila slovenska inteligenca pripravljena sprejeti za svoj pismeni jezik zdaj ruski, zdaj hrvatski, zdaj srbski, tudi Češki jezik, samo da se reši pred narodnim potopom. Da si pomnoži svoje besedišče, prostovoljno žrtvuje “svoj dialekt” viSji “slovanski narodni” enoti. In tem pristaSem slovenskega dialekta — potočka, ki mu zaradi majhnosti ni rešitve drugj,e kot v večji sosednji južnoslovanski reki in končno v ruskem oceanu, je stal na čelu Časnikar Jurčič. V svoj Časnikarski jezik je zato na debelo jemal besede iz vseh slovanskih jezikov, od ruščine do bolgarščine, kar je nadrobno preiskal prof. dr. Breznik v razpravi o časnikarskem jeziku slovenskih pisateljev (v knjigi Življenje besed...).
V	tej vnemi je šel Jurčič tako daleč, da je po cele stavke ohranjal v slovenskem listu neprevedene. Tako je prijel — po avstrijskem državnem pravdni-štvu — celo pred sodnijsko obtožbo, Čel, da ima pravico izdajati samo slovenski časnik in ne hrvatskega; in Jurčič se je izgovarjal, da so Slovenci in Hrvati en narod z enim jezikom. Tako je bil Jurčič — narobe Cankar! Stritar je ta njegov časnikarski jezik imenoval: “Neslano mešanico, sračje gnezdo”.
Sreča je bila, da se je Jurčič tako hitro ohladil v uporabi te mešanice, kakor se je prej navdušil, in se začel vračati spet k čisti Časnikarski slovenščini, kakor jo je pisal pred svojo južnoslovansko in slovansko jezikovno dobo. Tedaj je napisal pomembni stavek:“Hotelo se je od nas, da svoj jezik zavržemo in pišemo (takoj) hrvatsko-srbski... toda naj pomislijo oni Hrvati (in seveda tudi Srbi, naša opomba), ki nam Je danes zamerijo, da se ‘literarno’
nismo ?e zedinili, da se tudi le ne mislimo” (Breznik,158).
“In tudi ?e ne mislimo!” To naj bo danaSnji klic Jurčiča spričo nove take južnoslovanske meSanice, ki jo je poln slovenski tisk v domovini. Tako poln, da še ustanavljajo doma druStva za čiščenje jezika in kličejo policijsko oblast za kontrolo nad časnikar-
sko rusko-hrvatsko-srbsko meSanico, da se razdere to novo “sratje gnezdo”.
Kakor je bil Jurčič “zvodnik” v to smer, je bil tudi zgled povrnjenca, “pretiSčenega” časnikarja. Kot leposlovec pa je visoko dvignil slovensko umetnost in se zapisal v vrh kot klasik pristno slovenskega, ljudskega, vsenarodnega besednega umetnika— “Genija Dolenjske”.
Sončna pesem
Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod, tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov edinemu gre,
In človek ni vreden, da te imenuje.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo vseh svojih stvari, posebno zavoljo sonca, velikega brata, ki razveseljuje dneve za nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari — tebe, Najvišji, odseva.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo sestre lune in zvezd; ustvaril si jih na nebu jasne, drage in lepe.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo brata vetra in zraka,
v oblačnem in jasnem vremenu vsakega časa,
ki z njim svoja bitja ohranjaš.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo naše sestre vode; zelo koristna je in ponižna in dobra in čista.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo ognja, dragega nam brata, ki z njim razsvetljuješ nam noč, in je lep, veder, krepak in silen.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo naše sestre zemlje, ki nas kakor mati hrani in rodi in daje mnogotere sadove in pisano cvetje z zelenjem.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo njih, ki iz ljubezni odpuščajo in prenašajo bolezni in nadloge; blagor njim, ki jih prenašajo vdano, zakaj Ti, najvišji, jih boš kronal.
Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo naše sestre telesne smrti, ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje mu, kdor umrje v smrtnem grehu, a blagor mu, kdor izpolni tvojo sveto voljo;
ne bo ga zadela druge smrti poguba.
Hvalite in poveličujte mojega Gospoda in zahvaljujte se mu in služite mu v veliki ponižnosti.
Frančišek Asiški
Australian Institute
TA INŠTITUT s sedežem v Melbournu ie ustanovita zvezna vlada pred dvema letoma s posebnim zako-n°m, ki predpisuje sestavo in delovanje za celo Avstralijo.
Naloga inštituta za multikulturne zadeve je posredovati avstralskemu prebivalstvu različne kulture in Prispevke novonaseljencev. To naj se doseže z razumevanjem, s strpnostjo, po složnih odnosih, z medsebojnim spoštovanjem, s povezanostjo različnih kulturnih in etničnih skupin ter v skladu z avstralsko
družbo.
Inštitut bo te naloge opravil z zbiranjem informa-C11 o mnogokultumi sestavi prebivalstva, vršil bo ra-^skovanja, pripravljal poročila, predlagal vzgojne dejavnosti in imel važno vlogo v dajanju nasvetov Zvezni vladi.
Za delo instituta je odgovoren devet-članski odbor, k' mu predseduje Frank Galbally. To ie osebnost, ki Ilna v zadnjih letih največ zaslug za izposlovanje vladah podpor. Načeloval je odboru, ki je leta 1978 Pogledal in ocenil razne programe ter storitve za novonaseljence. Predlagal in priporočal je finančne Podpore za pomoč pri naselitvi ter učenju anglešči-ne. za socialno zaščito in za posebne potrebe (otrok, Prizadetih, ostarelih), etnično Šolstvo, radio in tele-v‘?-ijo. Uvedel je večja posvetovanja z naseljenci in vskladovanje načrtov. Zvezna vlada je večino predlogov sprejela in določila podpore, ki znašajo preko u milijonov dolarjev v teku zadnjih treh let.
Članstvo instituta sestavljajo od vlade imenovane °sebe, ki so delovne na področju multikulturalizma v različnih strokah in v etničnih skupinah iz vseh delov Avstralije. Njihova dolžnost je pomagati inštitutu pri °Pravljanju od vlade poverjene mu naloge, skrbeti za °bojestransko sporočanje med inštitutom in skupnostjo, krepiti multikulturalizem in dajati nasvete o Pptrebah in stanju etničnih skupin. Člani so imenova-n' za tri leta in njih Število je omejeno na največ sto.
V	inštitutu je zaposlenih trideset uradnikov z viso->mi kvalifikacijami in izkušnjami. Izbrani so bili po 'avnih razpisih iz preko petsto prosilcev. Tako je prikovati dobro in učinkovito delo. — Za direktorja le imenovan Petro Georgiou, ki je bil prej svetovalec aVstralskega ministrskega predsednika.
Delo uradnih ustanov je lahko precej odvisno tudi °d denarja. Tako inStitut prejme letos iz zveznega Proračuna nekaj izpod dva in pol milijona dolarjev, ar bc dovolj za načrtovane naloge.
inštitut bo sistematično in temeljito obravnaval yPrašanja, na katera naletijo novonaseljenci: glede ie?-ika, kulturnih razlik, zaposlitve in socialnih po-
of Multicultural Affairs
treb. Ugotoviti je tiste dejavnike, ki kritično odločujejo položaj novonaseljencev, zagotoviti jim izboljšanje pogojev in nuditi nove možnosti v zadovoljstvo onim, ki so bili v preteklosti kakor koli prikrajšani. To pomeni obravnavati tudi iz političnih in socialnih vidikov tako, da nobeden posameznik ali skupina ni izključena od polnega sodelovanja ali celo diskrimina-rana.
Lansko leto je inštitut izdelal poročilo o mnogokul-turnem in naseljeniškem Šolanju. Bil je dober pregled, vendar ne brez pomanjkljivosti. Tako je bilo npr. mnogo podatkov nepopolnih, zastarelih, ali pa iz posrednih virov.
Letos mora pripraviti neodvisno oceno nalog in programov, ki so bili finansirani zadnja tri leta od zvezne vlade. Ta ocenitev bo služila zvezni vladi za osnovo pri prihodnjem dodeljevanju podpor naseljencem.
Poleg tega je inštitut udeležen pri raznih drugih programih kot je na primer izdelava filma. Zgodbe o dvestoletnem vseljevanju v Avstralijo v šestih večjih valih. Film prikazuje težave ob prihodu. Finansirala ga bo zvezna vlada s pol milijona dolarjev. Raziskovanje zgodovinskih dogodkov je pripravil inštitut, film pa izdelalo državno podjetje. Prikazan bo v šestih delih na etnični televiziji.
Iz gornjega se lahko vidi, da je inštitut važna ustanova, ki utegne vplivati na razvoj. Zaenkrat ta ni niti teoretično, niti praktično le dovolj razvit. Iniciativa mora biti slejkoprej na naseljencih.
Ena izmed oznak avstralskega multikulturalizma je pravica' naseljencev po volji obdržati in razvijati svojo kulturno dediščino v mejah avstralskega političnega sistema. Današnja vlada uvideva, da to lahko krepi novonaseljence v istovetenju z Avstralijo. To se razume tako, da kulturno različne etnične skupine lahko pod enakimi možnostmi sodelujejo v avstralskem življenju. Seveda so poleg različnih smeri v prizadevanju ali razvoju postavljene tudi meje.
V	pregledu zadnjih desetih, dvajsetih let vidimo spremembe in zaznamujemo obdobja:	asimilacije
—	integracije,— prilagoditve. Pozabiti ni, da se v vprašanjih multikulturalizma udejstvujejo mnogi: zagovorniki — nasprotniki, idealisti — praktiki, nesebični, iskreni, manipulanti, “biciklisti” (Špekulanti, ki krivijo hrbte pred nadrejenimi, a tlačijo podrejene) in tako naprej. To velja za različne etnične skupine in tudi slovenska ni izjema. Napredek ovirajo neznanje in brezbrižnost, Se bolj Škodljive pa so sebične manipulacije in pa oportunizem.
Če si ogledamo delovanje slovenskih klubov v Avstraliji, vidimo, da poleg družabnosti in zabave skrbijo tudi za kulturno prosvetna udejstvovanja: od etničnih Sol, preko pevskih zborov in folklornih plesov, do Športnih iger in drugih razvedril. Lastna zemljišča z domovi zagotavljajo neodvisnost, kar je dober porok za obstoj. Prav dobro služijo prvi generaciji in njihovi mladini v posredovanju vzdušja stare domovine.
Vendar so tukaj rojene generacije podvrfene drugemu okolju in so bolj občutljive za kvalitetne razlike. Zato mora starejSa generacija spremljati razvoj v Slo-
veniji in drugod ter uporabljivo prevzeti, da kulturno preveč ne zaostane.
S stremljenjem za kvaliteto ostanejo tudi možnosti za ohranitev podedovanih dobrin, da tako ostanemo vredni potomci naSih prednikov brez ozira na državljanstvo. Za to je potrebno delo strokovno usposobljenih, tako v ohranjevanju teh dobrin, kot v vsklado-vanju z avstralskimi razmerami. Po kvaliteti se morajo učni načrti, radijski sporedi ipd. ujemati z avstralskimi. Če tega ne bo, bo več Škode kot koristi.
A. L. C.
PRIPIS UREDNIŠTVA: Zvezni minister za emigracijo in etnične zadeve je v septembru imenoval 81 ustanovnih članov Avstralskega inStituta za multikulturne zadeve. U Viktorije so bili izbrani sledeli: Dr. Abela, A. Bonnici, A.L.CEFERIN, Dame P. Frost, Mr. Justice Gobbo, Mr. Justice Kirby, C. Lancucki, W. Lippman, Dr. Moraitis, Sir Arvi Parbo in drugi. Veseli smo imenovanja rojakinje gospe Aleksandre Čeferinove in ji iz srca čestitamo!
T.A.
HOLLAND
VROČEGA poletnega dne je stopal svetnik skozi gozd. Toda ni zavil po uhojenih človeških stezah, kajti rajši je romal skozi grmovje in rastlinje, kjer je bil božjim stvarem prav blizu. Vsa gozdna drevesa je poznal, tako domača so mu bila in mimogrede jim je božal debla ter jih klical po ljubih imenih. Pa tudi drevesa so ga spoznala ter mu šumela s krošnjami vesel odgovor. Pogosto se je tudi zgodilo, da je grmičje objelo svetnika z zelenimi vejnatimi rokami ter ga priželo nase, kot bi ga nikdar več ne hotelo izpustiti Tedaj se je svetnik pač nasmehnil, pogladil vitke veje in liste ter z veselimi besedami moledoval za prostost. In grmiči so ukazali svojim trnom, naj pazijo, da ne bodo svetnika zbodli, veje so se razklenile ter ga izpustile. In svetnik je z nasmejanimi ustnicami šel mimo njih in grmi in trave so se priklanja-
li	ter se ozirali za dobrim možem. Ali pa se je zgodilo, da so z veselimi skoki prihitele gozdne živali ter se ljubeče stiskale k svetnikovim nogam. Nič se
ga niso bale in prav dobro so vedele, da ima zanje vedno košček kruha pri sebi. Potem je stal svetnik sredi živali - navadno so bile to srne in zajci - ki so prejemale hrano iz njegovih rok. V zahvalo so mu razkrile svoje najlepše spretnosti: skakale in plesale so okoli njega, ker njih tope dušice pač niso prav vedele, kako bi se svetniku zahvalile in kako ga počastile. Da, pravijo celo, da je nekoč pridrl iz gozda razjarjen volk ter hotel planiti na samotnega svetnika. A svetnikovo srce ni poznalo strahu, kaiti vedelo je, da ga varujejo močne božje roke, in njegova ljubezen je bila večja od volčje besnosti. Poklical je volka z imenom ljubezni. In volk je spoznal Gospodov glas; sključen in zaupljiv se je priplazil k svetniku ter se mu kot zvest pes vlegel k nogam. Nežno je božal svetnik močno žival ter ji ponudil konec kruha. In glej, divjak je previdno vzel grižljaj iz njegovih rok ter zelo pazil, da bi z ostrimi zobmi dobremu možu ne prizadejal kake bolečine.
Tako je bil svetnik eno z vsemi stvarmi: pogovarjal se je z njimi in poznal njih bridkosti in veselje in vse stvarstvo mu je bilo pokorno ter se je skrivalo v gui>e njegove ljubezni.
Ta dan je torej svetnik zašel prav daleč v gozd ter kmalu zgubil stezo in smer. Toda srce mu je ostalo neustrašeno.
“Kako naj se zgubim, ” si je mislil, “saj je ves svet
moje domovje in sem brat vsega stvarstva in mi čelo sloni v božjih rokah? ”
In pogumno je stopal naprej. Ker pa je bil dan vnč in soparen, ga je obšla huda trudnost in žeja. In čeprav mu je telo terjalo prav malo - posvetil si ga je namreč kot dušo — sta ga trudnost in žeja vendarle Premagali, tako da je sredi brezovega gaja legel k nogam drobne breze, da bi se malo odpočil. Srce pa mu ie zaupno govorilo Bogu:“Daj mi malo počitka, ljubi Bog, saj te nosim v srcu, ko hodim in kadar počivam ■lezik mi je žejen pijače, naj se odžeja s tvojim ime-nom, ki je slajše od studenčnice. ” Tako je govoril letnik ter brezo objel in naslonil lice na njeno srebrno belo, hladno deblo.
Tedaj je začutil, kako mu je kanila na roko kaplja, H&to druga in še tretja. Ker je menil, da je začelo deževati, je dvignil oči proti nebu. Toda nebesni svod je bil brezmadežno moder in noben oblak mu ni kalil bleska. Tedaj je spet padla kaplja svetniku na roko in zdelo se mu je, kakor da mu prinaša neko veselo vest tn komaj čaka, kako naj mu jo razodene.
Ko se je dvignil, je zapazil nekaj nenavadnega: V srebrnem brezovem lubju je bila ozka razpoka kot Majhna, mlada rana in na razpoki je visela kaplja ter Se bleščala kot čist diamant. Z breze je tedaj padel list ltl med letom šepetal:“Ali nisi žejen, dobri mož? Pij m Bog te blagoslovi! ”
Tedaj je svetnik razumel. Oči so se mu napolnile s solzami in podržal je dlani kot torilce ob razpoki. In Rlej - tedaj je začelo kapljati, močno in vedno moč-neie, kot živ studenček. In ni prenehalo teči, dokler ^ bilo svetnikovo prgišče do roba napolnjeno. In rat Frančišek je pil brezov sok. Hladen in dišeč je 'l in poln blage moči. Vsaka kaplja mu je prežela tel° z veliko radostjo in z močjo brezovega dreve-J1- ■ ■ Utrujenost je padla z njega kot težak oklep. n objel je brezo z vlažnimi rokami, tako kot ljubeče Položimo roko na otroško lice, in rekel je s solznimi očmi:
‘‘Sestrica, sestrica! Nič dobrega ti nisem storil, ti pa si me napojila s svojim sokom. . . Kruha ne ješ, sicer bi ti ga ponudil kosec! ”
Breza pa je veselo potresla veje in rekla, da je zazvenelo kot lahen smeh:
“O, Frančišek, ti dobri, kaj govoriš? Ali me nisi močno počastil, ko si me izmed vseh sestra izbral, da bi si oddahnil v moji skromni senci? Ali nisem v radosti vztrepetala, ko me je objela tvoja roka? In ali ni tvoje lice ležalo ob mojem? Ljubim te zaradi tvoje ljubezni - zakaj bi te ne napojila od svojega preobilja? •”
“Že, že, ” je odvrnil svetnik ter se smehljal. “Ko sem bil še droben fantič, sem bral o starem kralju. Na vrtu je imel drevo, ki ga je zelo ljubil, kajti to drevo je Bog okrasil z veliko lepoto. Ko je drevo vzcvetelo in so mu cvetovi blesteli v svetlih poletnih nočeh, je prekipevalo kraljevo srce v velikem veselju. In dal je odpreti zakladnico in iz nje je prinesel zaponke in verižice in prstane iz čistega zlata. In okrasil je cvetoče drevo z zlatimi verižicami, biserne nize je ovil okoli cvetočih vej ter okrasil nedopovedljivo božjo krasoto -z bleščečo zemeljsko lepoto. Glej, sestrica! Zlata in okrasja ni v mojih rokah, sicer bi te ozaljšal, preljuba, kakor je storil tisti kralj. .. ”
Tu je svetnik za drobničko premolknil, se ozrl v brezo in videl, kako je lepa in kako stoji tu v vsej kipeči mladosti. Tedaj je pokleknil ter dvignil oči in roke k nebu, prepolno srce pa se mu je razgovarialo v skrivnostnem dvogovoru s Srcem Matere božje.
Še danes stoji breza tam, kier je stala v svetnikovih dneh, in z večno mladostjo je blagoslovljena. In kdor ima odprte oči, jo lahko prepozna med drugimi, kajti njeno lubje je nepoškodovano, kot brezmadežno srebro in veje ji bleste v zelenju listov kot temni biserni trakovi. Sekira, ki bi jo kdo nastavil na njene korenine, ki se razletela, kajti blaogoslov Matere božje je močneiši od človeškega železa.
**w*'
Prevalje
ČLOVEK
potrebuje ČLOVEKA
Čeprav v življenju večkrat doživimo, da je „človek človeku volk“, je vendar še prej in v globljem pomenu brat, sestra, prijatelj. Že najnežnejše obdobje v življenju vsakega od nas to potrjuje. Ob rojstvu se že vidno prepletajo niti socialnega in individualnega. Vsak novorojenček je enkratno bitje — oseba, ki pa kljub sicer že pretrgani popkovnici umre, če ga pustimo samega. Že golo človeško življenje je odvisno od drugih, kaj šele razvoj in vzgoja vsakega izmed nas.
RODIMO SE BOLJ ALI MANJ NADARJENI
Vsak otrok prinese s seboj neko dediščino, zasnove takšnih in drugačnih nagnjenj, sposobnosti, talentov. Ob pravilni vzgoji imamo možnost odkrivati otrokovo nadarjenost in usmerjati njegova teženja k čim večjemu razvoju.
Ne vem, če se zavedamo globljega pomena besede nadarjen. Prihaja od korena dar, darovati. Vsak dar je zastonj, podaril nam ga je nekdo, ki misli na nas in nas ima rad. Pri naravni nadarjenosti smo deležni večne Stvarnikove moči in dobrote, ki se prek staršev poklanja človeškemu rodu.
ČEMU RAZVIJATI SVOJE DAROVE?
Za vse velja: čim bolj razvijamo svoje talente, jih izkoriščamo in uporabljamo v dobro sebi in drugim, toliko bolj popolni postajamo. Seveda jih moramo razvijati v dobre namene. So ljudje, ki že v zgodnji mladosti zbujajo pozornost zaradi nadarjenosti. Žal, sama nadarjenost še malo pomeni, če človek nima možnosti, sredstev, da bi jih razvijal. Če hočemo, da bodo njegovi talenti čimbolj iz* koriščeni, ga mora družina in širša družbena skupnost razumeti in podpirati. Le tako bomo zadovoljni vsi, saj rezultati obogatijo širšo skupnost in ne le „imetnika“ talenta.
DRUŽINA — ZIBELKA RAZVOJA ČLOVEKOVE NADARJENOSTI
Zdravo družinsko vzdušje je najbolj naravno in prvo okolje, kjer se razvija človekova osebnost. Pri tem ima velik pomen vzgoja. Začne se že pri zakoncih. Drug drugemu bi morala pomagati, da bi ob družinskih dolžnostih še naprej razvijala svoje konjičke, skrite talente,
VZGAJATI Z LJUBEZNIJO
Pri vzgoji otrok se morajo starši zavedati, da vsi otroci ne dojemajo enako. Kar od enega otroka tako rekoč „odleti“, se ga ne „prime“, to se drugemu zasadi globoko v srce, ga grenko žali in boli ali pa sili k obračunu, poravnavi, včasih celo k maščevanju. Enemu morajo „stokrat“ isto stvar prepovedati ali zapovedati, pa še nič ne zaleže, drugega pa že sam pogled ali namig spravi na noge. Zato pri prvem sploh ne gre zlepa, pri drugem pa samo z lepo besedo kaj opravijo, medtem ko ga trda beseda odbije, boli, napravi plašnega in nezaup-nega ali pa tudi trmastega in upornega.	A.	Trstenjak
saj le tako postajata bogatejša in srečna.
Starši, ki poznajo svoje otroke, ki spremljajo njihov razvoj ifi zanimanja, bodo lahko kmalu opazili, da ima njihov otrok za nekatere dejavnosti več smisla kot za druge. Poznamo družine, kjer so vsi njeni člani izredno glasbeno nadarjeni ali nPr. zlahka obvladajo več svetovnih jezikov; drugi spet nihajo težav pri navezovanju stikov z ljudmi, so izredno komunikativni itd.
Poznam družino, kjer otroku nudijo res vse možnosti za vsestranski razvoj. Trud in prizadevanje staršev, šole, krožkov ni bil zaman. Sin (zdaj že študent) ie vsestransko razgledan in izredno delaven na raznih področjih (modelarstvo, smučanje,
glasba, elektronika, fotografiranje). In kar je še več vredno: ob vsem tem je izredno skromen in tovariški. Za vse to se ima v glavnem zahvaliti svojim odprtim in razumevajočim staršem.
Zanimivo je, da starši ob svojih otrocih prav tako razvijajo ali ce!o odkrivajo svoje neznane talente. Marsikateri oče in mama postaneta z leti odlična pedagoga. Tovrstna „žilica“ bi verjetno ostala neizrabljena ob izvolitvi samskega stanu.
Najdejo se tudi taki starši, ki v zdravem duhu tekmujejo s svojimi sinovi in hčerami. Pri tem imajo namen izvabiti iz otrok čimveč skritih nastavkov in različnih sposobnosti ter usmeriti njihovo prekipevajočo energijo v pravo strugo. Rezul-
tati takega medsebojnega vplivanja oziroma „konkurence“ so navadno zmagoslavje mlajše generacije. To pa je konec koncev tudi pravi namen staršev.
Družine s številnimi otroki nudijo še več možnosti za medsebojno vplivanje in razvijanje darov, ki so v prid zdravim medsebojnim odnosom:	odpoved,
nesebičnost, medsebojna pomoč, učenje prositi in odpuščati itd. Otroci so lahko z dobrim zgledom drug drugemu v pomoč in spodbudo, čeprav ne manjka nujno potrebnega ravsanja in pretepov.
„Edinca je težje vzgajati kot štiri otroke. Kjer jih je več, se sami vzgajajo, opozarjajo drug drugega na napake in se spodbujajo k dobremu," mi je pripovedoval oče številne družine.
M. M. S.
rnovomošni spomini
bernord jože cjoličnit
frončištan Šmihel nad mozirjem 12julij 1981
BOLJE kasno kot nikoli, pravi pregovor. Šele zdaj smo prejeli nekaj slik z nove mahe p. Bernarda.
Zgoraj je novomaSnik s samimi ",Avstralci", ki jih mnogi poznate. Od leve proti desni: P. Lovrenc, bivša s.Majda, dr.Ivan Mikula, nala s.Ema, p. Stanko, novomaŠnik p. Bernard, bivSi avstralski provincial p. Campion (zdaj v Rimu pri vodstvu franiiSkanskega reda) in s. Marija.
1°
Fr. Basil Valenlin O.F.M.,
Baraga House
19 A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kov, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
• Prisrčna zahvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da sta letošnji DAN OSTARELIH in popoldanski VVALKATHON istega dne tako lepo uspela. Preveč jih je, da bi našteval imena: pri odrskem nastopu za naše upokojence pred kosilom, pri postrežbi in seveda pri organizaciji VValkathona. Poleg Glasnikov in ansambla Triglav pa bi le rad posebej omenil geelongski pevski zbor, kije prijel ta dan med nas. Geelongskim pevcem sem hvaležen za petje med mašo in tudi kasneje v dvorani. In zahvalil bi se rad tudi gospe Danici Colangelo, ki je bila s svojim možem Francom, Tržačanom, prvi? med nami, za njeno odlično solo-petje.
Ostarelih se je pri nas zbralo to leto nekaj pod Štirideset. Žam sem mnoge pogreval — za več med temi vem, da bi radi priJli. Škoda, saj je dan vsem prisotnim prinesel toliko zadovoljstva. Naj bi bil ta dan vsako leto lepši in zares uspešnejši tudi po Številu prisotnih ostarelih rojakov.
Eno se je lahko ta dan vsakdo prepričal: nali ostareli rojaki niso nikaka žalostna skupina povešenih obrazov, ampak sami veseli ljudje, ki vse mlajše denejo v koš. In kako si znajo tudi za zabavo postreči sami! Sestri Kati Hartner in Anica Kuri s svojim lepo ubranim petjem, Marcela Bole z recitiranjem svojih pesmi . . .
• VVALKATHONA se je letos udeležilo manj hoda-čev. Mnogi očitno postajajo utrujeni — ne s hojo, ampak pri nabiranju sponzorjev. V tem pa je krivda naje generacije, ki v mnogih primerih ne zna ceniti dobre volje mladine. Menim, da je prosilec zadovoljen tudi z dvajsetimi centi, če pridejo iz srca — težko pa prenese surovo besedo, CeS saj sem že dal, pusti me pri miru! V tem ni ravno vzgajanje naSe mladine k darežljivosti in je obenem dokaz, da tudi med nami manjka srčne kulture. Prosilec naravno izgubi pogum in odpove . . .
Bil sem presenečen, da so naši računarji kljub manjšemu Številu udeležencev iz pol ugotovili, da bo končna vsota letošnjega VValkathona le malo manjJa od lanske: $ 4.221,24. Sicer Številka ne more biti točna, ker pride kak posamezni dar Se kasneje, računarji pa v naglici tudi ne morejo razbrati vseh čačk iz Številk nabiralnih pol. Prehude razlike pa običajno ni.
Tudi letos smo razdelili nekaj nagrad tistim udeležencem, ki so se posebno izkazali. V mladinski skupini (do 25 let starosti): IVANKA KROPICH je za
15. oktobra 1981 •
najviJjo nabrano vsoto ($ 775,12) dobila moderno namizno uro, ki kaže tudi svetovni čas. — VERONIKA FERFOLJA je kot druga (nabrala $ 406,74) dobila zapestno uro. — Tretji je bil RAJKO JAGER (iz " Geelonga): nabral je $ 264,— in dobil zelo praktično svetilko na baterije.
Od skupine starejših udeležencev hoje je dobila nagrado (radio) SESTRA MAKSIMILIJANA. Nabrala je vsoto $ 678,35.
Kot najmlajži je dobil za hojo nagrado petletni SIMON ŽELE iz Geelonga, kot najstarejša udeleženka pa gospa TINKA URH. Spominček na udeležbo so prejeli tudi vsi, ki so nabrali več kot petdeset dolarjev.
Vsem udeležencem naj bo tu izrečena iskrena zahvala. Enako sponzorjem, ki ste akcijo podprli. U-pam, da bo ves denar fim prej prišel, da zaključimo račune.
• Tudi letos so imeli bivši fantje Baragovega doma kaj prijetno srečanje: na soboto 26. septembra so se zbrali v dvorani k družabnemu večeru. To leto smo praznovali že 21. obletnico hostela. Ker “Bleda” m več, nam je letos igral orkester “Kristal”. Zahvala!
Marsikdo ob takihle prilikah spraSuje za prijatelja, ki ga ni nikjer več. Kot bi se zabubil ali vdrl v zemljo. Pa je Skoda, saj prav takale Srečanja znova vzpostavijo stare vezi. Potrebujemo jih.
• V petek 2. oktobra zvečer je senator Mi?a Lajovic otvoril v naši dvorani izredno zanimivo in bogato razstavo perzijskih in orientalskih preprog, vse čudovito ročno delo in nekatere vredne težke tisočake-Razstavo je priredil rojak Slavko Kralj, lastnik Galerije Modigliani (in Ljubljana Holdings) v Ade-laidi, ki preproge tudi uvaža in prodaja. Nedavno je imel svoj del pri razstavi v Exhibition Building v Melbournu, pa se je ponudil, da bi v dobro našemu Skladu za Dom počitka razstavljal tudi pri nas. Deset odstotkov od morebitne prodaje bi Slo v na! Fond, poklonil pa nam je tudi originalno preprogo v vrednosti $440,- za sreČolov v isti namen.
Razstava je imela oglas v Heraldu in v lokalnem časopisu ter je vabila obiskovalce za soboto, nedelj0 in ponedeljek (3., 4. in 5. okt.). Ogledalo si jo Je poleg Slovencev mnogo tujcev, Sal nekateri očitno z napačnimi nameni. Po vsej verjetnosti se je moral
nekdo na nedeljo zvečer skriti v dvorani, daje ponoči °d znotraj odprl vrata ter domenjen s skupino izvršil krajo: izginilo je 49 najvrednejših preprog v skupni bednosti $ 119,950, med njimi Cashen perzijska preproga v vrednosti 14,000. Tako policija kot lastnik u-Pajo, da bodo preproge slej -ko prej prišle na dan, saj ni lahko prodati. Kot n.pr. umetniSke slike je tudi vsaka preproga edinstveno ročno delo.
Zal nam je, da se je lepa razstava tako končala na Škodo dobrohotečemu g. Kralju. A naj omenim, da 8- Kralj kljub vsemu ni hotel spremeniti svoje obljube 'n je dal od izkupička vsoto $ 600.- za naŠ Fond Do-1113 ostarelih. In naj dodam, da naše preproge ni nihče ^kradel (bila je za dobro izvedene tatove prepoceni) In srečke po en dolar Se prodajamo. Čimprej bomo Vse prodali, prej bo Srebanje, kdo bo preprogo dobil.
*	Enkrat na leto se zberemo v stolnici verniki raznih Narodnosti, ki so prišle v melbournsko nadškofijo. Zseljenski duhovniki somaSujemo z nadškofom. Le-*°s je bila za to srečanje izbrana nedelja 11. oktobra J11 čas svete maše ob pol štirih popoldne. Nadškofa, ki J® v Rimu, je letos nadomeščal kot glavni maSnik Skof Čampo iz Port Pirie, S. A., ki je pri avstralski Škotski konferenci zadolžen za izseljenske zadeve.
Slovencev se nas je zbralo kar lepo število z narod-n° zastavo in cerkvenimi banderi, tudi precejJnja sku-P'na narodnih noš. Slovenski par — Miriam Kirn in J°ze Vufko — nas je dostojno predstavljal ter pri dajanju k oltarju prinesel kruh in vino.
Wl
Poroko smo imeli v tem času pri nas eno: pove-
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Želite moško obleko ali ženski kostim po meri, kontinentalnega kroja, prvovrstne izdelave in po zmerni ceni?
Izbira blaga pri nas, ali pa ga nabavite sami. Priporočata se Vam krojača
ANTON LUDVIK in ALBERT LOGAR 222 Gertrude Street, Fitzroy, Telefon: 41 5735
'Jenje civilne poroke. Za te ne objavljam imen, ra-2en če bi zakonca izrecno tako želela.
Rad pa bi za kroniko omenil poroko, kije bila dne septembra v hrvaški cerkvi sv. Nikolaja Tavelica v ^lifton Hillu: nevesta je bila MARIA KOVAČEK iz Sljeka, ženin pa PETER ANTON BOBEK, iz znane Sentalbanske Bobekove družine, rojen na Reki.
Obema paroma iskrene čestitke!
*	Krsti so bili v naSi cerkvi sledeči: Dne 19. septem-je krstna voda oblila ANGELCO, hčerkico Marka “'TARJA in Ivanke r. Bogataj, Northcote. — Tudi ^ u^ina naSega električarja Jerneja PODBEVSKA in are r. Troha, Noble Park, se je povačala za hterkico „ JOANNE. KrSčena je bila 27. septembra. — Dne . • oktobra je bil krst ANE MARIJE, ki stajo prinesla ^ Airport West Mirko LAIČ in Ana r. VratariČ. — Dne ■ °ktobra pa je krSčevala družina Ivana DENSA ter nIe^e r. Žižek, Westall. Sinku bo ime MARTIN, '--estitke vsem družinam z novorojenčki!
y V petek 18. septembra je v Frankstonu izdihnil pr APO VIČIČ. Dobil je srčni napad (enega je že J imel) ter je sam klical rešilni avto, a naSli so ga
po ^ Ueh
in v nezavesti. Napadu je podlegel kmalu 3j Prevozu v bolnišnico. Pokojnik je bil rojen dne niaja 1927, Pasjak, župnija JelJane. V Avstralijo
je prišel leta 1949 in je ostal samec. Po avtomobilski nesreči pred nekaj leti je bil predčasno upokojen. Živel je samotarsko življenje v Frankstonu.
Na predvečer pogreba smo v slovenski cerkvi ob njegovi krsti zmolili rožni venec, po pogrebni maši v torek 22. septembra pa smo Vladka spremili na keilorsko ppkopališČe na slovenske skupne grobove.
Pokojnik zapušča v Evropi brata in dve sestri, tu pa tudi nekaj sorodnikov. Vsem iskreno sožalje, Vladka priporočam v molitev.
• Kot sem omenil že v prejšnji tipkanji, bo v novembru med nami nadpastir ERIC GERARD PERKINS, Ikof— pomočnik za naš okraj Melbourna. Na nedeljo 22. novembra bo imel malo ob ENAJSTIH (običajna deseta maša ta dan odpade!), med katero bo podelil zakrament svete birme našim letošnjim kandidatom. (Če bi se rad podražil še kdo odraslih, ki Se ni bil pri birmi, naj se takoj prijavi!) Obenem bomo proslavili tudi srebrni jubilej, kar ima Melbourne stalno slovensko dušnopastirstvo.
Škofa bodo pred maŠo pozdravili otroci v narodnih nošah pred vhodom v cerkev. Po maSi pa bi se z njim sestali vsi skupaj v dvorani pri domačem srečanju, kakor smo jih Že vajeni. Gospodinje naprošam , da doma kaj pripravijo in .prinesejo s seboj. Nič ne dvomim, da bodo mize obložene, kot so običajno pri naših srečanjih.
Skof Perkins bo tokrat prvič med nami. Pripravimo mu prijetne spomine na našo skupnost!
• Slovesnost PRVEGA OBHAJILA bomo imeli pri deseti masi teden kasneje. Bo res že prva adventna nedelja, pričakovanje Odrešenika. Tako simbolično kar lepo so upada s pričakovanjem mladih src, ki bodo Jezusa prvikrat prejela v svoje jaslice . . .
• Na keilorskem pokopališču se bomo zbrali k molitvam za pokojne na nedeljo 1. novembra opoldne. Kot običajno bom blagoslovil vse naše grobove.
Enako bomo obiskali pokopališče v Geelongu po maši na drugo novembrsko nedeljo (8.nov.). In prav tako v VVODONGI, kjer bo slovenska maŠa na tretjo nedeljo (15.nov.) ob petih popoldne. Ker ima mesec pet nedelj, obiska Wodonge ni potrebno prestavljati.
UMRL JE dne 1. septembra po daljši bolezni zaslužen slovenski duhovnik in kulturni delavec DR. FERDINAND KOLEDNIK. Svojo zemsko pot ie končal v Podgorjah (Maria Elend) na Koroškem, kjer je preživljal zadnja leta. Pokopali so ga v cistercijanskem samostanu Rein pri Gradcu, kateremu je zapustil hišo “Domus Christi”, dotim je svoje številne rokopise ter prevode “Jurija Kozjaka” namenil stiskemu samostanu. Poleg prevodov te znane Jurčičeve povesti v številne jezike je dr. Kolednik prevedel tudi veliko drugih leposlovnih del (krajša in daljša lurčičeva dela, dela Meška, Golca, Finžgarja...) Naj omenim, da je v francoščino prevedel tudi TerČeljevo povest “Vozniki”, ki smo jo v MISLIH zaključili v prejšnji Številki. V francoščino, nemščino in hrvaščino je prevedel tudi mladinsko povest urednika MISLI: “Tonček iz Potoka” in sta prva dva prevoda izšla v knjižni obliki, zadnji pa kot podlistek Časopisa Gradiščanskih Hrvatov v Avstriji.
Dr. Kolednika je Francoska akademija leta 1938 nagradila z zlato medaljo “za zasluge v prid francoskemu jeziku na tujem”. Za odličen prevod “Voznikov” pa mu je leta 1955 ista akademija podelila nagrado “Prix Langlois”.
Dr. Kolednik je med vojno mnogo trpel (Nemci so mu v zaporih med mučenjem razbili kolena, izvršitve smrtne obsodbe pa ga je rešil konec vojne). Po vojni je deloval v avstrijskem begunskem taborišču in med izseljenci v Franciji, dalje v ZDA
Priporočam sc Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPA1RS
1/117 LEWIS RD., WANTTRNA SOUTH, 3152,
VIC. — Telefon delavnice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
in Kanadi, nekaj Časa je tudi misijonaril v Evka-dorju. Končno so ga noge prisilile, da se je ustalil na Koroškem, kjer je seveda dalje ustvarjal in prevajal. S širjenjem slovenske knjige v velikem svetu je tujino seznanjal z našim narodom in njegovim kulturnim bogastvom. S tem se je pa tudi sam za vselej zapisal v našo kulturno zgodovino.
SLOVENCI smo narod pevcev, pa naj kdo reče kar hoče: petdesettisoč jih prepeva po raznih pevskih zborih. Danes je po Sloveniji osemsto odraslih, petsto cerkvenih in prav toliko tudi mladinskih zborov ter okoli sedemsto oktetov. (Vsaj ta zadnja Številka se mi zdi nekam čudno visoka in bi sklepal na tiskovno pomoto. A tako sem bral črno na belem. Op.ur.)
Zborovsko petje je v Šestdesetih letih zašlo v hudo krizo, iz katere gaje rešil “Tabor pevskih zborov”, ki so ga pričeli v St.Vidu na Dolenjskem. Tabor propagira slovensko narodno pesem, zbližuje in združuje vse, ki imajo slovensko pesem radi. Odkar prirejajo ta “Šentviški tabor”, je zborovsko petje po Sloveniji spet v razcvitu, pa tudi kvaliteta zborov se je zelo dvignila. Pišejo, da bo kmalu dosegla tisto kvaliteto, ki so jo imeli zbori v naši domovini v prvi polovici tega stoletja. Takrat so namreč sloveli po vsej Evropi.
NA BLEDU so bili z avgustom kar zadovoljni z gosti. Zabeležili so 97.000 prenočitev — precej vec kot lani. Od tujih gostov so bili po številu na prvein mestu Nemci, na drugem pa Nizozemci. Pa tudi Angležev, Belgijcev in Italijanov ie bilo vet kot lani. Blejski grad letos števila obiskov ni zvišal, obiski na Blejskem otoku pa so občutno porastli.
Po poročilih vemo, da se marsikateri domači in tuji obiskovalec Bleda čudi, ko obišče božjepotno cerkvico na otoku in'vidi, da je zgolj muzej. Oblasti v njej ne dovolijo bogoslužja niti ob gotovih p11' likah v letu. Tudi verniki okolice so že večkrat zaman prosili za to. Kot je znano, je pokojni arhitekt Bitenc tako Čudovito uredil otok in grad praV pod pogojem, da bi cerkvica Blejskega otoka zopet služila svojemu prvotnemu namenu. Zal so oblasti po končanih restavracijskih delih na svoje obljube arhitektu pozabile...
IZ PTUJA poročajo, da so v Rebelčji vasi arheologi odkrili žarno grobišče z okoli sto grobovi. Odkrili so tudi peči za žganje keramike, kakor pricaio o naseljenosti kraja že v četrtem stoletju pred Kr-tudi najdeni ostanki stavb. Pod to antično plastjo pa so naleteli tudi na pomembno najdišče iz mlajše kamene dobe. Najdeni predmeti — sekire iz serpentina, razna strgalca in dleta — dajo arheologo«1 slutiti, da so na sledi naselbini iz drugega tisočletja pred Kristusom.
KOPRSKA IN KRAŠKA letina grozdja bo P° mnenju strokovnjakov letos še bolj kakovostna kot
rekordna v letu 1971, bo jo pa manj kot lani. Računajo, da bo koprska klet letos dobila okoli 600 vagonov grozdja, sežanska pa 200 vagonov. Na Koprskem se je trgatev začela letos 20. septembra, n? Krasu pa štirinajst dni kasneje. Torej je letošnja trgatev kar tri tedne prej kot je bila lani.
IZ DOLENJSKE pa poročajo, da je velika pridobitev za dolenjski vinorodni okoliš otvoritev vinske Polnilnice pri leskovškem gradu. V novi polnilnici bodo ustekleničili lahko 2500 litrov vina na uro. Blizu tiso? vinogradnikov—koperantov se bo posluževalo nove pridobitve.
LAŠKA PIVOVARNA je dobila že četrtič nai-višje priznanje na svetovni razstavi piva in brezalkoholnih pijač (letos že dvajseta, bila pa je v Amsterdamu na Nizozemskem). Zlate medalje sta dobila laški “Golding” in “Termalni desert”, pivo Zlatorog” pa je dobilo srebrno. O priljubljenosti laških piv nam pove tudi poročilo, da so v postnih mesecih prodali en milijon steklenic na dan.
PA NE GRE V PROMET samo pivo; poročilo Pravi, da se je tudi prodaja slatinske vode v letoS-niern poletju povišala za dva odstotka. V tem ča-su so napolnili 124 milijonov steklenic slatine in Prodali 33 milijonov litrov svinga ter drugih brezalkoholnih pijač. Tujim kupcem je bilo prodanih >1 milijona steklenic slatine, kar je za osem odstotkov več kot lani v istem času.
^ LOGARSKI DOLINI so celjski pl&ninci od-Drli nov planinski dom, ki ima štirideset ležišč in °semdeset sedežev v restavraciji. Nekaj tisoč prostovoljnih ur so planinci žrtvovali za uresničitev r‘a<*rtov, pa Se tako so gradbeni stroški znašali okoli sedem milijonov dinarjev.
V	ŠMARTINU pri Kranju so imeli 20. septembra osebno slovesnost: v nabito polni cerkvi je nadškof u*tar ob somaševanju Škofov Jenka in Leniča blagoslovil doprsni kip ter spominsko ploščo Friderika araga. Glava je delo akademskega kiparja Franceta oršeta, plošča pa inž. arhitekta Marinka. Slavnostni Sovor je imel pisatelj Alojz Rebula, ki je nedavno iz-novo knjigo o misijonarju Baragu. Živo je orisal aragov svetniški in Človeški lik. Glasbeni del pa so PrisPevali združeni pevski zbori kranjske dekanije P°d vodstvom dirigenta Jožefa Močnika.
Spominska plošča se glasi: Škof FRIDERIK BA-AGA, misijonar med Indijanci v Severni Ameri-l> ie deloval v tej cerkvi kot kaplan v letih 1824 — 1828.
NEKA Bernarda Peček je v študentovskem li-stu ‘Odmevi z Mure” (izhaja v Murski Soboti) za-P>sala:“Tja v stari svet ne gre vet moja pot.” Babi-a ji je govorila, naj bo pridna, ubogljiva, z vero
v Boga, Bernarda- pa ie v “samoupravni socialistični in federativni Jugoslaviji” iz dneva v dan prejemala “popolnejšo zavest”. Zato je babici in dedku dokazovala, “da po vsem tem, kar sem se naučila v soli in kar vsak dan poslušam, ne morem vet verovati”. Bernarda “razume”, da starši verujejo, saj “nimajo kakih visokih šol”, ne vedo kot ona, da je “Cerkev vselej uničevala napredne ljudi z inkvizicijo, ker se je bala, da bi ljudje spoznali njihovo laž in prenarejanje”... Z očetom se pogosto prepira v razlagi samoupravljanja, oče namreč trdi, “naj bi rajši tisti, ki sedijo na sestankih, več delali”. — Žal je takih Bernard doma vedno več...
LJUBLJANSKI “Nedeljski dnevnik” je prinesel 13. septembra letos celo stran o tem, kako Slovenci neodgovorno in brezbrižno izgubljamo svoj jezik, kako se raba slovenščine v javnih službah zmanjkuje iz leta v leto ter je začela ite celo po kulturnih ustanovah prevladovati “jugoslovanščina”. Žalostna dejstva, na katera je zdomski in zamejski tisk že dolgo opozarjal. Tudi MISLI so že precej pisale o tem, pa bile tudi zaradi tega ožigosane, da “ne ljubijo domovine”...
NiČ novega torej, kar je tako nenadno in obenem žal tako pozno odkril Juš Turk v Nedeljskem. Vesel sem samo, da se za njim ni bal “odkritja” tako glasno ponoviti naS etnični radio (vsaj 3EA). Dejstvo pa je, da je za taka in podobna poročila dvoje različnih meril: eno je za domači okvir in drugo za rojake na tujem. Iz preteklosti je znano, da celo dobesedna objava iz domačih listov, doma sprejeta ali vsaj tolerirana, velja v zdomstvu za “protidomovinsko” in “protidržavno”, za “lažno propagando, ki se v zdomstvu trudi za rušenje Jugoslavije”...
Ravno ob dejstvu izgubljanja jezika se vidi, kako malo velja doma državna ustava. Ne le glede jezika
—	v nič manjši meri tudi glede svobode vere.
VVINE Dl NE and DANCE Razvedrilo, domato hrano in pijačo Vam nudi
LAKE VIEW RESTAURAIMT
in RECEPTION CENTRE
42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, M.S.W., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporoSata MILI in JAKOB BOŽIČ
1
Evangelij:
ZVESTOBA V MALEM BO NAGRAJENA Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Gospodar se je odpravljal na potovanje in je poklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje: enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je odpotoval. Tisti, ki je bil prejel pet talentov, je takoj šel z njimi kupčevat In je pridobil pet drugih. Prav
00244 fossda
tako je tudi ^prejel dva, pridobil dva druga. Tisti, ki je prejel j® Šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja s p	oig0 £asa pg je prjge| gospodar teh
služabnikov	z njimi račun. Pristopil je tisti, ki je
bil prejel 0>et j !n ie prinesel pet drugih talentov ter rekel: „G°SP ig0ya er|tov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridob^j n,a|®°sPodar mu je rekel: „Prav, dobri in si bil zvest, čez veliko te bom po-
tudi tisti, talenta si
slavil: pojdi %6|))Svojega gospoda!" Pristopil je ki je prejel »a ^ in je rekel: „Gospod, dva t 9 t . u9a s '1= •’>ri 1n
|c '■'j	j	j
mi izročil, 9 , ^ _u9a sem pridobil." Njegov gospodar rnu je rekel’ 'e ^ fi 1n zvesti služabnik, v malem si bil
zvest, čez ve'e Postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!" ^rlS.^athUc,i *a> k' Je bil prejel en talent, in je rekel: „GosP^j6 te, da Sj tr£j č|0Vek: žanješ, kjer nisi sejal, in P° )f1 v ^lsi vejal; zbal sem se in sem šel ter zakopal tvol ^ jeerr,|j°. Glej, tu imaš, kar je tvojega." Njegov g°sP, Ogovoril: „Malopridni in leni služabnik! Vedel slj( b| (jjj11’ kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem veja,! ^ ^oral dati moj denar menjavcem in ob svojem yUi5|)tla2 prejel svojo lastnino z obrestmi.
Vzemite	^	Haita	tielamn	Lri	i	m	o	/IabaI	tn
9a dajte tistemu, ki ima deset ta-
lentov!	(JClor 'maj se bo dalo in bo imel obilo;
kdor pa ninV <6 v ° vzelo še to, kar ima. Neporabnega služabnika	v temo; tam bo jok in škripanje z
zobmi." M*	9,1 14^15. 19-20
BOŽJI DAROVI
JEZUS je govoril v prilikah, da so ga preprosti ljudje razumeli. Tudi naša zgodba je bila poslušalcem kaj razumljiva, kakor je tudi nam, ki jo danes beremo. Čas je ni postaral in Človek se ni toliko spremenil, da bi danes njen božji nauk ne veljal vet.
Gospodar je razdelil talente: pet, dva in pa enega. Prva dva, ki ju je obdaroval, pridobita z njimi prav toliko novega denarja, kolikor so
bili dani talenti vredni In ko gospodar z njima dela obračun, ju pohvali ter nagradi s tem, da smeta v njegovo veselje. Tretji pa ni danemu talentu ničesar dodal: skril ga je, zakopal 11 strahu, da bi mu ga morda kdo ne ukradel Istega, kot ga je dobil, je hotel vrniti gospodarju v prepričanju, da bo gospod vesel in zadovoljen, ko bo svoj talent dobil nazaj. Kot vemo, je prišlo drugače: gospodar res sprejme vrnjeni talent — služabnika, ki ni z njim pn' dobil niti skromnih obresti, pa kaznuje..-Neverni ljudje velikokrat zatrjujejo, da ]e vera odtujitev Človeka od njegovih življenjskih nalog. “Vera je opij za ljudstvo!” se glaSl znano geslo, ki ga ponavlja komunizem. Odtujitev od življenjskih nalog pa naj bi prinesla vera zato, ker pač postavlja svoj cilj v onostranstvo. Ravno gornja Kristusova prilika
&a nam zgovorno pokale, da ta očitek vsaj teoretično ne drži. Pa ne samo to: dokazuje tudi, da je prav nasprotno res. Le kateri drugi nauk, svetovni nazor ali katera znanost dajejo človeku tako močne nagibe za izrabo vseh danih mu talentov, kot ravnoKristus, pa naj 'e vzamemo te talente kot naravne ali pa kot nadnaravne darove?
Ce razumemo talente kot naravne darove:
C'
1Qspodar zahteva z obljubo veselja oziroma z ?r°žnjo kazni, da tlovek z danimi božjimi da-r°vi trguje. Kako spričo, tega božjega povračila °bledijo vsi drugi možni nagibi, zaradi katerih naj bi tlovek delal, se žrtvoval in spreminjal svet! Tu je sila, ki človeku res lahko pomaga,
1 ]i ni nadomestka. Kakšno težo ima ob njej• n-pr. zgolj zavest, da sem z delom nekaj dob-Tega storil, poplačano pa mi ne bo nikoli; ali
marksistična obljuba, da bodo zanamci zaradi mojega današnjega dela enkrat živeli v svetlejši in lepši bodočnosti; ali pa, če se trudiš le zato, da bi bil kot dober delavec razglašen za “heroja dela”? Vse to se ne da primer jati s Kristusovo obljubo, ki jo je dal zvestemu služabniku, kateri je izrabil dane talente.
Ako hočemo razumeti talente kot nadnaravne darove, pa si preberimo tale opis kristjana: “Kristjani so služabniki, katerim Gospodar Jezus pusti v oskrbo .svoje darove, da jih nalože na obresti, poskrbe za razvoj Njegovega kraljestva in mu tudi poročajo o svojem početju. ”
Širjenje božjega kraljestva po svetu ni le nekak šport posameznih zagnancev, prenapete-Žev v Cerkvi, ostale člane pa vse to prav nič ne briga. Nikakor ne. Delati za božje kraljestvo je dolžnost slehernega kristjana. Božje življenje, ki smo ga prejeli s krstom, in pa božja resnica, s katero smo se kmalu po krstu seznanili, sta dva Kristusova talenta, ki morata rasti. Če menimo, da je kar dovolj krst kot tak, se to pravi: zakopati talent. In kaj je Kristus mislil o tem, nam je znano iz zgodbe. Tudi za uporabo talentov krsta ter znanja o božji resnici je na koncu določen obračun: dobiček ali izguba, veselje ali tema... NihČe se ne more temu izogniti, odloča pa vsak sam, kako bo ta obračun izpadel v njegovem primeru.
Vsak kristjan je torej že kot kristjan dolžan, da je priden in vesten delavec. Izraba danih talentov mu ni le nasvetovana — spremlja ga kot krščanska dolžnost. Njegov krščanski poklic mu narekuje, da mora biti tudi v tem zavzet in pošten spreminjevalec sveta: da sodeluje in vpliva po sindikatih, v podjetju svojega dela, pri raznih dejavnostih občanov, v politiki... Obenem pa naj se trudi z božjim kvasom prekvasiti svet okrog sebe ter ga pre-sijati z božjo lučjo. “Vse prenoviti v Kristusu!” je geslo, vredno slehernega kristjana, ki se zaveda svoje dolžnosti. V tem dobi naše potovanje skozi Čas svoj globoki pomen in namen, enkrat pa tudi — po Kristusovi obljubi v gornjem evangeliju — božje plačilo.
In ti veličastni človekovi nalogi, tako naravna kot nadnaravna, naj bi bili odtujitev Življenju, odklon od stvarnosti?	Po	br
NOVI GROBOVI
Dne 22. avgusta je v Cabramatti na svojem domu umrl MAKSIMILIJAN ČERNEC. Rojenje bil 20.sept. 1921 v Gradcu v Avstriji. Poročen je bil z zdaj Že nekaj let pokojno Marijo r. Podlesnik. Maks je že nekaj let bolehal. Zapušča sina Evgena, ki živi s svojo družino v Viktoriji, hčerko Ireno por. Helderman in pa hčerko Bernadette por. Morin. Pogrebna masa je bila v naši cerkvi na dan 28. avgusta, nato ie sledil pogreb na slovenski del pokopališča Rookvvood.
Dne 8. sepfembra pa je v bolnišnici v Ryde,N.S.W., zaključil svoje zemsko življenje rojak JOHAN GLAJ-NARIČ. Pokojnik je bil rojen 27. decembra 1902 v vasi Sedlarjevo ob Sotli. Leta 1943 se je v Nemčiji poročil z Justino r. Mlakar. Dne 19. avgusta 1949 ie družina na ladji “Fairsea” emierirala v Avstralijo, kjer se je Johan najprej zaposlil v Oueenslandu, kasneje pa so presedljali v N.S.W. Žal se je Johanu začela kmalu oglašati Živčna bolezen. Zdravje se mu ni več vrnilo in dolga leta je moral preživljati v bolnišnici. Zadnja leta je bil v Rotheran Nursine Home, Ryde, kjer je tudi umrl. Poleg žene J‘ustine zapušča tudi sina Marjana (36 let) in hčerko Silvijo por. Vukelič (35 let). Pogrebno mašo smo opravili v naši cerkvi, pokopali pa smo pokojnika na slovenskem delu pokopališča Rookvvood.
Oba pokojnika se radi spomnimo v molitvi, sorodnikom pa iskreno sožalje. R.I.P.
SLUŽBE BOŽJE so pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu vsako soboto ob sedmih zvečer (vigilna), ob nedeljah pa ob 9:30 dopoldan. To ie služba božja naŠe skupnosti, pri kateri naj bi se zbirali v čim večjem številu. Pri njej naj t)i prejemali moč za naše krščansko življenje, obenem pa naj bi utrjevali tudi vezi med seboj. Zato prihajajmo k našim službam božjim samo kot verniki in rojaki iste krvi — strankarsko politiko pustimo ob strani. Da hočemo biti dobri katoličani in zavedni narodnjaki, to naj nas druži v eno složno družino! Kakor je vsaka družina zaključen krog in celota zase: oče, mati, otroci — tako naj bo tudi naša izseljenska družina prosta vsakega tujega vpliva. Če iskreno pogledamo v bližnjo preteklost, moramo u-gotoviti, da ie bila med nami sloga vse dokler ni prišel zunanji vpliv in opravil svoje. Učimo se iz preteklosti, saj je zgodovina najboljša učiteljica, če jo le poslušamo.
Fr. Valerian Jenko O.F.M.,,
St. Raphael’s Slovenc Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, St. RaphaeCs Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Tel.: 682 5478
WOLLONGONG ima slovensko mašo v nedeljo 8.novembra ob petih popoldne v Villa Maria kapeli; in potem zopet 13. decembra. V novembru bo od treh pa do m^še slovenska šola, v decembru pa P° maši prihod Miklavža v stolnični dvorani in nastop otrok. Starše prosimo, naj doma pripravijo otroke za razne glasbene nastope. Prav je, da nadaljujemo z našo lepo tradicijo svetega Miklavža.
CANBERRA pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 15. novembra in nato 20. decembra. Dokler sem sam, bo sveta maša vselej ob šestih zvečer. Je v cerkvi—šoli sv. Bede, Red Hill. Pred mašo je prilika za spoved.
NEVVCASTLE ima slovensko službo božjo v nedeljo 29.novembra ob Šestih zvečer. Cerkev Srca Tezu-sovega, Hamilton. Pred mažo prilika za spoved, p° maši običajna čajanka v dvorani.
VSI SVETI so v Avstraliji zapovedan praznik. Letos pade 1.november ravno na nedeljo. Poleg redne službe božje ob pol desetih pri Sv. Rafaelu bo ob dveh popoldan tudi maša z ljudskim petjem na slovenskem pokopališču v Rookvvoodu. Opravili bomo tudi molitve za vse naše pokojne. Od lanskega obiska pokopališča se je Število grobov znatno zvišalo: odhajamo drug za drugim...
MAŠE ZA POKOJNE bomo opravljali v mesecu novembru. Zato nam vrnite listek z imeni vaših pokojnih, katere želite vključiti v spomin pri novembrskih mašah. Te listke boste dobili v novi številk* “Rafaela”, ki ca boste v teh dneh prejeli.
PRAZNIK KRISTUSA KRALJA bomo praznovali na nedeljo 22.novembra. Po sveti mali bomo izpostavili Najsvetejše ter obnovili s posvetitvijo vdanost Kristusu Kralju. Teden kasneje, na 29. novembra, pa je že prva adventna nedelja: priprava na božič se bo pričela. Seveda mislim notranjo Popravo, ne zunanjo. Pa o tem prihodnjič.
TUDI PRVIH PETKOV in SOBOT ne smemo pozabiti. V novembru sta ta dva dneva na šestega in sed-
roega, v decembru pa četrtega in petega. Na prve petke zado^čuiemo Srcu Jezusovemu ter se skušamo oddolžiti za Niegovo ljubezen, na prve sobote zadostujemo Marijinemu Srcu. Ta dan prosimo posebej tudi za naSo domovino, za duhovniške poklice in za Proglasitev Slomška ter Baraga med svetnike.
800—LETNICA rojstva sv. Frančiška Asiškega bo naslednje leto. Zato so se letos 4. oktobra pričele po vsem svetu razne slovesnosti temu priljubljenemu svetniku na tast. Namen proslav seveda niso zgolj zunanje prireditve. Za nas frančiškane naj bi leto pomenilo priliko in vabilo, naj se poglobimo v duha sv, Frančiška ter primerjamo svoje redovno življenje s svetnikovim. Res je, da njegovega visokega ideala nikoli ne bomo dosegli, kakor le nekdo dejal: Mnogo je frančiškanov, Frančišek Pa je samo eden!... Vendar se moramo neprestano truditi, da se ustanovitelju Hm bolj približamo.
III. DOBRODELNA VEČERJA je bila 1. avgust3 v Sheridan Hotelu, Guildford. Prinesla je na-^ernu gradbenemu fondu vsoto $928.32 in hvalen sem vsem, ki so podprli to našo prireditev. Tončka Stariha, ki nam je presbrbela dvorano, in Pomotnice ter pomočniki so imeli veliko dela s kuho in postrežbo. Vsem iskrena hvala! Hvala tudi Martinu Konda in njegovim fantom, ki so na prireditvi igrali. Naj omenim, da je v gornji vsoti tudi vključenih $363, ki jih je prinesla dražba avbe " ročno delo sestre Hilarije.
•
WALKATHON ob koncu avgusta je tudi dal močno Injekcijo naši nedograjeni dvorani:$2.718,04. Zasluga £re naSim mladincem in otrokom, ki so pridno iskali sPonzorje. Seveda tudi hvala sponzorjem, da so se odzvali prošnji udeležencev.
DVORANA je v zadnjem času dobila že precej do-°čnejšo obliko. Stoji že železno ogrodje, ki nam ga Je napravilo podjetje Mario Engineering, Smithfield. *°ram pa povedati, da račun za ogrodje Še ni pla-,an- Cena celotni konstrukciji (material, izdelava ln Postavitev) je bila nad $26.000. Zdaj čakamo zi-darja, ki nam je obljubil, da bo v kratkem začel zi-dati na sprednjem delu stavbe, kjer so sanitarije in 0 glavni vhod. A zdi se mi, da bo delo počasi napredovalo, ker ni financ. September je namreč me-Sec dveh polletnih obrokov za naSe dolgove in oba °dpla?ila skupaj sta znesla preko osem tisoč do-arjev. Prišel je tudi račun za elektriko, vodo in Jelefon... Zato bodo vaši darovi res dobrodošli, poagitirajte malo tudi pri tistih rojakih, ki se °slej Še niso odzvali ter prispevali k našemu grad-er,emu fondu.
^ OBISK MATERE v Ljubljani je hitro minil. Našem jo še kar pri dobri volji, četudi jo muči že devetega križa, saj bo v novembru izpolnila
n
Vljudno ste vabljeni na
MATURANTSKI PLES.
ki bo v NEDELJO,
22. novembra 1981 ob sedmih zvečer, AUBURN TOWN HALL, AUBURN, N!S.W..
Vstopnina za odrasle $ 5.-,
za mladino in upokojence $ 2,-
Vabi Slovenski šolski odbor, Sydney
85 let. Mama mi je naročila zahvalo vsem, ki mi nudite pomoč osebno ali pa v prid našemu verskemu središču. Za vse naše dobrotnike veliko moli pri vsakdanji sveti maši.
Ob obisku domovine sem bil tudi romar: obiskal sem božje poti na Brezjah, Ptujski gori, Sveti Gori, Velesovem, ViSarjah, pri Gospe Sveti, v Strunjanu, na Dobrovi pri Ljubljani, na Kostanjevici pri Gorici, pri Novi Štifti, v Nazarjih. Na nekaterih teh krajev. sem tudi opravil sveto mašo za duhovni in telesni blagor vseh naših izseljencev. Najlepši spomin mi bo ostal na romanje na Brezje (5. in 6. sept.). Na predvečer obletnice kronanja brezjanske Marije Pomagaj je bila sveta ma?a na prostem pred cerkvijo. Z beograjskim nadškofom Turkom in Škofom Leničem nas je somaševalo okrog 25 duhovnikov. Po maši ie bila tudi procesija s svečkami, med katero smo peli litanije. Sledil ie blagoslov z Najsvetejšim, ob devetih pa je bil v cerkvi koncert mladinskega zbora, ki redno prepeva na Brezjah. Peli so same Marijine pesmi. Ob desetih zvečer pa so somaševali letošnji novomačniki ter so jih pevci pozdravili z novo-mašno pesmijo. Sledilo je ČešČenje Najsvetejšega, opolnoči pa še ena sveta maša. Kljub pozni uri je bilo v romarski cerkvi veliko ljudi.' Nekateri so v cerkvi kar prespali in čakali jutra. Naslednji dan je bila zopet maša na prostem, pri kateri je bil glavni mašnik zopet beograjski nadškof. Imel sem srečo, da sem po tej maši opravil sveto daritev pri milostnem oltarju Marije Pomagaj: za vse naše rojake, sorodnike in dobrotnike.
GLEDE POMOČI za Sydney sem dosegel vsaj delno zadovoljivo rešitev. Proti koncu oktobra pride k nam v Svdney p. Evgen Ketiš, O.F.M., naš posinovljeni misijonar iz Toga, Afrika. Ostal bo med nami do maja. Zanj bo sprememba od napornega misijonskega dela, nam pa v pomoč. Po njegovem od-
hodu pa upamo dobiti patra, ki je imel lansko leto novo maŠo in je zdaj v Novem mestu, kjer se Že pridno uči angleščine.
Doma sem srečal tudi bivSe “Avstralce”: p.Lovrenca, s.Marijo, p. Stanka in novoma8nika p.Bernarda. Zadnja dva Je upata, da se kdaj vidimo v Avstraliji. P. Stanko bo to Šolsko leto v Londonu
na duSnopastirskem tečaju. Vsi pozdravljajo vse znance v Avstraliji. Pa tudi vsi slovenski Okolje po~ Siljajo vsem avstralskim rojakom tople pozdrave in blagoslov. Koprski Kkof dr. Janez Jenko mi je naročil posebno zahvalo za vse darove naSih rojakov, ki jih je prejel za cerkev v Novi Gorici. Tudi v bodoče se priporoča, saj so stroški gradnje ogromni.
P. VALERIJAN
Slovenski Škofje so se oglasili
1. Slovenski Škofje, zbrani na skupni seji v Kopru dne 22. septembra 1981, z veseljem pozdravljamo najnovejšo papeževo okrožnico o delu in delavskem vprašanju. Izdana je bila ob 90-obletnici znamenite o-krožnice Leona XIII. Rerum novarum. V teh zadnjih devetdesetih letih je delavsko vprašanje doživelo toliko sprememb, da je bila nova okrožnica zares potrebna. Z njo je poudarjena tudi nenehna skrb Cerkve za delavce, za spoštovanje človekovega dela in Človeško razsežnost dela, ki je v cerkvenem nauku vedno navzola.
2. Temelje socialnega nauka Cerkve vsebuje sveto pismo, posebej Se evangelij dela, ki ga je oznanjal in Živel Jezus Kristus, zato ne more noben socialni nauk Cerkve prinesti nekaj povsem novega, temveč le razlaga in v konkretnih primerih uporablja božje razodetie v takšni govorici, da jo morejo sodobniki razumeti.
3. Papež se ne opredeljuje za noben vzorec reševanja socialnega vpraSanja. Zavrača ideologijo kapitalizma in kolektivizma ter ponuja tretjo pot, ki človeka — delavca dviga na raven resničnega božjega sodelavca pri stvarjenju in odrešenju sveta. Ni večje časti za človeka, kakor če s svojimi umskimi in telesnimi napori pomaga uresničevati božji načrt v zgodovini. Tako izrazito poudarjanje te teološke razsežnosti dela ie v resnici nekaj novega s strani cerkvenega učiteljstva.
4. Posebne omembe je vredna papeževa ugotovi~ tev, da dela ne smemo gledati zgolj z vidika njegove proizvodne vrednosti, tem veh mora vedno biti v o-soredju človek—delavec, njegova osebnost. Kapitalizem in kolektivizem delata na tem področju po-
dobne napake, ki vodijo v materializem. To pomeni usodno zamenjavo vrednot.
5. Veseli smo poudarka, da delo nikakor ni kazen za greh, kar smo včasih morda preveč poudarjali, pač pa je imenitna služba Bogu in bližnjemu. Sicer ne smemo prezreti naporov in bolečin, s katerimi je združeno delo, toda njegova vrednost z vidika ljubezni do bližnjega je gotovo vecia od grenkobe znoja.
6. Papež ie počastil tudi kmečko delo in delo prizadetih oseb in mu dal dolžno priznanje in spoštovanje. Ob koncu pa se ie ozrl na velikonočno skrivnost in osvetlil delo.' ki poteka mnogokrat v senci križa, s svetlobo velikonočnega vstajenja. Delavcu kristjanu bi to moralo biti vedno vodilo.
7. V tej okrožnici ie prišla močno do izraza papeževa osebnost,- iz vsake vrstice je razvidno, da ie papež sam živet življenje delavca in zato od blizu pozna ni ego ve težave. Okrožnica ni graiena nekje od zgoraj v glavi razumnika, pač pa izhaia iz temelia delovnega človeka. V tem se močno razlikuje od dosedanjih socialnih okrožnic. Papež se zaveda, da ne daje konkretnih navodil, temveč le postavlja cilje, ki jih ie treba uresničiti, in svari pred onimi, ki iih moramo v luči krščanske vere zavreči. Konkretno ureditev prepušča strokovniakom in politikom. Omeniti moramo tudi njegovo veliko poudarjanje delavskih sindikatov, ki nikdar ne smejo biti politična stranka.
Ker ie okrožnica nekakšen pregled duhovnosti dela, namenjena vsem ljudem dobre vol je, io iz srca pozdravljamo. Ko bomo dobili tudi slovensko besedilo, nam bo Še dolgo vir za proučevanje nadvse pomembnega socialnega vprašanja.
Gorence L. Barclay:
Unesem
Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko
roman
PRVO POGLAVJE
VOJVODINJA MELDRUMSKA
Nad vrtovi in nad parkom gradu Overdene na škot-je plaval spokojni mir vedrega poletnega popoldne-Poslednji žarki zahajajočega sonca so božajoč zlatili Kfbno negovane zelenice ter napovedovali prijetno vetrno svežino pod krošnjami visokih ceder.
Stara, trdno zidana hiša je bila prostorna in v njeni /*°tranjos'ti so bila prav udobna stanovanja; na zunaj pa 1 bila naravnost grda, če bi njenih zidov, ki so bili brez ehernih okraskov, čez in čez ne preraščali bršljan, magije in vrtnice in tako so bili kakor odeti v mehak Med tem zelenjem so se blesteli nežni beli cvetovi agnolije in škrlatni cvetovi vrtnic, da je bilo vse skupaj lc^eti kot preproga, ki jo je bila spletla umetniška roka.
Ploščad ob poslopju je na eni strani vodila v rastlinjak, a drugi pa v akvarij. S ploščadi so bile v štirih enakih Presledkih speljane stopnice na trato pred hišo. Onkraj
6veb src
0 PISATELJICI IN NAŠEM NOVEM ROMANU je tu nekaj podatkov, ki bodo bralce gotovo zanimali.
Avtorica naše nadaljevanke je angleška pisateljica Florence Louisa B a r c I a y (1862— 1921). B Ha je hčerka protestantskega pastorja, kakor je bil protestantski pastor tudi njen soprog. Oba sta bila zelo goreča in delovna. Tudi njena mati je bila globoko verna žena, ki je veliko vplivala na doraščajočo hčerko. Zato ni čudno, da si je hči Florence izbrala kot svoj življenjski cilj Urjenje božje slave in poglabljanje verskih ter drugih plemenitih čustev v srcih ljudi. Dolga leta je vodila razne verske Šole in zavode, ustanavljala župnijska društva ter imela veliko predavanj versko — vzgojnega značaja. Ko je od dela izčrpana obležala, je prijela za pero in delo nadaljevala iz svoje sobe.
Bardayeva je vedno Čutila potrebo, da ljudem posreduje življenjsko vedrino, zaupanje in vero, tisto plemenitost, katere je bilo polno njeno srce. Prav temu je zvesto in zavestno posvetila vse svoje knjižno delo.
F! o man, ki ga boste brali v odlomkih v MISLIH, velja za najboljše in naj lepše, kar je Bardayeva napisala. Najprej je izšel leta 1909 hkrati v Londonu in New Yorku pod naslovom ROŽNI VENEC. Dožiyel je izredni uspeh v vseh angleško go vo ret ih deželah. Takoj so ga prevedli tudi v iest drugih jezikov in v teku let je doživljal mnoge izdaje. Prvotno je mislila dati avtorica romanu naslov "Zgodba o Jani". Ker pa se skozi ves roman vleče kot rdela nit simbolična pesem "Rožni venec", je isto ime obveljalo tudi za naslov knjige. Naj tu omenim, da je to preprosto, a pretresljivo skladbo napisal ameriški skladatelj Ethelberf Nevin. V lasu, ko je Barclayeva pisala svoj roman, je bila pesem silno priljubljena in zelo draga tudi naši pisateljici.
V	slovenskem prevodu je izšel roman z originalnim naslovom ",Rožni venec" že pred. zadnjo vojno. Zgodba se je našemu ljudstvu priljubila, saj je doživela tudi dramatizacijo in je bila igrana na mnogih naših ljudskih odrih. Naj omenim, da je bila tudi ena prvih iger na odru begunskega taborišča v Peggez—Lienzu 1945/46. Kot podlistek je roman izhajal v Ognjišču (1969-70) in doživel tako topel sprejem, da so ga izdali potem tudi v obliki knjige. Da ne
bi kdo mislil, da gre zgolj za knjigo nabožne vsebine in ne za svetovnoznani roman, so izdajatelji zgodbi prvotni naslov spremenili v bolj privlačnega za Širšo javnost: PESEM DVEH SRC. Ta naslov, smo ohranili tudi nadaljevanki v MISLIH.
PreprHan sem, da bo marsikdo, ki je roman le bral, rad znova segel po njem in si osvežil zgodbo. Kdor pa bo roman Sele zdaj prvič prebiral, bo pa že lahko iz te Številke spoznal, da je pisan izredno privlačno in je tudi prevod zelo soden. Bralca hitro pritegne zgodba in Se bolj plemenitost obeh glavnih junakov, Jane Champion in Gartha Dalmaina. Kljub nekoliko romantičnemu zapletu in razpletu ima roman tudi za današnji Sas aktualno sporočilo: za srečen in skladen zakon je potrebna predvsem notranja lepota, bogastvo dule in srca.
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$ 32.— Bruno Knafelc; $15.—Josip Raku-5ček, Dr. Mihael Colja,Julij Pretnar; $10,-Julijana Veber, Alfred Milner; $8,— Anica Smrdel; $ 5.— Jože Matkovič, Maks Kraynik, Štefanija Mazzitelli, Ivo Leber, Alda Šuber, Alojz Mihič; $3.— Pavla Čuk; $2.— Martin Telich; $1.— Marija Valentič, Magda PiJotek.
ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE):
$100,— Ivanka Bajt; $10.— Jože Brožič; $5,— Ivanka Študent, Pavla Čuk.
MATERI TEREZIJI
V	INDIJO:
$100,— Anton Konda.
te mehke, zelene preproge se je širil park s svojimi čudovitimi skupinami stoletnih dreves, najljubšimi zavetišči plahih srn. Skozi gosto listje se je svetlikajoč prelivala biserno svetla reka, ki se je kot ozek srebrn pas ljubko vila med bujno, z zlatorumenimi zvončki in marjeticami posejano travo.
Sončna ura je kazala blizu štirih.
Ptiči so še dremali. Noben list ni šumel, noben še tako živahen ptiček ni zacvrčal. Vsepovsod je vladala popolna tišina. Na svojem običajnem prostoru pod cedro je dremala živordeča papiga.
Potem je bilo od nekod zaslišati, kako so se škripaj2 odprla vrata. Na terasi se je pojavila ženska, ki je krenila po ploščadi in izginila* med cvetličnimi gredicami.
To je bila vojvodinja meldramska, vdova in v nekaterih pogledih prava čudakinja. Prišla je narezat nekaj rož. Tega ni pustila delati nobenemu drugemu. Na seb1 je imela staromoden slamnik, ki ga je pod svojo debelo brado prevezala s črnim trakom, oblečena je bila v ohlap' no bluzo iz neobdelanega platna, v zelo kratko krilo, obuta pa je bila v čevlje, ki so živo spominjali na obutev domačinov v švicarskem letoviškem kraju Engadin. Roke s° ji tičale v prav starih, ponošenih rokavicah, v njih pa Je držala pleteno košaro in velikanske škarje.
Neki zloben šaljivec je nekoč dejal o vojvodinji: s^e bi srečali njeno milost vojvodinjo meldramsko, ko se vrača z dela na vrtu ali v kokošnjaku, bi ji, če ste k^' ličkaj dobrega srca, zagotovo dali kakšen kovanec. ce bi vas ona ošinila s svojim pogledom, bi se na mestu spremenili v prah in pepel, ona pa bi skrbno spravila P° darjeni kovanec v žep, da bi potem svojim gostom s P° sebnim užitkom pripovedovala to prigodo.«
Vojvodinja je živela čisto sama. Ob sebi ni trpej nobene sorodnice, še manj ji je prijalo, da bi prenaša3 osladno priliznjenost kake družabnice in njeno večn° smehljanje. Njena bledikasta hči, ki nikoli nobene stvar1 ni naredila tako, da bi bila vojvodinja zadovoljna, se J® že zdavnaj poročila. Njen sin, lepotec, ki ga je bila stra* no razvadila, je umrl še zelo mlad nekaj let prej, prede11 je njenega moža doletel nenaden »zelo primeren konec"; kot je imela navado reči vojvodinja. Ko je namreč na svoj dvainštirideseti rojstni dan hotel v razkošni lovski oble prisiliti konja, da bi skočil prek ovire, se je žival povzpe
VIKTOR1JSKIM SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
	l— L.	TOBIN BROTHERS funeral directors	Malvern 1382 High Street, 509 4720		
	CJb		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860		 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA			Mentone 93 2460
ln vrgla jezdeca s sebe tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in je pri priči izdihnil.
Za vojvodinjo in njen dom so nastopili novi časi. Dotlej Se je morala v svoji hiši ravnati vedno po svojem možu 1X1 od osebnih prijateljev in znancev je mogla vabiti le take, ki so bili iz velike ljubezni do gospodinje pripravljeni prenašati tudi hrupno vojvodovo druščino.
Tako življenje pa je ni nikdar veselilo. Na zunaj je bila Podobna neobdelanemu biseru: do drugih je znala biti brezobzirna, vendar le na videz, kajti po srcu je bila zelo Plemenita in lahko si se brez skrbi zanesel, da bo v Pravem trenutku vedno rekla in naredila prav tisto, kar Je najbolj primerno.
Njena prirojena gostoljubnost in njena lastnost, da se Je rada ponorčevala iz lastnih in tujih napak ter se pri !em prijetno zabavala, jo je kmalu nagnila, da je na svojem gradu začela prirejati slavnost za slavnostjo. Tako je Berdene postal kraj, kjer so se najraje zbirali najrazličnejši ljudje. Vsak je tu našel koga, s katerim se je prav kmalu zbližal, vsakemu se je tu ponujala priložnost, da Je preganjal čas na najljubši način. Vojvodinja je svojim §°stam nudila hrano in prenočišče in oboje je bilo izvrstno- Naj te je pot privedla v vojvodinjin dom poleti ali Pozimi, nikoli se nisi dolgočasil. Prišel in odšel si, kadar Se ti je zljubilo, bivanje v hiši pa ti je sladila gospodinja s svojimi domislicami.
Svoje številne goste je vojvodinja sama pri sebi raz-Vrstiila na tri kategorije: »pisano serijo«, »serijo navadnih Prijateljev« in »izbrano serijo«. In prav goste te zadnje serije je pričakovala za nocoj, ko se je po izredno dolgem Opoldanskem počitku napravila v svojo vrtnarsko obleko 111 odšla rezat rože.
Ko je stopala po ploščadi in odpirala mala železna bratca, ki so vodila v cvetličnjak, je Tommy, rdeč papagaj, odprl eno oko, pomežiknil gospodarici, tlesknil z jezikom, *ar naj bi veljalo kot poljub, se zasmejal predse in spet ?adremal.
Med vsemi živalmi, ki jih je vojvodinja 'izredno ljubila, ■je njeno največjo naklonjenost užival Tommy. Kupila ga Je s posebnim namenom. Po moževi smrti je vojvodinja najbolj pogrešala njegove trde osornosti. Dražilo jo je, ker s° vsi moški mislili, da morajo biti do nje pretirano nežni 'n mehki. Prav dobro bi ji delo, če .bi jo kateri kdaj ohlajal, kot pravimo. Tako ji je postalo dolgčas. Nekega 116 je v časopisu zasledila, da je naprodaj papagaj, ki y'ria nič manj kot petsto besed. Brž se je odpravila v mesto !n Poiskala ptičarja. Kar je na lastno uho slišala od ptiča, Je bilo zadosti, da ga je pri priči kupila in se z njim-Vrnila v Overdene. Prvi večer je Tommy zlovoljno čepel v Sv°ji kletki in ni hotel črhniti niti besedice, čeprav je bila ^ojvodinja stalno ob njem: zdaj tik ob kletki, zdaj skrita
^akem kotu, kot da se za ptiča sploh ne zmeni, če se . °d kje prikazala gospodarica, je Tommy cmoknil z laikom, če je prišel mimo kateri od strežajev, pa je za J111! metal dolge poljube in se potem na ves glas režal.
C
V3
n
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: TOGO, AFRIKA:
$50,—	N.N.;	$20.— družina Klekar;
$10,— Antonija Šabec, Jože Brožič; $2,— FrantiSka Klun.
Dobrotnikom Bog povrni!
POLEG KNJIG, ki so naStete na notranji strani sprednjih platoic, so na razpolago pri MISLIH tudi sledeče knjige:
S LOV ENI A LAN D O F MY JOY AND MYSORROW. - Cena $9.-.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ. — Cena $6.
NAŠ IN MOJ ČAS. - Cena vezani knjigi$13.-, nevezani$10.-.
PERO IN ČAS. - Cena $15.-
HVALIMO GOSPODA - Cerkvena pesmarica in molitvenik — Cena $5.-, v skrajšani izdaji pa $2.—.
Zadnja knjiga, ki je dospela iz Argentine, je 280 strani obsežna knjiga ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA. — Cena vezani knjigi $16.-, brohrani pa $13.—.
POŠTNINA v cenah ni vključena!
Vojvodinja je hotela upornemu ptiču pomagati tako, da mu je prišepetavala besede, katere je bila slišala od njega v trgovini, vendar ni dosegla drugega, kakor da ji je Tommy milostno prikimaval in si s kremplji stiskal kljun. Vendar vojvodinji zaradi tega niti malo ni bilo žal, da ga je kupila, kajti rada je gledala njegovo rdeče perje. K počitku je odhajala vsak večer z upanjem, da se ho ptič naslednjega dne že spametoval.
In dejansko je bilo tako! Nekega jutra navsezgodaj je hišna, ki je pometala sobo, slišala ptiča govoriti. Ko se je nato vojvodinja prizibala po stopnicah dol, deset minut kasneje kot navadno, je Tommy jezno tolkel s perutmi in jo pozdravil: »No, stara, si se vendar prikazala!« ln »stara« je sedla k zajtrku vesela, kot že nekaj mesecev ne-
(NadaljevanjeI
OTROCI (Kipar F. Gor?e)
DANEcS Se ni prepozno...
članek je izšel v slovenskem tisku v Argentini — tamkajSnji slovenski učitelji so ga napisali v svoji skrbi za slovensko mladino. Njih problemi so tudi naii. Zato je prav, da Članek preberejo tudi slovenski starši v Avstraliji. Morda pa tudi za nas — le ni prepozno...
PO VSEH krajih Velikega Buenos Airesa pa tudi v notranjosti imamo vsako soboto slovensko Solo. Zavedamo se, da je reden pouk slovenske Sole povezan z žrtvami, ki jih doprinaSamo vsi: starši, otroci in učiteljstvo.
če bi vas, starji, vprašali, zakaj vaSi otroci obiskujejo slovensko Solo, bi najbrž dobili zelo enoten odgovor: zato, da bi se naučili slovensko. Na Žalost v mnogih družinah res pričakujejo vse samo od slovenske Sole. Ne zavedajo se, da slovenska Sola kljub vsej dobri volji ne more delati čudežev. Čas je, da si v nekaterih točkah pridemo končno na jasno.
Najprej sfe moramo ovedeti, da Sola ne more«nado-mestiti družine. Otrok se mora pri starSih naučiti slovenske govorice in to znanje mora neprestano rasti vzporedno z otrokovim razvojem. Sola lahko gradi samo na tisti podlagi, ki jo otrok prinese s seboj od doma.
Učiteljstvo jemlje svoje delo silno resno. Želeli bi, da bi bili tudi starSi navzoči na naSih rečenih mesečnih sejah, ko pripravljamo učni program, ko se pogo-
varjamo, kako bi izboljSali učne pripomočke. Ko se menimo o zvezkih za naSe najmlajSe in o knjigah za večje. Ko se vpraSujemo, kaj bi mogla Sola Se sto riti za vaSe otroke. Pri vsem tem pa z žalostjo ugO' tavljamo, da znanje slovenske govorice Čedalje bol) upada. Z bolestjo v srcu odkrivamo vzroke temu nazadovanju: PO NAŠIH DRUŽINAH SE VEDNO MANJ GOVORI SLOVENSKO.
A gre Se za nekaj več kot samo za jezik. VaSi otroci si bodo v angleSkih tečajih popolnoma prisvojili zna' nje angleSčine, pa se kljub temu ne bodo počutil' Angleže. Cilj vse na$e domače in Šolske vzgoje mor® stremeti za tem, da se bodo naSi otroci Čutili Slovence.
Petinsedemdeset učnih moči dela in se
trudi P°
slovenskih Šolah. Verjemite: tisti, ki učimo, naredim® vse, kar le moremo, da bi vaSim otrokom čim ve nudili. Nobenega dela in nobenih žrtev se ne straSimo-A nujno je, da naS pouk sloni na trdni podlagi — ZNANJU SLOVENSKEGA JEZIKA. To pa morete
dati svojim otrokom edinole vi, starSi.
Zato se ves učiteljski zbor obrača na vas z nujno ProTSnjo, da storite vse, kar je v vaSih močeh, da bodo vaši otroci znali govoriti slovensko.
Pogovarjajte se z njimi, berite jim, pripovedujte Jim pravljice. Večjim dajte v roke slovenske knjige 'n revije. Zahtevajte, da bo v vaši družini slovenSČina Pogovorni jezik — tudi med otroki. Posebej opo-2arjamo na slovenske običaje pri obhajanju godov in Praznikov (slovenska voSČila in pesmi). Tisti, ki 'mate v družini ali pa v bližini starega očeta in staro ^amo, pustite otrokom, da bodo Cim več v njihovi ^užbi. Saj se znajo stari starSi in vnuki tako prisrčno pogovarjati.
Zanimajte se za slovensko Solo! Pregledujte otro-'°m mape in zvezke, nadzirajte njihove naloge ln uCenje!
Kajne, da ne zahtevamo nit nemogočega? Če boste Vl> slovenski starši, izpolnili svojo dolžnost, potem bo ^ogla slovenska Sola z uspehom delovati. Če pa vi v svojih družinah ne boste ustvarili podlage za slo-Venski pouk, potem je zaman delo v slovenski Soli.
Premislite naslednja vprašanja in nanje odkritosrčno odgovorite,' kako je bilo doslej in kaj lahko naredite v bodoče:
Se zavedam, da so naši otroci po rodu Slovenci?
Se zavedam, kolikšnega pomena je znanje slovenskega jezika?
Se zavedam, da je družinska verska in narodnostna vzgoja podlaga za ves nadaljni otrokov razvoj?
Sem pripravljen storiti vse kar mojem, da bodo moji otroci znali slovensko in se počutili Slovence?
Sem pripravljen podpirati pouk v slovenski Soli?
Se zavedam pomena udeležbe pri slovenski sveti maši?
Znam ceniti slovenske kulturne prireditve?
Se zavedam kakSno škodo delam, če kritiziram učitelje, duhovnike in javne delavce pred otroci?
Se zavedam odgovornosti, ki jo nosim za svoja dejanja, pred svojimi otroki, pred slovenskim narodom, pred zgodovino?
Danes je Se čas, da popravimo, kar smo morda do zdaj pogrešili.^
Jutri utegne biti prepozno!
UČITELJI SLOVENSKIH ŠOL Buenos Aires, Argentina
•1A J VEČJA konferenca ministrskih predsednikov (Cornmonvvealth Heads of Government Meeting — CHOGM) je bila v Melbournu od 30.septembra do oktobra 1981. Zbrale so se glave iz 41 držav, ki ^uPno štejejo preko ene milijarde prebivalcev, ali erie četrtine svetovnega prebivalstva.
, pred desetletji so bile del britanskega imperija, kar le seveda prešlo. Danes so samostojne, pa vendar Se p°vezane, dasi so med njimi take razlike v političnih Slstemih in gospodarskih standardih, da ne more biti trc/nih paktov.
Pomen konference je biI v razgovorih, da se omi-
Hjo
medsebojna nasprotja in razni nesporazumi ter da
Srečanje
CHOGM
Se najde pot za premostitev razlik med bogatimi in
tra9itno revnimi državami. To je potrebno ne toliko
'z radodarnosti bogatih, ampak iz gospodarske nuj-
n°sti, ker go bogati kot revni med seboj odvisni in je
f° edina rešitev za preživi te v ter skupno napredovanje.
. 7~a konferenca zrcali vprašanje idnosov bogatih 'nc*ustrijskih dežel severa in ubogih dežel v razvoju n'* Jugu, ki poleg tretjega sveta stojijo izven gospodar-in vojaških blokov zapada in vzhoda.
Danes smo vsi v kritičnem položaju. Sever doživ-£ krizo s preveliko industrijsko kapaciteto in nara-£aloto brezposelnostjo, jug pa ima velikanske potre-*a Produkte, a nima denarja za planilo.
'»ajh,
transportom — avtomatizacijo — je svet postal er>. Energetska kriza in omejeno prirodno bo-
gastvo zahtevata delitev med razvitimi državami in državami v razvoju, da se izognejo spopadom.
Za A vstralce je bila konferenca opomin, da ne morejo živeti izolirano in v takem blagostanju. Zanimivo je, da je prav Fraser, vodja konservativne in kapitalistične stranke, pokazal več iniciative, kot pa vodja opozicije Hayden, ki si potentno lasti interese ubogih in izkoriščanih. Prezreti je njegove očitke, da je Fra-serja samo govorjenje in je konferenca A vstraliji nakopala nepotrebne stroške. Vsekakor je uspeh konference tudi v odkriti izmenjavi mnenj glede na človekove pravice, v obsodbi rasizma in podobno.
Avstralska kraljica je obiskala Melbourne in želela udeležencem konference polno uspeha. Vikto-rijska vlada ji je ob odhodu priredila slovesnost, na kateri so bili predstavniki vseh slojev, tudi etničnih.
vcTrov
POTOVANJE ljubljanskega nadSkofa in metropolita dr. Alojzija &UŠTARJA po Z D A in po Kanadi smo omenili v prejšnji Številki. Izseljenci so ga povsod navdušeno sprejeli. Na svojem potovanju je obiskal Šestnajst slovenskih župnij, srečal se je s petimi kardinali; 32 nadškofi in Škofi, okrog 60 slovenskimi duhovniki in okrog 5000 rojaki. Obiskal je tudi ameriške Brezje — Lemont pri Chicagu, glavno naselbino slovenskih frančiškanov v ZDA. Nadškof je bil slavnostni govornik na Baragovi slovesnosti v Marquettu, Michigan, udeležil pa se je tudi slovenskega Baragovega dne v Torontu v Kanadi.
Posebno slovesno je ljubljanskega nadSkofa po-tastila “ameriSka Ljubljana”, mesto Cleveland v državi Ohio. Tam so mu pripravili slavnostni sprejem v dvorani mestnega sveta. Župan Vojnovič (njegova mati je Slovenka iz Kamnika) mu je ob navzočnosti občinskih mož izročil kiju* mesta ter visokega eosta razglasil za Častnega meščana. Ob tej priliki so ga pozdravili tudi predstavniki države Ohio ter mu uradno izrazili dobrodošlico. (Eden državnih poslancev je slovenski rojak Šuster.)
Nadškof se je oglasil tudi v Washingtonu, kjer je z rojaki proslavil desetletnico blagoslovitve slovenske kapele v ameriškem narodnem svetišču Marije Brezmadežne.
Slovenski metropolit načrtuje za drugo leto obisk v Južni Ameriki ih tudi nam v Avstraliji je že skoraj obljubil, da nas bo ob priliki obiskal. Naj bi ne čakali predolgo!
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Kadar potrebujete
TAXI TRUCK
za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite če? dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!)
Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090
!
♦
♦
♦
t
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
ANKETO so naredili med znanstveniki v ZDA-Glavno vprašanje je bilo: ali je lahko nekdo znanstvenik in obenem iskreno veren. Kar 80% vprašanih znanstvenikov je izjavilo, da verujejo v Boga in posmrtno življenje. Samo 6% študentov je bilo mnenja, da sta vera in znanost nezdružljivi.
Mnogi znanstveniki so izjavili mnenje, da znanost ogroža tloveka (n.pr. atomska sila, umetno oplajanje ljudi in podobne moderne zadeve). Prav tu je po njih mnenju vloga Cerkve, ki neprestano opominja svet na dostojanstvo Človeka, nenadomestljiva.
V	AVGUSTU je bila na Monash univerzi v Melbournu mednarodna konferenca o vzgoji za pohabljene in umsko zaostale otroke. Poleg strokovnia-kov iz Amerike in Evrope so bili zbrani tudi vsi vodilni avstralski vzgojitelji, raziskovalci na polju te vrste vzgoje ter delavci zdravstvenih in dobrodelnih ustanov.
Iz poročil je razvidno, da je danes v AvstraliJ* 328,000 učencev, ki imajo težave z učenjem, a jih šolske oblasti pri ocenjevanju ne upoštevajo. Se slab le je z umsko zaostalo mladino, ki so pod skrbstvom ministrstva za zdravstvo. Ena tretjina teh otrok ne dobi nobenega Šolskega pouka.
Na konferenci je bila postavljena zahteva za P°' stopno vpeljavanje sprememb in odpravo dosedanje prakse. Ukinili naj bi tudi posebno poučevanje, ki je mnogokrat le nepotrebna ločitev, ter naj bi vključili pohabljene in umsko zaostale otroke v splošno ?olanje.
SADAT, egipčanski predsednik, je bil na vrsti-; Njegovo ime je bilo dodano voditeljem, ki so doslej morali pasti pod morilčevo roko. Sicer je atentator le plačano orodje organizirane družbe, ki diktira iz ozadja ter premiSljeno razvija svoje svetovne načrte. Vsakdo, ki se iskreno trudi za mir, naj pade! Sadatova si«rt je globoko pretresla vse ravnovesje Bližnjega vzhoda, kjer je moŽ s tolikim naporom in tudi vidnimi uspehi gradil mir med Egiptom in Izraelom.
Sadatov naslednik obljublja, da bo Sel po isti poti-Bo slej ali prej padel tudi on pod kroglo atentatorja-
TEŽKO je razumeti in dojeti razvoj, ki ga zadnje mesece doživlja Poljska in njeno ljudstvo. Celo za tu* je opazovalce in časnikarje, ki se nahajajo na P°ll' skem, zasledovati razvijajoče se dogodke ni male®' kost. Na kongresu Solidarnosti je bil dosedanji vodja VValensa kar s prvim glasovanjem in s 55% glasov izvoljen za predsednika Se za nadaljno dobo. Vendar je pred volitvami priSel do izraza notranji razkol, ki se je kazal zadnji čas in in zdaj izbruhnil z napadi na glavnega kandidata. Polemika se je pričela s stra®1 članov nedavno razpuščenega Komiteja za družbeno samoobrambo, na dan je priSla koordinacija med čla ni Solidarnosti, ki so obenem včlanjeni v komunističnl partiji, začela je nastopati tudi frakcija z odločno kr-
bansko usmerjenostjo, ki se imenuje KrScfansko gibanje Solidarnosti.
Walensa je pozival k edinosti in prosil, naj bi “prebadala pamet, ki je nujno potrebna za zmago v boju ’. Poudarjal je, da brez enotnosti Solidarnost ne bo ^ogla ostati neodvisna, z izgubo neodvisnosti pa bo tudi njen žalostni konec.
Stari rek pravi: Razdeli in bol vladal! Če ni poskus razbitja organiziran in to prav zato, da uniči moč Solidarnosti, ko so doslej vsi drugi poskusi odpovedali.
Športniki navadno postanejo svetovnoznani po sv°jih doseženih rekordih. Slovenskega smučarskega Makaka Vinka Bogataja pa pozna Športni svet, zlasti v ZDA — po njegovem hudem padcu pred desetimi le-ll na skakalnici velikanki v Oberstdorfu. V marcu 1970 je namreč Vinko padel: letel je z glavo navzdol ® smučmi nad sabo ter obležal ves razbit pod skakalko. Vsi so mislili, da seje ubil, pa se ni. A njegov ne-^ečni padec je prišel* kot uvod v Športno oddajo te-evizijske družbe ABC ter ga gledajo milijoni Ameri-^ancev po dvakrat na teden. Je moral it biti dogodek nekaj tako nenavadnega, da gledalca pretrese, ko ga Sleda v filmu. Družba ABC je v teku let dobivala to-Jko pisem z vprašanjem, kdo je Športnik, ki pada in Kako je končal, da je radovednežem morala ustreči: eta 1979 je Vinka preko satelitske oddaje pokazala ^edalcem programa Živega in nasmejanega. Zanima-
nje zanj pa Se ni pojenjalo. Zato so letos Vinka celo povabili v ZDA kot častnega gosta proslave dvajsetletnice televizijske Športne oddaje.
NA SVETU je zdaj 120.000 katoliških šol, v katerih prejema pouk okoli 40 milijonov učencev. Tako pravi poročilo, ki je bilo nedavno objavljeno v Rimu. Vplivno področje teh vzgojnih ustanov se po cenitvah vatikanskih krogov razteza prek stalnih stikov s starši na približno 200 milijonov oseb.
V	SOVJETSKI ZVEZI za splav zadoŠČa zdravniško potrdilo in nič veČ. Po nekaterih podatkih se zateče povprečna sovjetska ženska po tak papir šestkrat do sedemkrat v svojem življenju. Zdaj pa je začelo oblasti skrbeti, saj manj otrok pomeni tudi manj delavcev. In teh naj bi začelo primanjkovati ob tolikem številu vojnih obveznikov, ki se samo veča iz leta v leto.
Zato je opaziti, da si zadnje čase ruske oblasti prizadevajo prepričati ženske, naj se vsaj pri prvi nosečnosti odločijo za otroka. Pravijo, da je splav v prvem primeru lahko usoden in ženski zapre pot do materinstva, kadar ga bo morda kasneje Želela.
afriSki Škofje so se nedavno sretali v Kamerunu in pretresali važne probleme Črnega kontinenta. Vsem vladam afriških držav so poslali spomenico, v kateri obsojajo kršitve človeških pravic v nekaterih državah in poneverjanje volilnih izidov.
SLOVENlAN Alt: ASSOGATI
SLOVENSKOAVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in b/avce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS!
► sem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving itreet, 1’HILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in pra-nikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
"Judimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan >d petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
rudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
OŠ © fiP o
miuk
Dragi striček! — Moram povedati, da sem letos tudi jaz hodil 12 kilometrov. Prvi? sem bil pji VValkathonu in mi je bilo zelo vSeč. Nič nisem bil utrujen. Nabral pa sem nad 50 dolarjev za Dom ostarelih.
Če uganeS kdo sem, bom zate izpraznil svoj Sparov-Ček. Lepe pozdrave! Tvoj -----
O	ti nagajivec! Preveč vas je hodilo; da bi uganil tvoje ime. Vseeno: hvala za pisemce! — STRIČEK.
DRAGI OTROCI!
Kdor je bral Kotiček avgustove Številke MISLI, se bo morda spomnil, kako je SANDRA MIKUŠ f 15 let, Springvale, Victoria) opisovala svoj obisk Slovenije. Največ se je pomudila pri lepih spominih na novo mašo P. BERNARDA GOLIČNIKA, ki ga je seveda poznala iz Melbourna, kjer je v Box Hillu Študiral bogoslovje. Saj se Sandra s svojimi starsi ves čas od svoje zgodnje mladosti udeležuje slovenske maše, pa tudi vse ostalih aktivnosti našega verskega središča v Kew. Seveda poje pri mladinskem zboru GLASNIKI in pela je tudi v času, ko ga je vodil sedanji novomaSnik.
Vsekakor je zdaj tudi ta fotografija zgovoren dokaz, da je bila Sandra zares na novi maši. Slika je
DEDOVA LUČKA
ENA LUČKA ŠE GORI ZAME NA TEM SVETU,
ENA LUČKA - ZLAT METULJ NA USAHLEM CVETU.
KAKŠNA PA JE LUČKA TA? VPEAŠAŠ ME, POLONCA.
NI TO LUNA VRH NEBA,
NI SVETLOBA SONCA?
LUČKA TA SI TI, SI TI:
TVOJ OBRAZEK BELI,
TVOJE ŽAMETNE OČI,
SRČEK TVOJ VESELI.
KAJ BREZ LUČKE TE POČEL BI NA STARA LETA?
SREDI PAMPE BI TROHNEL KOT DREVO BREZ CVETA.
ENA LUČKA ŠE GORI IN MI BO GORELA,
KO BOM JAZ ŽE V GROBU SPAL
V	PAMPI SRED PLEVELA.
Mirko Kunfič
prišla z ostalimi Sele zdaj preko morij — dokaj P°' zno, pa vseeno v nase veliko veselje. Dve sem objav' na drugih straneh te številke, ta pa gotovo spada v Kotiček. Saj je na njej ob novomaSniku naša SA^' DR A ter seveda tudi njena mama in očka. Le P0' glejte jo, kako se zadovoljno smeje! Kaj bi se ne‘ Ze udeležiti se novomaSnega slavja je velik in sP° mina vreden dogodek — osebno poznati novoma*' nika in biti z njim na njegov veliki dan pa je Se lep& in pomembnejše.
AH je kdo od dečkov med bralci Kotička, ki bo ob tejle sliki dejal:/JJaz bom tudi postal duhovnik, k° bom velik!"? Seveda samo tako reči, pa na besed0 kmalu pozabiti, ne velja nič. Treba je misel goji*1' za uresničenje želje vsak dan moliti (tu tudi molit& starSev lahko veliko zaleže!) ter vztrajati na dolgiirl. težavni poti. Čas je že, da bi imeli avstralski Slovenk kakega duhovniškega kandidata tudi med otroki na Ših družin. Menda vsi skupaj premalo molimo za to-Bogu priporočajmo redno duhovniške in redovnih (tudi sestrske) poklice med nami, da bodo nadalje3 H od nas začeto delo! Leta teko...
Naj za konec omenim, da novomašnik Bernarf vse Kotičkarje lepo pozdravlja. Tudi on spraSu/e-Kdo bo šel za menoj po isti poti?. . .
BASSENDEAN, W.A. — Dragi urednik, tukaj pokljam smrtno novico iz našega kraja. Morda se nisem Prepozna za oktobrsko Številko MISLI.
Dne 14. septembra je umrla MARIJA DREŠČEG, gojena Tomasetig dne 28. januarja 1907 v Obenetto v daliji. Leta 1934 seje poročila ter živela z možem Janezom v Doblarju v Sloveniji. V Avstralijo sta prišla e*a 1950 s tremi hčerkami in se nastanila v W.A. Vsa ja leta je družina Živela v Bassendean-u, kjer je Janez leta 1974 tudi umrl. Zdaj mu je sledila Še žena Mafija,.,
Pokojna Marija je zadnje Čase bolehala na oslabe-°sti srca in je bila zato največ pri svojih hčerkah. V °lnišnici je bila nekako Štiri zadnje tedne, pa ni-akor osamela. Vse tri hčerke so pokazale do bolne katere iskreno dejansko ljubezen: bolnica ni bila trenutek sama. Hčerke so se menjavale dan in ob postelji. Kaj takega se danes že težko najde. ama pomagam dobrovoljno v bolnišnici sleherni Petek v tednu, pa take vztrajne ljubezni Se nisem v,dela. Kako lep zgled mnogim otrokom ostarelih
star5ev!
. Pokojna Marija je bila zelo pobožna žena. Rada molila, zlasti sveti rožni venec. Zato pa je tudi z nim vencem v roki zaspala in se prebudila v ^°^jem naročju. Draga Marija, vsi mi, ki smo te kako s' bila dobra in ponižna, ti želimo °*li mir! Lahka ti zemljica! u ^.sem trem dobrim in vzglednim hčerkam — , ariji, Rini in Almi, njih možem in Sesterim vnu-'skreno sožalje ob težki izgubi! — IDA ZO-
PASCOE VALE, VIC. — Moram nekaj napisati o ^aSem DNEVU OSTARELIH, ki ga je za nas v sep-^•nbru zopet pripravilo slovensko versko središče v
I	evv- Lahko vam je žal, kateri ste zamudili to pre-P° priliko, dvakrat žal pa, če vas ni bilo po lastni vivdi.
Res mislim, da marsikdo upokojencev, ki se ni u-eiežil, Žal ni imel prevoza. Zdi se mi zelo neiskren ^8°vor:“Naša mama (ali oče) ne marata nikamor...” ^ragi mlajši, vsi pridete za nami. In kakor sejete, ta-0 boste želi. Kdor ne bo umrl v mlajših letih, bo sam **ttiski cvet med Štirimi zidovi. Takrat se boste spom-nili na te moje vrstice, Četudi nisem prerok. Toda
m
življenje samo to dokazuje. Zapomnite si: ostarela mama in ostareli oče nista potrebna ne daril in ne kake posebne hrane, potrebna pa sta vesele družbe! Kaj je lepše kot srečati se s sebi enakimi in preživeti nekaj uric skupaj brez skrbi!
Lepo pomladansko sonce je sijalo na budečo se naravo iz zimskega spanja, pa tudi na naše peSce, ki so se udeležili VVALKATHONA. Bog jim daj zdravja, tej na5i mladini! Škoda, da jih ni bilo Se veČ! Kako lepo bi bilo videti med njimi tudi mladinsko skupino vseh treh naših društev.
Mi v dvorani pa smo bili med njih hojo deležni nepopisnega veselja, ki nam ga je nudil NA§ dan.
Prav prisrčna hvala pevcem iz Geelonga, ki so nam zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. Pa seveda hvala tudi “Glasnikom” in ne nazadnje rojakinji gospe Danici in možu Franku Colangelo, ki je na orgle oz. harmoniko spremljal njeno petje. Gospa
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSESKO PODJETJE
VIZZ1NI MEMORIALS
Verga Bros. Pty. Ltd.
9 TRAVALLA AVE., THOMASTOVVN, VIC. Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095.
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru.
Garancija za vsako delo!	(
Za poslednji izkaz spoštovanja in časti
724 5408
A.F.D.A.
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
ROJAKI po Avstraliji, svoje davčne obveznosti morete opraviti za eeno 2« dolarjev, ki jih celo lahko poravnate šele po prejemu davčnega povračila.
Smo strokovnjaki za razne prohlematske primere in tudi za zamudnike rešujemo davčna vprašanja za leta nazaj. Tajnost je zajamčena in stranke se po želji lahko poslu/ijo našeua naslova.
BUDGET INCOME TAX
(ReK. Tax Agent: DAVID EARL & ASS. Pty. I td.)
538 Cleveland St., Surry Hills (Sydney), 2010, N.S.VV.
Tel.: (02) 698 4826
Za sydneyjke rojake sprejemamo in izvršujemo po zelo ugodnih pogojih vsakovrstno knjigovodstvo, urejujenio ustanovljanje novih podjetij, registriranje patentov in zaščitnih znakov (ttjdi to, če stranka želi, na naš naslov). Sprejemamo poslovna telefonska sporočila in nanje odgovarjamo, prevajamo listine in dajemo razne pravne nasvete. Urejamo tudi vsakovrstne zavarovalnine (W'orkcrs’ Com-pensation, Superannuation. Life Insurance . . .)
Zahtevajte hrezohvezno po pošti opis naših poslovnih uslug!
Pišite nam (lahko v slovenskem jeziku) in vreden nasvet Vam bo dal
STEVE DIMITRIEV,
BUDGET INCOME TAX,
POŠTNI NASLOV: P.O. BOX 655, DARLINGHURST <Sydney), 2010. N.S W.
Tel.: (02) 356 1006
.............. SSSXSTrrrrrtrrrfrrrrrrrrrrrrrrrr^rrrrrrrr^rrrrrrr----
da se bomo vsi spet zbrali k DNEVU OSTAREL^ prihodnje leto! Bog daj! — MARCELA BOLE.
Danica nas je s svojim Čudovitim glasom in svojo živahnostjo povrnila v mlada leta. Moja vroča želja je, da bi živahno gospo Danico Se kdaj videli na naSem odru. Bog ohrani zdravi in veseli tudi naŠi pevki sestri Kati Hartner in Anico 'Kuri, da nam bosta drugo leto zopet zapeli. In prisrčna hvala tudi našim mladim muzikantom orkestra TRIGLAV. Vse popoldne so nam igrali same poskofne, da smo se ob lepi muziki in kljub starim kostem celo zavrteli...
Bog povrni vso požrtvovalnost kuharicam. Sestre in zlasti s. Ema so najbrž malo spale na vigi-lijo naSega veselja. In seveda hvala tudi tlanicam DruStva sv. Eme za postrežbo in vse ostalo ter prav vsem, ki ste kakor koli pripomogli k lepemu uspehu.
Mislim, da sem te iskrene besede smela izreči v imenu vseh udeležencev—upokojencev. Upajmo,
ST. LEONARDS, N.S.W. - Na soboto dne 26-septembra sta se v kapeli bolnišnice North Shore Hospital poro?ila ANGELA STANISLAVA in MICHAEL WILLIAM DUNBAR. Nevesta je iz znane slovenske družine Zinke in Stanka ASTER—Sl-TER. Številni prijatelji obeh družin so se zbrali na svatbo v Windsor Gardens, Chatsvvood, da se p°vC sele z novoporo?encema, ki sta si tako enodusn0   ........................................
Melbournski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
Urarsko in zlatarsko podjetje:
Alexander
WATC HMAKI K ANI) JFAVELLER
31	The Centre, Sevcn Hills. N.S.VV.
(nasproti postaje)
Telefon 622 1408
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zla1 nine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakup • Fngraviranje imen brezplačno.
H AN DM ADI )IWII.I I K Y DESICNKD AND MADH IN OUK OVVN VVORkROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se
Edvard in Kristina ROBNIK
*♦**»««
POTUJKTK V RIM? — DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA <ITALY). Tel. (06) 772 102
Sobe s kopalnico, radioaparalom. klimatsko kotrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
°bljubila večno zvestobo.
Mlademu paru želimo obilico božjega blagoslova na novo življenjsko pot! — POROČEVALEC. **
REŠITEV septembrske križanke:
Vodoravno: 1. ponos; 7. (Narte) Velikonja; 8. Evi-Ca> 9. surovež; 10. izabela; 12. rjavfek; 15. agraren;
Aljažev (stolp); 22. pogumen; 23. nagon; 24. zave-We; 25. Žonta. — Navpično: 1. pletilja; 2. njiva; ^ svaje; 4. klesar; 5. skorja; 6. vnoviff; 11. beda; ^3; Vrba; 14. (Ida) Kravanja; 16. rogovi; 17. romati; nanaša; 20. janež; 21. £egen.
Križanko so rešili: Francka AnZin in Marija Spi-ar> Jože Grilj, Ivanka Kropich, Elka Pirnat, Vinko Ja-?*> Stanko Aster-stater, Lidija ČuŠin in Ivan Pod-
esnik.
ŽREB je izbral za nagrado Lidijo Čušin.
**
^ trgovini.
‘Ali vam lahko prinesem ruto nazaj, če ženi ne bo
v§e£?”
^Seveda lahko!”
‘Kolikokrat pa?”
★
, Le zakaj se vedno igraš samo s porednimi otroki? Za-aJ Pa se ne bi kdaj družil tudi s pridnimi?”
Zato, ker njihove mame tega ne dovolijo.”
A
A
A
A
A
■	y
A
A
■	v A A A -k A A A A A A A A A A A
Opali
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . .
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVAC’S GEMS & MINERALS
291-293 VVATTLETREE ROAD,
KAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
1 r 1' r r
i'
r
i-
r
r
i'
v v r r r •r v r •r r r r r r 1r r
PRODAM po zelo ugodni ceni dvodružinsko hiŽb v Sloveniji: na Studencih (Maribor), komaj dve minuti od železniške postaje, avtobusa, cerkve, pošte in trgovine. Za podrobnejše informacije glede stanja in vrednosti hi$e pišite na naslov: J. R.,
P. O. BOX 239,
Wentworthville, 2145
N. S. W.
KDO BI VEDEL POVEDATI...
...kje v Avstraliji je ZORKA (ALBINA) MRAK por. NOVAK. Njen rojstni kraj je Grahovo ob Paki, mož pa naj bi bil iz Idrije. Menda so živeli v l/V.A. Po njej poizveduje stric Dominik Hvala (preko gospe Marice Podobnik, QldJ, gre pa zaradi dediitine in je zadeva nujna. Uredništvo bo hvaležno za kakršno koli vest o pogrešani.
INCOME TAX RETURNSi
Uradujemo:
^z teden od 9 do 5.30 •n sobotah od 9 do 1 ure
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
pr
1	r		T~
	_		
ID			
13,			
Temu se smejejo doma . . .
* "Ne mečite mi polen pod'noge!" je rekel direktor podrejenim. "Poškodovali boste karoserijo novega mercedesa..."
* "Kako, ti spiš na delovnem mestu? Zakaj imamo pa sestanke?"
* Pot do pravične delitve je polna trnja in direktorjev.
* Ekonomat sporoča, da ima na zalogi & zadostno količino peska za metanje v oči. Zato upamo, da se bomo tudi v bodoče vztrajno slepili, z namenom.
V	odoravno: 1. priimek pisatelja knjige “Kaplan Martin Čedermac”;4. moder mož,mislec; 9. papežev odposlanec; 10. grSki bog ljubezni; 12. prebivalka Tolmina; 13. rojak; 14. z rokami stiskan; 16. sploSno ime za divje živali; 20. o5i (pomanjsevalnica); 21. noj (v angleščini); 22. mešanica; 24. u-žitnost, okusnost; 25. sredstvo za lepljenje; 26. poletno pokrivalo; 30. pijančevati; 32. tujka za popolno nezavest; 33. silen vihar; 34. ljubka ptica selivka; 35. vodna ptica.
N avp i 5 n o : 1. eden najlepših slovenskih krajev; 2. navadno je v zvezi s krajo; 3. obžalovanje;4.'ženska svojemu o-troku; 5. ime znanega slovenskega pesnika; 6. ena izmed barv; 7. kratica za enega koledarskih mesecev; 8. slovenski izraz za moralo; 11. neobičajni užitni sadež; 14. odpofi mržnja; 15. moško ime (okrajšanol po enem izmed apo" stolov); 16. dokončal je klepanje kose; 17. skupaj; 18. del obraza; 19. poseduje; 22. zbiratelj znamk; 23. član naroda, ki je vajen snega in ledu; 24. domače ime za Alojzija! 26. vzdih bolečine; 27. italijanska denarna enota; 28. stara mati (iz ital.); 29. vsakdanja pijača; 31. domača žival.
REŠITEV pošljite do 10. novembra na uredništvo!
# * *
da bi prezrli pomembno in se vrteli okoli nepomembnosti.
* Praznik dela cesto najbolj svečano praznujejo ti' sti, ki sploh ne delajo.
* Ne mislim - torej bom uspel .
Napis na grobu: Vedno se je obračal po vetfu' nekoč pa ie nehalo pihati.
* Pri nas je vse narobe: namesto neumnosti smo ob' davčiH pamet.
* V slovenskem gospodarstvu je nekaj nevšečnosti’ produktivnost pada, izvoz peša, zaloge rastejo — ^ glavnem pa smo dosegli izredne uspehe.
Kdor se hrani z obljubami, pogine od lakote.
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI.
se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti (septembra in oktobra) me nadomestuje v uradu gdčna MARIJA (KuSeta), ki Vam bo Sla v vsem na roko, kot Ce bi jaz bil tukaj, če pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654-1233
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
Telefon: 459 7275
FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic.
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporočil za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil!
V	zalogi imamo slovenske črke ( Š/. ki |ih Vaš pisalni stroj morda še nima.
emil zajc
9 Tennyson A ve.. ( I.AVTON, Vic. 3169 Telefon: 544 H466
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 YVRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure Service and repairs.
☆ *
9A LOVVER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEI. BUII.DING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
Za razne prilike smo Vani na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.—
Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
r
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32	THE BOULEVARD, FAIRFIELD WKST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
Ste poravnali naročnino za MISLI?
J
MELBOURNSKI ROJAKI!
Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE VVORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA.
V	domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi ?e želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor!
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J M THAME,
E. VVEINBFRG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja _
'Tariff. Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in ‘560 4490
DONVAL
RAVEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiSSete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM .
Z. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM ,1F NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
Cena potovanja MELBOURNE — BEOGRAD (ali RIM) in nazaj od $1126navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!