CANKARJEVE DRUŽBE v g&§|j5 wmpmm WSNESgSm Y- I/ 2xtltozbi ,,Ca*ikac{tM dcužkef' dobe člani sledeče knjige po znižani ceni Jack London: Železna peta. Socialni roman. 2 knjigi. Prevod Iv. Vuka 15.— Karl Marx: Kapital. Vezana knjiga...................................40.— Ivan Vuk: V znamenju Halleyeve repatice. Vezana knjiga .... 10.— Mihail Zoščenko: Tako se Rusija smeje. Prevod Iv. Vuka .... 10.— Ivan Vuk: Po valovih Donave široke. 19 slik.........................10.— Janez Samojov: Zlato tele ....................................................10,— Neverov: Taškent, kruha bogato mesto. Prevod Iv. Vuka .... 10.— Lavrenjev: Edeninštirideseti. Roman. Prevedel IV. Vuk...............10,— Koledar »Cankarjeve družbe« 1933 ................................... 3.— Koledar »Cankarjeve družbe« 1934 ................................... 3.— Koledar »Cankarjeve družbe« 1935 ................................... 3.— Koledar »Cankarjeve družbe« 1936 ................................... 3.— Nizovoj: Pod severnim nebom ...................................................5.— Iv. Molek: Veliko mravljišče.........................................5.— Sigma: Naš svetovni nazor............................................5,— Hermynia zur Mühlen: Včeraj Je bilo..................................3.— Beer: II. knjiga ..............................................................5,— Beer: III. knjiga .........................................................5.— Beer: IV. knjiga ..............................................................5.— Bratko Kreft: Med potniki in mornarji................................6.— Tone Seliškar: Hiša brez oken........................................6.— »PRODUKTA« tvornica za kis, d. z o. z. Uubljana,Dunajska cesta Telefon 21-61 / Pred 1 35 nudi po najnižjih cenah in najugodnejših pogojih KIS Natura kis (iz špirita), vi« nal-kls (iz vina). Natural« Estragon kis za vlaganje kumare in sočivja DELAVSKI POLITIČNI LIST „DELAVSKA POLITIKA“ stane mesečno 10‘— Din. Izhaja vsako sredo In soboto Vsak delovni človek naj bo naročnik „LJUDSKI GLAS" glasilo delovnega ljudstva stane na leto 10-— Din. Izhaja mesečno enkrat. Postanite naročniki! ---- Gospodarska erganliadla jo hrbtenlta dolavskaga gibanjaI' Splošna gospodarsko In konzumna zadruga za Gorenjsko; v na Jesenicah vabi v svojo iredo vse zavedne delavce in nameščence, male kmete in obrtnike, sploh vse delovno ljudstvo goinje-savske doline. Pristopi lahko vsak l Delež Din 300--, vpisnina Din 6'—. Zadiuea ima: sedem prodajalen In to na Savi, Jesenicah, Borovljah, KoroSki Bell, Dobravi ter lllllllllllllllllllllllllillllllv Oorjah In Mojstrani; dve zadružni gostilni: na Jesenicah (Delavski dom, nasproti tovarne) In na Javorniku (pil Konjiču, nasproti postaje); zvoč I kino Radio na Savi naspiotl tovarne poleg Delavskega doma, lastna Delavska domova na Savi ln v Gorjah, delavski park ln delavski športni stadion Svoji K svojimi V združenju je moči Konzumno za Mezišlco dolino r. z. z o. z. v Prevaljah Poštni predal štev. 3 Poštni ček. račun 12.048 Telefon interurb. štev- 5 Brzojav: Kodes Prevalje Osrednja pisarna in centralno skladišče v Prevaljah Podružnice: Prevalje, LeSe, Meiica, črna I, črna II, Sv. Helena, GuStanJ, Huta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov ♦ Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah.— Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj izplačajo. — Prodaja se le članom. — Član društva postane lahko vsak. — Delež znaša samo Din 100’— Delavci In delavke! Kupujte svoje iivljenske potreb* fčine le v svojih zadrugah! društvo V slogi je moč, v delu reiitevl KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE ZA NAVADNO LETO 19 3 7 i t 0100 27/9f !_^_D^JLAi__CjAJNJ<>A_R_J_^yA_^R UŽBA V LJU TISKALA LJUDSKA TISKARNA V MAF / B L J A N I I B O R U 1 A O O • u 4i 1 VSEBINA: Stran Politični koledar ........................................................................... 19 H. Heine- Ladja s sužnji......................................................................25 Ivan Moiek: Haymarket.........................................................................29 Tone Maček: Rudarjem ob priliki gladovne stavke 1934 ................................ 34 Prijatelj levov...............................................................................35 Govorništvo v političnem življenju Francije (Po Diestelbarthu)................................38 Joža Šeligo: Bledi obrazi.....................................................................41 Joža Šeligo: Na cesti sem kamen pobral........................................................41 Tone Maček: V maju............................................................................41 E. Cordes: S sibirskim ekspresom v Mandžurijo.................................................42 I. Vuk: Mi kovači ............................................................................46 Fabius: Delavske razmere v Mariboru začetkom ustavne dobe.....................................50 V. Šaber- Čaj — ustanovitelj USA..............................................................62 Ivan Klicar: Problemi Japonske .............................................................. 64 Kaj vedo ljudje o »znanih« stvareh in osebah?.................................................72 Ernst T olier: Pismo delavcu o proletarski umetnosti..........................................74 Vilhelm Liebknecht: Spomini na Marxa..........................................................76 Kako je Tomaž Bata postal mogočen?............................................................80 Tone Maček: Čevljarji.........................................................................81 Ko je rokodelstvo še bilo zlato dno...........................................................82 Radio-valovi vodijo letala ...................................................................86 Finska, dežela športa in zadružništva.........................................................90 Tone Maček: Kako je bergmandelc pomagal rudarjem..............................................94 Louis Roubaud: Zgodba Giacoma................................................................102 Življenje za pšenico................................................................... . 104 Sodnik za ločitve o zakonskem življenju......................................................106 P s 1 2 Novo leto Makarij Za zimo kratki „TIVAR“ plašči . Din 170*— N 3 Genovefa P 4 Ime Jezusovo BELEŽKE: T 5 Telesfor S 6 Sv. Trije Kralji C 7 Lucijan P 8 Severin S 9 R. Kr. Marije N 10 Pavel pušč. / P 11 Higin šk. T 12 Ernest opat S 13 Bogomir op. C 14 Hilarij šk. P 15 Mavricij S 16 Marcel op. N 17 Anton pušč. P 18 Priska dev. T 19 Kanut muč. S 20 Fab. in Seb. C 21 Neža p 22 Vincenc s 23 Zar. BI. D. M. N 24 Timotej P 25 Spr. sv. Pavla T 26 Polikarp S 27 Janez Zlatoust C 28 Ildefons P 29 Frančišek Sal. S 30 Martina dev. Dan je dolg 8 ur 25 minut do 9 ur 26 minut. N 31 Peter Nol. Dan naraste za 1 uro 1 minuto. SLAVKO ELEKTROZALOGA SLAVO KOLAF LIUBLIANA ,/ ELEKTRO ui« MATERI|AL$, EL . d a m n . « |i-£'00'6 O L A R U B L J A N .A P 1 Ignacij Svečnica Za svate T 2 „TIVAR“ obleke Din 290*— s 3 Blaž šk. Andrej C 4 BELEŽKE: P 5 Agata dev. S 6 Tit šk. N 7 Romuald opat P 8 Janez Mat. T 9 Ciril A. šk. S 10 Pepelnica C 11 Prikaz. G. L. p 12 Evlalija s 13 Štefan opat N 14 Valentin muč. P 15 Favst. in J. T 16 Julijan S 17 Donat muč. C 18 Simeon šk. p 19 Konrad s 20 Rajmund N 21 Eleonora dev. P 22 Stol. Sv. Petra T 23 Peter Dam. S 24 Matija ap. C 25 Viktor P 26 Aleks. šk. S 27 Leander šk. N 28 Teofil muč. Dan je dolg 9 ur 29 minut do 10 Ur 57 miniut. Dan naraste za 1 uro 28 minut, IVAN JAVORNIK,LJUBLJANA,DOMOBRANSKA7 mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Lastni izdelki in moderna hladilnica Podružnice: Wolfova 12 / Stojnica: Šolski drevored / Dolenjska 49 / Telef. 2703 in 3157 /dfni*#!zlato,nase-JUcaM Kupujte izdelke tovarne „Pekatete" le v paketih P 1 Albin šk. T 2 Simplicij p. S 3 Kunigunda C 4 Kazimir sp. P 5 Evzebij Mar. S 6 Miroslav N 7 Tomaž Akv. P 8 Janez od B. T 9 Frančiška S 10 40 mučenikov C 11 Heraklij P 12 Gregor Vel. S 13 Nikefor šk. N 14 Matilda vd. P 15 Longin muč. T 16 Cirijak m. S 17 Jedert Č 18 Ciril Jer. šk. P 19 Sv. Jožef S 20 Niketas šk. | N 21 Cvetna nedelja P 22 Oktavijan šk. T 23 Oton šk. S 24 Gabrijel arh. Č 25 Marijino ozn. p 26 Vel. petek s 27 Vel. sobota N 28 Vel. noč P 29 Vel. poned. T 30 Viktor muč. S 31 Amos pr. Za delo „TIVAR“ obleke od Din 140* BELEŽKE: Dan je dolg 11 ur 1 minuto do 12 ur 46 minut. Dan naraste za 1 uro 45 minut. č p 1 2 Huso šk. Frančišek P. Za deževne dni „TIVAR“ hubertusi Din 320— s 3 Rihard Izidor N 4 BELEŽKE: P 5 Vinko T 6 Celestin S 7 Herman C 8 Dionizij p 9 Marija K. s 10 Ezekij N 11 Leon I P 12 Julij p. T 13 Hermina S 14 Justin muč. Č 15 Anastazija P 16 Benedikt S 17 Rudolf N 18 Apolonij P 19 Krescencij T 20 Agneta S 21 Anzelm C 22 Soter in K. p 23 Vojteh s 24 Jurij muč. N 25 Marko ev. P 26 Klet in Marc. T 27 Cita S 28 Pavel C 29 Peter muč. P 30 Katarina S. Dan je dolg 12 ur 49 minut do 14 ur 27 minut. Dan naraste za 1 uro 38 minut. *1 & Üo*uzu*nM stavke 1934 Ves narod občuduje vas, ki sajast vam je mrk obraz: da svojce bi gladu rešili, ste sami gladu se zročili. Vam mar ni več poletni dan, ne rož dehtečih cvet krasan? v podzemlju črnem vi objeti, zahtevate samo živeti. Kdo vas prisilil je v obup? Kdo vam v življenje vliva strup? Kdo deci vaši trga kruh? Kdo vztraja na vse prošnje gluh? Seveda dvorcev Dunaja, Pariza že ni dosegla vaša kriza, ko naš rudar gladu crkäva, se tamkaj delničar zabava. Ves narod občuduje vas, v protestu druži z vami glas, ki ste pravici na oltar prinesli sami sebe v dar! Tone Maček Pjifateli bww Levi so nam po šolskem pouku in po dosedanjih opisih znani kot divje in nevarne roparske zveri, katerih edini življenjski namen je pomoriti vse, kar vidijo. Anglež Eric Wells, ki je dolgo živel v Afriki in ves prosti čas posvetil opazovanju levov, nam jih je predstavil v popolnoma drugi luči. Pravi, da od vseh divjih zveri nobene niso tako napačno opisovali kakor ravno tega kralja živali. Temu so krivi največ lovci, ki so sovražniki levov in zato tudi levi ravnajo z njimi kot s sovražniki. Wells je v svojem dolgoletnem življenju v afriških pragozdih do^ gnal, da lev nič ne napravi človeku, ki ne gre s puško nad njega, in da ne napade niti živali, kadar ni lačen. V svojem1 življenju je s svojo ženo na afriškem posestvu vzgojil trideset levov, ki so bili rojeni v pragozdu. Zato smerno verjeti njegovemu pripovedovanju o levih, ki nam jih popisuje v svoji knjigi »Lions wild and friendly.« Iz svojih izkušenj z levi pripoveduje Wells med drugim: »Moji levi žive na prostem med plotovi, na poljanah, ki so polne trave, dreves in skal, med katerimi se lahiko igrajo. Žive v okolici, ki je komaj drugačna kakor tista, v kateri žive na svobodi. Te živali so z zelo malo izjemami vse prišle na svet v pragozdu, kjer sem jih ujel. Tisto malo levov, ki so bili rojeni v mojem ujetništvu, so potomci mojih levov in so le v toliko zanimivi, ker mi dajejo priliko, da iz neposredne bližine opazujem spremembe v značaju, barvi in velikosti, ki brez dvoma nastopijo, ako žive samo med živalmi v mojem ujetništvu. Ta dolgoletni študij je bil zelo zanimiv. Pomagalo mi je, da sem bolje razumel leve v divji svobodi, in omogočilo mi je, da sem se zunaj približal levom in se med njimi mudil, z zaupanjem, ki je mogoče le, če človek pozna njihove lastnosti. Radi teh rednih stikov z levi sc z Levinja doji svoje male Levinja odnese mladiča spat Pitanje mladih levov Wells z levom ženo nikdar ne obotavljava, da ob vsaki ugodni priliki poiščeva trop divjih levov in se cele ure pri njih pomudiva. Pri tem spopolnjujeva svoja opazovanja, fotografirava in takorekoč tudi sama postaneva dve bitji te okolice. Da se to upava, je edini razlog v temi, da dobro poznava njihove navade in da sva se zato otresla vsakega strahu. Le nepoznano vliva strah, znanje ga prežene. Simson in drugi levi, o katerih pišem, kakor tudi vsi drugi, ki sem jih vzgojil, so sestavni del moje družine. Tudi, ko dorastejo, uživajo med našimi plotovi popolno svobodo in naše zaupanje, ker jih smatramo za domače živali kakor mačke in pse, samo da jih ponoči zapremo v posebne koče. Seveda udomačen moraš biti z njihovimi navadami. Predstavljajte si, kaj pomeni, ko petsto funtov težak odrasli lev položi človekui šape na rame, da iz prijaznosti obliže obraz. Narava mi je dala nadpovprečno velikost in težo, toda kolikokrat me je lev vrgel na tla, ko se je iz veselja, da me vidi, povzpel na moje rame. Levi so zanesljivejši od večine drugih divjih živali, samo, če se jim približaš mirno in zaupno in če jim ne povzročaš strahu. Ob začetku najinih poskusov sva hotela najprej ugotoviti, kako je najbolje ravnati z njimi v različnih starostnih stopnjah. Kmalu sva spoznala, da je treba leve z malega navaditi na družbo druge živali in človeka, da postanejo čim bolj domači. Težko je kaka druga žival tako živahnega temperamenta, ki kaže izrazito naklonjenost ali sovražnost naprami ljudem. Brez vidnega vzroka pokaže lev močno nenaklonjenost napram kateremukoli človeku, ki ga ni še nikdar poprej videl; napram drugim, prav tako tujimi ljudem- pa se pokaže spet prijaznega. Ako odrastejo levi sami med seboj, kažejo le prekmalu zelo svobodne manire. Zato morajo od malega živeti skupaj z drugo živaljo enake starosti. Izkušnja me je na-' učila, da so najboljši tovariši mladi psi. Lev in pes se igrata skupaj, se podita in premetavata. Ko postanejo starejši, slišijo psi na klic in slede gospodarju, levi pa psu; tako ostanejo vsi skupaj, ako jih vzame človek na izlet v naravo. V vseh letih mojih poskusov se ni niti enkrat pripetilo, da bi lev kaj žalega storil svojemu tovarišu, psu. Seveda se zgodi, da lev pri igri rani psa s kremplji, toda takoj pokaže, da mu je žal, s tem se prilizuje in oblizuje psa. Vselej, kadar sta eden ali dva leva odrasla skupaj s psom, je povzročil pri levih največji protest in nemir vsak poskus, da bi jih ločili. Levinja je s krožnika Ilustrirani družinski mesečnik »Žika« prinaša poleg literarnih, zabavnih in poučnili sestavkov tudi »Gospodinjski kotiček«, »Zdravniško posvetovalnico« za bolne otroke, uganke, križanke itd. Dobiva ga brezplačno vsak odjemalec žitne kave Žike. DELAVCI DELAVKE, kupujte kruh in drugo pecivo v DELAVSKI PEKARNI IN SLAŠČIČARNI. Gostilne, v katere zahajate, naj kupujejo jstchako v Delavski pekarni. Tako je n. pr. psica bila na tem, da dobi mlade. Zato smo jo morali ločiti od levov. Levi so tedaj vso noč nemirno hodili v svoji hiši sem in tja, tulili in klicali tovarišico. Niso se dali potolažiti. Končno smo morali psico ponoči položiti na vrečo bliž?u levje hišice, da so jo mogli vsaj duhati in oblizovati. S tem so bili začasno potolaženi. Kakor sta si prijatelja pes in lev, tako se strastno sovražita lev in mačka kljub bližnjemu sorodstvu. Vsi levi imajo eno strast — na klobuke in pletenine. To je bilo sijajno, čeprav malo drago sredstvo za zabavanje naših gostov. Gostje, ki so nas obiskali, so držali klobuk v rokah ali pa so ga položili poleg sebe na stol. Simson (lev) ni zamudil nobene prilike, da je pograbil klobuk iz roke ali s stola. V velikih skokih je tekel s svojim plenom in se naslajal ob igri, da je klobuk trgal na drobne kose. Vsak poskus, da bi mu vzeli klobuk, je bil brezuspešen, da celo nevaren, ko je lev postal starejši. Tako so navdušeni za klobuke in jopice, dočim se ne zmenijo mnogo za palico, žogo in podobno. Kakor je lev kralj živali, smo doživeli nekoč zelo smešno zgodbo. Simson se je na trati srečal s kokljo in njenimi tremi piščeti. Simson je obstal in se čudil — očividno je premišljeval, kaj so te male stvarice. ki so prekrižale njegovo pot. Hipoma mu je pa koklja skočila naravnost v glavo. To ga je tako presenetilo in prestrašilo, da se je obrnil in jadrno pobegnil s povešenim repom kakor tepen pes, dočimi je koklja spet mirno brskala po hrani za svoje male. Lev in pes pri eni skledi Lev in pes — prijatelja Leva na Wellsovi farmi (fWOCMSb/a V 4tOtttUHOn —živt{e*t{U’ fcünci{c V Franciji je za oblikovanje javnega mnenja živa beseda ifinogo važnejša od tiskane. Naravna pot k oblikovanju javnega mišljenja ni to, da vsak posameznik nekaj bere in potem v tisto veruje, temveč to, da se posamezni ljudje med seboj r a z g o v a r j a j o, prepirajo., svoja mnenja primerjajo in jih drugo drugemu prilagode. Zato je začetek vsega javnega mnenja svobodna diskusija. Kjer te ni, lahko ves narod v neke stvari veruje, a nima nobenega pravega mnenja o njih. »C’est de la discussion que jaillit la lumiere« (Iz diskusije pride luč, jasnost) — to je eden velikih osnovnih zakonov, ki obvladajo javno življenje v Franciji. »S svojim najhujšim sovražnikom lahko govorim, preden se zgrabiva. A force de parler, z močjo govora spoznam njegovo mišljenje, se razjasnijo nesporazumi in se zbližajo stališča..« tako ali podobno se je izrazil Briand, tako sem slišal iz ust mnogo Francozov. Kakor je družina celica ljudskega, tako je prijateljski krog celica političnega življenja, najmanjše središče diskusije. Na njem je zgrajeno vse drugo. Prijatelji se — vsaj na deželi — vsak dan po delu sestanejo in se pogovarjajo o dnevnih dogodkih. Tako je med mladimi in starimi, med izobraženci in neizobraženci. Normalno se sestajajo v kavarni. Te sestanke je zelo olajšala uvedba osemurnika; lahko jih imajo pred večerjo. Naroče si aperitif (liker, ki vzbuja tek). Vsak dan plača drugi »rundo«; kajti plačevanje vsak zase, to je nefrancosko in neprikladno. Vsak ima v žepu časopis, ki ga je bral: lokalni jutranji list in večerni pariški časopis od prejšnjega dneva. Če Pariz ni preveč oddaljen, imajo tudi že izdaje od istega dneva. Pripovedujejo si, kaj je kdo bral, kaj je slišal in doživel. In to nikakor ni prazno govorjenje, kajti vsi se hočejo učiti. Nisem redko sedel v takem krogu in veliko sem se vsakokrat naučil. Pogovor je vedno živahen ne samo zato, ker so ljudje taki, temveč tudi zato, ker slišijo radi smele trditve, ki izzivajo ugovor. Kakor sploh v Franciji, tudi v taki družbi ni treba posebno tehtati besed. Beseda je zvok, ki se izgubi in ki k ničemer ne obvezuje človeka. Kar naj bo obvezno, se mora n a p i-s a t i ali vsaj slovesno potrditi. Zato Francoz zameri, če hočeš jahati na neki izgovorjeni besedi. Francoskega življenja si brez kavarne ne moreš misliti. To je nekaj povsetn drugega kakor angleški klub ali nemška pivnica ali italijanski 1’albergo. Pomen je v tem, kaj se tam govori, ne v tem, kaj se po-užije. Živo se spominjam takega večernega sestanka, ko sem se seznanil z nekim čevljarjem: Kako so se v majhni kavarni zbirali okrog naše mize redni gostje in posegali v diskusijo. Razpravljalo se je o franco-sko-nemških odnošajih. Prišli so pismonoše, ki so raznosili pošto, da se malo odpočijejo, delavci in rokodelci iz soseščine, torej sami »navadni« ljudje. Toda vsi so imeli jasne nazore o francosko-nemškem razmerju, vsi so o tem razmišljali, že često in strastno o tem diskutirali in si ustvarili svoje mnenje. Vsakdo je prinesel v diskusijo nekaj osebnega doživetja: doživljaj iz vojne, ali ujetništva ali iz časa zasedbe Porenja. Predvsem pa: vsi so izražali dobro voljo, nihče ni imel praznih predsod- Če bi bil governer Oglesby sedem let meti. Francoskemu narodu je s o-vraštvo popolnoma tuje. Njegovo veliko hrepenenje je: da ga puste v miru. da bi mogel že končno mirno, obdelovati svoj vrt, potem ko je moral tisočletja braniti svojo zemljo pred tujimi osvojevalci in če-sto prenašati njihov jarem. Diskusija v prijateljskem krogu v kavarni je sredstvo, s katerim si posamezniki oblikujejo svoje mišljenje; z j a v n o diskusijo se pa morajo izkazati. Kdor je prišel do jasnosti, kdor je siguren v svojem prepričanju, nastopi javno, čim se mu ponudi prilika. In prilike so raznovrstne. To je predvsem javno zborovanje, na katerem se obravnava neko vprašanje, kamor so povabljeni pristaši in nasprotniki in kjer sledi na koncu svobodna diskusija. Kdor hoče v Franciji nekaj novega povedati, se za neko idejo boriti, temu ne preostaja nič drugega, kakor da javno nastopi. Tudi slaven mož, ki so miu odprte časopisne kolone. Tudi temu ne ostane prihranjeno, da stopi na oder; on lahko svoj govorniški pohod pripravi in si poprej poišče zaveznike. Toda s samimi časopisnimi članki,, ali še celo z brošurami, ne, s tem ne bo prišel do ljudi. Ako hočem Nemca opozoriti na kak časopisni članek, mi vzame list iz rok, rekoč: »Daj, da sam preberem!« Samo tisto, kar vidi črno na belem, prav razume. Na samo uho se ne more zanesti. Francozu zadošča uho. Da izve nekaj novega, rajši posluša, kakor bere. Pri tem pa opazuje človeka, ki ga posluša. Kakšen je? Kakšne oči ima? Ali misli odkritosrčno? Kaj izžareva — toplino ali hladnost? Če je hladen, brez ljubezni, brez ognja, potem mu najostrejši razum ne bo mnogo pomagal. v;; mV Franciji ni niti težko niti drago agitirati za neko idejo s predavanji. Je mnogo lažje nego drugod. Da najdeš poslušalce, ti ni treba slavnega imena. Samo povedati nekaj moraš znati, vprašanje tako zastaviti, da vzbudiš v ljudeh zanimanje, in siguren si moraš biti svoje stvari. Bium v parlamentu Ljudje vedno radi kaj slišijo in se nauče. Sam pritrdiš nekaj letakov, lahko daš oznaniti po bobnarju, obiščeš urednika lokalnega lista, ki bo z vsem veseljem priobčil notico. Lahko pobiraš frank vstopnine ali pa prosiš ljudi, da po zborovanju prispevajo za stroške. Glavna stvar je, da imaš toplo srce in jasno glavo, pa ga gotovo ne boš polomil. Po predavanju pride glavna stvar, diskusija. Na predavanje pride nemalo ljudi, da povedo predavatelju svoje mnenje, da pokažejo, kdo so, kaj vse vedo, kako spretno znajo govoriti. Večina pa pride, da se nekaj nauči. Govornik mora lepo vsem odgovarjati, Zato pa mora biti trden v svoji stvari, se miora res obvladati. Ako ima kdo kaj povedati, kar se zdi ljudem res novo in vredno, potem bo kmalu postal znan. Kmalu bo srečal kakega novinarja, profesorja, župana ali poslanca, pri katerem bo vzbudil zanimanje in ki mu bo pomagal naprej. Samo enega ne sme pričakovati noben prerok; da bi pri tem služil denar. Ako bi ljudje zaslutili, da govori zato, da si pridobi denarja ali kaj sličnega, bodo takoj izostali. Francozom je lahko govoriti. Z očmi kar vise na govornikovih ustnicah in mu berejo besede z ust. Gledati v toliko zvestih, odkritih in sprejemljivih oči je nekaj osrečujočega. Francozi niso narod fraz, kakor so jih nekateri naslikali. Gotovo imajo vse razumevanje za govorniško umetnost, toda v govoru mora biti tudi vsebina. In predvsem mora biti govornik človek, ki vzbuja zaupanje. Višek doseže javno govorništvo kakor povsod, v volilnem boju in na samih volilnih shodih' tvori višek spet »contradiction«. Ako govori kandidat sam, se lahko zanese, da bodo prisotni nasprotniki ostro pazili nanj, da jim ne bo ušla nobena njegova slabost in da mu bodo stavili sama kočljiva vprašanja. Ako kandidata nasprotnik izzove, da se javno pomeri z njim. in bi on to odbil, je to že zelo slabo zanj. Ljudje bodo sklepali iz tega, da ali ni sposoben govornik, ali pa da ni siguren svoje stvari. Kdor pa ni deber govornik. ni vreden, da bi bil ljudski zastopnik. Kajti vsak izobražen mož mora znati govoriti, saj je za Francoza obvladanje jezika preizkušnja njegove izobraženosti. Da se na volilnih shodih mlati mnogo prazne slame, se razume samo po sebi. Stranke vzdržujejo govorniške šole, v katerih seznanjajo mlade ljudi s strankino frazeologijo; v njih se tudi nauče vseh ugovorov, ki jih imajo običajno nasprotniki, kako naj nastopijo proti nasprotnim govornikom, pri čemer so običajni trije načini: ali da jih popolnoma ovržejo, ali speljejo diskusijo na drug tir ali pa odgovore s protina- padom. Zato volilni govori niso nujno na posebni duhovni višini, kajti v njih je mnogo rutine in spretnosti. Veliki pomen govorništva v Franciji se vidi že po številnih predavanjih, ki se vrše vsak dan. Med ta predavanja ne štejemo raznovrstnih rednih predavanj, ki imajo obliko tečajev in v katerih se lahko zastonj ali za nizko vstopnino podučiš v vseh panogah človeškega znanja. To so n. pr. tečaji »Conservatoire des arts et metiers«, kjer sem sam vso zimo poslušal predavanja novinarja in pisatelja Georgesa Renarda »o zgodovini dela«. Vzor javnih tečajev je »College de France«, ki ga je ustanovil 1530. 1. Franc I. in ki deluje že več kakor štiristo let. Biti poklican v ta college kot profesor pomeni večjo čast kakor biti profesor slavne sorbonnske univerze. Poleg teh učenih predavanj je polno svobodnih predavanj, kakor jih prireja n. pr. »Universite des an-nales«. Tam predavajo književniki, finančniki, ministri, najinteligentnej-ši ljudje vseh poklicev. Tipično pariški so diskusijski večeri »Club du Daubourg«, kjer se obravnavajo dnevna aktualna vprašanja. Tu redno nastopajo govorniki in protigovorniki. Poslušalci uživajo ostre napade in ugovore, duhovitosti, umetnost obvladanja besede. Tu spoznaš prožnost, živahnost in duhovitost Francozov. Redno prirejajo razne organizacije predavanja po raznih mestnih okrajih in društvenih' dvoranah. V časopisih se ta številna in nič manj važna predavanja sploh ne objavljajo. Samo mali plakati vabijo poslušalce iz dotičnega okoliša. Če prideš slučajno na tako predavanje, si presenečen, ko vidiš slavnega, znanega moža predavati mladim delavcem o kakem zamotanem problemu, na primer o razvrednotenju denarja. Še boli te pa preseneti ozračje, ki vlada pri takem' predavanju: kako se svetijo oči, kako željno sprejemajo delavci novo znanje! Tam spoznaš, česar morda prej nisi mogel verjeti, da francoski narod do svojih najbolj proletarskih plasti ne živi samo od kruha, temveč da je zanj duhovna hrana najmanj toliko važna kakor materialna, če ne še važnejša. Zato v Franciji najprej in najlaže zmagujejo nove ideje. Noben filozof ali pesnik ne bi mogel bolje zadeti bistva in ideala francoskega naroda, kakor je to sto- ril priprost Francoz, ki je rekel: »Pri nas so pridni ljudje, lepe ženske, dobra vina, široka obzorja in plemenite ideje.« »Nobles idees« ali »idees genereuses« — plemenite, človečanske ideje dajejo vrednost vsemu drugemu. Francosko ljudstvo se smatra pred zgodovino in človeštvomi odgovorno, da uresniči najbolj vzvišeno človečansko idejo — socializem. (Po Distelbarthu) Bledi obrazi Bledi obrazi govorijo o sreči, sključena telesa novo pesem pojo in besede so lepe, ko da izsanjane so. Delavec Lovro je dvignil železo in dejal: Pa bo, bo, bo! A jaz sem ves slab in pero je tako mehko. Vem, iz kletev bodo zrasli lepši dnevi in mesto joka svet prepregli novi spevi. Kamen kopljejo ob cesti. Udar na udar! Mogočna roka kladiva vihti. Ta silna roka bo zavihtela kladivo v naše razbite dni! Joža Šeligo AJa cesti sem kamen pobral Na cesti sem kamen pobral, poljubil ga na srce; življenje za kamen bi dal. Cesta je ranila kamnu srce, iz njegovih oči se cesta kruta smeji. Povej mi, povej ti trdi kamen, zakaj te ljubi moje srce, zakaj bi življenje dal za te? Na cesti sem kamen pobral, ljubezen edino na svetu pobral. S kamnom bova po svetu odšla ranjena dva. Joža Šeligo. V maju Mai, ti čas cvetja brstja, prerojenja, ti čas ljubezni, spočetja, hotenja, čas blaženih sanj in vznešenih poletov, čas ti prepoln najslajših obetov! Cas, ki odganjaš vse, kar Je grozeče, poigravaš se v srcih s slutnjami sreče, kako ti vsa zemlja spet vriska naproti in te pozdravlja na b|aženstva poti! Tam v gozdu objema s hrastom se breza, za borom tam Jelka svoje veje izteza, cvetko tam v polju solnčni žarek poljublja, tam kos se s samico v goščavo izgublja. V parku na klopi pod grmom jasmina se tesno prižela je k tantu deklina; nad njima pa v mraku slavec trilira, srce na stežai se ljubezni odpira. Tone Maček S si&icsUitn tkspceswn v Mandiuti{a Devet dni že sedim v vlaku. Sibirski ekspres sledi zavojem An-gara-reke. Dolina Angare je široka. Tu grade Rusi mrežo vodnih elektrarn, katerih kapaciteta bo prekosila niagarsko elektrarno, ki je bila doslej najmočnejša na svetu. Lepa je ta pokrajina. Visoke gore, gosto zaraščene z gozdovi. Ob strmih skalnatih stenah grmi naš vlak. Breze, bori, jelke, jeseni in ogromna skladišča lesa drse mimo nas. Včasih vidimo v daljavi, da se dim vali iz gozdov: gozdni požar. ki često besni v Sibiriji, ki ne ve, kam z vsem' svojim lesom. V sosednem kupeju se ruski zakonski par zabava z gramofonom. Rusinja ga spremlja z otožnim glasom, ki visoko in melanholično vibrira. Vlak nas s skrivnostno brzino pelje proti vzhodu, tik ob Bajkalskem jezeru. Desno se neprestano vzpenjajo visoke skalnate stene, ki odmevajo od grmenja vlaka in po-dvojujejo hrup. Skozi levo okno zagledam široko površino Bajkalskega jezera, ki je sedaj — sredi aprila — še vse pokrito z ledeno skorjo. Zahajajoče solnce daje ledeni pokrajini pomarančno-rdečo barvo. Pravljično lepo. Mala Rusinja je ugotovila, da vem zelo malo o Rusiji. Zato me podučuje: »Bajkalsko jezero je tako veliko kakor Belgija, če še ne večje. Njegova površina meri 34.000 km2. Ni na svetu' sladkovodnega jezera, ki bi dosegalo njegovo globino 1520 m! Ogromiije množine rib plavajo v njem.« Tu je dvojni železniški tir, toda šele nekaj let sem. Odkar se Japonska širi na azijsko celino, postaja politična bodočnost teh krajev negotova. Rusija utrjuje zveze s svojim središčem. Zato je najprej zgra- dila dvojni tir. Za hitro premikanje vojske, za rezerve, za transporte municije in provianta. Dvojni tir so začeli graditi od vzhoda proti zapadli, od Vladivostoka proti Moskvi. Kajti nevarnost prihaja od meje, od obale velikega oceana, od otoškega japonskega cesarstva. Vlak prečka gore in doline proti Verhne-Udinsku in Čiti. Drugi dan popoldne smo v Karimskiji. Od te postaje se odcepi vlak proti jugovzhodu: smer Mandžuli—Cieihar— Harbin. Pravi sibirski ekspres pa vozi dalje proti vzhodu, skozi tako-zvani Verdun daljnjega vzohda ob Amur ju do Vladivostoka, najpomembnejšega ruskega pristanišča ob Tihem oceanu. Na prvi mandžurski postaji pa-trulirajo tri vrste vojakov. Dve rumeni sorti in bela. Rumeni so Japonci in mandžurski Kitajci, beli so ruski emigranti, ki so zdaj državljani cesarstva Mandžukuo in ki služijo vladi kot vojaki. Čelade nosijo samo japonski vojaki, drugi imajo čepice. Oboroženi so vsi. Kitajski Mandžu in ruski Mandžu nosijo enake zelenkasto-rumene uniforme. Japonska je malo bolj bleda in rumena. Mandžuli ni nikako mesto, temveč pravzaprav samo kolodvor. Na eni strani kolodvora je majhna kitajska naselbina, ki sestoji iz nekaj umazanih bajt; na drugi strani postaje so pa hiše priseljenih ruskih emigrantov. Vsi ljudje žive posredno ali neposredno od železnice. Večinoma so železniški, carinski in vojaški uslužbenci. Tristo metrov dalje so barake za obmejno vojaštvo. Utrdba. V jutranji sapi plapolata zastavi Japonske in Mandžukua. Najočitnejša posebnost novega cesarstva Mandžukuo je, da te venomer sprašujejo PO potnem listu. Na progi od Mandžulija do Harbina Preseljevanje narodov v Mandžuriji so kontrolirali moj potni list nič manj kakor šestindvajsetkrat. Najslabše je bilo s tem ponoči. Zaprl sem1 vrata kupeja in zaspal. Hipoma začujem, kako nekdo trka kot divji na vrata in ukazujoče kriči: »Odprite!« Odprem. Kaj se zgodi? Prav nič. Samo Japonec, ki hoče kontrolirati moj potni list sedem-indvajsetič. Mož ga samo površno pogleda in spet izgine. In zato me gre zbudit iz najboljšega spanja! Zdaj je nemogoče spet zaspati. Vojaki v težkih škornjih se sprehajajo po hodniku. To cepetanje štiridesetih vojaških nog v vsakem1 vagonu! Kakor vse proge bivše »vzhodno-kitajskfe železnice« čuvajo tudi progo od Mandžulija do Har-bina ti železniški gardisti, kakor jim pravijo. Kajti ni redek dogodek, da banditi napadejo in ustavijo vlak. Železniški gardisti so temu primerno oboroženi — tudi s strojnicami. Ta garda je samo za zaščito železnice in ne spada k pravi vojski Mandžukua. Železniško gardo tvorijo najemniki: Kitajci, Man- džurci in ruski emigranti. Poveljujejo jim pa samo japonski častniki. ... Končno smo le dospeli v Harbin. V severnem delu Mandžuikua kar mrgoli špijonov, ogleduhov, sumljivih tipov, moških in žensk vseh narodnosti — ki so v glavnem v službi treh držav: Japonske, Rusije in Kitajske. Vsi ti ljudje se zadržujejo v Harbinu; imajo seveda kakršenkoli civilni poklic: so trgovci, uradniki, branjevci, tujski vodiči, da celo čistilci čevljev in berači. Da, in plesalk ne smem pozabiti v tej zvezi. Že s takozvanimi agenti, ki se legitimirajo kot taki, se ni dobro šaliti. Človek se ne sme dati varati ne po njihovi zunanjosti, ne po uniformi, ne do znanju raznih jezikov ali kakršnihkoli drugih sposobnostih ali spretnostih, V Harbinu je vse mogoče — posebno., kar je v zvezi z ruskimi emigranti. Seveda so tudi v Harbinu nekatere izjeme, pošteni ljudje. Tako je neko jutro prišel v mojo hotelsko sobo policijski agent, se legitimiral ter povedal, da mora vse moje stvari najnatančneje preiskati. In mož dolge ure išče in stika in me pri tem najprijetneje zabava. Pozna vse zanimivosti Harbina in jih zna nazorno slaviti. Posebne himne poje ženskemu svetu v Harbinu. Končno se poslovi. Jaz sem se medtem1 obril in ko sem bil spet sam, sem si mislil: »No, to je pa bil vljuden policijski agent.« Spodaj pri vratarju sem nato vprašal, ako bi me mogli telefonično zvezati s tem policijskimi agentom; rad bi ga povabil na večerjo — pri čemer imam seveda neke egoistične namene. »S katerim1 agentom?« me začudeno vpraša. »No, ta, ki je bil danes zjutraj pri meni.« 'I »Tega ne boste mogli nikdar več najti,« mi odgovori vratar in uživa ob pogledu name, ki mi je od začudenja in skrbi pobledel obraz. »Saj se je legitimiral,« sem še vzkliknil in brž planil proti sobi, ker so me zaskrbeli moji kovčegi. Tekel sem po stopnicah in hitro preiskal svoje kovčege. Od 338 stvari mi jih manjka točno 121. To je bil rezultat »policijske preiskave«. »In prav moje najdragocenejše stvari — ura, štiri svilene srajce, ki sem jih včeraj kupil,« ugotovim! žalostno v pogovoru s samim seboj in zamišljen uvrstim tudi to izkušnjo v verigo malih in velikih izkušenj, ki sem jih že in jih še bom zbral v Mandžukuu. Saj zato pa potujem, E. Cordes Nalagajte svoje prihranke v svoji delavski hranilnici to je Splošna hranilnico in posojilnico za Jesenice lnrokollco r. z. z o. z., Jesenice - Sava AwbtotJUfyoi delikatesa, špecerija, zajtrkovalnica Ljubljana, Mlkloöiöeva poleg Delavske zbornice iu do&ec denac xaUieva gaspoduiia tudi dofab Waya! Od peka želite pecivo, ki je visoko, lepo, svetlo in okusno, rahlo ter dobro prebavljivo. Dolžnost prodajalca pa je, da dobavlja peku primerno moko. Pšenična moka znamke „Biser Banata*» in „iesterek“ je kvalitetno vedno na višku. Je v vsakem pogledu izdatna in vedno enako dobra. Dobaviti jo zamore vsak čas in po najnižjih cenah. Veletrgovina moke, žita in poljskih pridelkov A. VOLK, Ljubljana, Resljeva c. 24 sJiAa. Jsl ?u>cOičs tu/tnlkja. Kneippa jul JuzJux>o4d: e \s* ova SLADNA KAVA nneipp 1/Hi kovoii... SIMBOLIČNA SLIKA / SPESNIL IVAN VUK Oder spremenjen v kovačnico. Sredi kovačnice naklo. Na ognjišču ogenj, ki daje kovačnici pomemben somrak. Pri naklu kujeta kovač in vajenec. Ves čas, ko kujeta, lete iskre na vse strani. Godba ves čas tiho igra melodijo marseljeze. Osebe: KOVAČ, močan, mišičast, postaven. VAJENEC, mlad, korajžen fant. ŽENA - MATI, bodreča postava, simbol nežnosti, ki vzbuja vtis bodrosti in zaupanja. HČERKA, dekletce;, ki je kakor bi vstajala pomlad; vzbuja vtis lepe bodočnosti. KOVAČ VAJENEC kujeta, še predem se dvigne zastor, v taktu, a ne preglasno. Zastor se razgrne. KOVAČ v taktu z udarci kladiva govori. Njegov glas je kakor oznanjujoč, samozavesten, bodreč: Kovači smo mi, kovači smo mi, ki kujemo našo bodočnost. Od zore do mraka znoj z nas se pretaka — dlani žuljave, krepke in zdrave jeklene našo odločnost. — VAJENEC povzame istotako v taktu: To plamen src je neugasen, to vera nam je v lastno moč: pred nami dan žari se jasen — v bodočnost stopamo pojoč. Teman če včasih kak oblak nad našo vero se razgrne, naš ne ustavi se korak — še bolj nas v enoto strne. KOVAČ razpoloženo, vzpodbudno. Udar njegovega kladiva je v prvem zlogu vsakega verza nekoliko močnejši, da poslušalec čuti poudarjajoče besede: Mladina na plan! poraja se dan nad zemljö, ki v noč obupuje Svoj M I razgrnite z njim se spojite — MI — srečno bodočnost vam snuje. VAJENEC s poudarkom kladiva kakor kovač: Nikoli mladi ne mirujmo, življenju je neznan pokoj. Hitimo z delom, v mislih snujmo, saj zmago le prinese boj! OBA kujeta vneto. Pri zadnjih vrsticah, ki jih govori vajenec, stopita v kovačnico. ŽENA-MATI HČERKA za trenotek obstojita pri vratih, ker iskre nenavadno slikovito srše izpod kladiva in nakla. ŽENA-MATI stopi k tnalu, ki leži kakor nekakšna miza ob steni. Jerbas, ki ga nosi, položi na tla, razgrne po tnalu prt in postavi nanj malico. HČERKA medtem stopi k naklu in zvedavo ogleduje, kako kovač in vajenec kujeta. Iskre ji srše po krilu. Smeje Se v zadregi in se jim otroško nagajivo umika. VAJENEC kuje nekoliko bolj tiho, se nagne malo k njej. V očeh in na obrazu prikrita zadrega. To iskre so — zavest odločna, ki šviga vsepovsod okrog in užiga, dviga in vzpodbuja nas vse, ki žuljavih pač rok za kruh vsakdanji se potimo, za staro pravdo se borimo — kličoči vsem pozabljenim ljudem: Pogum v srce! Korajžno kvišku glave! Zavest v možgane------------- In stara pravda vstala bo, pravico nam priznala bo. Ne bo več solz in ne okov. Spet vselil se pod naš bo krov brezskrben in veseli smeh. — Izbrisan bo izvirni greh. ŽENA-MATI ki je med tem končala s pripravljanjem malice, stopi k tnalu: OBA odložita kladivo. KOVAČ si z rokavom obriše znojno čelo. HČERKA z otroškim čudenjem gleda in govori z glasom, ki izraža otroški ponos: Jeklene roke tvoje, očka, teh mišic tvojih silni val ustvarjajo nam brez razločka svetlejše dni. — In obveljal bo glas preroka, ki je dejal: Okove s pleč! — Verige stran! Zdaj vaš je dan — dan novega boga — ČLOVEKA! KOVAČ se je med tem naslonil na kladivo. Z eno nogo se je uprl na naklo. Z glavo pritrjevalno kima hčerki. Mi kujemo vztrajno že mesece, leta s sodrugi vseh krajev, dežel. — in družnost iskrena vse nas prepleta, redek je tisti, ki je otopel, — onemel. Geslo je naše: Človek Človeku brat bodi, prijatelj, sodru^; In naše življenje bo sončno, bo lepo, ne bo ne solza in ne muk. — Koval sem, predragi, jeklenil, In svojih moči nisem štedil, ne vprašal, kdo plačal mi tö bö in tö... Sem delal za sebe in svoje, ustvarjal vsem lepše sem dni, jeklenil sodruge in sebe------------ '.je lepša nagrada leži kot je zavest ta, v meni bedeča?! Koval sem, koval neprestano in vrste sodrugov z menoj, drobili smo temo sovražno, z nami šel zarje je soj .. Evo malice! — Oddahnita! Sile svoje osvežita, da krepkejši bo udar — delo šlo bo bolje v žar! Ko sem nekoč v kovačnico šel, da trud svoj bi pregledal, preštel----------- Mi mišice tak’ je veselo napelo, tak’ me prijetno je v srcu pogrelo, da sem zavriskal — in vriskal — in pel: Hoj... hej... to jih poglej — Tisoč je bilo tam zbranih kovačev s kladivi v svojih močnih rokah, odločnih, zavednih, dobro izučenih ... Kar DRUŽNOST zaklical sem bil jim v pozdrav. — V roke sem huknil, rokave zavihnil uporen in smel. — Zavihtel sem prešerno s kladivom in hrupnil, da mnog je sovražnik osupnil... In vsi, kar nas je bilo kovačev kovaških, vsi smo kovali, nič premišljali. Kot eden smo znali: KOVAČI SMO MI! . Zato le vsi kujmo, dni lepše si snujmo, da sonce čimprej zagori! VAJENEC vzboči prsi: Kovači smo mi, kovači smo mi, ki kujemo našo bodočnost. Od zore do mraka znoj z nas se pretaka in nas jekleni ŽENA-MATI nežno, a s samozavestnim p,oudarkom: In matere me in žene kovačev, z vami korakamo preko ovir. Z vami kot ena, kot truma oračev orjemo smelo — neznan nam je mir. Že vidne so ceste, ki smo jih zgladile, že viden tam, glej, je začrtani cilj. Vaše mladike mu bodo sledile s trdim korakom, z gibčnostjo vil. In vstalo bo tisto, o čemer preroki oznanjajo vneto od kdo ve kedaj. Človek spet vstal bo iz jame prokletstva in spet zasedel izgubljeni bo raj. Ne bo več ponižanj, ne več razžaljenja, Človek Človeku enak bo tedaj! KOVAČ stopi nekoliko naprej: In da se to zgodi čujte zdajci vsi kovačev naš poziv in naš pozdrav, ki vsakemu iz nas bodi kakor geslo — živ! Godba zdaj tiho igra melodijo delavske himne. VAJENEC HČERKA: Mogočna pesem, čuj, odmeva, to pesem žuljavih je rok, In srca naša žar ogreva, nas kliče v složen delokrog. Trpini vsi od vsepovsodi, strnimo se v mogočen MI! In koderkoli sonce hodi, naj pesem naša se glasi: KOVAČ sam Na plan, sodrugi, zdaj! Naš prapor zavihraj! Korak naš v Novem letu — v proletarskem bod’ poletu — in DRUŽNOST obveljaj! VAJENEC HČERKA MATI-ŽENA obrnjeni h kovaču: A ti, kovač, ki kuješ, dni lepše oblikuješ, v vrste svoje vzemi vse, ki so še nemi... izženi malodušje z njih, da z nami solidarni zvesti in zavedni bodo pesem našo peli: VSI ŠTIRJE: Kovači smo mi, kovači smo mi, kujmo proletarsko bodočnost! Somrak v kovačnici se polagoma spreminja v svetlobo, kakor bi vstajala zarja. Veča se čim bolj in pri besedi »Že vstaja glej, zarja« je oder-kovačnica ves v rdeči zarji. Že vstaja, glej, zarja, ki nam oznanja, da nas osvobodi i iz teme in mraza iz suženjskih dni! Kovači smo mi, kujmo proletarsko bodočnost! KOVAČ VAJENEC pri zadnjih besedah kujeta. Zastor počasi pada. K o n e c. HcvzfyGVOC fnožem: Žena : Kdaj prideš zvečer domov? Mož: Ne kmalu, imam sejo. Kaj bo za večerjo? Žena: Makaroni „OKI" s salafo! Mož: Dobro, ženka, ne bom šel k seji, bom ob pravem času pri večerji I GOSPODINJEI Tudi z našimi makaroni „OKI" navežete može na dom, zato kuhajte in kupujte le naše domače jajčne testenine znamke „OKI“ - LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 232 ddavsUe- uvzmecc •zaUtko** ustavne. dofo Socialne prilike starejših dob so nam v splošnem dobro znane iz cehovskih redov ter iz razmerja gosposke do podložnikov in istotako poznamo današnje, iz sodobne zakonodaje izvirajoče, stanje delavstva. Zdi se pa, da je do danes najmanj osvetljena prehodna doba iz stanovske patriarhalnosti v moderni kapitalizem; to je ona doba, iz katere se neposredno razvije sodobno gospodarstvo, ki rodi delavstvo kot novi socialni, gospodarski in politični faktor in katera doba se pri nas sklada z začetki ustavne dobe. Maribor pa vzamemo za vzgled, ker je njegov razvoj iz patriarhalnega v liberalno gospodarstvo med našimi industrijskimi središči najbolj očivi-den in pa ker je razvoj mariborskega delavskega gibanja šel vzporedno z razvojem v drugih naprednih vzhodnjealpskih industrijah. Nastop ustavne dobe 1860 je v f /Mariboru povezan z razvojem že-leznice, ki omogoča na osnovi v zraku visečih sodobnih teženj po svobodi in zakonitosti, po blagostanju in izobrazbi gospodarski razmah na osnovi delitve in racionalizacije dela ter svobodne konkurence. Gospodarski predstavnik tega Maribora je krajevna podružnica štajerske kmetijske družbe, kar pač najbolje označuje sodobno meščansko patriarhalnost. Glavno pozornost obrača mariborski meščan kmetijskim zadevam, n. pr. viničarskemu redu ter se n. pr. upira plačevanju vzdrževanja bolanega viničarja v bolnišnici ali pa toži nad pomanjkanjem delavcev na svojih posestvih, kateremu pa skuša odpomoči z nabavo strojev, z uvajanjem akordnega dela, ali pa s plačevanjem dela po arealih. kosih itd. Javno mnenje vidi še izključno interese producenta, konsument mu je predvsem gospodarski objekt. Ko je n. pr. secesijska vojna v USA onemogočila našim tekstilnim tovarnam1 dobave bombaža ter so morale, n. pr. Sv. Pavel pri Preboldu, obrate skrčiti in delavstvo odpuščati, ni bil to za naše meščanstvo nikak,^/' socialni, temveč kvečjemu policijski’«/ problem. Ko se borijo naša mesta | za osamosvojitev šole od cerkve ter za podreditev mestnim občinam', terjajo, n. pr. Radgona, pravico do nastavitve, odpusta ter nadzorstva nad učiteljstvom, ker ga plačajo in ker vzdržujejo šolo, popolnoma pa pozabijo na vsako bolezensko ali starostno preskrbo. In ker v Mariboru bolnišnica ni bila več mogoča kot sirotišnica, je 6. maja 1862 predlagal župan Tappeiner ustanovitev mestne sirotišnice, za kar naj bi mesto uporabilo današnje policijske zapore pri »Grafu«. Pojem socialnosti je v 60ih letih XIX. stoletja identičen s pojmom družabnosti; prvo socialno vprašanje Ptuja n. pr. je bilo, ali je potreben kazino ali ne. Socialnost je bila sodobna in v modi kot simbol liberalne skupnosti na svečanostih z veselicami, kjer sta se skupaj veselila podjetnik in delavec na čitalni-ški način. Ko je tovarnar Putzer v Štorah otvoril 5. maja 1862 razširjeno prečiščevalnico železa in valjarno, je otvorila po cerkvenem blagoslovu ples tovarnarka z enim delavcem1 ter tako zadostila zahtevi po družabni načelni enakosti. Pri tem pa je plutokratski volilni red bil v obraz vsaki dejanski demokraciji. Javno mnenje je obvladovala težnja posameznika uveljaviti se kot Selfmademan in kot tak je hotel posameznik osebno sodelovati v splošnem razvoju. Za socialno skrbstvo se je po tradiciji brigala mestna občina in poleg nje dobrodelne organizacije, utemeljene in vzdrževane po rodo-ljubju. 1862 izkazuje mariborski proračun pri 26.518 forintih izdatkov 3000 for. podpor za reveže in bolnike, torej toliko, kolikor je znašalo popravilo in vzdrževanje mestnih hiš in cest. Za ubožno žensko deco je skrbelo Katoliško žensko društvo, ki je pod vodstvom! grofice Brandis vzdrževalo ubožno šolo z 70—80 dekleti, ki so se učile šivanja, vezenja, pletenja in preje ter dobivala opoldne v šoli tudi toplo kosilo. 1861 je društvo ustanovilo ubožnico, v kateri je bilo preskrbljenih, v začetku 6 deklet, ki so se vadila v pranju, likanju itd. ter se tako pripravljala na isti način kakor gojenke ubožne šole za posel služkinje, sobarice itd. Višje organizirano je bilo 1861 po Leopoldu Singerju ustanovljeno Moško podporno in bolniško pogrebno društvo. Rednim članom, ki so bili društveniki že vsaj 6 mesecev in ki so plačevali tedensko v blagajno po 10 krajcarjev, je plačevalo za čas bolezni tedensko podporo po 4 for., ki pa se je za slučaj nad šestmesečne bolezni znižala na 2 for. in ki je po enoletni bolezni ugasnila. Po smrti člana oa so dobili dediči 20 for. ter je vsak član prisostvoval brezplačnemu pogrebu. Vmesni položaj med javno in privatno ustanovo je zavzemala sirotišnica mestne župnije, ki je n. pr. 1865 obdarovala z mesečnimi zneski po 4 for. 20 kr., 4 for., 3 for., 2 for. in 1 for. 130 do 134 ubogih in ki je dobivala sredstva iz subvencije mestne občine, licenc za godbo, zbirk pri pridigah, na cesarjev rojstni dan, Silvestrov ve- čer, Novo leto, ter iz obresti ustanovnega premoženja. Relativno pa je uboštvo rastlo, deloma radi propadanja male obrti, predvsem1 pa radi pomanjkanja nekdanjega cehovskega skrbstva za potujoče pomočnike. Poizkusi mladinskega doma v Celju ali bednostnega fonda v Radgoni pa so se ponesrečili na indiferentnosti javnosti. Kot znak časa pa je zanimivo, da se začno obenem s humanitarnimi organizacijami ustanavljati tudi društva za varstvo živali. Gospodarska organizacija je šele v povojih; 1863 ustanovljeni današnji Mariborski kreditni zavod je v svojem nastoju kot hranilno društvo samo deloma gospodarska produktivna ustanova, deloma pa ima socialni značaj v današnjem smislu besede. Ideja organizacije, zlasti samopomoči v smislu Schultze-De-litscha sicer prodira, a ji manjka predpogoj v zakonodaji. Maribor — »Male Benetke V splošnem se razvija Maribor v izrazitem liberalnem in individualističnem razpoloženju, ki ustvari med meščanstvom dvoje slojev: enega procvitajočega in drugega propadajočega. Mesto se dvigne v letih 1851 do 1867 od 6850 na 12.600 prebivalcev, kar priča o absolutnem podvigu gospodarstva. V zvezi s tem absolutnim vidikom! pa moramo upoštevati, da je liberalizem z železnico v velikem likvidiral staro obrt, na mestu katere se je razvila trgovina poleg tega pa tudi industrija. Obrtnik, ki je preje živel n. pr. od tkalstva ali suknarstva je pod vplivom konkurence tujih izdelkov prenehal sam izdelovati platno ali sukno ter ga začel prodajati uvoženega iz tujine in s čimer je postal iz bivšega obrtnika moderni trgovec. Racionalizacija industrije in svobodna trgovina sta vzporedno na razvalinah stare obrti razvila novo industrijo, ki se je začela koncentrirati na prometnih središčih. V 50ih letih preteklega stoletja je še n. pr. imela mariborska okolica razvito pivovarsko obrt v Selnici ob Dravi, Bistrici, Sv. Lenartu v Slov. gor., Ormožu in Ljutomeru, katere vse pa je do 70ih let ubila mariborska Götzova pivovarska industrija. Ko je 1. septembra 1861 kupil T. Götz Tappeinerjevo pivovarno, je imela ta ležišče za 2500 veder; z vpeljavo parnega pogona je Götz dvignil do 1867 ležišče do kapacitete 30.000 veder. To označuje porast racionaliziranega obrata in prehod nekdanjega okoliškega pivovarja k trgovskemu gostilniškemu prodajalcu industrijskega proizvoda, na mesto nekdanjega lastnega. Podobno je bilo z mariborsko usnjarsko obrtjo, v kateri sta brata Stau-dingerja dvignila svoj obrat do položaja industrije, prihranila z racionalizacijo 25% obratnih stroškov in eno četrtino delavstva, dvignila kvaliteto in s temi potisnila v ozadje ostalo meščansko obrtno usnjarstvo. j Vzporedno z razvojem industrije iz obrti pa je nastala 1863 v Mariboru prva veleindustrija na moderni prometni podlagi, delavnice južne železnice na Koroškem kolodvoru, ki so zaposlile skoro 1000 delavcev. Železniške delavnice so postale polagoma osrednje torišče mariborskega delavstva iz mariborskega delavskega gibanja. Poleg tega gospodarsko procvitajočega meščanstva, katerega pred-stavitelja smo navedli v Götzu in Staudingerjih, in katero je v veliki meri obstojalo iz priseljencev iz naprednejšega severa, pa je obstojala druga plast meščanstva, katero je sestavljalo nazadujoče obrtništvo in konservativna trgovina, in od katerih je večina imela gospodarsko oporo v okoliškem vinogradništvu. To meščanstvo je koreninilo še v cehovskih razmerah in to tako po svoji izobrazbi kakor po strokovnem znanju. Trgovska izobrazba n. pr. je radi zaposlenosti na domačem posestvu in nazadovanja potovanj v tujino, pogosto obstojala samo iz 3 razredov domače ljudske šole, iz vajeniške dobe, v kateri je mladenič vršil v trgovini predvsem ročno delo in nakar je postal pomočnik in trgovec. 1862 ustanovljena gremialna šola je bila v začetku malo pomembna, manjkalo je za njo volje pri samostojnih trgovcih, pri vajencih ali pomočnikih pa je bil obisk mnogokdaj pod fantovsko častjo. Udeležba v telovadnih (telovadno društvo) in pevskih (moško pevsko društvo) organizacijah pa je pogosto vodila samo do formalizmov, preko katerih se začenja razvijati današnje malomeščanstvo. Še slabše so bile prilike v obrtništvu. Kakor je trgovski vajenec nosil bale in vozil samokolnice po mestu, podobno je imel obrtniški vajenec več posla z drvarenjem, vo-darenjem, pestovanjem mojstrovih otrok, kakor pa s svojo stroko, da ne govorimo o prenočiščih. Iz takih razmer vzrastli meščan naravno ni imel niti sposobnosti, niti volje tekmovati zlasti s priseljenci, ki so se povzpeli na gospodarske vrhove. In tukaj je liberalizem v duhu prosvit-ljenosti našel kot pomoč izobrazbo ter.forsiral ustanavljanje izobraževalnih društev, kakršno so ustanovili 1866 kot prvo trgovci v Merkurju s ciljem samoizobrazbe, posredovanja služb ter podpiranja potrebnih članov ter tako poudaril vodilno načelo časa izobrazbo z drugim, s samopomočjo. Pod vidiki osebne in gospodarske svobode, samoizobrazbe in samopomoči se vrši v Mariboru tudi razvoj delavskega gibanja, za katero je bila poleg ostalih industrij in obrti najpomembnejša južna železnica z delavnicami na koroškem kolodvoru. Prvo delavsko vprašanje v meščanskem smislu besede se v Mariboru pojavi v zvezi z restavracijo in prodajalno pri železniških delavni-. ,'čah na koroškem kolodvoru, kjer je gledal mariborski meščan nelojalnega konkurenta in kjer je radi tega odločno nastopil v lastnem in delavčevem interesu. Obenem z železničarsko stanovanjsko kolonijo je južna železnica priredila ob otvoritvi koroške železnice 1863 za delavce, ki v enournem opoldanskem1 odmoru niso mogli domov, delavniško menzo in obenem uredila pri delavnicah tudi delavniško restavracijo in trgovino vseh življenjskih potrebščin. Najemnik restavracije in trgovine pa je sporazumno z vodstvom delavnic uvedel v svojem poslovanju bone, za katere je vodstvo delavnic garantiralo najemniku kredit do višine celotnega zaslužka posameznega delavca. S temi boni in garantiranimi kreditom je najemnik dobil trgovski monopol nad delavstvom. Ker je bilo meščanstvo s tem' izločeno iz konkurence in kot dobavitelj za delavstvo, je zahtevalo, da uvede vodstvo delavnic za delavce sploše*n kredit s tem', da odpravi prodajalniške bone. Na ta meščanski protest je vodstvo delavnic znižalo kredit na bone na polovico plače, to je približno na 50 kr dnevno, najemnik pa je istočasno tudi znižal cene v trgovini. S tem se pa razmere niso bistveno izpreme-nile ne za delavca in ne za mariborskega trgovca. Radi tega je 1866 mariborska podružnica štajerske kmetijske družbe kot gospodarski predstavnik Maribora intervenirala pri generalnem ravnateljstvu južne železnice na Dunaju, da je uredila prodajalniško vprašanje v mariborskih delavnicah. Obenem je dala imenovana kmetijska podružnica tudi inicijativo za ustanovitev delavskega konzumnega društva ter apelirala na južno železnico, da predlagano ustanovitev podpira ter tako omogoči, da »postanejo delavci deležni dobrot kapitala«. Južna železnica pa ni sprejela te inicijative in tako je tok časa pod vplivom sodobnega delavskega gi- • banja na Dunaju in zlasti v Gradcu, / težnja intelektualcev po ustanovitTi/ vi ljudske stranke 1867. ki bi imela na programu splošno volilno pravico, svobodo zlasti tiska, združevanja in zborovanja, progresivno obdavčenje, predvsem! pa nastop dunajskega revolucionarja iz 1848 Franca Wiesthalerja dovedel mariborsko delavstvo, da je ustanovilo 2. avgusta 1868 delavsko izobraževalno društvo proti volji takratnega političnega Maribora. Slovenski konservativni, kakor nemški liberalni Maribor sta šla preko delavskega vprašanja na dnevni red in to predvsem radi tega, ker delavec ni imel volilne pravice, na drugi strani pa so bili konservativni Slovenci popolnoma podeželsko usmerjeni, liberalni Nemci pa so zastopali trgovske, industrijske producente in pa agrarno veleposest. Duša novega delavskega izobraževalnega društva je postal in ostal Wiesthaler, ki je utemeljeval potrebo delavskega' izobraževalnega dru- štva v prepričanju, da napravi šele izobrazba duha in značaja človeka resnično in dejansko svobodnega. Pomanjkljive šolske izobrazbe pa ne more izpopolniti posameznik, temveč združenje enakomislečih. V takem združenju se bodo delavci vadili v vseh strokah od pisave, risanja, knjigovodstva, pa tja do politike. Izsledki znanosti bodo preko predavanj postali duševna last delavca, kateremu bo omogočeno v društvu obravnavati dnevna narodna, politična, verska in gospodarska vprašanja in zavzemati do njih stališče. Z izobrazbo bo omogočeno delavcu zavedati se dolžnosti v državi, predvsem pa tudi svojih pravic. Poleg izobrazbe bo igrala drugo važno vlogo v društvu vzgoja srca in značaja. V društvu se ne bo glasila otročja pesem, katero so smeli peti pred 1848 pomočniki ali naivna, katero čujerno v salonih premožnih, pa tudi ne robata in pocestna pesem, ki ubija čut za lepo in plemenito; v društvu se bo razlegala življenjska pesem o pomladi in ljubezni, gozdu in prirodi, domovini in svobodi. Na rodbinskih večerih bo sodeloval delavec z ženo in otrokom ter se v družabnosti vedril in krepil za novo delo. Smoter novega društva je v splošni izobrazbi, ki šele napravi človeka duševno, politično iti gospodarsko svobodnega. Če primerjamo po teh predsednikovih besedah novo delavsko izobraževalno društvo, ki se je definitivno konstituiralo dne 23. avgusta ^ 1868 v Kartinovi dvorani ob navzočnosti preko 100 delavcev in simpatizerjev z ostalima vodilnima mariborskima organizacijama, s slovansko čitalnico in z liberalnimi političnim' društvom Napredek, vidimo jasno razliko. Čitalnica je usmerjena predvsem k vzgoji narodnega jezika, čemur je podrejena tudi družabnost; Napredek pa je izrazito meščansko politično društvo, ki zavzema stališče do gotovih sodobnih po- litičnih vprašanj. Novo delavsko izobraževalno društvo je v svojem delovnem področju od elementarne pa do politične izobrazbe širše, ker upošteva na isti način dejanski položaj delavstva, kakor upošteva čitalnica narodnojezikovni. Napredek pa politični položaj mariborskega in okoliškega meščanstva ter kmeta. Že ob ustanovitvi pa je nosilo novo društvo v sebi kal krize; namestništvo je dovolilo društvo kot izobraževalno, torej kot nekako delavsko čitalnico, ustanovitelji pa so si ga zamislili kot izrazito politično izobraževalno ustanovo. Rekli smo že, da je delavsko izobraževalno društvo nastalo deloma kot izraz osebne inicijative revolucionarja iz 1848 Fr. Weisthalerja, deloma pa kot posledica delavskega razvoja v naprednejših severnih deželah. Zadnje že jasno dokazuje nastop Gradčanov na društvenem1 konstituiranju. Gustav Marckwart je pozival novo društvo, da hodi neustrašeno po poti svobode in napredka. Drugi Gradčan, Keim pa je povabil Mariborčane v Gradec za dan 30. avgusta k veselici v Puntigamu, katere čisti donos bo služil za ustanovitev delavske bolniške blagajne. Mariborčani so se vabilu odzvali in bili na graški postaji tudi posebno prisrčno sprejeti. Ko so bila pravila potrjena, je začelo društvo delovati dne 11. oktobra pod predsedstvom Fr. Wiestha-lerja. V začetku je štelo 52 članov — pozneje je narastlo število nad 100 — redni dan za sestanke pa je bila nedelja. Prva razgovora pa sta se nanašala na ustanovitev delavskega nabavljalnega društva, kakor ga je svojčas predlagala mariborska podružnica štajerske kmetijske družbe južni železnici ter na ustanovitev zavarovalne blagajne za bolane in trajno za delo nesposobne. 18. oktobra je bil storjen sklep, da se ustanovi nabavljalno cfruštvo, katerega pravila so bila sprejeta dne 1. no- vembra. Novo nabavljalno društvo je imelo za cilj pomagati članom do dobrih in poceni živil. Vsak član je vplačal brezobrestno 5 for. kot delež; kar pa je vplačal več, se je obrestovalo po 5%. Prodaja živil je bila določena samo proti gotovini, oziroma na račun vlog. Odločitev o poslovanju je ležala v rokah občnega zbora, ki se je sestajal v.sak mesec in ki je odločal o nakupih, cenah, od-|kodninah itd. tako, da je bil odbor samo njegova eksekutiva. V; prvem času je bilo nabavljalno društvo nekaka podružnica izobraževalnega; s poslovanjem ni moglo začeti takoj, deloma radi pomanjkanja kapitala, deloma pa tudi radi določbe v pravilih, da začne društvo poslovati šele ko šteje 100 članov. Radi tega je nabavljalno društvo na mesečnih občnih zborih smotreno obravnavalo podrobna delavska gospodarska vprašanja. Vzporedno z ustanovitvijo na-bavljalnega društva je začelo delavsko izobraževalno društvo s tečaji iz lepopisja, risanja, računanja ter petja; pri tem je bilo veliko zanimanje zlasti za risanje. Obenem so se začela prosvetna predavanja, prvo 13. decembra prof. Riecka o osnovnih pojmih geografije v izobraževalnem, 24. januarja 1869 pa istega profesorja v nabavljalnem društvu o ponarejanju najvažnejših' živil. Osnovni povdarek je delavsko ' izobraževalno društvo dalo politični izobrazbi. 24. ianuaria ie soglasno podprlo zahtevo desetega dunajskega delavskega dneva na 3ržavni zbor, da se razširi koalicijska pravica ter ukinejo prisilna združevanja. Obenemi je društvo načelo temeljno sodobno politično zahtevo delavstva, splošno volilno pravico, ko je 7. februarja predaval Wiesthaler, kako je postal Napoleon III. cesar z. zlorabo volilne pravice. Delavskopro-svetnega in političnega značaja pa je bil spominski večer na ustanovitelja nemških delavskih izobraže- valnih društev, Georga Feina, ki je umrl 18. januarja v Švici. Principi-jelnega značaja je bilo obravnavanje socialnega vprašanja sploh, kjer so delavci dokazovali, da socialno vprašanje obstoja kot posledica novih gospodarskih razmer in tehničnega razvoja ter da ni socialno vprašanje samo izraz moralno zloglasnih,, dela boječih ter kriminalnih elementov, kakor je to mislilo sodobno politično meščanstvo. Glavni govornik je bil predsednik Wiesthaler, pogosto pa so prihajali tudi gosti iz Gradca, kakor n. pr. predsednik delavskega društva »Naprej« Gustav Warnk, ki je razpravljal o kapitalu 'S in delu. Iz te početne društvene miselnosti vidimo, da je moglo biti samo vprašanje časa, kdaj se bo društvo postavilo na načelno politično socialnodemokratsko stališče. Prvi korak do tega je bila izjava društvene skupščine za ukinitev redne stalne vojske ter za uvedbo ljudske hrambe. In ko je dunajsko delavstvo začelo energičneje povdarjati svoje zahteve in ko je prišlo radi tega v očitno nasprotstvo z državnim zborom, je mariborsko izobraževalno društvo nastopilo proti državnemu zboru, s tem pa tudi proti političnemu Mariboru, katerega zastopniki so bili pripadniki vladne večine. Politični afront proti sodobnemu Mariboru je bilo tudi društveno stališče do narodnostnih vprašanj, katera so po rezultatih društvenih debat mogla obstojati samo kot posledica reakcije in pomanjkanja politične svojxf^' de. In ko obravnava društvo 16.^äpri-la vprašanje splošne volilne1 tfravice ter jo zveže s splošno vojaško dolžnostjo, odpošlje z zborovanja pozdrav delavskemu taboru v Zeltwegu z besedami: Držite visoko zastavo, socialne demokralcije in zmaga bo,! naša! S socialnodemokratskimi pozdravom javna skupščina delavskega izobraževalnega društva v Maribo- ru. Društvo je s tem odkrito podalo svoj politični confiteor. V pogledu na narodnostna vprašanja so društveni zbori ugotovili, da so narodnostni spori plod reakcionarnih nastojanj ter da je položaj delavcev pri vseh narodih isti. Radi tega mora delavstvo vztrajati na mednarodnosti, ker bo moglo zmagati samo v mednarodni akciji proti reakciji in to podobno, kakor so mednarodne sile vrgle srednjeveško viteško premoč. Za Maribor je še posebno važno, da vztraja delavstvo v narodnostnih vprašanjih na načelu f svobode, in da z vsemi močmi nastopa proti konservativni, klerikalni reakciji. Zgodovina kaže. da je mogoče zopet pridobiti izgubljeno svobodo, ne pa tudi izgubljene narodnosti. Pri vprašanju politična ali narodnostna svoboda bo za delavstvo odločilno, kar bo prvenstveno ogroženo. S politično svobodo pa je edino mogoče zavarovati tudi narodnostno in zato mora delavstvo vseh narodnosti nastopati za svoje poli- /tične pravice. Značilna so bila tozadevna izvajanja graškega Slovenca Romana Juga, ki je apeliral na mariborsko delavstvo, da se naj ne pusti zapeljati od nasprotnikov politične in sploh, vsake svobode v narodnostne borbe. Kajti ko bo delavstvo doseglo politične in socialne pravice, bo s politično in socialno svobodo pravično rešeno tudi narodnostno vprašanje. V miaju 1869 so se vršila zadnja društvena zborovanja kot taka; ko pa je bilo za 3Q/maja napovedano veliko društveno zborovanje o splošni volilni pravici s posebnim ozirom na delavstvo, se ni moglo vršiti; mariborsko županstvo je kot politična oblast zborovanje prepovedalo, češ. da ima politični značaj; tako zborovanje bi moglo prirediti samo politično društvo, medtem; ko .ie delavsko društvo izobraževalno. Priziv društva na štajersko namestništvo jc bil brezuspešen. Posledice nastopa mariborskega županstva so bile trojne. Poživljeno delo v nabavljalnem društvu, ki je 29. maja po graškem vzoru sprejelo pravila bolniške blagajne in nastopijo proti javnemu in vladnemu mne-/nju, da ženske ne morejo biti članice bolniških blagajn. Izobraževalno društvo je interno začelo prirejati strokovne sestanke z razgovori o delu v kaznilnicah, delavskem mestu v Mulhousu v Alzaciji itd. Vendar te prireditve daleko niso imele tistih uspehov, kakor javna ljudska zborovanja, katera je Wiesthaler sedaj začel sklicevati v Qambrinovo ali Götzovo dvorano in s katerimi je / društvo obšlo prepoved mestnega’' županstva; splošna ljudska zborovanja so postala vnaprej težišče društvenega dela. Na prvem; takem ljudskem zborovanju je Wiesthaler dne 27. junija utemeljeval splošno volilno pravico načelno, drugi govorniki pa z davčnega, kulturnega in razvojnega vidika. Soglasno sprejeta resolucija »Splošna volilna pravica je najvišja politična pravica in se ne more več odlagati v državi, ki je uvedla splošno vojaško dolžnost, ki je najvišja politična dolžnost. Ker je splošna .vojaška dolžnost uvedena z 20im letom. se mora z istim letom starosti uvesti tudi splošna volilna pravica; pravica voliti in voljen biti v vsa zastopstva pripada vsakemu 20 let staremu neoporečnemu državljanu,« kaže razpoloženje ljudskega zborovanja, kakor tudi začetek zborovanja z delavskim' Beckerjevim maršem in zaključek z Mozartovo pesmijo Bratje podajmo si roke! Politično je šla borba delavskega izobraževalnega društva predvsem proti konservativcem!, v katerih je gledalo načelne nasprotnike demokracije in pripadnike predmarčne in Bachove reakcije. 16. avgusta je društvo v protikonservativnem nastopu sklicalo h üambrinu javno zborovanje, ki je obravnavalo od- pravo samostanov in redovništva v smislu ustanov ter po sodobnih zah- ki je v protiklerikalnem- razpolože- tevah časa kot politična in pravna nju vzdrževalo miselno' zvezo z li- nujnost. V tej resoluciji vidimo od- beralizmom. Na Wiesthalerjev pred- sev gibanja med dunajskim delav- Maribor — Grajsko stopnišče log je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da samostani in cerkveni redovi niso v skladu s prirodnimi zakoni in pravnim stanjem v Avstriji. Smoter države zahteva izgon onih članov razpuščene Družbe Jezusove, ki niso avstrijski državljani. Samostansko imetje naj se zapleni in hporabi za potrebe cerkve, socialnega skrbstva ter šolstva in to v stvom, kateremu sledi mariborsko delavstvo tudi v pogledu bolniške blagajne. Slovesna društvena obletnica 14. septembra 1869 je zaključila prvo poslovno leto. Nad Götzovo dvorano je plapolala velika rdeča zastava kot simbol veselja, nad vhodom v / dvorano pa nemška in slovenska kot simbol bratstva obeh v društvu združenih narodnosti. Na sporedu je bil poleg pozdrava delavskim gostom, pozdrava meščanstvu, godbe in petja železničarjev, predsednikov govor, ki je razvijal težnje delavstva in društva za dosego prirodnih pravic, splošne volilne pravice in enakopravnosti v socialni demokraciji. Zastopnik Gradčanov Orali je kritikoval graško katoliškokonserva-tivno društvo, ki proti enotni delavski organizaciji snuje posebna pomočniška društva, ki pa na katoliškem shodu ni dovolilo besede delavcu. Z navajanjem inkvizicije in tridesetletne vojne je dokazoval, da delavstvo ne more pričakovati od katolicizma ničesar ter zaključil pozdrav mariborskemu delavskemu izobraževalnemu društvu s pozdravom socialni demokraciji in internacionali. Končno se je v imenu mariborskega meščanstva zahvalil za pozdrav prof. Rieck, povdaril pomen izobrazbe za vse stanove in želel društvu v izobraževalnem delu najlepših uspehov. V drugem poslovnem: letu je društvo svoje delo nadaljevalo. Preko zime je uvedlo risanje vsako nedeljo in praznik od 2.—4. ure popoldne. petje vsako nedeljo od 4.—5. in vsak pondeljek od 7.-8. ure; vsako soboto od 8.-9. pa je bila deklama-cijska ura. Risanje se je učilo na realki, ostalo pa pri Čeligiju na Glavnem trgu. Prirejali so se redni družabni večeri, med katerimi je bila najbolje obiskana božičnica delavski deci pri Gambrinu. Pač pa ni uspela namera postaviti spomenik Bferdinandu Barthu, borcu iz leta M848. V ostalem je društvo nadaljevalo s politično vzgojo delavstva preko ljudskih zborovanj, z obravnavanjem: bolniške blagajne in kot novo začelo sodelovati pri prvih delavskih mezdnih gibanjih v Mariboru. Politično pa je društvo tudi vnaprej smotreno terjalo ukinitev prisilnih zadrug, od državnega zbora neomejeno koalicijsko pravico in v zvezi s tem potrebno izpremembo zakona o društvih; obravnavalo je zakon o pridobnini, teoretični in praktični pomen delavskih organizacij ter propagiralo delavski tednik v^Der Volkswille«. Večina zborovanj je odrekla državnemu zboru sposobnost za socialno zakonodajo, ker ni državni zbor ljudsko zastopstvo, izvoljeno na osnovi splošne volilne pravice. Podobno je sledilo tudi drugemu državnozborskemu delu. 18. ,julija 1870 je n. pr. društvo zavzelo stališče do avstro-ogrske nagodbe ter jo odklonilo z navedeno motivacijo; konkretno pa se je izreklo za federativno ureditev Avstrije po vzoru Švice, kjer pa bi centralna oblast imela tudi skrb za socialne uredbe. Važno vlogo je v društvenem političnokulturnem gibanju igral vatikanski koncil. Fr. Wiesthaler je držal 10 javnih predavanj o zgodovini cerkvenih zborov ter v njih nastopal proti nezmotljivosti paoeža in za demokratizacijo cerkve. 6. junija pa je delavsko zborovanje pri Gambrinu nastopilo proti nezmotljivosti papeža in proti vatikanskemu koncilu ter obenem s svobodomiselnim protikongresom v Napolju proklami-ralo načelo svobodnega človeka v svobodni državi. Južna železnica, ki je obenem z ustanovitvijo železniških delavnic na mariborskem1 koroškem kolodvoru zgradila staro železniško kolonijo, je v sedemdesetih letih začela graditi novo železniško skupino stanovanjskih hiš ter organizirati za južne železničarje samostojno bolniško blagajno. Društvo se je izreklo proti temu ter zahtevalo splošno delavsko bolniško blagajno s sedežem v Gradcu, katero bodo delavci upravljali avtonomno sami; v nameri južne železnice pa je videlo novo ustanovo za zasužnjenje delavstva. Pri tem je postavilo zahtevo po znižanju stanarine v koloniji in to za stanovanja prvega razreda od 7 for. 9 kr. na 5 for., pri stanovanjih drugega razreda pa od 5 for. 50 kr. na 4. for. Poleg Wiesthalerja je bil glavni pobor-pHt delavskega društva železničar t/Simon Cene, katerega je vodstvo delavnic radi nasprotovanja železniški bolniški blagajni obenem z najbližjimi sotrudniki odpustilo iz službe. Posledica tega odpusta so bila nova ljudska zborovanja, ki so zahtevala od južne železnice, da ugodi delavstvu ter mu prepusti bolniško blagajno. Generalno ravnateljstvo je poslalo sedaj v Maribor upravnika dunajske bolniške blagajne Wald-häusela, da ugotovi delavsko mnenje. Waldhäusel je pustil po delovodjih krožiti podpisne liste pri delavcih v obratih ter je tako pridobil večino podpisov za intencije južne železnice, medtem ko so pebomiki splošne bolniške blagajne ostali v manjšini z 248 osebami. Posledica je bilo novo zborovanje, ki je protestiralo proti Waldhäuselovemu nastopanju ter terjalo tajno glasovanje o bolniški blagajni. Nastop južne železnice je pa onemogočil uresničenje sklepa dne 20. mor ca, s katerim je društvo ustanovilo v Mariboru podružnico graške splošne bolniške blagajne. Obenem s temi prosvetnopolitič-nirni in bolniškoblagajniškimi vprašanji pa se pojavijo v Mariboru prvič tudi mezdna gibanja v modernem V/smislu besede. Pojavijo se med obrtništvom, ki je radi racionalizacije in industrijalizacije obratov gospodarsko največ trpelo. Pri obrtništvu je zopet trpel prvenstveno pomočnik in vajenec, od katerih je zlasti prvi težko zmagoval stroške za prehrano, ki je z rastočim prometom in vedno lažjim prevozom postajala iz dneva v dan dražja. V tem gospodarsko težkem1 stanju pomočnikov so padle stanovske in politične ideje delavskega izobraževalnega društva na rodovitna tla. i/ßne 16. marca 1870 so imeli pekovski pomočniki sestanek, na ka- terem* so obravnavali izboljšanje j plače, stanovanj ter hrane. Splošno J zborovanje pekovskih pomočnikov pa je bilo pri Götzu 6. aprila in je v navzočnosti okoli 50* pomočnikov postavilo terjatve, ki nazorno ilustrirajo sodobni položaj obrtniškega pomočnika. Pomočniki so zahtevali od mojstrov: 1. Odpravo nagovora Ti. 2. Zvišanje tedenske plače za 50 odstotkov, 12 kr. za zajutrk in 25 kr. za večerjo. 3. Čiste delavnice, zdrava in kurljiva prenočišča ter za vsakega pomočnika posebej posteljo, ki se mora preobleči vsakih 14 dni. 4. Vajenci se morejo sprejeti šele z dopolnjenim1 16int letom. Eksekutiva pekovskih pomočnikov je dostavila sprejete žah-teve mojstrom in jim dostavila še, da mora kosilo vsebovati med drugim vsaj 16 lotov mesa, da ne sme viseti ena postelja na drugo, zadostno Svežo in čisto vodo ter 14 dnevno odpoved. Pekovski mojstri so sprejeli nagovor Vi, ureditev prenočišč ter 14-dnevni odpovedni rok, ostale pomočniške zahteve pa so odklonili. Mojstri so se hoteli v posameznih točkah posamično sporazumevati s pomočniki, ki pa so stališče mojstrov načelno odklonili ter prosili mestno županstvo, da nadzoruje prenočišča, da bodo dejansko odgovarjala zdravstvenim predpisom. Ko so še tekla pogajanja med petčlansko pekovsko pomočniško ekse-kutivo in mojstri, pa je že začelo gibanje krojaških pomočnikov. 18. aprila, jih je sklical na zboro- s vanje h Gambrinu Jurij Videmšelfrr Sklenili so zahtevati od mojstrov 1. 50% povišanje sedanje plače in za delo ob nedeljah in praznikih še 20% več. 2. Pomočniška stanovanja izven mojstrskih1 hiš. 3. Mojstri smejo delati samo doma. 4. Delavnice morajo biti dovolj velike in snažne ter morajo odgovarjati higi-jenskim predpisom. 5. Izplačilo se vrši vsako soboto zvečer. 6. Kroja- či, ki niso mojstri, ne smejo imeti nobenih pomočnikov ali pa morajo plačati davek. 7. Vajenci se uporabljajo samo za strokovno delo, ne pa kot služinčad. 8. Občina ustanovi obrtno-nadaljevalno šolo, ki pa ne vsebuje verouka. Obenem se je zborovanje krojaških pomočnikov izreklo za korporativni pristop k delavskemu izobraževalnemu društyu. Na zahteve krojaških pomočnikov sta pozitivno odgovorila samo dva mojstra (Gebauer in Dereani), ki sta povišala plače pri velikem delu za 25%, pri malem pa za 50%. Ostali mojstri so zahtevali radi plače svoboden dogovor med posameznim mojstrom in njegovimi pomočniki. Sicer pa so mojstri pristali na stanovanje izven lastnih domov, oziroma delavnic, soglašali s stanovanjskimi zahtevami, pri tem pa po-vdarjali, da morajo skrbeti za red in čistočo stanovanj pomočniki sami, priznali plačilo v soboto ter zahteve radi vajencev in pri tem izrazili željo, da tudi pomočniki ne uporabljajo vajencev izven stanovske zaposlitve. Vztrajali pa so pri svobodnem delu mojstrov doma ali na tujem1. Pomočniki so smatrali odgovor mojstrov za nezadosten ter so Zsklcnili ustaviti delo s 26. aprilom \/ 1870, ko je izbruhnila prva mariborska stavka. Medtem ko se je dosegel miren sporazum med peki in pekovskimi pomočniki, pa je dosegla krojaška stavka takoj prvi dan ostrejše oblike. Stavkujoči pomočnik je razrezal stavkokazu obleko pri delu in bil radi tega aretiran. Po tem dogodku pa je postalo razpoloženje na obeh straneh popustljivejše in se je do 29. aprila večina pomočnikov sporazumela s svojimi mojstri, ki so priznali povišanje plač. Preostalih 13 pomočnikov pa. ki niso dosegli sporazuma, se je s pomočjo denarnih pošiljk dunajskega delavstva večinoma izselilo iz Maribora ter si poiskalo kruha drugje, največ v Trstu. Tretje mezdno gibanje je nastopilo v poletju, ko je okoli 200 zidar-! jev in tesarjev zahtevalo izboljšanje svojih razmer. V tem slučaju pa je bil sporazum hitro dosežen, ko so sc 15. julija pogodili zidarji in tesarji s svojimi delodajalci na osnovi delovnega časa od 6. ure v jutro do 6. ure zvečer pri neizpremenjeni dotedanji plači, ki je veljala za delo od zore do mraka. Za vsako naduro dela pa je odsedaj plačal podjetnik zidarju ali tesarju 15 kr. Mesec dni pred mezdnim gibanjem zidarjev in tesarjev se je vršila zadnja manifestativna prireditev delavskega izobraževalnega društva z razvitjem rdeče društvene za-( stave mešane z belimi programi. Z Mariborčani so pri razvitju sodelovala delavska društva iz Slov. Bistrice, Gradca, Guštanja in Prevalj, pozdrave pa so poslala delavska društva iz Leobna, Judenburga, Dunaja, Neunkirchna, Bratislave, Pešte in Nagy Kaniže. Pred Götzovo dvorano sta vihrali nemška in slovenska zastava, v dvorani pa sta viseli sliki Lassalla in Zimmermanna. Zimmermanna je zbor brzojavno pozdravil ter je Zimmermann v svoji zahvali brzojavno pozval mariborsko delavstvo, da vztraja v borbi za svobodo, enakost in bratstvo. Nato pa je 11. avgusta 1870 rbhri-borsko županstvo kot politična oblast delavsko izobraževalno društvo razpustilo ter društveno premoženje inventariziralo in odposlalo v Gradec. Razpuščeno društvo se je brezuspešno pritožilo na štajersko namestništvo in na državni zbor. Oblast je stala na stališču, da je društvo kot izobraževalno društvo razvijalo politično delovanje; in to v začetku na društvenih sestankih, pozneje pa na ljudskih javnih zborovanjih. Predsednik Wiesthaler je smotreno pripravljal politične programe zborovanj ter .jim dajal ob- enem z društvom politični povdarek. Zborovanja je vodil Wiesthaler, govorniki in poslušalci pa so bili večinoma člani delavskega izobraževalnega društva. Ljudska javna zborovanja so bila tako društvena zborovanja, samo z drugim imenom. S tem je nepolitično izobraževalno društvo svoj delokrog prekoračilo in se radi tega po oblasti razpušča. Prva doba mariborskega delavskega gibanja, v prvih letihi avstrijske ustave, je bila z razpustom delavskega izobraževalnega društva zaključena. Društveni arhiv se je raztresel na vse vetrove, kratka doba društvenega delovanja tudi ni rodila tradicije in ohranili so samo raz-pustitveni dekret in zapisnik skromnega društvenega inventarja. V svojem1 zgodovinskem značaju pa predstavlja prvo mariborsko delavsko izobraževalno društvo nadaljevanje demokratske revolucionarnosti iz 1848, poosebljeni v predsedniku Fr. Wiesthalerju in potencirani z novimi sodobnimi idejami Schultze-De-litscha. Lassalla, Marxa in Zimmermanna. Mariborska politična javnost je bila nasprotna novi delavski organizaciji. Pri liberalcih in konservativcih je nastalo pod vplivom novega x gibanja novo politično geslo prole-/ tarča, s katerim se je političnega nasprotnika prikazovalo kot sumljivega ali nezanesljivega in poleg tega označevalo kot človeka brez premoženja, ki zato ni sposoben politično sodelovati pri upravljanju javnih dobrin; obenem pa je združeval izraz proletarec v besednem zakladu liberalne in konservativne mariborske politike lascivnega in prekucuškega javnega delavca. Liberalna in konservativna javnost je videla v delavstvu ne novo nastajajočega razreda, temveč skupino posameznikov, kjer odgovarja vsak za sebe hlapcu na kmetiji ali viničarju v gorici. Radi kulturnih vidikov delavskega društva je bilo posebno ostro raz- merje med društvom in konservativ-, ci, kateri so n. pr. videli v stavkujo-čih pomočnikih zapeljance, v novem pokretu pa evropski kulturi in civilizaciji ter posebno, verskemu čutu načelno nevarno gibanje. Liberalci so novo gibanje dolgo časa ignorirali. Izhajali so v svojem ustavnem, protikonkordatskem in svobodomiselnem mišljenju iz igtih temeljev leta 1848 kakor delavstvo; ločili so se pa v pogledu na gospodarska vprašanja. In ko je liberalizem vse bolj postajal nacionalizem ter ko so se stari liberalni principi demokracije urfiaknili za prvenstvene jezikovne nacionalne probleme, tedaj je liberalizem nastopil proti delavskemu gibanju aktivno, kot proti lastnemu levemu krilu. Razlika med konservativci in liberalci pa je bila ta, da je konserva-tivizem.na deželi postopno likvidiral liberalizem, v mestih pa se je liberalizem razdvajal; progresivni elementi so se priključevali delavskemu gibanju, posedujoči pa so poizkušali nazadujoče gibanje poživeti na nacionalistični podlagi. Radi napredovanja in konsekventnosti konservativcev pa sta si že v času prvega mariborskega delavskega izobraževalnega društva stala nasproti kot glavna in načelna nasprotnika kon-servatizem in socialna demokracija. Fäbius. JOiE-KlHELIČ III DROG Ljubljana / Dunajska cesta it. 41 Poštne hranilnice ček. račun štev. 15.370 Telefon 2777 Kleparstvo — Ključavničarstvo Vodovodna instalacija Centralna kurjava Izdelava avtogen, varilnih aparatov itd. Kolonijalno blago dela zgodovino: v Cai-usiatuH/Uefy USA. Kolonialno blago je bilo predmet, radi katerega so razne evropske države šle osvajat dežele onstran morja, radi kolonialnega blaga so se sprle med seboj imperialistične evropske velesile, kolonije so igrale važno vlogo v svetovni vojni, radi kolonialnega vprašanja je prišlo lani do znanih napetosti med Italijo in drugimi državami, kolonialna sužnost vzbuja vdno bolj »barbarske« narode na boj za osamosvojitev. Čaj je že skoro pred 200 leti dal povod za — ustanovitev ogromne države. # Trditev, da je vojna usodna tako za zmagovalce kakor premagance, ne izvira šele iz najnovejših' izkušenj. Njeno pravilnost je dokazala n. pr. že tridesetletna vojna. Anglija se je prepričala o njej posebno močno v 60-ih letih 18. stoletja. Sicer je tedaj Kanado iztrgala Francozom; in Indija, zemlja čaja in začimb, je prišla popolnoma pod gospodstvo britansko - indijske kompanije. Toda vojna je izpraznila državne blagajne. Anglija je pri vsem pridobi jenem bogastvu postala revna. Državni dolg je narastel čez 3 milijarde, vsakoletno obrestno breme čez 11 milijonov funtov. Pri iskanju denarnih virov za kritje ogromnih dolgov so se spomnili na kolonije v severni Ameriki. Sino- vi Anglije, večinoma politični in verski emigranti, so ustanovili te kolonije — in v London so vedno prihajali lepi dohodki iz tistih krajev. Te dohodke je treba povečati z uvoznimi carinami. Sestavili so dolgo listo različnega blaga, med drugim' ruma, sladkorja, sirupa, indiga, kave, vzhodnoindijske svile in francoskega platna. Toda med kolonisti, če- prav so Angleži, nastane razburjenje — ali naj Američani plačujejo vojne dolgove Anglije? Boston da signal za upor. Avgusta 1765. So izropali več hiš, katerih lastniki so bili prijatelji Londona. V več pokrajinah je ljudstvo demonstrativno raztrgalo angleške carinske dekrete. Nekateri guvernerji se pa sploh niso upali objaviti jih. Poskrili so jih — kakor ilegalne veleizdajalske spise. Prvič se začuti gibanje globoke solidarnosti med kolonisti. Sestala se je skupščina zastopnikov pokrajin in proglasila boj angleškim dekretom. Ustanavljajo se družbe za bojkot angleškega blaga. Vi pristaniščih se kopiči blago v cele gore, vsa trgovina je v zastoju, ker carinske oblasti ne morejo poslovati. V Londonu spoznajo, da je lok prenapet. Zato prekličejo najnovejše odredbe o uvoznih »taksah«. Vendar naj še ostanejo »doklade«. Angleški kolonisti v Ameriki ne ločijo med juridičnimi diferencami o »taksah« in »dokladah« — za nje je pač samo pojem.: breme. Sklep londonskega parlamenta o »dokladah« na steklo, papir, barve in čaj je zato povzročil največje razburjenje. Bojkot blaga se še poostri. Sabotaža se širi. Ladjo nekega bostonskega trgovca. naloženo z vinom, zadrži neki britanski carinski preglednik, ki pravi, da more ladja iztovoriti blago, le, če plača predpisano carino. Carinskega uradnika zapro v kajuto, čez noč spravijo vino na suho in še pred jutrom natovorijo ladjo z oljem. Angleška vlada sklene, da pošlje vojsko nad uporni Boston. Toda vmeša se inštanca, ki na problem' ne gleda tako strogo kakor generali in politiki. Ta instanca s svinčnikom v roki izračuna rezultate, ki dajo misliti. Ta instanca so veliki angleški trgovci in industrijalci, ki so ugotovili, da izvoz iz.Anglije v ameriške kolonije pada od leta do leta. Končno tudi parlament prisluhne tem računarjem. Treba vendar upoštevati razpoloženje v kolonijah. Naj se izpremene carinski zakoni. In zakone so spremenili s tem, da so črtali vse carine, vse ... razen čaja. Zakaj naj bo čaj izjema? Poudarek je bil pri tem- mnogo manj fiska-ličen kakor načelen. To je bila gesta, ki naj pove: vidite, mi smo velikodušni, toda ne pozabite, vendarle, je London vaš gospodar! Tako in povsem pravilno so si ameriški kolonisti razlagali to gesto Londona. Ne gre toliko za davek, kakor za to. da London nima nič predpisovati Ameriki. In sedaj je bojkot angleškega blaga dosegel višek. Ta bojkot so še prav posebno poostrili proti čaju: in s temi so zadeli Anglijo na najbolj občutljivem mestu. Kajti ni malenkost iskati odjemalce za 17 milijonov funtov čaja. Skladišča vzhodno-indijske kompanije so bila že itak prenapolnjena z njim. Čaj, čaj, čaj — pa nič kupcev. Vse nade je stavila na Ameriko. 18. oktobra 1773 je velikansko zborovanje v Filadelfiji sklenilo ostro, osem točk obsegajočo resolucijo proti angleškemu čaju. Proglasili so za izdajalca vsakega, ki bi kupil angleški čaj. Toda ladje z angleškimi čajem so še prihajale v ameriška pristanišča. Tedaj se je spet v Bostonu zgodila najmirnejša, a najpomembnejša revolta vseh časov. Sedemnajst bostonskih meščanov se je preobleklo v Mohak-Indijance, šlo na ladje, odprlo 342 velikih zabojev s čajem in streslo vso vsebino v morje. Dve uri je trajala ta akcija, z vso stvarnostjo in disciplino se je izvedla. Nobenega ropanja, požiga ali nasilno- sti; vse so pustili v miru — razen čaja. To je bilo 16. decembra 1773. Anglija v mrzlični razburjenosti proglasi nato zaporo bostonskega pristanišča, razveljavi ustavo pokrajine Massachuttes, odpravi vse Plantaža čaja v Indiji: Čaj v divjem stanju zraste v veliko drevo. Na plantažah puste, da zraste do višine 1 m radi lažje gojitve in obiranja listov državljanske pravice in prenese vso oblast na angleško birokracijo. Zdaj gre za vse. To ve Anglija. Toda ameriške pokrajine tudi. Posamezne energije se združijo v eno samo ogromno silo, ki napove vojno za svobodo. Amerika pretrga verige. Kot samostojen faktor stopi v zgodovino. »Tiranstvo je zbrisalo meje!« je vzkliknil Patrick Henry na prvem vseameriškem kongresu 1774. leta; »Zdaj nisem več Virginijec, zdaj sem samo še Američan.« Dve leti nato je bila proglašena neodvisnost združenih ameriških držav. 342 zabojev čaja je odločilno vplivalo na politično oblikovanje sveta, na ustanovitev ameriške velesile. V. Šaber. RAVNOTAKO KAKOR JE POTREBNA ZA JUHO SOL, je potreben za vsako kavo »Pravi Franck«, ki se izdeluje iz cikorijine rastline, katero so že v starih časih cenili zaradi njenih zdravilnih lastnosti. — Posebno ugodno deluje »Franck« na prebavne organe ter jetra in ledvice. — Vsled tega ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu! pAU&Utni Japonske Ves svet je prisluhnil februarja 1936 1. vestem', ki so prihajale iz Japonske. Del vojske se je uprl in ubil nekatere najuglednejše predstavnike političnega življenja. Skupina vojakov prve divizije, ki je bila namenjena v Mandžurijo, je pod vodstvom mladih fanatičnih oficirjev napadla hišo ministrskega predsednika Oka-de, ki se je rešil samo po čudežnem naključju. Nato so poiskali in ubili finančnega ministra Takahasija, pravosodnega ministra admirala Saita, maršala dvora Suzukija, bivšega pravosodnega ministra Makina in Vatanabo, nadzornika vojaškega pouka. Ista usoda je bila namenjena še nekaterim najodličnejšim politikom, vendar jih zarotniki niso našli doma, oziroma so pravočasno zbežali. Rešil se je med drugimi tudi princ Ša-joni, najvplivnejši cesarjev svetovalec. 2e skoro pol stoletja ni bilo političnega položaja, kjer bi njegov nasvet ne bil merodajen. Nekaj dni je bil svet v negotovosti, kajti vesti, ki so prihajale skozi cenzuro, so bile redke in nejasne. Znano je bilo samo, da je akcija oficirjev izraz močnega gibanja v vojski in v narodu, ki hoče obsežne spremembe v socialni in politični ureditvi Japonske. To gibanje se obrača proti kapitalizmu, parlamentarizmu in korupciji v javnem življenju. Kakor so zarotniki takoj izginili, revolucija ni naperjena proti cesarju, katerega izjemni položaj v japonskem narodnem življenju mora ostati nedotaknjen. Odstraniti pa hoče pokret nekatere svetovalce, ki s svojimi intrigami preprečujejo, da prevzvišeni cesar ne more izvršiti »idealne« revolucije od zgoraj in rešiti pereče socialne in politične probleme. Tako idealno revolucijo brez prelivanja krvi je izvršil znameniti cesar Mucuhito, ko je takorekoč preko noči preobrazil 1. 1867. Japonsko iz starinske fevdalne v moderno narodno državo. V dobi splošne negotovosti v mednarodnih odnošajih je razumljivo, da se je svet zanimal zlasti za zunanji politični program oficirskih zarotnikov. Ta je bil jasnejši, kakor notranje politični. Zarotniki so se zavzemali za agresivni imperializem, ki naj ustvari veličino Japonske, če treba, tudi za ceno velike in nevarne vojne. Nekaj dni je bilo nejasno, ali so zarotniki uspeli. Končno se je ohromeli vladni aparat zganil, upor je bil potlačen s četami iz pokrajine in z mornariškimi oddelki, ki so se v naglici izkrcali. Značilno je, da vulkanski izbruh nezadovoljstva v armadi ni bil za dobre poznavalce Japonske tako nepričakovan. Znani francoski publicist Maurice Lachin.. ki je obiskal 1. 1934. Japonsko, piše v svoji knjigi »Japonska danes in jutri« sledeče: »Na Japonskem je najbolj verjetna »idealna« revolucija, to je revolucija pod varstvom in s privoljenjem cesarja. Vojska bo v tej revoluciji igrala odločilno vlogo. Kedaj bo. revolucija izbruhnila, je negotovo. Mogoče bo zmagala že v dveh, mogoče šele v desetih letih. Toda zmagala bo, kajti pol Japonske si jo želi in jo pričakuje s strastjo in nestrpnostjo!« Trditev se zdi na prvi pogled malo verjetna. Pripisuje japonski vojski neko revolucionarno vlogo, ko je znano, da so vojske povsod na svetu element »reda« in stabilizacije, velikokrat čelo zanesljivo orožje reakcije. In vendar so februarski dogodki potrdili Lachinovo prerokovanje. Med mlajšim oficirskim zborom dejansko vlada neko revolucionarno razpoloženje, ki ga lahko tolmačimo Samo kot izraz hotenja najširših narodnih plasti. Vendar gibanje na Japonskem ima nekatere posebnosti, ki postanejo razumljive šele, če si predočimo nekatera dejstva iz novejše japonske politične in socialne zgodovine. Do 1. 1867. je bila Japonska fevdalno urejena država, ki je bila sko-ro brez vsakih stikov z ostalim svetom. Njen družabni ustroj je odgovarjal prilikam v evropskih deželah v srednjem veku. Pravi zakoniti vladar Japonske je bil mikado, ki je imel prestolico v Kiotu. Vendar šo-guni, ki so bili prvotno samo upravitelji cesarskih dvorov, so polagoma osredotočili vso oblast v svojih rokah. Oblast šoguna je postala dedna in mikado je ostal samo še duhovni in verski poglavar Japonske. Mogočni vazali šoguna so bili plemenski knezi-dajmiji, ki so vladali posameznim japonskim pokrajinam s pomočjo samurajev-vojakov. Samuraji po svojem načinu življenja zelo spominjajo na srednjeveško vite-štvo. Dajmiji in samuraji so tvorili japonsko plemstvo. Vloga ostalih stanov je skromna, obstojala je celo neka popolnoma brezpravna plast ljudi, katerih položaj je bil zelo sličen položaju parijev v Indiji. Leta 1854. so ameriške ladje izsilile od šoguna, da so smele trgovati v japonskih lukah. Stik s svetom je povečal gospodarske in politične tež-koče Japonske. Splošno nezadovoljstvo se je obračalo proti šogunu, kateremu so očitali, da izvršuje oblast, ki pripada prav za prav samo mikadu. Šogun Keiki je bil končno novembra 1867. I. prisiljen, da se odpove oblasti. Zavladal je mladi mikado Mucuhito, ki je v znak zmage nad šogunomi preložil prestolico v Jedo (poznejši Tokio), kjer so doslej vladali šoguni. Pod vplivom izobraženih Japoncev, ki so uvideli, da mora Japonska kreniti na nova pota, je začel izvajati dalekosežne reforme. Stanovske razlike so se odpravile, proglasila se je enakost vseh pred zakonom. Posestva daj-mijev in budhistične cerkve so se razlastila. Kneževine dajmijev so postale upravna okrožja. Proglasila Ob Bajkalskem jezeru se je svoboda mišljenja in diskusije. Sodstvo, uprava vojske in mornarice se je uredila po evropskem vzorcu. Mladina se je poslala v velikem številu v inozemstvo, da spozna pridobitve zapadne kulture. L. 1889. je izdal cesar ustavo po pruskem vzorcu. Plemstvo je sicer izgubilo svojo prejšnjo materialno podlago, zato pa je našlo nadomestilo v upravi in vojski. Samurajski duh s svojimi trdimi in neizprosnimi nazori o časti, samopremagova-nju in požrtvovalnosti se je uveljavil tudi v novi japonski vojski. Preobrazba Japonske v moderno državo se je izvršila v dobi imperializma po 1. 1870., ko so velesile tekmovale, da ugrabijo še poslednje nerazdeljene dele sveta. Kitajska, ki ni imela moči, da posnema Japonsko, je postala plen imperialističnih sil. Tudi Japonska se je podala na pot imperializma. V kitajsko-japon-ski vojni 1. 1894—95 se je prvič razodela moč japonske države. Vendar plen je bil precej skromen vsled pritiska evropskih velesil. Rusija, ki se je utrdila v Mandžuriji, je začela ogrožati tudi Korejo, ki tvori naraven most Japonske na azijsko celino. Rusko-japonska vojna 1. 1904—5 je končala z zmago Japonske, ki se je s tem uvrstila med velesile. Mir v Portsmouthu je priznal nadvlado Japonske v Koreji. Japonska se je povečala s polovico Sahalina in s polotokom Liantungum. Mandžurija se je razdelila v japonsko in rusko interesno sfero. Svetovna vojna je dala možnost za nadaljne uspehe. Japonska je odvzela Nemčiji Kian-čan in tihomorske otoke. Vrhutega je izrabila 1. 1915. odsotnost velesil na ta način, da je prisilila Kitajsko na dalekosežne gospodarske in politične koncesije. Vendar po svetovni vojni so dosegle Združene države Amerike, ki so bile takrat na višku gospodarske in vojaške moči, da se je pogodba razveljavila. Japonska je potrpežljivo čakala na ugodnejšo priliko. Ta se je ponudila, ko je izbruhnila svetovna gospodarska kriza. Ko je bila ta na višku, so septembra 1. 1931. japonske čete začele prodirati v Mandžurijo in jo osvojile brez večjega odpora. Novoustanovljeno mandžursko cesarstvo se je povečalo s pridobitvijo notranje Mongolije in severokitajskih pokrajin. Navzlic temu se zdi, da apetit japonskega imperializma še ni utešen. Vendar zunanjepolitični položaj Japonske je postal, nevaren, vsako nadaljnje prodiranje japonskega imperializma lahko prav kmalu prikliče na plan tako močno nasprotno koalicijo, da ji Japonska ne more biti kos. Agresivni imperializem Japonske je posledica silnega razvoja indu- strijskega kapitala zlasti po 1. 1900. Država je podpirala z vsemi sredstvi razvoj že obstoječih in nastanek novih industrij. Nehote je država pospeševala koncentracijo kapitala v roke maloštevilnih bogatinov, ker je pač v prvi vrsti podprla podjetnost finančno močnejših poedincev oziroma družb, ker so te nudile večje jamstvo, da država ne bo zaman žrtvovala svojega denarja. Koncentracija kapitala je na Japonskem tako napredovala kakor nikjer drugje na svetu, niti v Ameriki. Pet rodbin poseduje ali pa vsaj kontrolira polovico japonske produkcije in sicer so to rodbine Micui, Micubiši, Sumitomo, Jasudu in Okura. Drugo polovico si dele nekatere velike industrijske družbe in država. Prav posebno izjemen položaj imata rodbini Micui in Micubiši. Vsak finančni manever ene od označenih rodbin ima takoj dalekosežne posledice na vseh področjih narodnega gospodarstva. Izredna koncentracija kapitala je olajšala razmah japonske industrije. Zlasti odkar je izbruhnila svetovna gospodarska kriza, so se kar kopičile vesti o japonskem »dumpingu«, ki ogroža starejše industrijske države. Strah je razumljiv, če pomislimo, da je n. pr. japonska bombažna industrija prekosila v izvozu tkanin Anglijo, ki ima za seboj že 150 letno tradicijo. Svetovna tržišča so preplavili 'japonski izdelki, in sicer tkanine, svinčniki, kolesa, igračke, ure, testenine itd. Njihova kakovost brez dvoma ni vedno prvovrstna, imajo pa veliko prednost, da so izredno poceni. Gospodarski strokovnjaki evropskega in ameriškega časopisja so bili od početka mnenja, da so uspehi japonske eksportne ofenzive posledica dumpinga, razvrednotenja jena in sramotno nizkih mezd japonskega delavca. Mezde japonskega delavstva so res izredno nizke, zlasti če jih preračunamo v naš denar po dnevnem menjalnem tečaju. Vendar izdatki japonskega delavca za stanovanje, kurivo, prehrano in obleko so ravno tako neprimerno manjši kakor v katerikoli evropski državi. Deloma je to posledica ugodne klime, deloma pa skromne, razumne, rekli bi racionalizirane zadovoljitve življenjskih potreb, ki jo opazimo pri japonskih delovnih množicah. Jadikovanje evropskega kapitala o nizkih japonskih mezdah spominja zelo na slovite krokodilove solze. Brez dvoma je izkoriščanje delovne sile v nekaterih industrijskih panogah, zlasti pa v hišni industriji zelo veliko. Vendar v splošnem se je položaj japonskega delavstva v zadnjih letih celo narahlo izboljšal. Na vsak način se mu godi sorazmerno boljše, kakor japonskemu kmetu. Vsi poznavalci Japonske so si v tem edini, da spremlja sijajno konjunkturo japonske industrije beda in propast kmečkega ljudstva. Osnova japonskega narodnega gospodarstva je še vedno kmet, kajti več kot polovica prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Ker je dežela gosto obljudena, se zemlja zelo skrbno obdeluje, in sicer v obliki vrtnarstva brez vprežne živine. Za kmečko rodbino, ki šteje 6 glav, zadostuje nekaj malega več kakor 1 ha (100 X 100 m) obdelane zemlje. Samo 29% kmečkih rodbin ima toliko, oziroVna še nekaj več. 71% podeželskega prebivalstva pa ima premalo zemlje. 36% ima samo okoli pol ha. Zelo neugodne so tudi lastninske razmere. Samo 30% kmečkih rodbin obdeluje zemljo, ki je njihova last. Ostalih 70% mora najeti nekaj tuje zemlje, ker lastna ne zadostuje. Naturalne rente prevladujejo.. Posestnik zahteva običajno polovico pridelka. Ker mora najemnik plačati tudi davke, mu ostane samo 40% žetve. Obdavčenje kmeta je težko, saj plača kmet, ki ni najemnik, sorazmerno dvakrat toliko davka kakor meščan. Kmečki dol- govi se cenijo na sedem milijard jen. Vsako leto narastejo za pol milijarde. Kmet je velikokrat prisiljen, da si izposoja pri vaških oderuhih, ki zahtevajo 20% obresti. Beg iz dežele v mesta je velik in zato ima Spomenik, ki si ga je japonski imperializem postavil v Mandžuriji . japonska industrija vedno na raz polago ceneno delovno moč. V tekstilni industriji so zaposlena po večini mlada kmečka dekleta, ki se obvežejo tovarnarju za daljšo dobo. Tovarnar jim da prehrano in stanovanje v nekakih kasarnah, kjer so tudi izven delovnega časa pod nadzorstvom. Po nekaj letih dela se vrnejo na deželo, da se poroče. Skromni prihranki tvorijo njihovo doto. Naravnost obupen postane položaj kmeta ob slabi letini. Že večkrat so japonski časopisi priobčevali vesti iz podeželskih okrajev, zlasti severne Japonske, da vlada glad in da se prebivalstvo hrari s travo in drevesno skorjo. Socialni problemi terjajo nujno rešitev in tako je razumljivo, da je tudi politično ozračje vedno bolj napeto. Japonska ima po ustavi iz 1. 1889. parlament. Vendar so pravice parlamenta precej omejene, o najvažnejših državnih zadevah odločuje cesar. Stranke, ki so se osnovale v okviru parlamentarizma, niso mogle nikdar zajeti širših narodnih množic. Prišle so popolnoma pod vpliv velikega kapitala. Oblast si delita dve veliki stranki Seju kaj in Minseito. Če bi jih hoteli primerjati s strankami v Evropi, bi bila stranka Seju kaj konservativna stranka. Stoji v službi najbogatejše japonske rodbine Micui, ima pa tudi dobre zveze z dvorom, uradništvom in višjimi oficirji. Zavzema se za odločno imperialistično politiko, zato je dosegla velik uspeh pri volitvah 1. 1932., ko se ji je posrečilo zajeti vsaj deloma v svojo korist nacionalistično psihozo, ki je navdajala Japonsko za časa zasedbe Mandžurije. Liberalna stranka Japonske je stranka Minseito, ki vzdržuje zelo tesne stike v drugo najbogatejšo kapitalistično rodbino Micubiši. Nakopala si je srd vojaških in nacionalističnih krogov, ker se je izrekla proti prevelikimi izdatkom' za vojsko in se je v tej zvezi zavzemala celo za ohranitev pomorske pogodbe v Washingtonu, ki določa razmerje japonskega vojnega brodovja napram ameriškemu oziroma angleškemu kakor 3 proti 5. V svojem odporu ni uspela, 1. 1935. je Japonska to pogodbo odpovedala in dala s tem1 znak za tekmovanje v pomorskem oboroževanju, ki mora prej ali slej usodno vplivati na že itak slabe japonske finance. Druge stranke se poleg označenih dveh pri volitvah le težko uveljavijo. Že od nekdaj vlada velika volilna korupcija in izglede, da pri volitvah prodre, ima samio kandidat, ki je' finančno dobro podprt. Razumljivo je, da množice za tak parlamentari- zem niso kazale nikoli velikega zanimanja. Položaj se ni mnogo izboljšal niti po 1. 1928., ko se je na Japonskem uvedla splošna volilna pravica. Delavsko gibanje je zelo mlado, kajti šele 1. 1903. se je pojavila stranka, ki je imela že izrazit socialistični program. Našla je sicer pristaše med izobraženci, vendar do delavskih množic ni mogla prodreti. Razmah gospodarstva za časa svetovne vojne, ko je odpadla evropska konkurenca, spremlja živahen strokovni pokret, ki pa ostane nepolitičen in se bavi izključno z dnevnimi zahtevami delavstva. Po zaključku svetovne vojne je pritisnila huda gospodarska kriza, tuja konkurenca se je zopet pojavila. Velikim štraj-kom v mestih se pridružijo kmečki nemiri na deželi. Zanimanje za politično življenje je med delavstvom oživelo. L. 1923. je izšel celoten prevod Marksovega Kapitala, ki so ga doslej poznali na Japonskem’ samo v izvlečkih. Razkol, ki se javlja med svetovnim proletariatom kot posledica ruske revolucije, se prenese tudi na Japonsko. Poleg delav-sko-kmečkihi strank z reformističnimi oziroma socialističnim programom’ se ustanovi 1. 1923. tudi komunistična stranka, ki je kmalu dobila precej privržencev med izobraženci, zlasti pa med dijaštvom. Tako n. pr. je kot žarišče komunizma veljala dolgo časa cesarska univerza v Kiotu. najvišji vzgojni zavod Japonske. Vlada je nastopila z vso energijo. L. 1925. je izšel zakon o zaščiti države, ki se je poostril 1. 1928. z novimi določbami. Sledili so številni komunistični procesi, vendar komunizem’ na Japonskem še ni zatrt. Značilno za posebne japonske razmere je, da so sodniki pri procesih skoro vedno z odobravanjem sprejeli izvajanja obtožencev o potrebi preureditve družbe v duhu marksizma. Sodili in obsodili so jih samo radi veleizdaje in omalovaževanja vzvišene osebe vladarja. Ponovno se je zgodilo, da so bili obtoženci oproščeni, če so se s prisego zavezali, da bodo v bodoče ohranili cesarju zvestobo. Posebnost japonskega političnega življenja so stranke, ki skušajo spojiti marksizem z nacionalizmom in s tradicionalnim spoštovanjem do vladarja. Tako n. pr. stranka Šin-Nihon-Kokumin-Domei in stranka Nipon - Koka - Šakato. Te stranke imajo pristaše med vsemi sloji japonskega naroda. V nje so se zatekli tudi številni »spokorjeni« komunisti. Marksistično bi bilo to, da si stavijo za cilj podružabljenje produkcijskih sredstev in priznavajo potrebo razrednega boja. To jih loči od fašizma, kateremu je razredni boj skrajno zopern. Sicer pa ^so označene »nacionalno« marksistične stranke izrazito imperialistične in sanjajo, o posebnem poslanstvu Japonske v Aziji in na svetu. Revolucija, ki naj razlasti kapital, se naj izvede samo s privoljenjem cesarja ob tesnem sodelovanju z armado. V zadnjih letih so se pojavile tudi stranke z več ali manj izrazitim fašističnim programom. Tudi te stranke se poslužujejo protikapitali-stičnih fraz, vendar povdarek leži na razgretem nacionalizmu in imperializmu, ki se spaja z odklanjanjem parlamentarizma, strankarskega življenja in zapadnjaškega materializma, ki je baje kriv vseh nadlog, ki tarejo Japonsko. Vzdržujejo tesne stike z raznimi verskima sektami, zlasti z budhistično sekto »Ničeren«. Razmahnile so se zlasti od 1. 1930.. ko je japonski imperializem zbiral sile za pohod v Mandžurijo. Najvažnejša med njimi je stranka Sei-santo, ki za dosego svojih ciljev odobrava tudi individualni teror. Smatra, da bo Japonska ozdravela, če iztrebi tri vrste ljudi: politike, koruptne uradnike in milijonarje. Njen vpliv je precejšen, ker vzdržuje zelo tesne stike z mlajšim oficirskimi zborom. Največ pristašev dajo fašizmu malomeščanske množice. V nasprotju z drugimi deželami veliki kapital na Japonskem finančno ne podpira fašistični pokret. Kitajec v vročem prepiru Čemu tudi, saj je imel do sedaj samo dobre izkušnje s parlamentariz^ mom! Iz fašističnih vrst izhajajo številni politični umori in atentati. Maja 1932. 1. je bil umorjen pravosodni minister Inukaj. Fašistični pokret je bil takrat tako močan, da so morale stranke pristati na nadstrankarski kabinet vikomta Saita. Iz fašističnih in vojaških krogov je tudi izšla gonja proti profesorju Mitobi. Ta je namreč že pred leti napisal sloveče državnopravno delo, v katerem imenuje cesarja vrhovni organ države. Dolgo časa se ni javil nikak protest proti tej organski teoriji, tudi dvorski krogi niso našli na njej ničesar pohujšljivega. Ko pa je vojska» 1. 1931. začela osvajati Mandžurijo in je v naslednjih! letih prodirala naprej, ne da bi se zmenila za mecmarodne konflikte, ki bi lahko nastali, je rabila neko utemeljitev diktature, ki jo je dejansko uvedla. Povdarjala je, da je podrejena samo cesarju in se za vlado, ki je svetovala previdnost, ni zmenila. Naenkrat so sedaj odkrili v organski teoriji težko žalitev cesarja, češ da je profesor Mitobe postavil cesarja na isto stopnjo kakor ostale ustavne faktorje. Qonja je uspela, profesor Mitobe je moral to organsko teorijo preklicati. Teror je bil tako hud, da so morali umolkniti vsi, ki so se zanj zavzemali. Vojska je dosegla potrditev izjemnega položaja cesarja v državnemi življenju in s tem posredno tudi priznanje svojega stališča, da je vojska podrejena samo cesarju, ne pa tudi vladi, ki jo' izbere slučajno parlamentarna večina. Odslej je vojska velikokrat hodila svoja pota brez ozira na želje vlade. Ukrepi japonskih oficirjev na Kitajskem in v Mandžuriji so velikokrat prav očitno dementi-rali izjave japonskih državnikov. V nepoznavanju notranjih razmer Japonske, je svetovna javnost tako postopanje tolmačila kot izraz neke posebne zahrbtnosti in dvoličnosti japonske politike, medtem ko je to samo posledica samovolje japonskega militarizma. Militarizem; se je na Japonskem razvil v silo, ki grozi celo vzrasti črez glavo japonskemu velekapitalu. Videli smo, da stranki Sejukaj in Minseito stojita v službi kapitala. Voditelji obeh strank so ponovno z večjo ali manjšo odločnostjo zahtevali, da se izdatki za vojaške svrhe omejijo na znosno mero. Ravnotako so se zavzemali za previdnejše uresničenje japonskih ciljev v Aziji. Vse to je bilo zaman, vojska hodi v Aziji svoja pota in vsako leto so izdatki za vojsko večji. Proračun za tekoče leto znaša 3200 milijonov jen in je za 900 milijonov veoši kakor lanski. Državni dolgovi rastejo sko- koma, kajti vsakoletni primanjkljaj je večji kakor iznos državnih- dohodkov in se krije z notranjimi posojili. Zvišati davke ni mogoče, ker bi to imelo težke posledice za japonski izvoz. Japonska mora izvažati. če hoče prehraniti številno prebivalstvo. Navzlic velikopotezni eks-portni ofenzivi je trgovska bilanca močno pasivna. Razumljivo je, da so se tudi japonski kapitalisti začeli zavzemati za znižanje izdatkov za vojsko, čeprav večji del teh sredstev priteče zopet v njihove žepe. Vojno ministrstvo je kmalu našlo sredstvo, da pridobitne kroge prisili k popuščanju. Vsako leto izdaja vojno ministrstvo knjigo, ki obravnava vojaški položaj Japonske v zvezi s svetovnopolitično situacijo. Vojno ministrstvo se je pri tem tudi večkrat dotaknilo socialnih problemov, v kolikor ti vplivajo na obrambno silo države. Zadnja leta so se v teh knjigah pojavile ostre obtožbe kapitalizma, ki so vzbudile pravo senzacijo. Jasno se v slogu teh obtožb javlja vpliv »nacionalno« marksističnih in fašističnih gesel. Te edinstvene publikacije vojnega ministra razodevajo zelo jasno mišljenje mlajšega oficirskega zbora. Oficirji sc tudi za skromne japonske razmere slabo plačani in po uradni statistiki prevladujejo med njimi kmetski sinovi. Stroga vojaška vzgoja noče in ne more izbrisati jeze nad kapitalističnim' izkoriščanjem. Vojno ministrstvo je seveda razodelo pravo mnenje oficirskega zbora samo s tem namenom, da prisili pridobitne kroge k popuščanju in je svoj namen tudi doseglo, kakor kažejo vedno večji vojni krediti. Vendar odpor proti mrzličnemu oboroževanju je zajel polagoma tudi množice. Nacionalistični psihozi, ki je bila na višku okoli 1. 1932, je sledilo iztreznenje. Osvojitev Mandžurije koristi brez dvoma rodbini Micui, ki je našla nova plodonosna polja za svoje udejstvovanje. Široke narodne plasti pa Letala nad Rdečini trgom v Moskvi nimajo od Mandžurije za sedaj ničesar razven novih bremen. Volitve februarja t. 1. so zato dale nepričakovan rezultat. Zmagala je stranka Minseita, ki se je odločneje kakor stranka Sejuka izrekla proti pretiranemu oboroževanju. Velik uspeh je dosegla tudi delavsko-kmečka stranka z zmernim« socialističnimi programom, ki je osvojila 22 mandatov. Razočaranje nad volitvami, ki so pokazale miroljubno razpoloženje japonskega naroda, je močno vplivalo na radikalne elemente med oficirskim zborom«. Čutili so, da morajo dejanja slediti besedam«, kajti sicer se bodo množice otresle vpliva nacionalističnih in fašističnih gesel. Umor politikov februarja t. 1. ni ničesar spremenil na položaju. 2e itak velik vpliv vojske se je še bolj utrdil. Novo ministrstvo, ki ga je sestavil po dolgih in mučnih pogajanjih Hirota, je moralo vojski obljubiti, da bo upoštevalo vse zahteve glede novih kreditov za oboroževanje. Razen nekaj neprijetnih koncesij militarizmu, je veliki kapital ohranil svoje pozicije. Bogate japonske rodbine so si oddahnile, ko je bil upor zadušen. Vedele so, da bi moralo po načrtu zarotnikov iztrebljenju politikov slediti iztrebljenje največjih denarnih mogotcev Japonske. Tudi če bi zarotniki uspeli, smo lahko prepričani, da bi bistvo sedanjega družabnega reda ostalo nedotaknjeno. Zato jamčijo že njihovi megleni nazori, ki kažejo popolno nepoznavanje gospodarskih in političnih osnov sodobne družbe. Zarota je bila za japonski kapital resen memento, ki ni ostal brez posledic. Premožne japonske rodbine so postale skrajno previdne. Še v večji meri, kakor poprej se skrivajo za raznimi anonimnimi družbami. Množe se velika darila za humanitarne svrhe. Velekapital je začel širokogrudno podpirati manjše podjetnike in obrtnike. To so poslednje vesti, ki prihajajo iz Japonske. Gotovo je, da Se nahaja japonski ka- pitalizem v težki krizi. Kakor nikjer na svetu so na Japonskem dani objektivni pogoji za prehod v socializem vsled velike koncentracije kapitala in izrednega osiromašenja množic. Vendar duševni ustroj delovnih množic je trenutno še tak, da nudi le malo izgledov, da se bo prehod v socializem res kmalu izvršil. Pospeši ga seveda lahko neuspela vojna, ki nikakor ni izključena, kajti agresivni japonski imperializem bo prej ali slej zadel na koalicijo velesil, kateri ne bo kos. Zavedati pa se moramo, da vojna na dalnjem vzhodu pomeni uvod v novo svetovno vojno! Zato upajmo, da bo razvoj na Japonskem krenil drugo pot in da bo prihranjena človeštvu nova morija. Od prebujenja japonskih narodnih množic je v nemali meri odvisna usoda svetovnega miru in naša vroča želja mora biti, da do tega prebujenja prav kmalu pride! Uan Kiicär Co VI 3 » R £' S' i: S-3 ■S § s <3 ft ftl 5. 2 “S §< Š--^ s (3 ft ■SS ft ft <0 •6S ft- ft. Q ft- O >5. ,£• ft ° 2 s & *2 » s S' ** <3 £> £ e » I ft- ■8 2 S'g '5.^* * £ o° R. N Cft ft It a. I § § S* ft CO <3 <*> §• 5! # © V. St & St §s •k Co ST 1 55» S* § ©* & Ö* *>5 •t’tvft’ft&v za vte kav0 ’ P,tima delavcu tf pcoUtazsld umetnosti Ernst Toller (Pisma iz ječe) Ernst Toller Imenovali so me buržujskega sinčka, da, rodil sem se kot buržujev sin. Ko sem spoznal, da imamo družabni red, ki je zgrajen na socialni nepravičnosti, sem stopil na stran delavstva. Danes se mnogo govori o proletarski umetnosti. Potrebna nam je, vendar se ne da fabricirati na podlagi programov. Oblikovati večne človeške probleme, kakor jih doživlja proletarec, samo to more biti vsebina proletarske umetnosti. Ne more biti naloga proletarske umetnosti, da bi metala med množice kake resoluci- je, to naj opravijo agitatorji. Prole-tarčeva usoda, življenje, stiska, boj in sanje množic, to bo dalo posebne poteze proletarski umetnosti. Končno se pa tudi proletarski pesnik ne more zapreti pred tragiko človeškega življenja, ki se razodeva tako pri proletarcu kakor pri bur-žuju. Politično se borim proti Luden-dorffu z najostrejšimi sredstvi. Če bi pa na primer hotel kot pisatelj narisati njegovo osebnost, ne bi mogel »izpustiti« tragičnih in človeških Lu-dendorffovih potez. Proletarska umetnost ima še drugo važno nalogo: varovati veliko duhovno dediščino meščanskega obdobja in skrbeti, da postane res last ljudstva. V vsakem delu-ne najdemo odgovorov na naša vprašanja. Ali naj jih zavržemo, ker ne vsebujejo nobenega nauka, ki bi bil nam koristen? Kako malenkostno, kako napačno bi bilo to! Ali ne postanemo bolj človeški, boljši, ko vidimo nekaj lepega? Samo umetnosti tuji teoretiki zahtevajo, da mora vsak pesnik dati bravcu koristno navodilo, kakor stare matere, ki so imele navado, da so še v blazine za na zofe vtkale tolažljive pregovore. Državnik mora misliti na človeka, samo na človeka. Kdo pa naj pesniku prepove, da ne bi smel videti zvezd in oblakov, da ne bi slišal šušljanja pomladanskih vetrov in bučanja jesenskih viharjev, da ne bi razmišljal o življenju in smrti? V delih revolucionarjev se opeva boj in borbeni človek. Ali ljubimo boj radi boja samega? Ne. Boj je sredstvo, kakor je politika sredstvo. Brez boja, brez politike smo mrtvo železo, po katerem bije kladivo. Mi pa moramo postati kladivo, ki oblikuje železo. Sanjamo pa o družbi, ki bo živela brez lakote in brez strahu, o plemeniti sreči. ❖ Ze nekaj let živim prav tesno s proletarci,*) kajti nikjer ne moreš tako- tesno živeti z drugim kakor v ječi. Spoznavam proletarce, kakor bi jih na svobodi nikdar ne mogel tako. Zunaj vidiš samo površje človekovo, skoro nikdar ga ne vidiš golega. In prav zato, ker sem videl proletarca v nagoti, spoznavam nevarno samoprevaro pisateljev, ki mislijo, da opravljajo proletarsko izobraževalno delo, ako kličejo »O sveti proletarec, o božanski prolet, ti si otrok pravičnosti, ljubezni in čistosti« in se po bizantinsko hlinijo proletarcu. Proletarca gibljejo nagoni še bolj kakor meščana. Na proletarca pa tu- *) Toller je bil v ječi od 1. 1919. do 1924. di lahko močneje vplivaš. Vplivati se pa da nanj le z umetnostjo, ki oblikuje njegovo življenje, njegovo resnično življenje. Proletarec mora videti sebe, v svoji duhovni surovosti, v svojemi nasilnem' poželenju, v svoji nemoči, v svoji slabosti, v svoji bojazljivosti, v svoji obupanosti, v svoji nezvestobi do samega sebe in stvari, v svojem pogumu, v svojem junaštvu, v svojih sanjah. Proletarec mora slišati sebe govoriti in pregovarjati, tožiti in obtoževati, smejati se in zasmehovati se! To čuvstvo ga mora pretresti, ako ga hoče umetniško delo zagrabiti. In proletarec se mora učiti praznovati svoje praznike. Če s svojim delom ne razvijemo njegovih duševnih in duhovnih sil, če ne ustvarimo tistih finih odnošajev, ki vežejo človeka na idejo, na neko delo, potem bomo imeli sicer strankarske skupine, nikdar pa ne bomo videli prave skupnosti. Ne varajmo se, posledice vojnega klanja: demoraliza-cija, korupcija, preziranje življenja v vseh oblikah so okužile tudi široke plasti proletarijata. Del. konzumno društvo za Tržič in okolico r. z. z o. z. v Tržiču se priporoča svojim članom odjemalcem za nadaljno naklonjenost. Cene najnižje. Na zalogi vedno sveže blago. Točna in solidna postrežba. Član postane lahko vsak. Delež Din 200'— Vilhelm Liebknecht: iyMvdJhijM, Kako sem se z njim seznanil Ko so me 1850. leta izgnali iz »svobodne« Švice, sem čez Francijo dospel v London. Pri poletnem praznovanju delavskega izobraževalnega društva v londonskem predmestju sem dobil Mar-xovo družino. »Oče Marx«, ki sem ga tokrat videl prvič v življenju, me je takoj podvrgel strogemu izpitu, mi ostro gledal v oči in natančno opazoval mojo glavo. Izpit sem srečno napravil, vzdržal sem pogled njegovih oči, ki so me motrile iz levje glave z levjo grivo; strogi izpit se je hitro spremenil v živ, vesel pogovor in kmalu smo bili vsi v razigranem veseličnem razpoloženju — Marx sam je bil najbolj razposajen. Pri tem sem se seznanil tudi z Marxovo ženo in otroki. Od tistega dne sem bil pri Marxu kot doma in ni bilo dneva, da jih ne bi obiskal. Njegova žena je vplivala na moj razvoj prav tako močno kakor on sam. — Moja mama je umrla, ko sem bil šele tri leta star, in imel sem trdo vzgojo. Občevanja z ženskami nisem bil vajen. Tu sem pa našel lepo, plemenito in duhovito ženo, ki se je napol materinsko, napol sestrsko zavzela za izgnanca, ki ga je preganjanje zaneslo na obalo Temze. Ona me je rešila, da nisem poginil v emigrantski bedi. Moje zahajanje na Marxov dom mi je mnogo emigrantov zamerilo. Urednik radikalno - demokratičnega časopisa Bauer mi je očital: »Ti si vendar svoboden mož in lahko samostojno mnogo napraviš. Pa kaj si pri Marxu? Žoga, osel, ki se mu nalagajo tovori in ki vedno ostane osel. Kajti pri vas je tako: zgoraj kraljuje vsevedni, vsemiodri dalaj-lama Marx. Potem dolgo, dol- go nič ne pride na vrsto. Potem pride Engels. Nato spet dolgo, dolgo nič. Potem pride Wolf. In nato spet dolgo, dolgo nič. No, in potem pride morda »sentimentalni osel« Liebknecht.« Odgovoril sem mu, da nimam nič proti temu, ako pridem šele za ljudmi, ki so za socializem več storili od mene, in da sem' rajši v družbi ljudi, od katerih se lahko kaj naučim, kakor pa ljudi, na katere bi moral gledati od zgoraj dol. In ostal sem, kjer sem bil, in se učil. Marx in popularnost Za popularnost (priljubljenost pri ljudeh) je imel Marx suvereno zaničevanje. Prost vsake ničemurnosti ni mogel Marx polagati nobene vrednosti odobravanju množice. Množica, masa. to je bil zanj kup ljudi, ki nič ne mislijo, ki slepo prevzemajo in posnemajo vsakokrat vladajoče mišljenje in navade. Vedno se je držal ponosnega Dantejevega verza: Segui il tuo corso e lascia dir le genti! — Modi svojo pot in pusti ljudi, naj govore, kar hočejo! Kolikokrat je citiral ta verz, ki zaključuje tudi uvod njegovega »Kapitala«! Brez občutka za vse udarce ne more biti nihče in kolikokrat je moral Marx v zasledovanju svojega cilja, napadan z vseh1 strani, zaskrbljen v boju za vsakdanji kruh, nerazumljen od delavskega razreda, za katerega je v tihih nočeh koval duhovno orožje, kolikokrat je moral Marx, ki so ga delavci marsikdaj grdo zavrnili, dočirra so sledili praznim frazerjem, izdajalcem ali celo odkritim^ sovražnikom — kolikokrat si je moral Marx sami v svoji samoti ponavljati te besede velikega floren- tinskega pesnika in črpati iz njih nove moči! In prav radi te železne doslednosti je bogato obrodilo njegovo seme. Kakor mu je bila zoprna popularnost, je čutil naravnost sveto jezo do ljudi, ki so iskali popularnost. Govorniki, ki so gledali le na učinek svojih govorniških fraz in kretenj, so bili zanj ljudje, ki so zaslužili samo preziranje. »Frazer« je bil v njegovih ustih najhujša beseda obsodbe in kogar je spoznal za frazer ja, s tem je obračunal za vse življenje. Logično misliti in misli jasno izražati — to nam je zab^čeval ob vsaki priložnosti in nas silil, da smo vsako stvar študirali, spoznali, preden smo o njej govorili. Učiti se! Učiti se! — to je bil pri njem kategorični imperativ. Medtem ko so drugi emigranti kovali načrte za svetovni preobrat in ko so sami sebe vsak dan opajali z zdravico »Jutri bo izbruhnilo!« — smo mi »banda kontrarevolucionar-jev«, »izmeček človeštva« itd. z Marxom študirali v britskem muzeju in pripravljali orožje za boje bodočnosti. Marx — vzgojitelj Marx je bil dober vzgojitelj, to je dokazal pri tečaju, ki ga je vodil v londonskem delavskem izobraževalnem društvu, o'tem smo se lahko vsak dan prepričali mi, njegovi ožji učenci. Marx je bil strog učitelj; ne samo. da nas je silil k učenju, temveč vedno se je tudi prepričal, če se učimo. Nekaj časa sem se ukvarjal z zgodovino angleških tradeunionov; vsak dan me je spraševal, kako daleč sem, in ni mi dal prej miru, da sem predaval o tem v širšem krogu. Prišel je na to predavanje. Pohvalil me ni. ker hvaliti sploh ni bila njegova navada in če je hvalil, je hvalil bolj iz sočutja. Za indirektno pohvalo sem smatral to, da se je spustil z menoj v debato radi neke trditve v mojem predavanju. Marx kot učitelj je imel redko lastnost, da je bil strog, ne da bi človeku jemal pogum in veselje. In še eno odlično vzgojiteljsko lastnost je imel Marx: vedno nas je navajal v samokritiko in hi dopuščal, da bi se človek zadovoljil z doseženim. Marx in politika Politika je bila za Marxa stalni študij. Zgodovina, politika je plod vseh sil, ki delujejo v človeštvu in naravi, plod človeškega mišljenja, človeških strasti, človeških potreb. Politika je teoretična: spoznanje teh milijonov in milijonov sil, ki predejo na kolovratu časa, in praktična, ker spoznanje zahteva dejanje. Politika je torej znanost in praksa; in politična znanost ali znanost o politiki je v neki meri esenca vseh znanosti, ker vsebuje vsa področja delovanja človeških in naravnih sil. Kljub temu rad misli vsak osel, da je velik politik ali celo državnik, kakor bi bil rad vsak osel dober urednik časopisa. Taki domišljavi osli mislijo, da se za politiko ni treba nič učiti, da so kar »rojeni« politiki. Marx je bil kar divji, kadar je govoril o puhloglavcih, ki poznajo za razlago stvari samo nekaj šablonskih fraz in ki svoje zmedene želje in fantazije smatrajo za dejstva ter za gostilniško mizo, v praznem članku ali govoru vodijo usodo sveta. Sreča je, je dejal, da se svet drugače suče, ne meneč se za nje. Marx v tem oziru ni bil samo kritik, ker se je sam1 pokazal izvrstnega politika in je njegova knjiga »18. Brumaire« prava mojstrovina političnega spisa. Krinke, ljudje in fotografije Marx je eden od redkih meni poznanih velikih, srednjih in malih ljudi, ki ni bil ničemuren. Za to je bil prevelik, premočan in preponosen. On ni poznal poze. Nikdar se ni ponarejal. Nikdar še ni bilo odkritosrčnej-šega človeka od Marxa — on je bil prava vtelešena iskrenost. Ako si ga pogledal, si takoj vedel, pri čem ,da si. V našem civiliziranem svetu seveda ne smeš vselej govoriti resnice, toda neresnice zato ni treba govoriti. Vedno lahko rečem, kaj čutim in mislim, toda to še ne pomeni, da bi moral povedati tudi, česar n e mislim ali čutim. Eno je previdnost, drugo je hinavščina. In Marx se ni nikdar hlinil. Bil je za to enostavno nesposoben — prav kakor nepokvarjen otrok. In njegova žena ga je često imenovala »moj veliki otrok«. In bolje od nje ga ni nihče poznal — niti Engels ne. Ako je bil v družbi, v kateri je treba paziti na zunanjost in kjer se človek ne počuti prostega, je bil »naš oče« res kot velik otrok in je v zadregi zardel kakor m a j-h e n otrok. Ljudje s teatraličnim nastopom so mu bili nad vse zoperni. Nekdo je trdil, da so vsi ljudje igralci. To ni res. Toda kulturni ljude so brez dvoma po večini igralci in jaz sem od nekdaj delil ljudi v igralce in neigral-ce. Kadar utegnem, se zabavam s tem1, da na cesti ali v vlaku opazujem ljudi, kdo se obnaša naravno, kakršen je, in kdo se ponareja in kako. Med delavci in kmeti najdem veliko naravnih obrazov, ne pa med študiranimi in bogatimi stanovi; od teh si skoro vsakdo nadeva krinko. Da vidiš, da so ljudje večinoma igralci, ti ni treba študirati fiziognomije, temveč enostavno glej fotografije! Solnce ne laže. In vendar, kako malo fotografij je podobnih človeku! Zakaj? Ker tisti ali tista, ki se da fotografirati, se hoče pokazati čim najlepšega, najboljšega, najpogumnejšega, najinteresantnej-šega, polnega samih najboljših lastnosti, skratka, hoče igrati in si nadeti najidealnejšo krinko. In solnce upodobi ne človeka, temveč njegovo krinko, njegovo pozo. Solnce ne vara, temveč ljudje, ki se dajo po njem fotografirati, varajo sami sebe in soljudi. In varajo tako dobro, da jih včasih po sliki niti ne spoznaš. Zato ni brez pomena študij fotografij ; čeprav -more človek varati in čeprav more tudi slika varati, vendar se ne moreš varati, če imaš fotografijo in človeka pred seboj. O Marxu ne poznam slabe fotografije. Vse ga kažejo takega, kakor je bil, ker se ni nikdar ponarejal. Marx in otroci Kakor vse močno in zdrave nature je tudi Marx imel otroke izredno rad. Bil je ne samo najnežnejši oče, ki je mogel biti dolge ure otrok med svojimi otroki — kot magnetič-na sila ga je privlačevalo tudi k tujim, posebno revnim otrokom, ki jih je srečaval. Kolikokrat se je odtrgal od naše družbe, ko smo hodili po bednih predmestjih, da je revnemu, razcapanemu otroku pobožal lase in mu stisnil v ročico kak groš. Proti beračem je postal nezaupen, ker je beračenje v Londonu postala prava obrt, toda če je stopila k Marxu beračica ali berač z otročičkom, je bil »naš oče« izgubljen,' čeprav je mogel beraču z obraza brati, da je slepar; prosečim otrokovim očem1 se ni mogel upreti. Za Marxa je bila otroška družba potreba, v njej se je oddahnil in poživil. Ko so njegovi otroci odrasli ali pomrli, so mu njegove otroke nadomestili vnuki. Ganljivo in kar komično včasih je bilo, kako se je Marx, ki se v politični in gospodarski debati ni bal najkrepkejših, tudi ciničnih besed, kako se je isti Marx v družbi otrok in žensk izražal s tako nežnostjo, da bi ga lahko angleška guvernanta zavidala. Ako je zašel pogovor na kako kočljivo snov, je postal nervozen, se presedal na stolu in včasih pordečil, kakor more pordečiti le še šestletna nedolžna deklica. pMU/ibta jMqa ievtiev! Ne zna vsakdo pravilno čistiti čevljev, kakor tudi ne ve vsak, da si s slabo kremo prezgodaj pokvari svoje čevlje. Predno čevlje namažemo s kremo, moramo z njih odstraniti vsako nesnago in če je le mogoče, nategniti jih na kopito. Šele sedaj namažemo čevelj s kremo, kar storimo s ščetko, ali pa z mehko krpo, nakar čevelj takoj čistimo z mehko krtačo. Potem šele postopamo prav tako z drugim čevljem. Nikoli pa ne smemo namazati hkrati obeh čevljev, ker je to slabo, temveč vedno le samo enega, ki ga moramo nato do konca očistiti. Terpentinsko olje, ki se namreč nahaja v vsaki dobri kremi za čevlje, zelo hitro izhlapi in iz kreme nastane čez nekaj časa trda snov, ki se pri krtačenju ne vtare v usnje, temveč odstrani. Ko se čevlji že lepo svetijo, jih z mehko krpo še enkrat prav tanko namažemo s kremo in nato poliramo s suho flanelasto krpo. Da pa ohranimo čevlje dolgo časa v dobrem stanju in da jih dobro negujemo, moramo uporabljati samo že 50 let priznano Šmol pasto. Milijoni ljudi čistijo z njo in jo hvalijo. Čevlji, ki jih trajno snažimo s Šmol pasto in katere vedno napnemo na kopito, obdržijo vedno svojo prvotno lepo obliko in svojo prožnost. S tem podaljšamo znatno njih trpežnost in prihranimo tudi mnogo denarja na leto. Pravtako kot čevlje, čistimo lahko tudi vsako usnjeno pohištvo, usnjene kovčege, aktovke ga-loše itd. s Šmol pasto, celo igralne karte se dado z belo Šmol pasto krasno očistiti. ii*»KETTPASli Kako je Tomaž Bat’a ^ postal mogočen \ Švicar Rudolf Philipp je izdal letos obširno knjigo o Bat’i pod naslovom »Stiefel der Diktatur«. Philipp pozna Bat’o, saj je na čelu boja proti njemu in je imel nešteto sodnih procesov z njimi. V svoji knjigi popisuje vso njegovo karijero od mladega revnega čevljarjevega sina do gospodarskega diktatorja. Tomaž Bat’a je že v deških letih pokazal, da vse njegovo početje in življenje obvlada samo pohlep po denarju. Vendar bi se pri vsej svoji denarni pohlepnosti ne povzpel gospodarsko tako visoko, če ne bi bilo svetovne vojne. Tako kot mnogo bogatašev, je tudi Tomaž Bat’a postal bogataš s svetovno vojno. Philipp primerja karijero denarnega Tomaža Bat’e z idealnim Tomažema Masarykom in pravi: »Tedaj ko so Nemci na Češkem kričali hura in ko so Čehi obupavali, tedaj, ko so Tomažu Masaryku grozile vislice, je postal Tomaž Bat’a črno-žolti vojni liferant.« Iz Bat’ine karijere do patentiranega avstrijskega vojnega liferanta pripoveduje Philipp tudi to-le značilnost: »Tomaž Bat’a je bil več let zaročen s pridnim, zalim dekletom! iz Zlina. Ko je postal vojni liferant, mu je ta zaročenka postala ovira, in na nekem izletu »Sokola« ji je sporočil, da se ne more oženiti iz zdravstvenih razlogov. Brez sentimentalnosti ji je ponudil velik denarni znesek, da bi mirno vzela na znanje njegov preklic zakonske obljube, da ne bi trpel njegov družabni ugled. Dekle je jezna primazala krepko zaušnico novo pečenemu vojnemu liferantu, ker ni verjela, da bi on radi zdravja prelomil dano besedo. Bat’a ji je plačal dvojni znesek za zmanjšano za- konsko sposobnost in se brez ozira na zdravje v kratkem! času oženil s hčerko cesarskega dvornega svetnika Menčika, s čimer je postal bližnji sorodnik najvišjih političnih funkcionarjev vladajočega režima. In postal je predsednik dunajske usnjarske centrale. Potom žene se je Tomaž usidral v vladajoči plasti donavske monarhije, postal je gospod. Bivša njegova zaročenka se je omožila z usnjarskim industrialcem Štepankom. Ta Štepanek je bil c. kr. intendaturi na Dunaju ovaden kot »p. v.«, to je politično sumljiv. V ovadbi je bilo rečeno, da je Tomaž Masaryk 1907. 1., ko se je boril za svoj poslanski mandat, prenočeval in jedel pri Bat’inem konkurentu Šte-panku. In Štepanek je izgubil vse dobave za vojaštvo, s tem pa tudi vsako možnost za obratovanje svoje tovarne v tistemi času. Poleg tega so mu zaplenili še usnje v vrednosti 1,450.000 kron in usnjarska centrala, ki ji je predsedoval Bat’a, mu ni dovolila nobene nabave usnja več. Nato je neka banka prevzela upravo njegove tovarne in Tomaž Bat’a je kmalu postal gospodar tudi nad njegovim podjetjemi. Tako se je Tomaž Bat’a pod Av-stro-Ogrsko povzpel do visokega gospoda. Ko pa je propadla avstro-ogrska monarhija in nastala čehoslovaška republika, se je seveda Tomaž Bat’a takoj izdajal za prvega češkega patriota. Saj vemo, kako so se pri nas preobračali gospodje v tistemi času. In Tomaž si je brez težav pridobil novo naklonjenost, da je mogel razširiti velike tovarne, uničiti deset-tisoče čevljarjev in vzeti vsako svo- E. Penzoldt, Konkurenca bodo organiziranja pri njem zaposlenih delavcev. Medtem ko je igral na Češkem velikega češkega patriota, je prodrl tudi v Nemčijo, postavil tudi tam tovarne in delal za nje ta-ko-le reklamo: »Nemška čevljarska d. d. Bat’a je pravkar začela delati v Ottmuthu, okraj Oppeln v Gornji Šleziji. V tej tovarni delajo pri n e mš kili strojih samo nemški delavci in delavke. Tovarniško štirinadstropno poslopje so postavile nemške stavbne firme z n e mi š k i m i rokodelci iz nemškega materiala. Nemška d. d. Bat’a proizvaja v svoji tovarni z 11 e m'ški mi delavci nemške Bat’a čevlje.« Bat’a je v svojih nemških tovarnah prvi odpravil vsako delavsko organizacijo in ukazal delavcem, da so prvi razobesili hitlerjevsko zastavo in korporativno zapeli hitlerjevsko himno! Proti Bat’inermi sistemu so se večkrat poskušali upreti zdaj njego- vi delavci, drugič čevljarji sploh. Bat’a je zlomil vse. Zakaj ? Philipp odgovarja: »Kadarkoli se povzpne kak gospodarski Mussolini, leži krivda v prvi vrsti na delavcih njegovega obrata, v drugi vrsti pa na nameščencih, delavcih, malih obrtnikih in intelektualcih vse države. Ko so štrajkali Bat’ini popravljalci čevljev v Pragi, so stali drugi usnjarski delavci in mojstri na strani. Ko so protestirali in demonstrirali čevljarski mojstri, so ostali delavci čevljarskih tovarn in industrijskih popravljalnic ter usnjarski trgovci nevtralni. Vselej so mislili eni, da bodo profitirali na račun drugih. Vsak trgovec je mislil, da bo prišel kdaj v poslovne zveze z Bat’o. Sreča vseh diktatorjev je ravno v pomanjkanju dalekovidnosti in solidarnosti ljudi. Zato diktatorji v politiki in gospo- darstvu lahko spravijo ob moč in premagajo eno skupino za drugo. Proti složnosti ne bi mogli diktatorji nič opraviti. Ko je bil čas za složnost, je ni bilo. Danes pa delavci in samostojni čevljarski mojstri pretakajo solze v ganljivi složnosti s fabrikanti in trgovci usnja, ki so svoj čas štrajku Bat’inih popravljalcev čevljev posvečali manj pažnje kakor nogometni tekmi med Slavijo in Sparto.« Tone Maček: Čevljarji Mi veseli smo čevljarji, na trinožnikih sedimo, izvod rok nam čevljev pari se vrste, za leto, zimo. Klinci, žeblji za podplate, smola, dreta za zaplate, škornje, čižme za može, šolničke pa za žene. Kladivo poje klip, klap, klop, dreta vleče s':p, sap, sop, smolaste so nam roke, a žuljave so in trde, Ko je rokodelstvo še bilo zlato dno... (Navade mojstrov In pomočnikov v starih časih) »Vandranje« Časi romantike izumirajo. Meje so zaprte. Povsod brezposelnost. Vsakdo je vesel, če kjerkoli dobi službo. Ostal je še ponos obrtniškega stanu, toda pomočniki in večina mojstrov ne razume več pregovora, da je rokodelstvo zlato dno, iz katerega vsaj kaplja, če že ne teče. Le starejši mojstri in pomočniki so bili toliko srečni, da so prepotovali razne dežele, da so videli nekaj sveta, preden so se posvetili svojemu poklicu v domačem kraju. Včasih je pa bilo »vandranje« dolžnost. Da ni bilo preveč mojstrov in da so bili mojstri res mojstri v pravem' pomenu besede, da so pomočniki zadovoljili svojo željo, da se spopolnijo v svoji stroki in da vidijo nekaj sveta, so najprej potovali v tuje kraje. V 15. stoletju je postalo obvezno, da je moral iti vsak izučen pomočnik za nekaj let po svetu. Nihče ni mogel prej postati mojster. Kasneje se je ta obveznost spremenila v prostovoljnost, vendar je ostalo ukoreninjeno prepričanje, da tisti, ki ni romal po svetu okrog raznih mojstrov, . ni pravi rokodelec. Najdalj časa se je ohranilo to nazi-ranje pri zidarjih in tesarjih. Ko je n. pr. v Gdanskem 1810. 1. hotel postati stavbni mojster nekdo, ki ni delal »v treh inozemskih velemestih«, so se temu vsi pomočniki uprli. Nikakor niso dovolili, da bi tak človek postal mojster. Zato je nastala prava diplomatska korespondenca med magistratom v Gdanskem, ki je držal s pomočniki, in med berlinsko vlado, ki je dokazovala, da ni nikjer zakona, da bi moral nekdo delati v treh tujih velemestih. Berlinska vlada je zagro- zila pomočnikom z ostrimi kaznimi, vendar ni mogla uveljaviti svoje volje. Redni večeri pomočnikov Pomočniki v vsakem kraju so imeli obvezno na vsake štiri tedne svoje skupne večere, da na njih »goje rokodelske navade«. Za stroške teh večerov je moral vsakdo plačati 2 krajcarja, od tega je šel po 1 krajcar v mojstrsko blagajno. Kdor ni prišel na sestanek ali ga je zamudil, je moral plačati 6 krajcarjev kazni, ki se je ob ponovnem prestopku še podvojila. Od teh kazni je šla spet polovica v mojstrsko blagajno. Polovico so pa pomočniki zapili ob določenih dnevih. Zastave in sveče Vsak rokodelski stan je gledal na to, da je imel čim lepšo svojo zastavo, s katero se je postavil olj raznih javnih svečanostih. Dočim je danes prva skrb za vsakdanji kruh in obstoj, so imeli v starih časih druge skrbi. Tako so pekovski pomočniki v mestecu Kolmar štrajkali celih 10 let od 1495. do 1505. Pa zakaj? Dotlej so imeli pekovski pomočniki to predpravico, da so pri procesiji korakali tik za nebom, ker so imeli najlepše sveče. Toda drugi rokodelci so jim začeli zavidati in so si naročili še lepše sveče. Potem so si peki za 120 goldinarjev naročili izredno dragoceno svečo. Ko pa jim kljub temu ni bilo vrnjeno njihovo častno mesto v procesiji, so iz protesta zapustili mesto in čez 10 let so si spet izvojevali svojo predpravico. Posebne nagrade Kakor se iz tega vidi, pomočnikom tedaj ni bilo treba skrbeti za jedačo in pijačo. Rokodelski ponos je tedaj veleval mojstrom', ki so veljali za očete vse družine, vštevši pomočnike in vajence, da jih je dobro hranil in dostojno plačal. Tozadevno so bile z vsakim pomočnikom in vajencem podpisane točne pogodbe. Za vsako posebno delo izven delavnice se je dala posebna nagrada. Tako se iz starih spisov vidi določba za pekovske hlapce v Nemčiji. Kadar jih je mojster n. pr. poslal v mlin, da meljejo žito, jim je dal štiri funte mesa, osem kvartov piva in za štiri fenige kruha. Stari spisi utemeljuje to radodarnost s tem, da zadovoljnim hlapcem ne bo prišlo na misel, da bi nekaj zmletega žita prodali, da bi si za izkupiček kupili piva in kruha. Tedaj se je torej še postopalo po pametnem svetopisemskem ireku: Volu, ki mlati, ne smeš zavezati gobca! Slovo od mojstra « Ako je kak pomočnik nepravilno zapustil mojstra, se ga je kaznovalo s tem, da »se mu je odrekel pozdrav in punkelj« in da se »mu ni izkazalo nobeno slovo«. Kdor se je pa v redu »poslovil« od mojstra, so ga lepo spremili na pot. Spremili so ga izven mesta vsi pomočniki in mojster. Tako slovo je seveda trajalo ves dan, ker so ga pridno zalivali. Slovesnosti pri izpitih Poleg praznovanj »plavega« ali dobrega ponedeljka, poleg raznih obredov pri skupnih večerih so se posebno slovesno praznovali pomočniški in mojstrski izpiti. Neki nemški mojstrski kandidat iz leta 1684. si je verno izpisal stroške, koliko ga je stal izpit, in iz česar lahko vidimo, da je bilo mojstrstvo zvezano ne samo s strokovno izvežbanostjo, temveč tudi s precejšnjimi stroški. Njegov troškov-nik, ki se je ohranil v mestnem arhivu, se glasi: Seznam, kaj sem porabil za svoj izpit in mojsterstvo Na magistratu pri izpitu je. šlo: Tolar Mg* Pf.** Sekt (šampanjec) 1 — — štiri ■ sklede slaščic z mandeljni, rozinami itd. 2 — — županu 2 — — fiziku g. dr. Giessleru 2 — — županovim strežlnikom — 12 — za obešenje medeninaste table 10 — — Po obredu se je použilo v hiši Tolar Mg Pf 1. vinska juha, kvart vina — 9 — zraven sladkor in cimet — 2 — 2. Skleda kokoši — 12 — zraven funt riža — 2 — 3. 12 funtov kisle goveje pečenke — 18 — 15 funtov špik. telečje pečenke — 22 4 slanine 1 funt — 3 4 funt češpelj — 3 4 4. 6 funtov rib — 30 — 5. 6 funtov govedine brez masla in sira — 9 — Pri izpitu se je použilo alkantskega vilna. renskega vina zraven prepečenec — 24 — — 18 — 7 — Opoldne se je použilo Tolar Mg Pf 1. vinska juha — 9 — 11 funtov špik. tel. peč. — 16 4 sladkor in cimet zraven — 2 — 1 funt slanine zraven — ,3 — kaperce — 2 — češplje — 1 — 2. pečena gos — 9 — 3. skleda kokoši — 12 — 4. 7 funtov ščuk — 28 — itd. itd. Tako natančen račun si je ta no- vi mojster napravil za pojedino, ki je trajala dva dni in eno noč. K svojim stroškom, ki znašajo v celoti 56 tolarjev, 6 Mg in 4 pf., pripominja: »Oba dneva se je pilo samo najbolj- Marijin groš, ted. denar ** fenigi še rensko in francosko vino in halberstadtsko pivo, toliko, kolikor je kdo hotel.« Jasno je, da si toliko denarja kot pomočnik ni mogel prihraniti, temveč da je moral nekaj denarja dobiti od svojcev. Obrtniški ponos ViSak rokodelski stan je bil nase ponosen. Rablji, konjederci in grobarji so pa veljali za najbolj nečastna rokodelstva. Teh se je moral izogibati vsakdo, če ne, je bil izločen iz svojega ceha in je izgubil vse Časti. Pa tudi sicer je moral vsak rokodelec paziti na svojo čast. Tako so n. pr. osumili nekega peka, da je sam s svojo roko snažil svoje stranišče. Radi tega nečastnega dejanja je prišel pred posebno sodišče, ki ga je sicer oprostilo, toda le radi tega, ker tožniki niso mogli dokazati, da bi res. izvršil »to dejanje, ki je nevredno rokodelca«. Tako je bilo v starih časih, a danes ... Š. E. Penzoldt, Šef NEKAJ O POSTOPANJU Z RANAMI IN TURI! Zdravljenje ran je eno med najstarejšimi sestavnimi deli zdravniške učenosti. Predno so čarovniki in duhovniki že izumrlih narodov poskušali zdraviti bolezni s čaranjem in zakletvijo, je cvetela kirurgija in s to v zvezi tudi ranarstvo. V starih časih so nekateri ljudje hodili v prirodo, ter so iz rastlin napravljali zdravila, katera so pri ranarstvu čudežno delovala, a izognili so se škodljivemu delovanju, katero kemijski izdelki povzročajo, ako jih laiki rabijo. V prvi vrsti teh zdravil za rane je »Centifolia mast za rane«, katero že dolgo vrsto let izdeluje lekarna Thierry. To mazilo zaustavlja otekanje in razkužuje rane. Ono oblažuje bolečine ter očistuje in hladi rane. To izkušeno in glasovito sredstvo ne bi smelo v nobeni hiši manjkati, posebno, ker se to mazilo nikdar ne pokvari in postaja vedno boljše. 4 lončki Thierry-jeve Centifolijske masti stanejo skupaj s pako-vanjem in poštnino 48 dinarjev. Naročajte to mast naravnost od: Lekarne pri »Angelu Varuhu« Adolf-a pl. Thierry-ja, nasled. Pregrada št. 182 (via Zagreb) Savska Banovina, Jugoslavija. PRODUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV prevzame vsakršna stavbena tn pohištvena mizarska dela ter jih izvršuje točno, solidno in po jako zmernih cenah TOVARNA NA Vl(J PRI LJUBLJANI Telefon štev. 24-10 — Čekovni račun štev. 13.997 KAJ PRINAŠA AROMATIČNA MEŠANICA KAVE ,/lasl melange'? srečo, zdravje in veselje KAKO? ZAKAJ? SREČO, ker „Slast melange" vsebuje nekaj, kar napravi vsako gospodinjo srečno in zadovoljno že pri otvoritvi zavojčka ZDRAVJE, ker uživanje kave „Slast melange" ne škoduje ne živcem, ne srcu, in VESELJE, ker je kava „Slast melange" spojena z mešanico najfinejše prave kave, lebrije in dvovrstne sladne žitne kave in je zato višek užitka. Poskusite tudi Vi doseči te tri najvišje blagore človeštva z aromatično mešanico kave „Slast melange" Commerce d. d. Ljubljana Keksi, vafefjni, biskviti ■ najboljši pri B. PAUER, d.z o.z., LJUBLJANA IN ŠIŠKA tovarna keksov in vafeljnov ')uh}]ana\ Tladio-valovL Brez radio-valov bi letalstvo tudi v sto letih ne moglo tako napredovati* Za letanje na velike daljave niso dovolj krila, motorji in p loti. Če letala nimajo trajne zveze z letališči, bi bile dolge vožnje nemogoče. V začetku tega stoletja se je zdelo, da bo radio služil le na morju za večjo varnost življenja ljudi, ki potujejo z ladjami. Tako imajo parniki svoje radio-postaje, se lahko vsak čas zvežejo z drugimi parniki ali s suho zemljo, lahko v sili kličejo na pomoč, se sporazumevajo na stotine kilometrov in lahko omogočijo potnikom- razgovore s svetovnimi velemesti. Kaj več se že skoro ne more zahtevati. Pri letalstvu se je radio težje uporabi! V razne koristne namene. Tu so zahtevali poskusi mnogo truda in vztrajnosti. Strokovnjaki so trdili, da je izključeno, da bi letala mogla oddajati radio-poročila, ker jim manjka vsega zemeljskega. Parniki sicer tudi ne vozijo po suhi zemlji, vendar je pri njih radio-zveza mnogo lažja, ker nadomešča zemljo voda, ki je dobra prevajalka. Zrak pa ni. Prvi poskusi so potrdili to bojazen. Dejansko je delokrog majhne radio-postaje silno majhen, kakor hitro je brez zveze z zemljo. Poleg te težkoče se je pojavila še nova, hujša. Motorji namreč tudi povzročajo radio-valove, ki izhajajo iz užigalnih sveč, in vsak val napra- vi pravo morje valov okrog letala. Vsi ti nešteti valovi izginejo šele, če se motorji ustavijo. Ti motilni valovi morajo učinkovati na sprejemno napravo letala in povzročati v njej nezaslišano prasketanje. Pod takimi okolščinami je vsako sprejemanje nemogoče. Vztrajnost tehnikov je premagala tudi te ovire. Pomanjkanje zemeljske podlage so nadomestili s tem, da so letalo obdali z enotno kovino-, motenje po radio-valovih motorjev so pa odstranili z znatnim podaljšanjem; njihove dolžine. Kakor hitro se je izkazalo, da letala lahko sprejemajo, so tehniki stremeli za tem-, da bodo letala tudi oddajala poročila. Prvi uspehi niso bili b-aš navduševalni. Vsako besedo je bilo treba najmanj trikrat ponavljati, da se je razumela. To je bilo premučno za pilotove živce. Izmenjavanje brzojavnih znakov se je izkazalo mnogo ugodnejše. Prva letala so se torej zadovoljevala z oddajanjem brzojavk. Toda pilot ne sme izgubljati časa z razbiranjem; brzojavne vesti. Letalo ni ladja. Na morju naglica ni nujna, niti v primeru najhujše nevarnosti, ker zahtevana pomoč ne more v hipu priti. Cesto je treba čakati na njo več ur, včasih tudi ves dan. Pod takimi okolščinami torej ne gre za nekaj sekund več ali manj. Z letalom je popolnoma drugače. Ladja plove z brzino 40 km na uro, letalo pa lahko doseže 300 km ali še več. In dočim ladja na morju lahko miruje, ne sme letalo obstati niti za trenutek, saj niti svoje brzine ne sme zmanjšati pod določeno mejo, ker le v letu lahko plove po zraku. Tako lahko ena sama sekunda pomeni smrt potnikov in konec letala. Zato so morali brzojavne znake nadomestiti s človeškimi glasovi, In danes letalcu ni treba več niti v mikrofon govoriti. Aparat, pritrjen na njegovo jabolko, prevaja njegov glas v telefonski tok, ki takoj izžareva radio-valove. Veliki avijoni seveda vzamejo s seboj posebnega ra-dio-oddajalca, ki vzdržuje trajno zvezo z zemljo, izmenjava poročila, sprejema brzojavke in radio-telefon-ska sporočila. Razne postaje na zemlji pričakujejo prihod letala, vsaka postaja ga nekaj časa spremlja, da ga potem prepusti naslednji, ne da bi ga videla. Kakor pravljica se sliši ta resnica. Dandanes moderno letalo ne čaka več na jasno nebo in svetlo solnce, da poleti v višave. Letala krožijo po zraku ponoči in v megli, nad gorami in morjem, nad puščavami in polji, v oblakih in nad njimi. Vsekakor ni to enostavna naloga. Letalec, ki prevozi vsak dan isto progo, se natančno orientira po vsem in lahko z vso točnostjo pristane na cilju. Toda tudi ta letalec se po krajih na zemlji ne more več orientirati, če se mora dvigniti nad morje oblakov. Pilot se mora tedaj ravnati po kompasu in astronomskih računih. Toda tudi kompas lahko odpove ali pokaže celo napačno smer posebno pri povečanju letalske hitrosti, pri ostrih krivuljah, pri strmem dviganju ali pri zibanju v viharju. Ako leti avijon skozi steno oblakov, mora ohraniti vodoravno lego, kar ni vedno tako lahko, ker sami čut za ravnotežje ne more preprečiti, da se letalo nagne, se zasukne okoli svoje lastne osi in to brez znanja pilota, ki misli, da drži pravi kurz. V takih okolščinah letalo lahko izgubi smer. Čim pilot opazi, da je izgubil pravo smer, se skuša na novo orientirati, kolikor se more. Toda medtem minevajo ure, bencin je že skoro porabljen, in končno mora pilot nekje zasilno pristati, pri čemer se lahko kam zaleti in razbije. če bi pa bila v zračnem prostoru dobro markirana ravna pot med dvema letališčima, bi ji lahko letala brez skrbi sledila in se jim ne bi bi- lo treba brigati za smer. Brzela bi po zraku kakor vlaki po tirih. In te markirane poti po zraku so napravili radio-valovi! Danes letalu ni več treba zaiti v meglenem morju, ker ni videlo zameglenih svetlobnih signalov dvajset, trideset metrov H. Rombach, Šahovske veličine pred letališčem. Tudi se ne zgodi več, da bi v slepem letu avijon klical obupno na pomoč, ne da bi mu je mogel kdo nuditi, ker se ne da dognati, kje je nesrečno letalo. Tudi ponoči v najgostejši megli ima letalo radio-progo, po kateri lahko mirno doseže svoj cilj. To čudo se je posrečilo tehnikom šele zadnja leta. Radio-postaja letališča izžareva snope radio-valov podobno, kakor izžareva morski svetilnik snope svetlobe. Ta snop valov je proga, ne signal. Ako bi se letalo slučajno oddaljilo od pravega vala. ga z lahkoto spet najde. Ta radio-val teče namreč med dvema širokima pasovoma. Vsak pas označuje poseben radio-znak, val, ki kaže smer, je pa združitev obeh signalov. Ako leti avijon desno stran od prave črte, začuje pilot radio znak A, če leti po drugi strani proge, začuje znak N, ko pa pride na pravo progo, sliši oba znaka spojena, ki data pet sekund trajajoč enakomeren glas. Tako je prav lahko obdržati pravo smer. Po tej »markaciji« zračnega pro- štora, ki jo imenujejo radio-proga, so uvedli še to da se proga ene postaje nadaljuje v progo druge postaje. In Američani so že prepredli svoj zračni prostor s temi radio-mostovi, ki vežejo po več letališč. To glasovno markacijo so izpopolnili še s tem, da pilot na posebnem inštrumentu vidi radio-progo. V črnem okvirju tega inštrumenta sta dve svetli progi, ki ju loči črna črta. Dokler sta obe progi enako veliki in dokler je črna črta natančno v sredini, ima letalo pravilno smer. Radio-kažipot pa ima vsekakor enega sovražnika, ki lahko pilota zavede, čeprav trajno sledi radio-pro-gi. Ta sovražnik je lomljenje radio-valov v ioniziranih plasteh v velikih višinah. Lahko bi se pripetilo, da bi radio-valovi po lomljenju v stratosferi prišli z druge smeri, ne z letališča. Ako bi letalo sledilo temu napačnemu valu, ne bi nikdar doseglo svojega cilja. In pri prvih poskusih z radio-markacijo so piloti res imeli opraviti s fato morgano. Pilot, ki je jasno in razločno sprejemal radio-znake, je bil trdno prepričan, da plove proti pravemu letališču, dočim je kasneje ugotovil, da je sledil popolnoma napačni smeri in da se je vedno bolj oddaljeval od svojega cilja. Kakor vodja karavane v razgreti puščavi, je tudi pilot postal žrtev fate morga-ne. Pa tudi to motnjo so odpravili s tem, da so na letala namestili posebne sprejemne antene, ki morejo sprejemati le valove letališčnih postaj. ne pa nebesnih valov. Toda na letalo preže nevarnosti ne samo v praznini, ne samo v zraku. temveč še bolj na zemlji. Start in dvig v zrak ni nevaren. Tem nevarnejše je pristajanje; saj se letalo lahko že razbije, če premočno zadene ob tla. Ali pa se radi oblakov in megle zaleti v skalo ali drevje. To so vzroki mnogih katastrof. Če bi pilot podnevi in ponoči mogel dobro videti, bi seveda zanj zem- lja, gorovje, poslopja, stolpi ne pomenili nobene nevarnosti več. Sama spretnost in previdnost ne pomaga mnogo, saj zahteva brzina avijona od pilota, da se v odlomku sekunde orientira. Torej je treba človeški čut spopolniti z inštrumenti, ki so ostrejši in okretnejši kakor oko. ki je naš najpopolnejši čutni organ. In radio-višinomer je spet tisti, s katerim pilot v trenutku ugotovi višino, v kateri je letalo. Dokler je avi-jon v višini 1000 metrov, je ta inštrument koristen, toda ne neobhodno potreben. Nujno potreben postane šele, ako hoče pilot pristati v temi brez svetlobnih signalov, ali pa v megli, potem ko mora po brezuspešnem! iskanju letališča zasilno pristati, ker mu že primanjkuje goriva. Tedaj višinomer ne kaže več višine v metrih. Pilot ne utegne več čakati, da razbere številke; na užiganju barvastih lučk mora spoznati, kako visoko je. Odlomki sekund odločajo tedaj o življenju in smrti. Kakor hitro se letalo spusti na 80 metrov višine, zagori na črni deski višinomera ena različnih1 lučk. Zelena luč svari pred bližino zemlje. Ako je letalo nad kakim' nevarnim pasom, nad kako naselbino ali goz-gom, miglja zelena lučka kot divje zbegana in kaže hitre spremembe višine. Tedaj zagori rumena lučka, dočim zelena ugasne: znak. da leti avi-jon le še 30 m nad zemljo. V milijontem1 odlomku sekunde mu lučka pokaže natančno višino. Tedaj se posveti rdeča lučka: torej samo še 15 m višine! Konstrukcija tako preciznega, bliskovito hitrega višinomera ni enostavna stvar. Če bi inštrument pokazal pilotu, ki leti le še nekaj metrov nad zemljo, njegovo višino šele v pol sekunde, bi moglo to že povzro-iti katastrofo. Kajti v tej pol sekunde je avijon prevozil že 405 m! Torej se ta višina ne sme meriti s pomočjo radio-postaj na zemlji, ker v tem slučaju ne morejo pravočasno pomagati, temveč višina v tem primeru se mora pokazati s pomožnimi sredstvi na samem' krovu letala. Za to iznajdbo se imamo zahvaliti evropskemu tehniku Alexandersonu, ki dela v Ameriki. Princip njegove mojstrske iznajdbe je enostaven. Letalo ima na krovu dve majčkeni ra-dio-postaji: oddajno in sprejemno, kj sita pa obe v enem samem zelo majhnem in lahkem aparatu. Antena je razpeta pod gondolo. V globino vržen snop radio-valov se takoj odbije nazaj, kakor hitro zadene ob tla ali kako drugo oviro. S kako br-zino pove ta naprava pilotu vse potrebno, si moremo predstavljati le v fantaziji, kajti radio-valovi imajo br-zino 300 milijonov metrov na sekundo! S pomočjo tega aparata lahko takoj pilot z nevidnimi tipalkami v trenutku otiplje vse okrog sebe in pod seboj. Tako neprestano napreduje letalstvo z napredujočo radio-tehniko. In optimisti pravijo, da bomo doživeli čase, ko bodo avioni prevažali varno ljudi brez pilotov. Rav. jC.HliUuš JHuUiana, ttlcstM tcfr 15 Telefon 22-82 H Telegram: Mikuš Ljubljana / Ustanovljeno lefa 1839 Športne čevlje moramo prav posebno negovati, ker so izpostavljeni vsakovrstnemu štrapacu. Posebno pri dolgotrajni hoji, pri turah v planine, za lov in zimski sport morajo biti športni čevlji često namazani z dobro mastjo za usnje. Tu se je Schmollova gumitran mast za usnje odlično obnesla in CAS JE NAJBOLJŠI IZKUSITELJ! Mnoge novosti, katere se nenadoma pojavijo in postanejo znane po večjih reklamah, kmalu zopet prestanejo, ker imajo premalo podloge in ne vsebujejo to, kar so obljubljale. Ali kar je zares dobro in vredno, kar izpolnjuje svoje obljube,, to postaja med ljudstvom vedno' bolj in bolj priljubljeno. Tako izkustvo časa je izdržalo poznano domače zdravilo THIERRY-BAL-ZAM. Število prijateljev Thierry-Balzama raste od leta do leta' in mi najdemo znane steklenice Thierry-Balzama z zakonom zavarovano znamko »zelena nuna« po celem svetu. Povsod zavzema Thierry-Balzam prvo mesto v hišni lekarni, ker on nudi v mnogih slučajih dobro in zanesljivo pomoč. Pri bolezni želodca in težki prebavi blaži Thierry-Balzam bolečine, daje tek, pospe- jo že desetletja uporabljajo izkušeni športniki tu- in inozemstva. Schmoll-gumitran mast napravi usnje prožno in nepremočljivo, pri tem pa konzervira usnje. Zahtevajte Schmoll gumitran mast za usnje v vseh trgovinah s športnimi potrebščinami in z mešanim blagom. šuje prebavo, a pri kašlju pospešuje izblu-vanje. Istotako je to blago izvrstno sredstvo za zunanje mazanje, ker uteši bolečine. Tudi pri zastaranih boleznih je učinek Thierry-Balzama odličen. Moral bi ga zares vsak imeti v hiši, on se nikdar ne pokvari, šele čim starejši je, tem boljši je v delovanju. Stotere zahvale dokazujejo dobro učinkovanje Thiei-ry-Balzama, a kar vsi hvalijo, to mora tudi Vam pomagati. 1 karton s 6 steklenicami stane s pakova-njem in poštnino 60 dinarjev. Naročajte ta Balzam naravnost od: Lekarne pri »Angelu Varuhu«, Adolf-a pl. Thlerry-ia, nasled. Pregrada št. 182 (Via Zagreb). Savska Banovina, Jugoslavija. Finska 7 —----1 dežela športa in zadružništva Finska pokrajina Finska je sama po sebi revna, ker njena zemlja je skopa, podnebje mrzlo. Finska očara človeka po veličini svoje samote in trpke nedotaknjenosti. Zima trpi dolgo časa. Več kakor šest mesecev v letu prežive Finci v ledu in snegu. Šele v aprilu razbijejo vode ledeno skorjo. Večkrat so že proslavili prvi maj v snežnih viharjih. Toda tedaj se zgodi čudež: solnce hipoma prebudi yšo> naravo, breze se odenejo z nežnim, svežim zelenjem, siva polja in suhi travniki se bohotijo .v pisanih barvah. Pomladi, kakor jo ml poznamo, skoro ni, ker mrzla zima hitro preide v poletje z vročim solncem, z za-padnimi vetrovi opoldne in s hlad- no, sanjavo tišino zvečer. V juniju sije solnce podnevi in ponoči. Tedaj uživa finska mladina bele .noči. Led je v desettisočletjih razoral deželo in se stajal v 30.000 večjih in manjših jezer, da je ostalo le malo prostora za pesek, ilovico in rodovitno zemljo, na kateri so v stalnem boju s kruto naravo zrasli finski gozdovi. Čim bolj gre človek proti severu. tem bolj ga osvaja samota pokrajine. Neusmiljena granitna tla, jezera . in deroče vode, mraz in samota silijo Finca k herojskemu boju z naravo za svoj obstanek. Ta boj oblikuje značaj Fincev, ki so molčeči, trdi, resni in odločni ljudje. Imatra — reka na Finskem Finski ribiči Tovorni čoln na finski reki Ulla Zato je Finska tudi dežela plemenitega športa. Zato finski tekmovalci uspešno tekmujejo in zmagujejo nad predstavniki mnogo večjih narodov. Trd boj z naravo, stoletni boji za narodno samostojnost in severnjaška razumnost sta vzbudila v Fincih tudi zmisel in razumevanje za pravo zadružništvo, ki naj z medsebojnim sodelovanjem! zadružnikov olajša gospodarske skrbi. V severnih skandinavskih državah je itak zadružništvo najmočneje razvito izmed vseh evropskih dežel. Zadružna misel je prodrla tako med delavce kakor kmete in obrtnike, tako da je skoro ves finski narod organiziran v zadrugah. Veliki finski roman »Sedem bratov« (spisal Aleksis Kivis) nazorno razodeva zdravo ustvarjajočo moč zadružnega gibanja: Sedem bratov, ki jih ne more rediti očetova domačija, sklene, da jo zapuste, in gredo ustanovit nov skupen dom. Skupno odidejo v neobljuden kraj, s scden> kratno moško močjo vihte sekire in orjejo in drugo poletje že zavalove žitna polja iz divjine in pustinje. Različni so si po značaju in temperamentu, toda drug z drugim dele srečo in nesrečo, tovariško in neustrašeno delajo za skupno blaginjo. — Tako se je finsko zadružništvo rodilo iz različnih potreb, nastale so razne oblike zadrug, toda vse skupaj je vedno vodil isti cilj. Danes zavzemajo zadruge na Finskem odločujoče mesto v gospodarskemi in kulturnem življenju države in Finec vidi v zadrugi eno važno pot k zboljšanju gospodarskega stanja. Skoro vsak odrasli Finec je član kake zadruge. Zadružništvo daje lice in izraz v vsej deželi. Tako je prišel Šved Oh-de na deževen'aprilski dan v kmečko vas Lapna: sredi vasi stoji gradu podobni občinski dom1, Poleg občin- skih prostorov je v njem gostilna in kavarna in tako je občinski dom središče vsega družabnega življenja. Vas šteje 14.000 prebivalcev. V vasi so tri konzumne prodajalne, sedem zadružnih mlekarn, šest kreditnih blagajn, zadruga za plemenske bike, zadruge za pridelovanje in prodajo svinjske masti, zadruga za stroje in še razne zadružne in kulturne organizacije. Najmočnejša zadruga v Lapni je konzumno društvo »Lapnan Osuuskauppa« s 1400 člani in s prometom' 11 milijonov finskih mark. V središču vasi ima veliko, moderno poslopje z vzornim skladiščem. V vasi Tampere je prisostvoval zadružnemu zborovanju. Štiri ure so s čudovito stvarnostjo obravnavali upravne in poslovne zadeve. V diskusijo so posegli zastopniki vseh političnih struj socialisti in konservativci. Čeprav se volijo odborniki po političnih listah, se v debati razpravlja samo stvarno o potrebah članov in zadruge. Brez gest. brez kričanja, samo dejstva, številke, stvarni argumenti. Bernard Shaw o morali Sloviti angleški dramatik, ki je po rodu Irec, pravi v svoji komediji »Zdravnik na razpotju«: »Jaz ne verjamem v moralo. Morala obstoji namreč v tem, da človek sumi druge, da niso pravilno poročeni.« Srečo moraš imeti »Jamar je imel vedno srečo!« »Kako to?« »No, ko je jedel ostrige, je požrl biser. Nato se je dal operirati, in pomisli, izkazalo se je, da je bil tisti morski biser tako dragocen, da so lahko plačali z njim stroške za operacijo in pogreb.« MESARIJA DELIKATESA OCVIRK RUDOLF uubljana-šiška Kolodvorska 35 / Medvedova 22 nudi vedno prvovrstno volovsko, telečje in svinjsko meso, čisto domačo svinjsko mast in vse mesne izdelke po najnižjih cenah in se priporoča za obisk ▼ Menza duim IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIII d. d. Ruše iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii izdeluje in prodaja zelo učinkovita umetna gnojila: 1) 16 % apneni dušik, 2) 16% apneno sečnino, 3) 40 % sečnino, 4) Nitrofoskal 24° 0 dušika, 8 °/0 fosforne kisline, 8% kalija in 33 '/# apna, 5) Nitrofoskal • 4 *'C dušika, 6 '/n fosforne kisline, 8% kalija in 35**/# apna, 6) Nitrofor 4 '/o dušika in 12 fosforne kisline. Vsakdo kdor želi dobre in obilne pridelke, naj gnoji s temi gnojili I Kako je bergmandelc pomagal rudarjem (Odlomek iz romana »Slučaj Kumberger«) »Ali veste tudi to, da je bil bergmandelc prvi socialist?« je vprašal Janez in se dvignil s svojega ležišča mrmraje: »Salamenski okrajki, kako so trdi.« »Socialist?! Bergmandelc pa socialist? Kaj pa kvasiš?« je vzkliknil Cepin in pokazal s kazalcem na svoje čelo, češ v tvoji glavi nekaj ne more biti v redu. »Socialist, da! Sicer je to tudi pravljica, a vsaj toliko vredna, kakor so vaše. Slišal sem jo lansko leto od starega Sitarja, ki jo je pripovedoval na prvomajski veselici gori v Bobnu«. »Ja Sitar, seveda, Sitar! Ker je sam- tak socialist, ni nič čudnega, če hoče še Bergmandelca napraviti socialista. On vidi vse samo skozi rdeča očala. Menda bi najrajši še Kristusa prišteval k socialistom,« se je užaljen hudoval Kurent. »Bo že imel vzroke za to. Sicer pa po mojem lahko Kristusa prištevamo k socialistom. Mislim pa, da danes nimamo namena se o tem prepirati,« je odvrnil Janez in se od-kašljal. »Torej poslušajte, kaj je pripovedoval Sitar. Pred mtlogimi leti so rudarji še veliko bolj trpeli kakor dandanes. Delali so samo na dve zmeni, po dvanajst ur. Poznali še niso ne vrtalnih strojev, ne dinamita, ne spuščalnih naprav, ne varnostnih svetilk, še manj pa elektrike. Lesene vozičke so porivali še po lesenih tračnicah. Delo je bilo sila naporno, pomagati so si morali edinole s krampi. Rudo so vlačili iz jaškov z ročnimi motovili, ki so bile na njih pritrjene dolge vrvi z lesenimi deža-mi Priganjali so jih še bolj ko da- nes, na vsakem izkopu je prežal po en paznik s palico. Rudar se ni mogel nikomur pritožiti, ker je rudniški gospod bil obenem sodnik v vseh zadevah nad svojimi podložnimi. In čeprav je bilo meso takrat po tri krajcarje funt, polič vina si dobil pa za dva krajcarja, so vendar dobivali rudarji tako majhno mezdo, da niso mogli ne prav živeti, ne umreti. Rudarji so na tihem vzdihovali in preklinjali svojo usodo in svoje tlačitelje, vendar le, kadar so se čutili varne, sami med seboj; ob nedeljah kje v bližnjem gozdu, ali v jami ob kratkem poldnevnem odmoru, če ni bilo kakega paznika v bližini. Tako so tudi nekega dne posedli skupaj v rovu, da použijejo skromno kosilce: ta je imel s seboj košček suhega črnega kruha, drugi nekaj krompirjev v oblicah, tretji lonček kuhanega fižola. — Ko bi si mogli privoščiti vsaj košček slanine, so vzdihovali. — Ko bi nam hoteli plačevati od storitve, od čevlja, da bi vedeli koliko lahko zaslužimo. Tako pa, če napravimo še toliko, nam dajo vedno iste krajcarje. — Ko bi nas pustili delati le de-; set ur. da bi se mogli bolje odpočiti in pošteno obdelati svoje grede s krompirjem. — Ko bi nas rešili vsaj polovice teh paznikov in biričev, ki jih moramo vzdrževati s svojimi žulji. Delali bi tudi brez njih in bi vedeli kako in kaj. — Ko bi imeli med seboj vsaj nekoga, ki bi znal to gospodu razložiti. Gospod zna samo nemški, mi pa samo slovenski. Če bi prosili pa pazni- ke za posredovanje, bi bilo že vnaprej vse izgubljeno. Ko so tako tarnali in ugibali, se nenadoma oglasi za njimi visok, skoraj ženski glas z običajnim rudarskim pozdravom: »Glück auf — Srečno bilo!« in med nje je stopil nov tovariš, ki ga nihče ni poznal. Njegova bleščeča svetilka je gorela s čistim, zelenim plamenčkom in od nje se ni prav nič kadilo. Rudarje je malo osupnil ta pojav neznanca, ki je imel čudno rdečo kapico na glavi in je bil oblečen v zelen jopič, vendar so drug za drugim odzdravili: »Srečno!« »Kaj ste tako pobiti«? je vprašal neznanec. — Ali imate težko delo? Ali premalo zaslužite? Ali se z vami slabo postopa? Rudarje so opogumile neznančeve sočutne besede in prijazni nastop. Najstarejši med njimi je v imenu svojih tovarišev spregovoril in opisal vso bedo in krivice, ki se jim gode. Neznanca je poročjlo vidno presenetilo in vznevoljilo. Zaklical je: — Torej tako! Podzemeljska bogastva, ki so bila dana v koristno uporabo vsem ljudem, da bi si z njimi olajšali in zboljšali svoj obstanek, so vam postala prokletstvo? Polastila se jih je peščica izkoriščevalcev, ki se od njih redi in polni svoje malhe, vi pa, ki jih morate v potu svojega obraza, s krvavimi žulji in v večni življenjski nevarnosti spravljati na dan, pa ginete od gladu in vaši izstradani otroci rijejo po cestnem blatu goli in bosi?! — Kaj bi se naj po vašem mnenju storilo, da bi se vam pomagalo? In rudar je odgovoril: — Sicer ne vemo, kdo ste in od kod ste, mislimo pa, da ste od samega cesarja, ki dosedaj gotovo ni vedel, kako se nam godi in kako nas naši ravnatelji in pazniki mučijo in izžemajo, pa je poslal vas, svojega zaupnika, da to proveri in mu poro- ča, ker smo vedno slišali, da je cč-* sar dober, samo njegovi svetovalci so od muh. Menimo, da bi se dalo marsikaj izboljšati, če bi mogli rudarji sami priti do rudniškega gospoda in mu vse razložiti, brez do- H. Rombach, Boksarska tipa sredovalcev. Ali križ je v tem, da on ne razume slovenski, mi pa ne znamo govoriti po nemško. Vi gospod bi pa gotovo znali z njim govoriti. Bodite naš zastopnik. Mi vam zaupamo. Neznanec je zmajal z glavo: — Nisem cesarjev zaupnik in tudi ne želim postati. Če bi cesarju bilo kaj do vas, bi že sam prišel k vam. Tudi z rudniškim' gospodom' ne želim govoriti sam med štirimi očmi. Grem pa k njemu, če me vi v to pooblaščate in greste vsi z menoj, ker le tedaj bo moja beseda kaj zalegla, če jo bo spremljala vaša strnjena moč in odločna volja. — Kaj naj tedaj storimo? — Kak dan je jutri? — Prvi maj je. Dobro. Zapomnite si. Prvi maj naj bo vaš dan. Naj ne gre jutri nihče na delo. Ob devetih se zberite vsi pred vhodom v jamo. Vsi pravim; naj nihče ne manjka. Tudi vaše žene in otroci. In počakajte name! Še so ga hoteli vprašati to in ono, a neznanca že ni bilo nikjer. Kakor da se je bil v zemljo vdrl. Rudarjem' se je pa zazdelo, kakor da so na novo oživeli. Objelo jih je novo upanje, polastila sta se jih ne- mir in nestrpnost. Začeli so ogledovati svoje žuljave dlani, mišice so se jim napele, začeli so verovati vase. Kako je že rekel neznanec? — Le tedaj bo moja beseda kaj zalegla, če jo bo spremljala vaša strnjena moč in odločna volja. Da, združiti se moramo, hoteti moramo. Kri je hitreje zaplala v njihovih žilah, obrazi so se jim zjasnili, oči zaiskrile. Nestrpno so čakali konca šihta. Še tisti večer so se razpršili po vsej naselbini in po okolici, povsod, koder so čepele razmetane posamezne rudarske koče. Od barake do barake, od koče do koče, od ust do ust je šlo: — Jutri, prvega maja, nihče na delo! Vsi ob devetih pred jamo! Gremo pred gospoda! Končno je prišel naš Zagovornik! Drugo jutro so bili pazniki nemalo začudeni, ko ob šestih še nobenega rudarja ni bilo od nikoder. Je li svet padel s tečajev? Nezaslišano! Šli so v bližnje barake in koče, da vidijo, je li res vse pomrlo, ali kaj je temu vzrok. Povsod je še vladal mir. Žene so si dale opraviti pri ognjiščih, otroci so že moledovali za zajtrk, možje so se pa še v posteljah pretezali. Kaj takega se na rudniku še ni zgodilo. Ali se je to noč cela naselbina opila? Pa kako neki, saj še za kruh nimajo. In pazniki so se razjezili. Začeli so vlačiti odeje s postelj in mahati s svojimi palicami po ležečih. Ali čudo prečudno: nihče ni v strahu poskočil, da bi začel oblačiti svoje sajaste cunje. Možje so renčali: — Kaj pa hočete? I ! M — No kaj! Ste pozabili na svojo dolžnost?! Že davno je tulilo šest! — Naj tuli. Danes ne gremo na delo. Zato ker je prvi maj! — Kaj? Kaka predrznost! Kdaj se je že kaj takega slišalo? — Ne gremo. — Alo! Mlarš! Pazniki in biriči so začeli suvati rudarje in vihteti nad njimi svoje pa- lice. Rudarji pa, nezaslišano, so pograbili svoje krampe in sekire in so jih pognali iz svojih koč. Na velikem prostoru, pred vhodom v jamo, se je zbrala ob devetih tisočglava množica, ki je živahno valovala in šumela. Vse, kar je moglo hoditi, se je zbralo iz naselbine in iz okolice: možje, žene in otroci, nihče ni maral ostati doma. Bili so polni upanja in vere v boljšo bodočnost. Le redki so bili, ki so se bali, da bi jih neznanec pustil na cedilu. A že se je začela množica razgrinjati v dve polovici, tvoreč gost špalir, ki je skozi njega sem od rova prihajal navdušeno pozdravljan njihov skrivnostni voditelj, kakor da se je ravno ta hip izluščil iz teme podzemlja. Oblečen je bil kakor večina mož, v običajni rudarski kroj, ledja opasana z usnjatim zapasnikom, le na glavi je imel mesto črne kape rdečo čepico, ki je prečudno sijala, privlačila poglede vse množice, budila nove nade in utrjevala novo vero. In glej, že so se med množico pojavljali rdeči refleksi; kar je kdo premogel rdečega, si je pripel na vidno mesto. Možje so si privezovali rdeče ovratnice. žene so si privezovale na glave rdeče rute in nek fante je jadrno stekel domov, kjer je snel z okna veliko rdeče zagrinjalo in ga je pritrdil na dolgo palico. Tako je zaplapolala pred množico prva rdeča zastava. Neznanec je vzkliknil z visokim glasom: — Vsi za enega, eden za vse! Za menoj! Množica se je zganila. Kar sama od sebe se je razvrstila v strumne vrste. Mladi in stari, možje in žene so se med radostnim vriščem otrok čvrsto prijeli za roke in so trdo stopali za rdečim, znamenjem, ki je sijalo pred njimi. Neznanec je z roko, ki je v nji držal zvitek papirjev, pokazal smer proti oddaljenemu gričku. kjer se je med bujnimi nasadi belil prelep gradič rudniškega gospoda, ki se je dvigal tam gori kot čarobni sen, ki je z vsakim’ korakom postajal bližji in stvarnejši, kot končno uresničenje že davno na skrivnem negovanih upov in želja. Množica je veselo in pogumno korakala za možem, katerega rdeče pokrivalo je izžarevalo nanjo čudovito zavest moči. Koraki so postajali odločnejši in usmerjenejši, dotik bokov in ramen je prešinjal vrste z zavestjo medsebojne povezanosti in nepremagljivosti. Pot do gradu, ki jim je drugače vlivala strah in trepet, se jim' je zdela sedaj lahka in samoumevna, kakor da gredo na veselo cerkveno proščenje. Pred gradom so se ustavili. Prostrano dvorišče je ločila od ceste visoka železna ograja, skozi katero so vodila široka vrata iz železnih palic, ki pa so bila zaprta. Od nekod sta pridrvela v divjih skokih dva velika psa z razprtima gobcema, ki sta se z ljutim renčanjem zagnala proti vratom. Na dvorišču se je pojavilo par hlapcev s palicami v rokah. Množica je obstala. Kaj sedaj? Vsi pogledi so se uprli tja, kjer je na čelu sprevoda blestela rdeča kapica. Neznanec je stopil k vratom in jih je stresel, in glej, že so bila odprta. Psa sta takoj umolknila in se z mahanjem repov prilizovala neznancu. — Vsi za menoj! je zaklical neznanec in množica se je kakor črn, s krvjo oškropljen val zlila na dvorišče. Hlapci so ji hoteli zastaviti pot, a neznanec je samo dvignil roko in odstopili so molče in se poskrili za vogali. Šum je zbudil rudniškega gospoda. Nejevoljen se je dvignil iz pernic in v jutranjem plašču stopil ven na balkon. Nudil se mu je nepričakovan prizor; pred seboj je vidci morje človeških glav. ki so do zadnjega kotička napolnile prostrano dvorišče. Pograbila ga je huda jeza: Nezaslišano! Kaka predrznost! Kako more ta sodrga?! Hlapci! Kje so hlapci? Nihče ni priskočil na njegovo povelje. Množica se je pasla na njego- vi nemoči. Množica se je smejala in mu kazala krepke zobe mladih rudarjev in brezzobe čeljusti starcev. Gospod se je nebogljeno oziral krog Kajenje ne škoduje vsakemu sebe, ne prihaja li odkod pomoč. Bil je sam, sam nasproti tej režoči se masi. Prijemal se je za glavo in si tri oči. Ne sanja li? Tedaj je zaorilo iz stoterih grl: — Pravice hočemo! Gospod je vztrepetal: — Povejte, kaj želite. In iz stoterih grl se je razleglo stotero želja in protestov, ki so se zlivali v nepojmljiv golč in vihar, ki se je odbijal od bližnjih gospodarskih poslopij in se zaganjal preko ceste ob bližnje griče. Tedaj pa je stopil neznanec na grajske stopnice in je zamahnil z roko. Takoj je vse utihnilo. — Na ta način vas nihče ne bo razumel. Dovolite, da v vašem imenu stopim h gospodu in mu predložim vaše želje. Izberite tri zastopnike, ki naj gredo z menoj. Po kratkem posvetovanju se je izluščilo iz prvih vrst troje rudarjev, ki so z neznancem1 izginili v veži. Boj je bil trd, a kratek. Neznanec je predložil gospodu že izgotovljeno skupnostno pogodbo v podpis. Gospod je nekajkrati razburjen premeril svoj kabinet iz kota v kot. To da bi naj podpisal? Lastno smrtno obsodbo? Kaj si vse drznejo zahtevati?! Osemurni delavnik, pogodbeno mezdo od mere na izkopu, minimalno plačo pri režijskih delih, da se jim prizna organizacija in izvoljeni zaupniki, da si smejo ustanoviti lastno konzumno prodajalno, rudniško bolnico, starostno zavarovanje, praznik na prvi maj in še več takega. — Ne podpišem, je dejal. — Tega bi mi še cesar ne oprostil! — Ne zahtevamo cesarjeve, ampak božje pravice! je zaklical neznanec, prijel gospoda za rokav in ga odvedel k odprtemu oknu, kjer mu je pokazal morje temnih, mrkih obrazov na dvorišču. — Tu, glej, je pravica! Ce ne podpišeš, zadostuje en sam znak moje roke in vse tvoje razkošje se bo razsulo v prah in pepel, rude v tvojem rudniku se bodo spremenile v navaden kamen in ti sam boš moral po deželi od hiše do hiše prositi kruha, ki ti ga bodo grenili s proklet-stvom! Gospod se je zdrznil. Strašno proroštvo. Od neznanca je vela neka nadnaravna sila, ki se ji ni bilo mogoče zoperstavljati. Ko je neznanec v črnilniku omočil pero in ga potisnil gospodu v roko, je ta molče in s tresočimi prsti podpisal. In ko so ga zapustili, je ves prepaden in ponižan omahnil v naslanjač. Na stopnicah je neznanec visoko dvignil podpisano pogodbo, da so jo mogli vsi videti. — Tukaj, glejte, je vaša priznana in podpisana pravica, ki ste si jo s svojim' složnim nastopom in disciplino priborili. Glejte, da jo boste tudi enako složno vedno branili, kadar bi vam jo hotel kdo kratiti. Izročam jo v varstvo vašim sodrugom, ki so bili z menoj priča njenega nastanka. To naj bodo vaši prvi voditelji. Poslušajte vedno njih nasvete in se ravnajte po njihovih navodilih! Srečno bilo! Zaupniki, ki so bili z njim, so pa rekli: — Da vredno proslavimo današnji veliki dan, se zberemo popoldne vsi na občinski livadi k prvemu veselemu majskemu rajanju. In tako naj bo vsako leto! Sedaj pa se zopet vrnimo v naselbino, v redu, kakor smo prišli! Množica, ki se je šele sedaj zavedla velike pomembnosti tega, kar se je zgodilo, se je zganila in iz stoterih grl so se razlegli navdušeni »srečno« in »živijo« klici; črno morje na dvorišču se je spet zazibalo in se je v širokem toku začelo izlivati na cesto, kjer se je zopet poredilo v vrste, ki so veselo odkorakale nazaj, odkoder so prišle. Ali kje je ostal neznanec? Nihče ga ni več videl, a vsakdo je bil trdno prepričan da se nahaja med njimi. Tisti iz prednjih vrst so bili mnenja, da je najbrž kje zadaj, a oni zadaj so menili, da mora gotovo biti spredaj, tam kjer je v majskih sapah plapolal kos rdeče tkanine na dolgem drogu,, ki jih je spominjala neznančeve rdeče čepice in je delovala na nje z isto privlačno, magično močjo. Vendar ga od tistega dne ni nihče več videl in nihče ni vedel, kdo in odkod je bil. Nekateri so sveto trdili, da je bil to, če ne že sam Kristus, vsaj eden izmed njegovih prvih angelov, ki jim ga je poslal v rešitev. Pozneje so prišli drugi, ki'so dopovedovali, da je bil to delavski prerok Karl Marx, ki je posvetil vse svoje življenje izkoriščanim1 delovnim slojem in jim je v pismu in besedi kazal pot k odrešitvi. Nazadnje so se pojavili še neki vročekrvneži, ki so strastno zatrjevali, da je bil to sam kralj Matjaž, ki spi s svojo vojsko nekje sredi gore in čaka ugodnega trenutka, da udari z njo po nemških ravnateljih in biričih in postavi na njih mesto slovenske, kajti .naš rudar bo veliko bolj srečen, če ga bo nahrulil slovenski ravnatelj, če ga bo oplazil bič slovenskega bi- riča in če bo njegov plačilni listek lepo Po slovenski razdelil njegov borni zaslužek v neizbežne odtegljaje. — Naj bo že kakorkoli — je dejal Sitar, — dejstvo je, da od takrat dalje, ko so se rudarji zavedli svoje skupne moči, nič več ne delajo po dvanajst in štirnajst ur, njihovi pazniki ne nosijo več korobačev, jih več ne plačujejo s poljubno miloščino, ampak od storitve in nihče jim več ne more braniti, da zapuste rudnik, če jih je volja. — Ta je pa bosa, je zamrmral Čepin. — Ali ni to komaj podobno miloščini, kar danes zaslužimo? Spreten berač na šentjernejsko nedeljo na Kumu več zasluži ko jaz cel mesec! Pa da lahko grem, kamor hočem? Kam neki? Ko je pa svet tako krog in krog zaplankan in polovica ljudi brez dela in jela! — Pst! Pusti, naj do konca pove, so ga opominjali ostali. Janez je nadaljeval: — In od tedaj naprej, — je dejal Sitar, — praznujejo rudarji vsako leto prvi maj kot svoj praznik kot obletnico vstajenja svoje zavesti. In kakor je takrat prvič šel njihov rešitelj pred njimi z rdečo kapico in so si oni sami prvič napravili rdečo zastavo, tako še danes na praznik prvega maja napravijo obhod po dolini z rdečo zastavo na čelu, možje si privežejo rdeče kravate, žene pa oblečejo rdeče bluze in rdeče rute. Vsi gredo v sprevodu, čeprav se spominjajo pri tem svojega prvega buditelja in ga časte eni kot nazarenskega Tesarja, drugi kot Karla Marxa, tretji kot kralja Matjaža. Prvi maj hočejo vsi praznovati, čeprav vsak po svoje. »Tako je pripovedoval stari Sitar lani na prvomajski veselici in je trdil, da mu ta pravljica, ki jo je prvič slišal nekje na Westfalskem, kjer je v svojih mladih letih delal, izredno ugaja in da jo bo še pripovedoval vsakemu, ki jo bo hotel slišati, naj se ohrani med rudarji v pouk in vzpodbudo od rodu do rodu.« »Lepa je res,« je povzel Kurent, »ali vsekakor samo pravljica. Tisto o postanku praznovanja prvega maja in rdeče zastave je bilo v resnici čisto drugače. Sam sem bral o tem v knjigi »Zgodovina delavskega gibanja«. »Nam boš pa drugič povedal o tem,« je dejal Janez. »Glejte, čisto se je razkadilo. Pojdimo, da vidimo, koliko je vrgel naboj. France, hajd, porini gare na izkop!« »Bodi tako dober, pa zamenjaj prostor z menoj!« — Zakaj? »Ne morem več gledati tvojega neumnega obraza.« Kar se z zadovoljstvom uživa že desetletja, je gotovo dobro! To velja posebno za »Kneippovo sladno kavo«. — Nešteto zdravniških priznanj dokazuje, da je »Kneipp« tudi izredno zdrav. — Pri nakupu je paziti na varstveno znamko: sliko župnika Kneippa. Kaj vse dobite Pletenine trikotažo damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice Porcelan steklo kuhinjsko posodo aktovke damske torbice nahrbtnike turistovske potrebščine toaletne potrebščine Damske plašče damsko konfekcijo predpasnike kuhinjske potrebščine otroške igračke norimberško blago čevlje vseh vrst vse po najnižjih cenah ANT. KRISPER, Ljubljana, Mestni trg 26, Stritarjeva 1-3 S Priporoča se Vam LAVIJ A< jugoslovanska zavarovalna banka delniška družba v Ljubljani la zavarovanje zoper poškodbe vsled požara, eksplozije, tatvine, toče, nesreč Itd. na poslopjih, pohištvu, tvornicah, avtomobilih in na lastnem telesu in življenju. Podružnice: Beograd, Ulica kralja Aleksandra 8, Sarajevo, Vojvode Stepe c bala 29, Zagreb, Boškovičeva ulica 2, Osijek, Radičeva ulica 12, Novi Sad, Šafarikova ulica 24, Split, Tartaglina ulica. / Glavni sedež Ljubljana, Gosposka ul. 12. / Tel. 2176 in 2276 dvokoles, otroških-igračnlh-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev Cenik franko „TRIBUNA“ F. BAT J EL, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA 4 PODRUŽNICA V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ŠT 26 J. C. MAVER, LJUBLJANA USTANOVLJENO LETA 1834 MANUFAKTURA En gros! tovarniška zaloga čevljev tvrdke En detail! F. L. POPPER, CHRUDIM Kvalitetno najboljša metla samo z znakom 'iv&zdc* * INDUSTRIJA METEL KIMOVEC OLGA LJUBLJANA Dolenjska 23 - Borštnikov trg 2 Telefon 28-40 A. /arabon Ljubljana S Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda BRZOJAVNI NASLOV: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Konsumno društvo Vič r. z. z o. z. priporoča svojim članom vedno sveže špecerijsko in razno galanterijsko blago. Cene konkurenčne. • Član postane lahko vsak. Pristopnina S'— Din. Delež 50 — Din Hill 1 INDUSTRIJSKI MLIN j| VIR DOMŽALE ||||| Priporoča priznano dobre mlinske izdelke in sicer: Pšenično, rženo, ajdovo in koruzno moko / Pšenični, koruzni in činkvantinov zdrob / Ješprenček vseh vrst, proseno in ajdovo kašo III KRMILA VSEH VRST |||| ZAHTEVAJTE CENIK! jl| Brzojavi: 1 j Majdič mlin Domžale j 111 Telefon št. 2, Domžale 1||| Zgodba Qiacoma Bilo nas je petero v veliki kuhinji. Vrata niso bila zaprta, samo zagrinjalo iz nanizanih steklenih biserov nas je ločilo od ceste. »Giacoma! Lahko govoriš, gospod je prišel radi tebe.« Giacomo je bil mal zagorel mo-žiček, preko levega očesa je nosil črno prevezo. »Ne vem, vas bo li zanimalo.« »Pač, pač.« »Prišel sem, da poskusim priti v Nizzo. Potnega lista nimam. Najprvo me je v Mentoni francoska policija aretirala in poslala nazaj v Ventimiglia. Ce me tukaj v Tendi primejo, me bodo poslali nazaj v Florenco. Poznate Florenco?« »Ne.« »Zadaj za mestno hišo sem imel majhno knjigarno. Sem socialist. Knjige in časopisi, ki sem jih prodajal, so bili italijanski, z zakonitim dovoljenjem; tiskani v Italiji. Ni bil to mogoče kak »hujskajoči« tisk, prodaja je bila dovoljena. Tako je šlo dve leti. Letošnje poletje sem bil par dni na obisku pri prijateljih na deželi. Ko sem se vrnil, sem našel v lokalu vse navzkriž razmetano, vse knjige in časopise na enem kupu. Poizvedoval sem pri ljudeh, ki pa mi niso nič natančnega vedeli povedati. Sumili smo, da izvira vsa stvar od enega mojih sosedov, ki je že dolgo časa špekuliral na moj lokal, ker bi bil rad svojo tobačno trafiko razširil. Očividno me je denun-ciral. Svetovali so mi, naj grem na policijo, vendar se nisem mogel k temu odločiti. Nekaj dni za tem so prišli policijski agenti. Hišna preiskava. Vzeli so nekaj zvežnjev knjig s seboj in so me odvedli na kvesturo, (policijsko direkcijo), kjer so mi vzeli prstne odtise. Uradnik mi reče: »Pojdite domov in poiščite si kak drug posel. Fašio vas ima na piki.« Nisem vedel, kaj naj počnem. Naslednji dan sem bil primoran lokal odpreti, radi dnevne svetlobe v moji sobi v ozadju lokala, ki ni imela svojega okna. Nenadoma vstopi petorica oboroženih z gumijevkami. »Ste vi Giacomo? Popoldne se imate javiti pri fašiu.« Troje jih je zopet odšlo, dva pa sta ostala za stražo. Ob treh sta mi velela: »Zaprite lokal in pojdite z nama!« Vodila sta me v dvonadstropno hišo na Piazza Montana. V prvem nadstropju je velika dvorana s petimi ali šestimi mizami. Pri vsaki je sedelo troje mož, po dva fašista in en tajnik. Sredi dvorane se je nahajalo dvajset mož, vsak z gumijevko v rokah. Pri vsaki mizi so zasliševali ljudi. Postavili so me pred tak sodni tribunal. Tajnik je vpisal moje ime DELAVSKA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LJUBLJANA Postojnska 11 - Tel. 3171 in poklic v polo papirja. Pisal je br-zo, kakor da bi ga te formalnosti dolgočasile. Sredi med izpraševanjem ga je prekinil eden izmed fašistov in me je vprašal: »Pri vas so zaplenili hujskajoče časopise. Zakaj jih prodajate?« »To so časopisi, ki jih zakon dovoljuje in policija pusti, da se tiskajo. Niso bili niti zaplenjeni, niti prepovedani ...« »Komu pa prodajate te časopise?« »Vsakemu, ki jih hoče kupiti.« »Saj nimate kdove koliko odjemalcev, povejte nam njih imena.« »Jaz jih ne poznam.« Tajnik je odložil pero in vstal. »Boš govoril ali ne!« Še predno sem mogel odgovoriti, me je udaril s pestjo po nosu, da se mi je kri curkoma vlila. Iskal sem svoj robec, pa ga nisem mogel najti. Kri je kapljala na njegov zapisnik. Sunil me je v prsa in zarežal: »Pazi vendar!« Fašist je dejal: »Dosti tega.« Zapičil je svoj pogled vame in položil uro na mizo: »Poglej na uro1, dam ti pet minut časa. Če mi čez pet minut poveš ime, vsaj eno ime, boš prost.« V istem trenutku sem dobil udarec v zatilnik, da se mi je stemnilo pred očmi. Zaklical sem: »Gospodje, nisem izvršil nikake-ga zločina, prodajam; samo dovoljene časopise. Oblast dovoljuje njih izdajo, mene ščiti zakon!« »Tepec, meniš da so še Nittijevi časi?« Cele pol ure so v tisti dvorani igrali nogomet in jaz sem jim bil žoga. Najrajši so me bili po nosu in po očeh. Bil sem ves s krvjo oblit in slep. Ko so se utrudili, so me odvlekli v neko sobo. Sunil sem ob neko mizo in padel po tleh. »Tu notri boš crknil!« Dali so mi dvajset minut časa za premislek in so zaklenili vrata. Potem so se zopet vrnili, ne vem več koliko jih je bilo, — po njihovem vpitju sodeč kakih deset. Poskušali so me sleči. Branil sem se ko brezumen. Potem so me zvezali. »Obesili te bomo v vodnjak, — dobil boš mrzlo kopelj.« Potem so zakurili peč. »Tvoje noge bomo ocvrli.« A to dvoje si menda niso upali. Privezali so me k neki mizi in obdelovali z gumijevkami. Vpil sem: »Strahopetci, ubijte me vendar končno, ustrelite me!« Neprestano so me bili z gumijevkami, vedno po nosu in po očeh. Ko je bila končno moja glava samo še nerazločna krvava masa in ko nisem več dal glasu od sebe, so prenehali. »Odvedli te bomo v kvesturo.« Odnesli so me na policijo. »Gospod komisar, midva, Luigi Verdi in Secundo Mora sva nadzornika fašija. Tale mladi človek je padel po stopnicah in se je pobil« S kor o vsaka gospodinja preizkusi razne žitne kave. Nebroj izjav imamo o takih preizkušnjah in vse se glase približno enako: ZIKA je najokusnejša porabi najmanj sladkorja je zato naj cene j ša Vam nudi brezp lačno svoj družinski mesečnik Takoj je komisar povzel: »Kako morete biti tako neoprezni. S katerega nadstropja ste pa padli? Ste bili mogoče vinjeni?« Karabinjeri so me zopet zaprli. Razbijal sem. po vratih.; »Jaz sem slep, za božjo voljo, odvedite me v bolnico!« Pozvali so zdravnika. »Gospod doktor, poglejte, kaj so napravili iz mene!« Zdravnik me je obvezal. Poznal sem ga dobro, bil je moj prijatelj in me je skušal tolažiti: »Bo že boljše, bo že še vse dobro.« Pa tudi to si ni upal izreči glasno. Trajalo je tri tedne, da so mi rešili vsaj desno oko, levo je bilo izgubljeno. Ko sem zopet lahko hodil mi je zdravnik svetoval: »Hitro odpotujte, z vami še niso gotovi.« Louis Roubaud. Življenje za pšenico Sprehajamo se med pšeničnimi polji, jemo bel kruh in niti malo ne pomislimo, da se pšenice ni od vekomaj sejalo po poljih, da hrani človeštvo. Slišimo in beremo o raznih velikih ljudeh, o znanstvenikih, ki so si pridobili zasluge v' tem ali onem področju, najmanj ali pa nič ne vemo o ljudeh, ki so poskrbeli za človeštvo najvažnejše: vsakdanji kruh. Pšenica ni bila vedno kulturna rastlina, ki se seje v razorana polja, da ob dobri letini preživi cele narode. Nihče ne ve imena prvemu Turku ali Judu ali Tataru, ki je pred de-settisoči let prišel na misel, da bi lahko ta divja azijska trava postala hrana človeštva, da bi se dala spremeniti v žito, ki se seje in čigar zrna bi se dala hraniti, da bi od njih živel človeški rod. Pa koliko izkušenj in preizkušenj je bilo treba še potem, da so iznašli pšenico, ki najbolje obrodi pod vsakim podnebjem! Skrb za prehrano človeštva, umno poljedelstvo spada med najtežje znanosti, ki se le polagoma spopolnjuje, ker tu zahteva vsak eksperiment mnogo opazovanja in potrpežljivosti. Dandanes je Amerika med prvimi žitnicami sveta, toda dolga je bila njena pot, da se je do tega povzpela. In Mark Alfred C a r 1 e t o n spada med tiste ljudi, ki so največ storili za napredek poljedelstva, ki so dobili pravo pšenično seme, ki obrodi pod najneugodnejšim podnebjem. Rojen je bil 1866. 1. v ameriški državi Ohio, odkoder so se njegovi starši kmalu preselili v Kansas. Ko je še v njegovih mladeniških letih rja pokončala skoro vso pšenico in povzročila veliko lakoto v deželi Kansas, je začel Carleton razmišljati. kako bi dobil pšenico, ki ji rja ne bi mogla do živega. Od tedai je svoje življenje posvetil pšenici. Prišel je na državno poljedelsko poskusno postajo. Od vseh koncev sveta si je dal pošiljati razne pšenice in dobil je nad tisoč različnih vrst. Študiral je bradato japonsko pšenico onigara, preskušal cesarsko pšenico iz Nemčije. italijansko puolifero iz okolice Rima, rattling-tam iz Avstralije itd. ßwca Demšac LJUBLJANA Sv. Petra c. 4 Zaloga galanterijskega, drobnega in modnega blaga Carleton je sejal vsa ta različna semena, pa ni prišel do nobenega pravega rezultata. Dognal je le eno: tista pšenica, ki najtrdovratneje kljubuje vsakemu podnebju, da tudi najboljši kruh. Zato je šel preizkušat razne sorte pšenice na ameriški sever. Imel je srečo. Dočakal je eno najboljših mrzlih, suhih zim. Carleton opazuje, kako mraz uničuje eno pšenično vrsto za drugo. On ve, da mu bo ena trda zima razodela več kakor dvanajst let eksperimentov v laboratoriju ali nekje pod milim podnebjem. Od tisoč sort pšenice jih je poleti ostalo le kakšnih sto. Tedaj se je odločil: Moram v Rusijo! Da poiščem tam najodpor-nejšo vrsto pšenice, ki bo uspevala v prerijah južne Amerike in na mrzlem severu. 1897. 1. je odpotoval iz Amerike v Rusijo, potem ko se mu je po dolgotrajnem pregovarjanju le posrečilo dokazati ameriškim oblastem, da bo iz ruskih step prinesel pšenico, ki bo najbolje uspevala tudi v Ameriki. Po dolgem tavanju in raz-iskavanju po veliki Rusiji je prišel h Kirgizom v turgajsko stepo, ki je vroča kakor Sahara. In pri teh Kirgizih. v presušeni stepi je našel pšenico, ki jo je iskal: trdo, durum-pše-nico, imenovano kubanka in njene sestre arnavtko, garnovko in pere-rodko. , Z njimi se je vrnil v Ameriko in prepričeval neverne ljudi, da je našel pšenico, ki bo najbolje uspevala v Ameriki. Zasejal jo je po najrazličnejših krajih od vroče in nerodovitne pustinje do mrzlega severa. In prepričeval je kmete: »Poskusite! Riskirajte enkrat! S kubanka-pšeni-co se vam bo posrečilo. Čim neugodnejše so podnebne razmere, tem boljši bo kruh1, ki ga boste dobili iz te pšenice!« Z raznih poskusnih postaj mu poročajo. Sheppard s poskusne postaje v severni Dpkoti mu javlja: »Prerodka je dala 8 mernikov na oral več kakor najboljše fife- in blue-stem-sorte.« Z južne Dakote mu poročajo: »Kubanka in arnavtka sta čudovito vzdržali sušo in dali po 30 mernikov, dočim so druge sorte pšenice v tem letu dale komaj po 2 do 8 mernikov.« Pa s tem še nikakor niso bile premagane ovire. Mlinarji so rekli, da je to pretrda pšenica za mletev, da je to sploh neka slaba bastardna pšenica, kvečjemu dobra za krmljenje prašičev. Prišlo je leto 1904. Črna rja je pokončavala pšenična polja. Le kubanka se je sijajno držala. Tedaj gre glas o kubanki iz kraja v kraj. Tudi mlinarji jo začno mleti. Carleton še ni miroval. Šel je še enkrat v Rusijo iskat še druge vrste pšenice. Prepričeval je ljudi: »Ne gre za dober pridelek, ki se dobi v ugodnem letu; najvažnejše je. da dobimo pšenico, ki obrodi tudi v najsle^šem letu.« In dobil je harkov-sko pšenico, ki počasi poganja korenine globoko v zemljo in ki zelena stebla drži tesno ob tleh in tako zvito kljubuje zimi. In ta pšenica se je hitro razširila po vsej zapadni Ameriki. 1907. 1. so pridelali v Ameriki kubanka-pšenice že za 30 milijonov dolarjev, za 3.000 krat več, kakor so stali vsi poskusi. Njen pridelek je rasel od leta do leta. Prav tako je hitro napredovala harkovka, v 1. 1914 že na 80 milijonov mernikov. Carletona je pa medtem zadela huda nesreča. Umrla sta mu dva otroka. Za bolezen in svoje eksperimente se je zadolžil. In medtem ko so drugi dobro služili z njegovo pšenico, je on sam v največjem pomanjkanju in revščini 1925. 1. umrl. Zadela ga je usoda marsikaterega velikega moža, ki je prinesel človeštvu največje dobrote, za hvaležnost se je pa poslovil od sveta zapuščen in pozabljen. C. Sodnik za Jtoüh/i o> tn zivfy&tiu Višji sodnik v Chicagu Joseph Sabath je v zadnjih sedmih letih izrekel nič manj kakor 25.000 ločitev zakonov. To dejstvo mu gotovo daje pravico, da pove svoje mnenje o zakonskem življenju. Mož nasvetuje vsem zakoncem, ki hočejo biti srečni, to-le: Prenašajte in potrpite! Delajte skupaj, igrajte skupaj, uspevajte skupaj! Ogibajte se razburljivih prepirov! Ne skrivajte majhnih miselnih razlik, dokler se ne nakopičijo! Pogovorite se mirno in odkrito, dokler se ne sporazumete! Dobra volja, naklonjenost in medsebojno razumevanje so predpogoji za srečno zakonsko življenje. Delite med seboj odgovornosti in zabave v enaki meri! Pojdite zvečer spat s čisto vestjo in ne nosite v sebi v nov dan nič nerazčiščenega! 2ena naj pomisli, da se doma ne da graditi n9 samem; pesku, zato naj Kaj je človek? (Odgovori raznih modrijanov) Aristofanes: Muhe enodnevnice brez kril. Pascal : Človek ni ne angel ne žival; in nesreča hoče, da ga napravi za žival tisti, ki hoče iz njega napraviti angela. Montaigne : Resnično, človek je izredno ničemumo, izpremenljivo, nestalno bitje, tako da je težko izreči o njem gotovo sodbo. Schopenhauer : Človek je v bistvu divja, strašna žival. Proudhon : Človek je Bog. Gobineau: ...eminentno zlobna žival ... T a i n e : ... žival, ki se skuša braniti pred naravo in drugimi ljudmi. Kant: ... edina žival, ki mora delati. Carlyle : Žival, ki zna rabiti orodje. Zola: Človek je še v svojih prijetnejših oblikah nenavadno zoprna žival. Nestroy: Rajši prikrivajmo, da pripadamo sesalcem, ko se tako malo razlikujemo od njih. Seneca: Kako bedno bitje je človek, ki se ne zna dvigniti nad človeka. dela zanj in mu da trden temelj. Svojemu možu mora pokazati, da ga ljubi, da ne misli na druge moške. Mož naj si napravi iz žene resnično tovarišico, naj se pogovarja z njo o svojih načrtih, naj ji pokaže, da jo resnično ljubi, da ji zaupa. Da naj ji dovolj denarja za gospodinjstvo. Ne dela naj nobenih nepremišljenih dejanj, ki bi pri ženi vzbudila sum o slabših stvareh. Angleški pisatelj Somerset Maugham pa ne deli nobenih nasvetov za srečno zakonsko življenje, temveč izraža samo svoje mnenje o običajnem' zakonu: »Zakon ni nikaka ljubavna afera, otrok moj! Zakon je posledica neumne ljubavne epizode iz preteklega leta. Zakon pomeni dom in račune in kuhinjsko opremo in družinski prepir. Z lunino poezijo te zvabijo k oltarju, potem ti pa obesijo na vrat plačevanje visoke najemnine in računov za gospodinjstvo.« Rodovnik Domišljav francoski plemič je hotel nekoč spraviti v zadrego slavnega romanopisca Aleksandra Dumas-a (izgovori Dima), čigar rod je izhajal od neke Zamorke. »Vaš gospod oče, general, je bil vendar Mulat, gospod Dumas?« »Tako je,« je odgovoril Dumas. »In vaš stari oče?« je spraševal dalje aristokrat. »Je bil Zamorec, gospod grof,« je Dumas prostodušno odgovoril. »In vaš praded, če smem vprašati?« »Je bil opica, dragi gospod,« je odvrnil Dumas, ki ga je minilo potrpljenje, »moj rodovnik se namreč začne tam, kjer se vaš neha!« „Iflalütwet" BRANDY I LIKER / RUM / ŽGANJE F. S. Lukas, Celje NA VELIKO 1 NA VELIKO I Vsakdanje laži Brivec: Takoj ste na vrsti, gospod! Prodajalec: To blago vam lahko priporočam, ker sam nosim tako perilo. Zobozdravnik: Niti čutili ne boste... Urad: V nekaj dnevih dobite točen odgovor. Napovedovalec v radio: Zdaj sledi zabavna igra. Mlad mož: Še nikdar nisem nobene tako ljubil kakor tebe. Natakar: Da,' popolnoma sveže, pravkar pečeno. Zagovornik: Če bi ne bil popolnoma prepričan o njegovi nedolžnosti, bi me sploh ne bilo tu. Zakonec: Važno sejo smo imeli. Vremenska postaja: Za praznike se obeta milo in suho vreme. Prijateljica: Kako izvrstno ti pri-stoja ta klobuk! Založnik: Vašega dela ne moremo sprejeti, čeprav je sijajno, ker ... Prodajalec rib: Danes zjutraj ujete — garantiram! Gospodinja: Kako me veseli, da ste prišla! Tako rada bi vam kaj ponudila, pa... Talent Zupan mesta Altone je nekega dne obiskal intendanta mestnega gledališča, da vidi sposobnosti novo angažiranih igralcev. Po nastopu nekega igralca, ki se je odlikoval po visoki postavi in močnem glasu, je dejal župan: »Ta vendar nič ne zna!« Intendant mu odvrne: »Kaj hočete? Mož ima postavo. Ima organ. Ce bi znal še igrati, bi ga ne mogli plačati.« Resničnost pregovorov Rana ura — zlata ura. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, da se razbije. Črepinje prinesejo srečo. Ljubezen gre skozi želodec. Želodec je laže zadovoljiti kakor oči. Kdor molči, devet jih ukroti. Kdor jezik »špara«, kruha strada. Lenoba je začetek vseh pregreh. Vsak začetek je težak. Kdor hitro da, dvakrat da. Hiti počasi! Dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna. Denar oči oslepi. A. Beier, Smem ponuditi svoj prostor? Zgodovinska anekdota Ko so nesrečnega angleškega kralja Karla I. na ukaz parlamenta odpeljali v ječo, je dejal kralj spremljevalcem: »Mislim, da nimam nikomur drugemu polagati računov za svoje delo kakor samemu Bogu.« — »Saj mi baš mislimo,« je odgovoril eden od sodnikov, »da vas pošljemo k njemu, da mu boste lahko položili račune.« Plesalec na vrvi Oče in sin se pogovarjata o artistu, ki teka po vrvi. Sin: Očka, čemu ima to dolgo palico? Oče: Da z njo balansira. Sin: Zakaj jo rabi? Oče: da drži ravnovesje. Sin: Pa čemu naj drži, saj teka sem in tja? Oče: Osel! Na nekaj se mora opirati, če ne pa pade. Sin: Toda, očka, kaj pa če mu palica pade na tla? Oče: Norec! Kako naj pade palica? Saj jo on trdno drži. TRGOVINA SünOH }uüii nudi vse špecerijsko in kolo-nijalno blago, specijalno pšenično in graham moko. Ljubljana Tyrševa cesta št. 7 KNJIGARNA IN PAPIRNICA trgovina pisarniških in šolskih potrebščin Vam preskrbi knjige v vsek jezikih', vseh strok, znanstvene in pofjudne, strokovne revije, časopise, muzi kakije in šofe za vse instrumente. — Najnovejši modni journafi v vefiki izhiri vedno na zafogi. — Ako že fite katerokofi knjigo, okrnite se na nasfov „KNJIGARNA »DOMOVINA«" Celje, Kralja Petra 45 LJerosindrus Ljubljana, TyrSeva c. 33 veležganjarna, tovarna likerjev in ruma izdelovanje brezalkoholnih pijač nudi vse vrste domačega žganja, fine likerje po nizkih cenah, pristni malinovec, „SULIČAR“, želodčni zdravilni 1 ker V „ASTRA“ TOVARNA KISA E. JERAS IN DRUG izdeluje namizni jedilni in vinski kis najboljše kakovosti Moderne in higijenične naprave! PAZITE NA ZAŠČITNO ZNAMKO! 5* čiščenje SvJeflanje5' kovina DOMAČ IZDELEK! Moderni bi hoteli biti! Če Je tako, potem se obrnite na dobrega krojača, ki izdeluje po niz* kih cenah vsa moška in ženska oblačila, istotako vse vrste plašče usnjene suknje in vse društvene kroje Cene nizke Solidna postrežba. Se priporoča MODNI SALON FfiANC STAJNKO, Maribor Tržaška cesta 1, Podružnica Studenci pri Mariboru Najtopleje se priporoča trgovina s špecerijo in železnino Jos. Jagodič, Celje Glavni trg, Gubčeva ul. Priporoča se tvrdka ÜfUbtifOHa veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga Brzojavni naslov: Gregorc Ljubljana, Telefon 2246 I. Hrehoric Ljußfjana, Tyr sev a cesta štev. 28 Te(efon interurBan 24-04 Manufaktura na debefo in drobno TUbtU Anito* Splošno ključavničarstvo Cd{c Pooblaščena knjigarna Na velikoj FRANC LESKOVŠEK Na drobno, CELJE, GLAVNI TRG ŠT. 16 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami PRODAJA MONOPOLN. ZVEZKOV IN TISKOVIN DROETKER.jtv PECILNI PRAŠEK IN DR OETKER-,ev VAN1LINOV SLADKOR! D.RakuschCelje VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO USTANOVLJENO LETA 1810 Palično železo, pločevina, cevi, I-U-traverze, po'jedeljsko orodje, drugo orodje, hišne in kuhinjske priprave In vsakovrstna železnina D. Rakusch-Maribor skladišče, podružn'ca, Aleksandrova c. Matevž Zadravec pekarna Celje, Gosposka ul. 3 se priporoča vsemu občinstvu. Cene nizke. Ako rabite moško, damsko In otroško perilo ter dežnike, volno, bombaž In pletenine, kupite najceneje pri tvrdki POŽENEL DOMINIK MODNA TRGOVINA CELJE, GLAVNI TRG ST. 14 Špecerija - Coloniale BOŽIČ Celje, Kralja Petra cesta 31 se priporoča ceni. občinstvu. Na zalogi imam vedno sveže blago po zmernih cenah, s solidno in točno postrežbo. — Odjemalcem dostavljam tudi na dom Priporočamo tvrdko M. Tl ČAR trgovino s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, blago te tvrdke je izvrstno in poceni LJUBLJANA Šelenburgova I, telefon 2934, Sv. Petra č. 36 FRANC DOLINAR PARNA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA (Marcipan za desert). Zdravilni kruh. Vsak dan trikrat sveže pecivo. Dobavljač Delavskemu domu v Ljubljani in Javni kuhinji v Del. zbornici. Na londonski svetovni razstavi je bila tvrdka odlikovana z Grand Prix zlato kolajno in diplomo Ljubljana, Poljanska 19, Pred Škofijo 11. Telefon Interurb. 30-56 m J EDINO PRAVI BALZAM IZ L JEK ARNE KÄNGJELU ČUVARU THIERRY,PREGRADA. (JUGOSLAVIJA). To je zaščitena znamka edino pristnega THIERRY-BALZAMA. Varujte se ponarejenja THIERRY" BALZAM Edino pristen samo z zakonom zaščitenim žigom,Zelena nuna4 in ime, 7hierry' Uporablja se pri motnjah prebave, hlipkanju, kolcanju, želodčnih bolečinah, pomanjkanju teka, želodčnih krčih, črevesnih boleznih in driski. — Nadalje pri oslabelosti, onemoglosti, nezavesti, proti zobobolu, pri bolezni ust in grla za grgranje ter kot blažilno sredstvo bolečin in trganja udov. Oglas po uver. min. zdravja in soc pol. S. br. 12947 od 7 VI. 1934 THlERIirCENTIFOLIJSKO MAZILO (mast za rane) edino pristno samo z zakonom zaščitenim znakom križa z ovito kačo in s centifolijsko rožo Thlerry-jeva mast iz centifolije ublažuje bolečine, Izvleče iz rane nesnago, pospešuje zdravljenje rane, ublažuje obolenja, ter se toplo priporoča pri različnih ranah, ker je razkuževalno sredstvo, poznano v tu- in inozemstvu. Thierry-jevi zdraviin izdelki (Ihierry-Balzam in Cen-tijolijska mast) se dobivajo v lekarnah in to:Balzam : mala steklenica 10 — Din, velika steklenica 50' - Din; Centifolij-ska mast; lonček IZ— Din, a kjer jih ne dobite z zgoraj omenjenimi zavar.znamkami, jih naročite naravnost od; Lekane pri „Angelu Varuhu", Adolfa pLThlerryja nasl. Pregrada 51.182 (via Zagreb) Savska banovina Cene Thierry-Balzama skupaj s pakovanjem in poštnino: 6 steklenic 60.— Din, 1 velika specialna steklenica 55 —. Cene centijolijske masti skupaj s pakovanjem in poštnino: 4 lončki 48 — Din, ■— 6 lončkov 66'— Din PRI VEČJIH NAROČILIH ZNATEN POPUST! Pošilja se po povzetju ali pa če se denar pošlje vnaprej. Veliki cenik, poučno brošuro, koledar 1937 pošljem na zahtevo brezplačno. Oglas po uver. min. nar. zdravja in soc. pol. S. br 12-918 od 7. VI. 1934 To je zaščitena znamka edino pristne THIERRY-eve CEN-T/TOLIJSKE MASTI! Varujte se ponarejenja KLIŠEJE v CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO-LITO IZVRŠUJE JUCCCRAIIKA LJUBLJANA SV. PETRA NASIP 23 TEL. 2495 TISKARNA FRANJO JEREB ❖ Še vedno pozabljate pri uporabi tiskovin obrniti se na reelno podjetje JEREBA, ki Vam jih izdeluje lično tiskane. / LJUBLJANA VII., CELOVŠKA 14, TELEFON 35-52 Nasproti Velesejma Pri nakupu blaga za moške in ženske obleke Vam posebno priporočamo veletrgovino „Pri Škofu" Jl.ftlMauc Ljubljana Lingarjeva ulita - Pred škofijo Velika zaloga finih kam-garnov, sukna, svile, volnenega in perilnega blaga. Solidna postrežba — nizke cene Tvrdka je stara preko 65 let Slovenska narodna podporna iednota ll!lllllllllllll!lll!!llll!llll!lllllllllllll!llll!llllllllllllll!llllllllll!!llllllllllll!l!lll največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v Severni Ameriki — Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. Posluje v Zedinjenih državah in Ka nadi. Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 635 podružnic po raznih krajih Amerike. — Premoženje nad 6,000.000 — dolarjev • Za nasvete in informacije se je obrniti na; \ Glavni urad SNPi. 2657*59 So. Lawndale Awe., Chicago, III. Persil ■ m ii m I ii um iiiiiiiiiii iiiii in iiiiiiiiiiiiiii 1111 ii iiiiiiiiini I iiiiiiiiiii s Naše milo je cenejše, toda prav tako dobro! MILO nO Ta znak Vam jamči, da prihranite pri 1 kg mila Din 2 — Zato zahtevajte cenejše HUBERTUS terpentlnovo milo T l/ M nis še niš -budna, ¥ rt. od pran /\ „Kaj še. Zakaj naj bi pa bila trudna? Poglej samo, koliko sem 2e opralal" „Zares hvale vredno! V tako kratkem času! In kako je postalo perilo lepo belo." „Da, tu se zopet enkrat vidi, kako potrebno je, da se perilo namoči v raztopini Ženske hvale. Ali nisi videla na vodi, v kateri se je namakalo perilo, kako se je nesnaga čez noč razkrojila? Seveda, potem ima Schichtovo terpentinovo milo lahek opravek I Ta način pranja je brezdvomno najboljši 'SCHICHT0* TERPENTINOVO MILO hiš. ..in za namakanje Zenska hvala