Knitijska stran Ker se, kot kaže, spet ^nuje zavest, da je pri nas Rodovitna zernlja premalo iz-oriščano narodno boga-ker praksa dokazuje, . ^ jo izplača obdelovati Š h K ^ ~ P° odzivnosti na-bralcev sodeč — mnogo 7 u’ kmetov, zanima «ipTietijstvo, želi temu pri-^nniti tudi naše uredni-členili smo, da bomo Prednje več pisali o kme-^ pojem pa obsega 1 *iroko področje člove-'^ega dela: poljedelstvo, ži-norejo, sadjarstvo, vino-P^ništvo itd., zato mu bo-namenili tudi več pro-®^^®sno, (upamo, da jt^.'^®^krat) bo v našem li-Icm t^iko imenovana J^etijska stran, na kateri strnt^ Poljudno obravnavali ^ Ovne, organizacijske in uj J? probleme kmetijstva, i7lfix ° primerih, no bralcev in podob- dovan?”^ napove- jo v- ^^nes imate, špotani bralci,.na šesti strani str, P’’“ner take kmetijske j’ diDlm? Marjan Legan, nij ^•rani kmetijski inže- ^ OSTAJA SE t^OVOLJDELA Host Sevnici je krajevna skup- ulic asfaltirala vrsto Stanetovo, Jrj noirf Pločnika med starim 2a delorii mesta in ulico letj}, V naslednjih treh nied staja še dosti dela, je največja dela, kot Droj„ ^“^anje Florjanske in bilo ulice. Asfaltirati bi Sevnip-^ tudi Trg svobode v Ceste Preostale pločnike, del cestn Dobravo, Trubarjevo ribn?J-K goro. dela v Sevn-• • ’ železniški progi ^ še marsikaj. Nekaj '^•bili 7 denarja bodo prido- ka določitvijo prispev- b|io *^®stno zemljišče, saj je nien^lj polovljenih precej spre-Hieii^b . ^ doslej bodo po-Ob^ vir prispevki občanov, npr } florjanske ulice imajo jev '^pnih že 600.000 dinar-naHeJ^*®8 prispevka 6.000 di-^lfin° hiše so se obvezali še ^^^r dela. oblačno, predvsem v srednji Sloveniji so ***°Žnp srednji Padavine. Nad Sfedo-•lizicepa .nastaja območje ^ pritiska, ki bo °bh^^ PJ'h dneh še zadrževal ^e^^j^^^^zmeroma topk) vre- isnimi padavinami. Kočevje dobilo bazen Zgrajen je bil s samoprispevkom občanov, kot tudi nova telovadnica in še več drugih objektov S četrtkove slovesnosti pred novo vinsko kle^o Slovina v Brežic^. (Foto: Jožica Teppey) 27. novembra je Kočevje končno dobilo plavalni bazen. Njegova gradnja je bila v načrtu že okoli 20 let. To željo so občani uresničili šele zdaj, ko so zanj izglasovali samoprispevek. Gradnja bazena in telovadnice, ki sta tako rekoč pod isto streho, je veljala okoli 12 milijonov dinarjev. Predstavnik krajevne skupnosti Kočevje-mesto Atojz Hočevar, kije govoril pri otvoritvi. Je opozoril, ^ gradnja še ni v celoti odplačana, stavba meri 34 x 40 m, sam bazen je velik 12 x 25 m, telovadnica pa ima 16 X 32 m koristne površine. Ostalo odpade na razne druge prostore (garderobe, sanitarije, galerije, dvorane, hodnike in sobe), ki so pri takem objektu nujni. V imenu pionirske organizacije se je zahvalila občanom za objekt učenka osnovne šole, predstavnUc del^cije pobratenj Prokuplja pa je prerezal trak in tako odprl oba nova objekta. Nova telovadnica je zelo velika, bazen z galerijo pa nenavadno lep. Zvedeli to siik), ^ se bo kopanje v njem začelo predvidoma šele okoli 15. decembra, ker je treba prej dobro preizkusiti črpalke in dn^e tehnične naprave, da ne bi prišk> med rednim obratovanjem do zastojev. J. PRIMC Med delavce in kmete, ne mimo njih! V Brežicah so za praznik republike odprli novo vinsko klet — Delovnemu kolektivu Slovina in kooperantom vinogradnikom je pri slovesnosti spregovoril Franc Šetinc Delavcem Slovina — tozd Bizeljsko-Brežice je 27. novembra na otvoritvi vinske kleti v Brežicah čestital in jim izročil ključe novih prostorov slavnostni govornik, sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Člani delovnega kolektiva in kooperanti vinogradniki so ob dokončanju stiskalnice za 360 vagonov grozdja, kleti za 220 vagonov vina, 3 tisoč kvadratnih metrov velikega skladišča s polnilnico, kotlarne in obrata družbene prehrane zadovoljni nazdravili doseženim uspehom za letošnji dan republike. Vrednost celotne investicije je 40 soč vagonov grozdja za prodajo, milijonov dinarjev. Naložba je po- V kooperaciji s Stovinom so v mi-membna za nadaljnji razvoj vino- nulih letih obnovili 300 hektarov vi- gradništva v Posavju, kjer na pet ti- nogradov, približno 100 hektarov pa soč hektarih pridelajo vsako leto ti- m jih na novo zasadili kmetje sami. Slo vin namerava obnovo še pospešiti. Predelovalna klet v Brežicah bo v prvem obdobju lahko prevzela pok)-vico tržnih presežkov grozdja. Na območju brežiške občine ga bodo odkupili 250 vagonov, v krški občini 100 vagonov in na Kozjanskem prav tako 100 vagonov. Slovinova klet v Brežicah olajšuj^ zaposlenim delovne pogoje, kmetom pa obeta hitrejšo obnovo in odkup večjili količin pridelka iz njihovih vinogradov. Govornik Franc Šetinc je zbranim delavcem in kmetom spregovoril o potrebi po dejavnejšem vključevanju y samoupravljanje. Na tem področju je žal še veliko preveč formalizma, preveč forumskih odločitev o pomembnih stvareh, in tako so delovne množice v svojih pravicah prikrajšane. Ljudje se zaradi takih postopkov čutijo prizadete in se zapirajo v oklep brezbrižnosti. S tem bi morali čimprej prenehati. Zlasti Socialistična zveza si mora zopet ustvariti zaupanje med množicami in tudi sindikat mora poslej postati bolj delavski. Tako preobrazbo "bo omogočilo predvsem zares demokratično samoupravno vzdušje, saj bodo le tedaj ljudje pripravljeni ustvarjalno sodelovati. Tovariš Šetinc je kritiziral administrativne ulaepe brez posluha za ljudi, omenil pa je še račune brez krčmarja, ki jih snujejo razne ustaške, betogardistične, informbirojev- ske in druge skupinice na račun Jugoslavije in njene prihodnosti. Najboljši odgovor nanje je naša enotnost ter ustvarjalno^ delovnih ljudi. Prav ti pa bodo morali z večjim državljanskim pogumom udariti po vsaki neodgovornosti. JOŽICA TEPPEY TRAGIČNA SMRT GENERALA MARINČKA Med vožnjo proti Globočicam je 27. novembra okoli 22.30 vozil z osebnim avtomobilom generalmajor Tone Marinček-Bregar iz Ljubljane. Pri Mrzlavi vasi je trčd v mostno ograjo, avtomobil se je prevrnil, voznik pa je dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Tone Marinček je bil priznan vojaški strokovnjak in družbenopolitični delavec, ob njegovi tragični smrti pa so družini pokojnika poslah sožalno brzojavko maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj z ženo Pepco, Sergej Kraigher in Lidija Sentjurc, Marijan Brecelj ter zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičic. Lojze Blenkuš, direktor strokovnih služb pri republiški skupnosti za ceste, se je v svojem govoru ob otvoriti ceste Livold-Brod zahvalil vsem,ki so pripomogli k dograditvi te ceste. (Foto: Primc) JUTRI OCENA REGIJI Medobčinski svet Zveze komunistov za Dolenjsko bo na seii, ki jo je sekretar Lojze Šterk sklical za jutri, 5. decembra, izrekel oceno medobčinskemu povezovanju in sodelovanju, hkrati pa pr^ledal naloge, ki jih imajo komunisti v samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za graditev dijaških domov. Gradivu za sejo so priložene nekatere pismene ugotovitve m«iobčin-skega odbora republiške gospodarske zbornice o možnostUi nadaljnjega razvoja dolenjske regije in njenem vključevanju v stovensro ter jugodo-vansko gospodarstvo. Predsednik republike Josip Broz—Tito je odlikoval pevski zbor „Dušan Jereb“ iz Novega mesta z redom republike z bronastim vencem. Na proslavi 30-letnice DPD ,J)ušan Jereb“ 27. novembra je visoko odlikovanje zboru oziroma njegovemu predsedniku Rudiju Mrazu izročil predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič. Pevski zbor ,J)ušan Jereb“ je bil ustanovljen takoj po osvoboditvi, do danes pa je imel nad 2.000 nastopov. (Foto: Ivan Zoran) rta ie cesta Livold - Bro „Hvala graditeljem — Pričakujemo nadaljevanje njihovega dela/' je pisalo na enem izmed transparentov, ki so jih nosili šolarji med otvoritvijo ceste NAMESTO ČESTITK POMOČ DRUŠTVg ZA BOJ PROTI RAKU Kolektiv CZP Dolenjski list se je tudi letos odrekel novoletnim čestitkam in sklenil namesto tega prispevati 1.000 din Društvu za boj proti raku v Ljubljani. Svečanosti ob otvoritvi ceste Livold—Brod na Kolpi, ki je bila 27. novembra v Petrini, se je udeležilo okoli 2.000 ljudi z obeh bregov Kolpe, med njimi predstavniki republiških oiganov Slovenije in Hrvatske, predstavnici JLA, zastopniki pobratenih krajev in občin ter šolarji iz Vasi—Fare in Broda na Kolpi. Na svečanosti so spregovorili predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Atojz Petek, predstavnik republiške^ komite^ za promet in zveze Lojze Blenkuš, predstavnik izvajalca del polkovnik Pfetar Monta n ter predstavnika tfrvatske in šole Vas-Fara. itev metliškega občinskega praznika In dneva republike je Prejšnji teden metliški komite OK ZKS svečano podelitev ‘^kaznic 23 novim članom. Izkaznice je podelil sekretar komiteja ZK Jože Mozetič, pozdravil pa jih je tudi J»ajo "^dobčinskega sveta ZK Lojze Sterk. V metliški občini ’PreH komunistov, samo po kongresu pa so jih sprejeli neposrednih proizvajalcev in mladih ljudi. (Foto: Ja- NOV OBRAT V LOŠKEM POTOKU . v Loškem potoku v ribniški občini so 27. novembra odprli nov obrat tozda Tovarne avtoopreme Saturnusa Ljubljana. Obrat je v prostorih nekdanje šole, ki so Jo preuredili. V njem sestavljajo svetilke za fiat 750 in fiat 101. V obratu Je zdaj zaposle-nili 25 ljudi, ko ga bodo razširili, pa jih bo še enkrat toliko. KONCERTI DOLENJSKIH GLASBENIH ŠOL Glasbene šole Brežice, Črnomelj, Krško in Novo mesto bodo počastile 30-letnico osvoboditve s srečanji učencev v vseh štirih mestih. Vsal^ od omenjenih šol bo sodelovala na nastopih s štirimi točkami programa. Pokroviteljstvo nad prireditvami bo prevzelo Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske. Prvi koncert bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v dvorani prosvetnega doma v Brežicah. Govorniki so poudarili predvsem, da je prometna zaprtost kočevske občine resna ovira za njengospodar-ski in vsestranski razvoj. Seveda so opozorili tudi, da bo ta cesta, ki ni pomembna le za kočevsko občino, dobih pravi pomen šele, ko bo posodobljen še 12 km dolg odsek od Broda na Kolpi do Delnic. Inž. Lojze Blenkuš je poudaril tudi, da je treba ceste v naši republiki hitreje posodabljati, k čemur naj bi pripomogto ljudsko posojik), večji prispevek dizelskih vozil za ceste in da bi što več davka od goriva za ceste. Ko Je govoril o cestah v kočevski občini, ie dejal, da je v kočevski občini 3,5 odstotka slovenskih regtonalnih in magistralnih cest, posodobljenih pa je le 38,4 odstotka, s čimer se kočevska občina uvršča po odstotku posodobljenih cest šele na 55. mesto v republiki. Opozoril je, da je treba cestno omrežje v kočevski občini dograjevati hitreje kot v dri^ih občinah. Cesto je odprl bivši predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler, ki se je zeto prizadeval za posodobitev te ceste. j prjmc Ob dnevu republike so v kočevski občini svečano sprejeli v ŽK 37 novih članov, med njimi je bilo največ mladih in žena. Ob tej priložnosti so obdarili s knjigami tudi 25 starih članov ZK. Na svečanosti je nastopila tudi folklorna skupina Cveta Kiža. Na fotografiji: med novimi člani ZK je tudi mladinka Daija Škoijanec (desno). (Foto: Primc) POVEJTE NAM! V torek, 9. decembra, bo naše uredništvo gostovalo v metliški občini, in to NA RADOVIČI Radovičane in prebivalce okoliških zaselkov vabimo, da pridejo na pogovor v čim večjem številu. Ekipa uredništva vas bo čakala v prostorih radoviške osnovne Šole od 17. ure dalje. Torej: ne pozabite na srečanje z novinarji Dolenjskega lista! Ponuja se možnost, da spregovorite o svojem delu, vsakdanjih skrbeh in načrtih, novinarji pa bodo to, kar jim boste povedali, tudi zapisali in objavili. Letalo boeing 707 ameriškega predsednika je pristalo z običajnim oglušujočim hrupom motorjev, toda to je bil tudi edini zvok, ki je motil tišino m pekinškem letališču, m katerem je bilo vse mirno. Gledalci, ki so ob nekaterih podobnih priložnostih (denimo ob obisku jugoslovanskega voditelja Dje-mala Bijedića) lahko videli množico deklet_ in dečkov z bobni, pisanimi zastavicami, pesmimi in plesi, so topot gledali povsem drugačen prizor: negibno vrsto vojakov, postrojenih pred letalom in resne obraze kitajskih voditeljev, ki so pričakovali Geralda Forda. Sprejem je bil izredno hladen (čeprav sicer korekten in ne žaljiv) in to se je nadaljevalo tudi med potjo z letališča v mesto. Ulice so bile prazne, brez običajnih pozdravnih gesel in množice slik ter zastav. In da bi bila mera polna, ni v časopisih, ki so izšli tisti dan, bila objavljena o prihodu ameriškega predsednika niti ena sama vrsta! In kot da tudi to še ne bi bilo dovolj, ameriškega predsednika prvi dan niso peljali k predsedniku Maocetungu (Niksona so med njegovim obiskom v LR Kitajski peljali k predsedniku Mau naravnost z letališča .. .), zdravica na večernjem banketu pa je bila neobičajno pusta in celo napadalna. Gostu ni bilo prav, toda to je pokazal edino s tem. da se ves čas ni niti za trenutek nasmehnil... kdor se zadnji smeje. ..? M Or da je to tolažba tudi za tiste, ki te dni spremljajo novice, ki prihajajo iz Čila: te novice namreč pričajo o vse večjem terorju, ki ga izvaja čilska vojaška junta - hkrati pa o vse večji denarni podpori, ki ji jo pošiljajo iz Združenih držav Amerike. Tako je čilski komite za solidarnost z antifašistično fronto čilskega naroda (ta ustanova ima sedež v Havani) sporočil, da dobi Cile vsak dan tri milijone dolarjev podpore... Ce pa smo že pri denarju, še podatek iz Budimpešte, kjer so pravkar povišali cene nekaterim življenjskim potrebščinam, predvsem hrani. Najbolj se je podražil sladkor, ki je sedaj točno za polovico dražji kot je bil še poleti Ustrezna cena krompirja Krompir še vedno vznemirja ljudi. Ne le tiste delavce, ki ga v trgovini ne morejo dobiti, ker g^ baje ni, ampak tudi pridelov^ce. Zlasti tiste, ki so ga že prodali Izvrini odbor poslovne skuppnosti za krompir je namreč sldenil, da se odkupna cena pri kmetih lahko zviša<1)11 kilogramu za en dinar. Za toliko je lahko višja od tiste, ki je bla določena ob začetku odkupa in je veljala do sredine novembra. Trgovina pa lahko prodaja krouipir po 4,45 dia Nezadovoljni kmetje pravijo, da je to nagrada tistim pridelovalcem, ki so spoštovali pogodbe in prodali krompir po določeni ceni. Pošteno bi bflo, da bi jim kdo plačal razliko med takratno in sedanjo višjo odkupno ceno. A kdo? Če drugod ni moč najti denarja za to, ga tudi kmetijske organizacije, ki so krompir odkupile, nimajo, saj TELEGRAMI RIM — Na dvodnevnem sestanku šefov držav in vlad devetih držav evropske gospodarske skupnosti, ki se je začel v Rimu, naj bi se članice tega integracijskega območja sporazumele o nekaterih zelo pomembnih bistvenih vprašanjih, ki so povezana z bližnjim dialogom med severom in jugom v Parizu (16. decembra). NIKOZIJA - Voditelj turške ciprske skupnosti Rauf Denktas je napovedal „referendum** med ciprskimi Turki, na katerem bi sprejeli sklep o razglasitvi „neodvisnosti** severnega dela Cipra, ki je pod popolnim nadzorom turških invazijskih čet. DŽAKARTA - Indonezijski zunanji minister Adam Malik je zatrdil, da je „izjava o priključitvi vzhodnega Timorja Indoneziji dobrodošla, ker izraža željo večine prebivalstva portugalskega Timorja**. To je dejal časnikarjem, preden je odpotoval v vzhodni Timor, da bi se pogovoril s predstavniki strank, ki sta razglasili priključitev k Indoneziji. so ga takoj dale napiej po takratni dogovorjeni ceni. S plačilom razlike med prejšnjo in novo odkupno ceno krompirja torej ne bo nič. Pred pridelovalci pa se želijo nekako opravičiti in iščejo krivce na vse strani. Nekateri pravijo da ie dogovorjena odkupna cena bila prenizka- Dmgi trdijo, da so težave povzročili sindikati, ekonomi menz, prekupčevalci in ne nazadnje špekulantski kmetje. Kaj se skriva za tako posplošenimi opravičili in očitki? Ne bi si upal trditi, da kmetje niso hoteli prodati krompirja po 1,80 din za kg ali boljšega za nekaj par več zato, ker bi se jim zdel prepoceni v primerjavi s pridelovdnimi stroški in cenami drugih pcijščin. Lani so mnogi dobili za kg skoraj polovico manj, pa so ga prodali. Z 1,80 din niso bili zadovdjni zaradi tega, ker je bil v trgovini veliko dražji. Torej niso bfli zadovdjni z razliko v ceni. Sindikati in ekonomi tudi niso prišli po krompir h kmetom zato, da bi zanj plačali več, kot bi morali plačati v trgovini. Kdor ima drugačne dokaze, naj jih našteje in ne očita le na splošno. Kdiko je krompir pravzaprav vreden? To bi se lahko enako vprašali delavci kot kmetovalci. TOKIO — Na Japonskem nima nihče pravice, da bi stavkal, toda če mislite, da zato ni na motite. Še nasprotno: stavkajo prav zato, da bi dobili uradno priznano pravico do ... stavke! »aK primer železničarji že okroglih štirinajst dni nočejo delati (pri tem pa jih posnemajo drugi), da bi tako prisilUi oblasti, da jim priznajo pravico do stavke. Zaradi tega so številni ^ segli znova po kolesih in se z njimi vozijo v službo ter po drugih opravkih. In kajpak je potem parkirnih prostorih za kolesa taka gneča kot na naši fotografiji. (Telefoto: UPI) I ! IZ ZADNJEGA PAVUHE - Hudiča, kdo vam je pa dovolil poljubljati mojo ženo?! - Statut, tovoriš! V našem gostinskem podjetju je odslej naš zaslužek odvisen tudi od vljudnosti do gostov... Letošnja cena krompirja je so-razmemo visoka, delavci pa so ga kupili za ozimnico menda dvakrat tdiko kot lani Alije za prehrano tako dragocen? Kilogram krompirja ima 960 kalorij, enaka količina črnega kmha 2390 in testenine 3600. Kilogram testenin zaleže skoraj za 4 kg krompirja, kruh pa za 2.50 kg. Poraba dragega mesa se zmanjša in nadomesti z drugimi živili Zakaj ne bi biloenako,pri krompirju, kadar je zelo drag? Prava vrednost krompirja je pomembna tudi za kmetovalce, da jih ne bo presenetila odkupna cena v prihodnjem letu. Ga bodo lahko prodali po 3 ali 2.50 din, če je 1,80 din bilo premalo? Ali jim bodo odku-povalci morda ponujali le pd-drugi dinar? Tudi na to je treba misliti, ko se govori o prenizki ceni. Novembrsko zvišanje cene krompirja je gotovo najslabša možna rešitev. To je močno omajalo zaupanje kmetov v sodelovanje. Veliko krompirja, za katerega pravijo, da bi ga po višji ceni dobili od kmetov, pa je morda že v skladiščih prekupčevalcev in odkupovalcev, ki so čakali na večji zaslužek JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Minuli teden - ki se je končal s praznovanjem dneva republike po vseh krajih in po vseh delovnih kolektivih — je imd vsaj v svoji drugi pdovici že docela slavnostno obeležje, vendar odprto predvsem na delovne proslave in dosežke. Tako so imeli prejšnji četrtek veliko slavje v Mariboru ob odkiritju spomenika narodnoosvobodilnemu boju — ^avnostni govornik je bil predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher — nadalje je v Brežicah ob otvoritvi sodobne vinske kleti spregovoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, v LjuUjani pa je bila na dan pred praznikom slovesna otvoritev novega kliničnega centra, najsodobnejše medicinske ustanove v Sloveniji; slavnostni govornik je bi predsednik predsedstva CK ZKS France Popit. Na slavju v Mariboru se je Sergej Krainer v svcriem govoru obšimeje dotakriil mednarodnih pditičnih odnosov nasploh, v katerih, kot je dejal, velja še vedno moč in trdnost vsake države za osnovno jamstvo nje-rte varnosti. V našem notranjem pditičnem razvoju se socialistično samoupravljanje uveljavlja kot najmočnejši faktor stabilnosti ter naše enotnosti, je poudaril. Pohabljanje naše notranje enotnosti pa je odvisno od tekočega reševanja naših delovnih in življenjskih proMemov — je še dejal — in pa predvsem od našega gospodarskega ter splošnega družbenega razvoja. Za delovnega človeka pa so ta hip najpomembnješi naši skupni napori za stabilizacijo gospodarstva ter za premagovanje virov inflacije. V nadaljevnaju svojega govora se je Sergej Krainer dotaknil tud odnosov z niima sosednjima državama, z Italijo in A, iio. Raz-členu je pomen podpisa pomembne "odbe in sporazuma o meji z Italijo, ki odpira nove možnosti sodelovanja na mnogih področjih v interesu obeh držav, še posebej ^ede obmejnih pokrajin. Tudi odnosi z Avstrijo se v ce- loti gledano razvijajo in napredujejo, je še dejal Sergej Kraigher. Glede spornega vprašanja manjšine in šovirustičnega ddovanja nekaterih tamkajšnjih organizacij pa se v uradnih avstrijskih krogih in pditičnih strankah še ni kaj dosti spremenilo, vendar je razveseljivo dejstvo, da se tudi v Avstriji že o^a-šajo nekatere osebnosti in ustanove proti preštevanju manjšine. Franc Šetinc je v svojem govoru v Brežicah med drugim poudaril, da si moramo predvsem prizadevati, da bo naš delovni človek — najsi bo delavec, kmet ali izobraženec — še bdj aktivno vključen v samoupravljanje. Odločno je nastopil proti najrazličnejšemu formalizmu, ki v našem pditičnem delu še obstaja. Ko je nato Franc Šetinc govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih seda- DELOVNA SLAVJA ZA PRAZNIK njika, je poudaril, da je Jugoslavija, kot že tdikokrat doslej, spet izpostavljena raznim pritiskom od vseh strani Takšna sovražna dejavnost pa ni kakšen temeljni problem našega notranjepditičnega razvoja, je še dejal, nevarna je le vpetost nŽ8i notranjih nasprotnikov, sicer maloštevilnih, v zunanje pritiske. Vsem tem pa lahko rečemo: ne delajte računov brez krčmarja*- mi smo tu, kakršni smo in kakršni hočemo biti! Predsednik CK ZKS France Popit pa je na slavnostni otvoritvi novega kliničnega centra v Ljubljani poudaril vsebinsko povezanost tega dogodka s praznovanjem dveh pomembnih obletnic: 34-letnice ustanovitve partizanske saiutete in 30-letnice delovanja po- pdne Medicinske fakultete v Ljubljani. Klinični center, ki ga sedaj odpiramo, je dejal, je simbol in bo ostal simbd naše slavne partizanske sanitete, uveljavljanja samoupravljanja na področju zdravstva, ustvarjalnosti vseh naših delovnih ljudi in še posebej zdravstvenih delavcev. Ob tem je France Popit še poudaril, naj bi postal novi klinični center visoka specializirana šda za vse slovenske zdravstvene delavce in druge storkovnjake -pobudnik razvoja naše zdravstvene dejavnosti in povezovalec slovenske medicinske misli, ki bo skupno z medicinsko fakulteto sposoben obvladovati sedanje in prihodnje probleme našega zdravstva po samoupravni poti. Minuli teden je republiški izvršni svet obravnaval osnutek resducijj o skupni pdi-tiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu ter ga v načelu sicer podpri — vendar je menil, da osnutek pre-dil tošnja gospodarska gibanja. Za prihodnje malo kritično in diferencirano obravnava le- leto — so poudarili v tq razpravi — je temeljni razvojni problem vprašanje, kako pospešiti naš izvoz. Tudi prioritete, ddočene z re-sducijo, bi morale biti po oceni našega izvršnega sveta anejene na področje energetike, hrane in prometne infrastrukture, posebej pa bi morali obravnavati tiste dejavnasti, ki prispevajo k zmanjševanju deficita v plačilni bilanci. Ostale prioritete, so še menili, pa ba morale konkretneje ddočati posamezne republSke resducije — pač vsaka po svojih specifičnostih. Prejšnji teden je zasedal tudi ZIS. Med drugim je razpravlja o tržnili gibanjili in analizi cen - pri čemer je bilo izraženo prepričanje, da smo z vrsto dosedanjih ukrepov ie dosegli določeno umiritev naraščanja cen. Poudarili so, da je za prihodnje leto temeljnega pomena zagotovitev pogojev za zaščito proizvajalnih ccn kmetijskih proizvodov na dosedanji ravni, prav tako pa, da a l)o ttcba prizadevati, da sc ne bodo zviševale cene storitev, ener gjje in industrijskih proizvodov za kmeUjstvo. I tedenski zunanjepolitični preg^ Ameriški predsednik Geiald Ford se mudi na uradnem obisku v LR Kitajski, toda vsaj začetek ne obeta kdove kolika Forda so sprejeli namreč precej zadržano (podrobnosti o tem v sosednji rubriki) in gostitelji se niso niti potrudili, da bi se vzduš je kaj prida izboljšalo. Kljub temu pripisujeta obe strani sedanjim razgovorom velik pomen in sta prepričani, da bo najnovejši ameriško-kitajski dialog vendarie dosegd svoj čili: se pravi utrdil (ali vsaj potrdil) dosedanje meddržavne odnose. Ti še vedno ne veljajo za normalne, vendar pa pomen^o bistven napredek v primerjavi s stanjem izpred desetih let. KONEC UPORA Na Portugalskem se je medtem pdožaj nekdiko umiri, saj so se zadnje uporne enote pa-ddcev in p^ote predale, s čemer se je tudi končal upor, ki je grozil, da bo sprožil državljansko vojno. Kdo je resnični krivec upora in kakšen je bil njegov resnični nameri še vedno ni do vseh podrobnosti znano: večina se strinja, da so bili v ozadju skrajno levičarski častniki, nezadovoljni z razvojem v zadn^h nekaj mesecih. Socialisti in narodni demokrati sicer niso direktno obtožili komunistov, so pa vendarle dali vedeti, da sle^je zadene precejšen dd krivde za zadnje razburljive dogodke. K sieči sta vrhovno poveljstvo vojske in predsednik lepu-Uike Gomes ohranila zavidanja vredno laven hladnokrvnosti, kar je pomembno prispevalo k stabuizaciji pdožaja. Ta seveda še zdaleč ni normalen, saj je vzdušje še vedno negotovo in moreče pdno nevarnosti, toda vsaj grožnje (kaki^no je predstavlja upor padalcev) za neposreden diiavni udar ni več. PODALJŠAN MANDAT Kljub negotovosti do zadnjega trenutka so varnostnim siam Združenih narodov na Golanski visoki planoti vendarle podaljšali mandat za še eno šestmesečno obdobje. To je prineslo olajšanje v večini prizadetih prestolnic (še posebej v Kairu), vendar pa za zdaj ni prav dosti lazlogov za tiajnejši optimizem. Mandat sam po sebi namreč ne pomeni ničesar, saj le ohranja sedanje stanje, ne ponuja pa nobenih konkretnih rešitev za bodočnost- Izrael je ^ .j^j odločno proti temu, ženevski mirovni delovali tudi Palestinci, j so se je pripravljeni udele pod pogojem, da bodo J prisotni tudi delegati j ske osvobodilne organiz^^^j) Razmik na Sinaju ^ k sreči nadaljuje čisto pp ^ videnih načrtih: Izraelj^ i umaknili z naftnih po*J prepustili Egipčanom. j i CARLOS: PREVIDNO | Novi španski kralj los je začel svojo vladavin vidno in doslej še ni jgii mizo vseh svojih kart Ford v Pekingf prav goče zvalo negodovanje skrajni levici kot na skr^ nici (kajpak iz kov), vendar pa menijo ti® ^ opazovalci, da je vsaj v obdobju svoje vladavi^ jif pravzaprav edin Kaj se bo dogajalo v ski pdači kasneje, jje z® mogoče napovedati, f vsaj niso podrti imajo v tem trenutku demokratične sile v d^ upanje, da utegnejo svoj trenutek. TELEGRAMI KAIRO - V okviru drugem umiku sil je od Izraela zdaj tudi naftnih vrelcev na Sinaju ° Rodcisa. S tem se je ko*icai lejska faza** drugega egipt® elskega dezangažiranja- ^ TRST - V ponedeij^-j-isf* stavka vseh slovenskih ® v Gorici, ki jo je progl^' :jd, y dikat slovenske šole. in starši so se zbrali Trstu in so protestirali P* litvi šolskih okrajev, I za šolstvo je ništvo t.a OVlJUVf J~ H I jl' ske šole razkosalo kar janske okraje, slovenska i zahteva enotni, avtonom*’* šolski okraj. . . teden so Novo mesto obiskali nekateri'mladinski pisatelji, pesniki, uredniki in ihistratoiji ^ukacij za mladino, ki jih izdaja Mladinska knjiga: Jože Šmit, Polonca Kovač, Jelka Reichman, Kovič. Novomeški dijaki so prebrali nekaj njihovih del, nato pa so avtoiji pripovedovali, kako Urejajo in ilustrirajo dela za otroke (Zlata slikanica) in mladino. Na sliki: urednik Cicibana Jože . je moral v novomeški kniisami odgovoriti na prenekatero vprašanje mladih radovednežev o tem, ureja itd. (Foto: !. Zoran) Pogled na gradbišče jedrske elektrarne v Krškem leto dni po položitvi temeljnega kamna. Gradbena jama je globoka skoraj dvajset metrov. Vsi temdji so končani in iz jame se dvigata reaktorska zgradba in varovalni hram. Gradbišče meri dvajset hektarov. ^Foto: Jožica Teppey) V torek, 26. novembra, so na suhor^em pokopališču odkrili spominsko obeležje 19 partizanom. Žalno dovesnost sta pripravili občinska organizacija ZZB NOV Metlika in krajevna organizacija ZZB NOV Suhor, govoril pa je predsednik Vinko Kepic. (Foto: J. Pezelj) ^ krško: GOSPODARJENJE Na rešetu 9. decembra, se bodo sejah sestali zbori ob-Cv? *^P^ne v Krškem. Na fedu je razprava o go-od januarja do sep- io razprava o analizi, ki ^h' SDK za isto ob- itoivri. ®l®gati bodo na seji pripombe k osnutku o družbenoekonomski tu razvoju Sk)venije v le- ? »radivom so prejeli **5^ • programe samo- interesne skupnosti za leto, o kateri todo de-ptav tako povedali svoje vaii zbori bodo obravna-poj.Jp J*^led skupne in splošne ta. ^ devet mesecev tega le- Na bodo imenovali druž-I*avobranilca za samo-^lane prroravlklnega ce Praznovaiye 500-letni-U^^Skega ter komisijo za razvoja obrata Iskra v vračilo presežka V prvih devetih mesecih letošnjega leta je regionalna zdravstvena skupnost za Dolenjsko zbrala 4,149.562 dinarjev preveč. Kljub primanjkljaju, ki je v tem času narasel že na 8,679.094 dinarjev, so na seji obeh zborov skupščine te skupnosti 26. novembra sklenili, da bodo presežek vrnili vplačnikom oziroma delovnim organizacijam. Za november in december so predlagali, naj bi se prispevek iz dohodka zmanjšal od 1,47 na 0,50 odstotka, tako da letos ne bi bik) treba nič več vračati, vendar bodo o tem ukrepu pov^ašali za mnenje še občinske z^avstvene skupnosti. Ker kažejo ocene, da se bo primanjkljaj do konca leta še precej povečal, se je znašla r^ionahia skupnost v resnem precepu. Res je, da bo treba izgubo najbrž pokriti iz neto osebnih dohodkov, vendar bo to samo obliž na staro rano: samoupravnim organom zdravstvene skupnosti se namreč do zdaj še nikoli ni poare- čik) obrzdati porabe, oziroma doseči ravnovesje med dohodki in izdatki. Iz tega lahfco sklepamo, da je planiranje samo nujno zlo, ki pa ne more bistveno vplivati na rezultate. ► . spominjate: tok bi ^ poceniti! Tako je ; 7® poleti priporočil zvez- l fo) • zvezne^ , Mteja za energetiko in in-Ilijević, izha-»iz ekonomskih raz-% I ^t iz potrebe, da bi si i ^ področjih prizade- ta j^^i^onje cen, da bi na ustalili gospodarska ^^jo in ne nazadnje zašči-, * Življenjski standard de-človeka. ^'‘Cenitev toka nazadnje** - tako pi-toh . dobro vemo, se e^, pocenil. Kaj še! V o . ^gospodarstvu tarnajo ^^&*bah, v elektrogospo-so prepričani, da bo suša, v elektrogo-ff^^^stvu so mnenja, da bi tj^^i potrošniki za tokpri-^^ti nekaj več, saj bo tre- eL^^o^iti vse tiste nove objekte, do ^nes nismo, pa bi jih morali... V našem samoupravnem sistemu se že lahko zgodi, da skupščina jugoslovanskega elektrogospodarstva presliši priporočilo zvezne vlade. Tako kot minuli mesec v Zagrebu. Zvezna vlada ni bila zadovoljna in je ponovno intervenirala. Njeno priporočilo so znova preslišali. Tokrat, ko je bila omenjena skupščina v Beogradu, povsem blizu vladnega sedeža. Zdaj vlada spet ponavlja, da priporočilo ne upošteva zgolj ekonomskih razlogov, marveč splošne interese stabilizacije in družbenopolitični pomen znižanja cene električne energije. Seveda - delegatskemu sistemu navkljub - na skupščini elektrogospodarstva ni veliko delegatov iz vrst potrošnikov. Drugače bi se glasovanje o vladni pobudi drugače izteklo. Po drugi strani pa je tudi potrošnikom jasno, da bo v kritičnih mesecih redukcij tok izredno dragocen In če nam je dovoljeno napovedovati: sveče so se podražile. Ne le zaradi dneva mrtvih, zaradi živih ... IVAN VIDIC Ži\1jenje teče... Letošnji primanjkljaj je tako nara-stel predvsem zavoljo storitev je bil namreč znatno presežen. Stroški za ambulantno zdravljenje so se v primerjavi z lanskimi povečali za 35 odstotkov, za specialistično ambulantno zdravljenje za 31, za zdravila so bili izdatki večji za 22, za zdraviliško zdravljenje celo za 94, za zobno nego za 30 in za preventivno dejavnost kar za 110 odstotkov. Seveda je pri tem treba vedeti, da so na tolikšno povečanje izdatkov vplivale tudi cene storitev, oskrbnih dni in zdravil, česar pri načrtovanju dohodkov in usklajevanju z izdatki niso mogli predvideti. I. Z. Prekiniti staro Na skupni seji komiteja občinske konference ZK in osnovne organiza-cge ZK v šolskem centru v Brežicah so v novembru sprejeli vrsto sklepov, ki naj bi aktivirali družbeno-polhične organizacije, izboljšali samoupravne odnose in dali več veljave idejnopolitičnemu izobraževanju. Tako morata osnovna organizacija in sindikat obvezno opredeliti svoj odnos do pomembnih problemov znotraj centra ter pogosteje vldiučevati v razpravo dijake vseh tren Obe organizacgi morata oceniti metode in oblike samoupravna delovanje, dotočila statuta ter islati oblike samoupravna odk)ča-nja v del^atsko oblikovanih organih. Člani Zveze komunistov morajo razen tega bolj skrbeti za idejnopolitično izobraževanje, spodbuditi de-k> mladih pri mladinskih urah in marksistični krožkih ter napraviti več pri sprejemanju učiteljev in dijakov v vrste Zveze komunistov. Osnovna organizacija ZK ne sme biti liberalna in indiferentna do pojavov idealističnih svetovnonazorskih pogledov učiteljev, saj so taki pogledi nesprejemljivi za socialistično angažirano šolo. Razmere v šolskem centru, ki združuje gimnazijo, šoto za prodajalce in dijaški dom, je v minulem šolskem letu ocenjevala komisija, ki je iigotovila nedelavnost družbenopolitičnih organizacij, neurejene samoupravne odnose in slabo razvitost razrednih skupnosti. Razen tega je zabeležila odstopanja v samoupravnem odtočanju in zamujanje pri pripravah na usmerjeno izobraževanje. V. PODGORŠEK Visoko na svetu, nizko v Evropi Slabih sto let potem, ko je svet objadrala vest, da<'je A. G. Bell v Washingtonu patentiral prvi telefonski aparat, ima Stovenija na 100 prebivalcev že 9,53 telefona, Jugoslavija pa na enako števito ljudi 5,37 telefona. Po gostoti telefonskega omrežja je naa republika nad svetovnim povprečjem (8,6), v Evropi, ki ima 17,2 telefona na 100 prebi-vatoev, pa smo Slovenci med manj razvitimi. Za nami so le Madžari, Bolgari, Poljaki, Sovjeti, Turki in Albanci. Največ telefonov ima Severna Amerika - 64 na 100 prebivalcev, Sredtm in Južna Amerilca Jih imata po 3,5, Afrika 1,1, Azija 2,2 in Avstralip 32,5. Čeprav ima Stovenija v okviru Jugoslavije razmeroma največ telefonov in telefonskih naročnikov, lahko krije s sedanjo razvitostjo tele- fonskega omrežja komaj 60 odstotkov vseh ^treb. Podatki kažejo, da čaka v naa republiki ob povsem izčrpanih zmog^ivostih central na te- STOTISOCl TELEFONSKI NAROČNIK V SLOVENIJI: na slovesnosti v Semiču govori pomočnik glavnega direktorja za PTT promet Slovenije Jože Dobnik lefonske priključke kar 60.000 občanov. Zato so srednjeročni in dolgoročni načrti na tem področju več kot upravičeni in nujni. V prihodnjih petih letih naj bi v Stoveniji števito telefonskih naročnikov povečali na 197.000, števito telefonov pa na 348.000, medtem ko naj bi do konca leta 1985 štela na& republila že 326.000 naročnikov ob 560.000 telefonih, koUkor naj bi jih v tem dolgoročnem obdobju namestili. PfeiZ\/o>>4 KAKOR KDO . .. (Karikatura: Marjan Bregar) Čarovnik Jugopovprečnež Kako živi povprečna jugostovan-ska družina, na to vprašanje ne more dati nihče popolne^ odgovora. Saj poznamo tisto: eden Je meso, dn^i zelje, oba pa v povprečju segedin. Križ je s povprečji zaradi njihove varljivosti, toda ne moremo brez njih, če hočemo na primer primerjati lasten družinski proračun s proračunom drugih Jugosbvanov. Ra si oglejmo nekaj te družinske enonomije. Jugoslovanski statistični zavod je iz statističnih vzorcev izračunal, da je povprečna 4 - članska delavska družina v drugi četrtini letošnjega leta imela 5^33 dinarjev mesečnega dohodka. Večina tega denarja - kar 87,1 odstotka je izvirala iz rednega detovn^ razmerja članov gospodinjstva (1,4 zaposlenih), preostato pa so bili honorarni in drugi dohodki oziroma prihranki. Ce se že primerjate pri dohodkih, naj sc še jwi povprečnfli izdatkih. Povprečna jugostovanska družina je porabila 77 odstotkov dohodkov; od tega 1,665 din za hrano, 153 din za pijačo, 105 din za tobak, 392 din za obleko, 214 din za stanovanje, 197 za kurjavo in razsvetljavo, 153 din za pohištvo, 171 din za higieno in zdravila, 233 din za izobraževanje, kulturo in zabavo, 464 din za raomct in 217 din za druge izdatke. Za odplačilo dolgov je jugopovprečnež porabil 9,4 odst. dohodkov, 12 odstotkov dohodkov pa odnesel na hranilno knjižico v banko ali spustil v nogavico. rredffio^ ' ••• Kar smo najprej ugodno občutili na svojih žepih, je zdaj potrdila še statistika. Zadnje mesece so se cene le začele umirjati: ne privoščijo si več tako vratolomnih skokov, ob katerih kupcem zastane sapa. Čeprav je med letom, zlasti spomladi, kaza- lo, da bo dogovorjeni odstotek skupnih podražitev močno presežen, dosedanje letošnje skupne podražitve kažejo, da ne bo niti dosežen, kar je vsekakor razveseljiva, optimizem vzbujajoča novica. Cenam pohaja sapa Optimtem glede cen, ki je bil doslej kaj pičel in redek, pa zbujata tudi osnutka resobicij o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije in Slovence v prihodnjem letu. Cene so v obeh v ospredju, četudi nekateri ekonomisti opozarjap, da bi morala biti najvažnejša rast proizvodnje, ki je letos nepojmljivo skromna, taka, kakršne nismo vajeni Zvezna resolucija predvideva, oziroma določa, da se smejo cene na drobno v letu 1976 povečati le za pol toliko kot letos, prav toliko pa tudi življenjski stroški. To velja seveda za celoto, določene pa bodo nekatere izjeme. Tako se bodo smele storitve podražiti le za dve tretjini ^dražitve industrijskih izdelkov. Le-ti bodo smeli biti dražji za skupno 7 odstotkov, cene na drobno največ za 9, življenjski stroški pa največ za 10 odstotkov. Ukrepi ekonomske politike bodo, kot zagotavljap odgo-, vorni, delovali tako, da ta predvidevanja ne bodo podrta. Kot rečeno, tudi slovenska resolucija postavlja v ospredje cene in življenjske stroške. Predvideva, da se bodo smeli življenjski stroški podražiti največ dve tretjini tega, za kolikor so se letos. Če bomo, to dosegli, bo pomenilo, da smo veliko naredili za stabilizacijo gospodarstva, zlasti še če cena tega umirjanja ne bo prevelika. Več znakov namreč kaže, da premalo spodbujamo rast proizvodnje in da prepočasi narašča delovna storilnost, ki edina lahko zanesljivo in trajno prinaša večje gospodarske uspehe in - ustaljene cene. M. LEGAN TELEVIZOR -DARILO DELOVNEGA PRAZNIKA Na dan pionirjev sino imeli akcijo zbiranja starega papirja, izkupiček pa smo namenili nakupu televizijskega sprejemnika za podružnično šolo v Loki pri Zidanem mostu. 12. novembra, ko slavi sevniška občina svoj praznik, smo se zastopniki našega pionirskega odreda odpeljali v Loko. Tamkaj sta nam dva učenca pomagala odnesti televizor v učilnico, kjer so bili zbrani vsi drugi učenci. Predsednik našega pionirskega odreda jim je izročil sprejemnik in jim zaželel veliko prijetnih ur ob gledanju poučnih oddaj. Veseli darila so nam učenci iz Loke pripravili kratek kulturni program in lutkovno igrico. V Sevnico smo se vrnili z zavestjo, da smo dan pionirjev res delavno praznovali, OLGA JURKOŠEK USPEL POHOD Dijaki šokk^ centra za kovinsko stroko iz Novega mesta so letos gjčastili dan r^ubiike s pohodom, iganizirani v Gorjanski in Štajerski bataljon so po brigadah krenili v tri smeli proti St Joštu. Kolone bor-cev-dijakov so v hitrem maršu prispele do spomenika, položile šopke nageljnov in pripravile krajšo mosla-vo. fohod so nadaljevale do dtopič, kjer 90 se na šolskem ^išču pomeri- li s pripadniki JLA iz V. P. 3957 v malem nogometu. Vsi udeleženci pohoda so se v Novo mesto vrnili močno zadovoljni. ^ IZVRSNI SVET ODKRIL ČLOVEKOVO PODVRSTO? „Človek za volanom pomeni že posebno kategorijo človeške vrste. Ta seveda ni po enem modelu, kaže se v neštevilnih inačicah, se pa razlikuje od tipa človeka iz dobe popotnih kočij, pa tudi parne lokomotive," piše dobesedno v poročilu novomeškega izvršnega sveta o prometni varnosti v novomeški občini Vse kaže, da bo novomeški izvršni svet v zgodovini med drugim zapisan tudi kot znanstveni sodelavec v razpravah o razvoju človeške vrste, saj tako rekoč prvi uvaja, če njegove ugotovitve prevedemo v dobro srednješolsko latinščino, izraze: „homo sapiens voknensis" in „homo sapiens locomo-tensis". Pri kočijah je naše jezikovno znanje, žal, že pd-povedah. Ob praznovanju metliškega občinskega praznika in dneva republike so slavili delovno zmago tudi metliški tekstilci. V novem objektu, predilnici, se je 26, novembra zbralo okoli 2(W gostov iz Črnomlja, Trebnjega, Nov^a mesta in Metlike in si ogledalo nove stroje, s katerimi je metliški Novotefa povečal zmogljivost obrata za okoli 350 ton česane vobie. (Foto: Janez Pezelj) Zdravje 76 na Dolenjskem Dolenjska zdravstvena skupnost bo poskušala ujeti slovensko povprečje 75 Kako bo na Dolenjskem poskrbljeno za zdravje v prihodnjem letu, je razbrati iz srednjeročnih razvojnih načrtov zdravstvene^ varstva. Osrednja težnja teh načrtov je, naj bi se v prvih letih približali slovenskemu povprečju za leto 1975, potem pa napredovali vsako leto za 3 odstotke. To*velja tako za obseg zdravstvenih storitev kot za zdravstveno osebje, vendar pa je treba pristaviti, da bo taka usmeritev zlasti na deficitarnih območjih in področjih. V črnomaljski, metliški in delno v novomeški občini predvidevajo v naslednjem letu večje zaposlitve v osnovni zdravstveni službi. V zavodih naj bi se število zaposlenih zdravstvenih delavcev povečalo povprečno za 5 odstotkov. Sicer pa je zapisanp, naj bi se na 745 posteljah novomeške bolnišnice zcfravilo 20.100 bolnikov v 231.000 oskrbnih dnevih. Ob tem regionalna zdravstvena skupnost načrtuje, da sc bo okoli 4.000 dolcnjskili bolnikov zdravik) v drugih bolnišnicali, število Odlikovanja za praznik Priznanja OF zaslužnim ženam — Sedmim odlikovanja predsednika Tita Na proslavi v počastitev dneva republike in mednarodnega leta žena, ki je bila 27. novembra v Kočevju, sta govorila predsednica družbeno-politi* čnega zbora občinske skupščine Zalka Kocjan in predsednik občinske konference ZSM Rudi Orel. V kulturnem delu programa so nastopili: moški pevski zbor iz Kočevja, gimnazijski pevski zbor, vokalna skupina DOREMl in recitatorji gimnazije in osnovne šole. Na proslavi so podelili tudi odlikovanja predsednika Tita, ki so jih prejeli naslednji zaslužni občani iz Kočevja: Anton Janež - red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Srečko Košir in Stane Lavrič - red dela s srebrnim vencem; red za vojaške zasluge s srebrnimi meči Anton Zupančič in Jože Škulj; medaljo dela Mario Kocjančič in medaljo za vojaške zasluge Milka Pbpovič ui Slavka S^a. Proslave so se udeležili tudi delegacija poteatenega mesta Pro kupijo v Srbiji in predstavniki sosednjih občin. ni pa 1 čak) za 116.060. Sj^cia listič na služba novomeške bolnišnice predvideva leta 1976 več kot 103.800 pregledov v štirinajstih specialističnih dejavnostih, ki so detovale že do zdaj. Od letos je odprta ambulanta za plastike in uvedena psihok)ška dejavnost pri nevrotoški ambulanti, na novo sta začeli delati tudi urološka in vari-kološka ambulanta, po novem letu pa se jim bosta pridružili šc dializa in ortopedska ambulanta. V okviru zdravstvenega doma (osnovne zdravstvene službe) bo v splošnih ambulantah 410.000 pregledov, 69.000 pregledov v službi zdravstvenega varstva otrok, 60.000 pregledov v 'šolskih ambulantah, 35.000 v dispanzerjili za žene, 15.000 v službi medicine dela, 22.000 v pnevmoftiziološki službi, 15.000 patronažnih obiskov, 20.000 babiških in 25.000 hišnih obiskov itd. Pol^ t^a predvklevajo, da bodo za prevoz 6.000 bohiikov s sanitetnimi vozili opravili 500.000 km, 140.000 obiskov s 400.000 storitvami pa načrtujejo v zobozdravstveni službi. , , I. ZORAN Al^z Hočevar, fezen 1 znanja 01' s srebrnim o^liCjem zen tega so bila podeljena pri-\ odličjem, ki so jih prejele tovarišice Draga Ser-Justina Sovre, Marija Mihelič, cer. Proslava ob letošnjem dnevu republike v Kočevju je bila zelo lepo obiskana. V prvi vrsti sedi tudi pet letošnjih dobitnic priznanja OF. (Foto; Primci Ker se ljubosumnost razrašča, alkoholik z grobimi, žaljivimi, grdimi, nesmiselnimi in neresničnimi opazkami zbada in muči ženo iz dneva v dan, npr.: - vidim potlačeno posteljo, je že spet bil pri tebi; - k frizerju si ^ zato, da mu boš ugajala; - rumen prt si dala suSt in mu tako dala znak, da grem jaz v gozd po drva; - se mi je zdelo, da je nekaj šmugnilo mimo, zato te ni bilo toliko časa iz hleva, itd. Vse te očitke spremljajo prostaški izraz, kletve, izsiljevanje priznanja itd. IVide tudi do takih absurdnih obdolžitev: - zgarana in grbava, 50 let stara žena ima odnose s sosedovim študentom; - sedemdeset let stara gospodinja hodi v cerkev zato, da zvab^a kaplana; - priletna snažilka se v pisarni vlači z mladim inženirjem. Itd. Včasih (zelo redko) pa se le najde kakšna v tolikšni meri „normalna** DOLENJSKI LIST soproga, da si najde intimnega prijatelja. Kako naj nasploh (v terapevtskem procesu pa še posebej) takšno zadevo ocenimo? Ce izven-zakonski spolni odnosi niso biU škandabzni, potem jih vedno ocenim za normalne, ot>encm pa ugotovim majhno „napako**: zadeva bi bila bolj „spodobna**, če bi se žena poprej razvezala. Žena vendar ni alkoholikova lastnina, od njega nič nima, celo odvraten ji je, zdraviti se noče (oziroma ga do zdravljenja ona ni znala pripraviti), zakaj bi le v nedogled trpela spolno „lakoto**? Seveda to ni pravi izhod, ker žene ne osvobaja. Kot smo že omenili, žene alkoholikov relativno redko delajo „iz-venzakonske izlete**, kajti prek njihovih alkoholičnih mož se je večini teh žena priskutil ves moški rod. Včasih se pojavijo še posamezne iluzije in prividi, ki alkoholikovo bolezensko ljubosumnost sprevržejo v sistematiziran ljubosumnostni blodni sistem, kar pravzaprav predstavlja resno duševno bolezen, ki jr komplikacija alkoholizma. Tako bolan alkoholik je čedalje bolj prepričan o svojih ljubosumnostnih blodnjah, njegova sovražnost tako do žene kot do namišljenega tekmeca raste. Ob ugodni priliki, v pijanosti, lahko vse to bobio, dolgo nakopičeno sovraštvo v divjem efektu izbruhne običajno proti ženi in tck-mecu. (jrožnje, grozoviti prizori, telesne poškodbe, uboji in sadistični umori neredko zaključijo to alkoholno ljubosumnostno situacijo. Dokler se nc zgodi kaj tragičnega, oziroma dokler ne gre alkoholik na zdravljenje ali pa umre, preživlja žena, pa tudi drugi člani družine, pravi pekel. VSI ALKOHOLIKI V ZRELIH LETIH SO LJUBOSUMNI Ko pri skupinskem družinskem zdravljenju v dispanzerskih in bolnišničnih skupinah (er v klubih zdravljenih alkoholikov razpravljamo o bolezenski ljubosumnosti (vpričo žena seveda), ugotovimo, da so bili vsi alkoholiki okoli štiridesetih let in starejši v manjši ali večji meri ljubosumni - brez vzrokov (v smislu ženine nezvestobe). Ampak vzroki so, poleg omenjenih, tudi v naslednjih okoliščinah: Prehodna ljubosumnost je normalna, saj je običajno svojevrsten izraz intenzivnega čustva ljubezni. Kronično Ijubtisumni (v mislih imamo tudi ncalkolK)like) pa so tisti Sergej Kraigher: Da ne bo več izrabljanja vere Proti izrabljanju vere v politične namene in ne proti ven in cerkvi pa je bUo in je tudi danes naravnano vse naše polj* tično in drugo delovanje. Danes je v koordinacijskih odborih republiške in občinskili konferenc Socialistične zveze kakor tudi z drugimi, že vpeljanimi oblikami sodelovanja prek verskih komisij dana možnost vernikom in tudi duhovnikorn, da rešujejo vsa vprašanja, ki nastajajo pri uresničevanju njihovih pravic in pravic verskfli skupnosti, na podlagi ustave in zakonov. Tem načelom smo sledili do sedaj, potrdil pa j||| bo tudi novi republiški zakon o pravnem položaju verskih skupnosti, o katerem je sedaj v teku koristna javna razprava-V njem naj bi bilo tako kot v sedanji zakonodaji, vendar urejeno bolj v podrobnostih, bliže opredeljeno ustavno načelo o ločitvi cerkve od države, ob enakopravnem sodelovanju vernikov na vseh področjih družbenega življenja ^ snovanja in svobodnega delovanja verskih skupnosti na verskih področjih. „ y (Predsednik predsedstva SRS ob odkrivanju spomenika NUi> Mariboru) Franc Šetinc: Birokracija se začne pri majiinein Takšna birokracija se začne pri majhnem. Neko stanovanj sko podjetje grozi s tožbo stanovalcem, pri tem pa mu mar, da v zadevnem bloku že več kot mesec dni ni Človek pri iskanju papirjev, ki jih potrebuje za graditev s novanjske hiše, porabi skoraj ves dopust. Republiški ces inšpektor delavcu nekje pri Škocjanu ne dovoli obnovi^ njegove stanovanjske hiše, čeprav je na bregu nad cesto četudi je jasno, da tiste ceste še najmanj 50 let ne bodo sir in modernizirali. To je birokratski, nečloveški odnos blemov, do nalog, do odgovornosti. Nemalokrat smo p tudi mi, ko v družbenopolitičnih organizacijah precej V. splošno premlevamo probleme in naloge, pri tem . j vidimo dovolj konkretnili tegob ljudi in kolektivov. V na® moralo biti več državljanskega poguma, da bi ^roti po vsakem pojavu neodgovornosti in nemarnosti, ne glede ^ funkcijo tistega, ki ga je treba klicati na odgovornost. (Sekretar iK predsedstva CK ZKS ob odpiranju vinske klet vina v Brežicah) Največja ovira - fforumtlto Doseči moramo, da bo zlasti Socialistična zveza zaživela v naših vaseh, da jo bodo ljudje imeli za bodo zaupali in da ne bo nobenega pomembnejšega dru ^ nega vprašanja, ki ne bi doživelo politične razprave ^ overitve na njenih tribunah. To velja v enaki ^^i, sindikate, mladinsko organizacijo in Zvezo borcev. na primer, morajo postati še bolj delavski, tako da ^ vprašanja, ki bi ga delavci skušali reševati mimo neformalni poti, kar se zgodi, če kaka sindikalna živi preveč formsko, nad delavci, namesto z njimi. Forur**^^ delo je največja ovira za politično mobilizacijo se srečujemo s forumskimi metodami tudi takrat, mezniki mislijo, da ne delujejo forumsko, ker se ' ^jj zavedajo, kako sicer hodijo med ljudi, a jim ne znajo o prisluhniti. (Iz govora sekretarja IK predsedstva CK ZKS ob odpiranjih Slovinove kleti v Brežicah) . Ca ljudje, ki niso sposobni za pravo, gtoboko ljubezen, ampak so v odnosih z ljudmi narcisični, zagledani vase in imajo v mislih le svoje potrebe. Šele po tej splošni opredelitvi ljubosumnosti bomo lahko razumeli globljo pogojenost alkoholikove ljubosumnosti. Kot smo že večkrat omenili, je glavna značilnost alkoholizma spremenjena osebnost, predvsem sebičnost, ki je posledica odvisnosti od alkohola. Alkoholik globoko „ljubi** samo alkohol, nikakor pa ne žene in otrok. Ce bi jih imel res rad, potem bi že davno pusti! alkohol, takrat, pred leti, ko ga je žena v imenu ljubezni rotila, naj se iz objema alkohola vrne k njej. Ni je „ubogal**, odvisnost mu je to onemogočila. Ker je sebičnost „stranski proizvod** alkohohie bolezni, pomeni alkoholiku ljubezen pravzaprav željo, da bi ga ljubili in zanj skrbeli. Marsikateri poskuša celo ženo prisiliti (tudi z grožnjami), da ustreže njegovim željam, da ga ljubi, kljub vsemu, kar je z njo počenjal. Ker pa ga zaradi alkoholičnega obnašanja žena in drugi člani družine odklanjajo, je na vse ljubosumen. Alkoholik je tako sebičen, da sploh nima „pravice**, da bi bil ljubosumen. Ob vsem tem razglabljanju pa se moramo zavedali, da prikazani duševni procesi potekajo pretežno na podzavestni ravni. Skratka: vsega tega alkoholik ne dela nalašč, temveč je njegovo obnašanje posledica „velike ljubezni'* do alkohola. In spet moramo ponoviti nekatere ugotovitve: - alkoholik sc bo obnašal tako, dokler ga okoliščine ne bodo prisilile, da se malo - in vedno samo za krajši čas - „potuhne**. Brž ko pritiski popustijo, se obnaša spet po starem; ' - celotni problem pa se lahko začne (postopoma) reševati šele, ko ga brezizhoden položaj prisili, da se začne zdraviti. Ko se bolezensko ljubosumen alkoholik začne zdraviti (v začetku .treznost in postopno spreminjanje neustreznih vzorcev obnaiinja), kmalu spregleda in uvidi neosnova-nost svojega ljubosumnostnega doživljanja. Ker gre pri sodobnem zdravljenju vedno za družinsko skupinsko obravnavo, se med zakoncema nesporazumi hitro razjasnijo, ko spoznata, da seje bolezenska ljubosumnost razrasla in zastrupljala njune odnose zaradi odvisnosti od alkohola. Ce alkoholni požar ni pri ženi uničil vseh čustev in če zdravljenje v redu poteka, se ljubezen in medsebojno zaupanje lahko spet povrneta, kar je poglavitni pogoj za ureditev spolnega življenja. Toda več o tem kdaj drugič. ZAKAJ SLOVENSKA 2ENA DOLGA LETA PRENAŠA ALKOHOLIČNEGA M02A? Alkoljoliki se pridejo k nam zdravit šele po petih do dvajsetih in več fctih „alkoholičnega staža**- V povprečju so nad deset Ip* kar pomeni, da potrebuje povprečno deset let. pred^ metuje** in se odk>či, da ^ na zdravljenje ali pa se bo V teh ilesetih letih alko^o (asocialnega) obnašanja svojc& mora marsikaj /„n® mož neredko ravna s svojo s sužnjo. Tudi otroci največja ponižarya. Nič ču 1^ je varaždinski psiliiater osnovi svojih znanstvenih že leta 1969 prišel do samo na varaždinskem okoli 1000 žena in 2000 otf di antisocialnega alkohoUCn našanja moža oz. očeta žiVi . rah, ki se lahko : njem v koncentracijskih ] Pbdobne razmere so tudi pr> . j je v Sloveniji alkoholizeni ^iiiJ'j razširjen kot v okolici . Očitno morajo obstojati o ^Qiy\ ki ženo „prisiljujejo**, da vztraja ob svojem možu a Oglejmo si te okoliščine. inh - Do pred kratkim *Pf" mogoče alkolK)likov uspesn^jirjii' ti in poskrbeti za njihovo sko, predvsem pa družbeno tacijo. Takšno stoletno n je vsidralo v zavest in pou jjgJ 1 šega človeka. Nazoren , kustva pa je naš -e- spreobrne, ko sc v sisif. di tega se naše žene n®*® » usodo, brezupno trpijo, o tudi same spremenijo način zbolijo) in nekako jg v' jo*‘ v tem trpljenju. je- mo o tem spregovorili poZ'’®^ ^ Št. 49 (1376) - 4. decembro Sestanek je skkpčen - z ozirom na to, da prisostvujejo nekatere dvolične osebnosti... (Karikatura: Varaždinske vije- Pišece - najbolj urejene Brežiški turistični delavci mislijo za vnaprej Vinjen - kriv dveli smrti vožnja pod vplivom je imela za posledic» pro-^0 nesrečo, ki je zahtevala dve žrtvi. Zato je bU 40-letni ^rvat, strojni tehnik iz Sa-ob^^» pred okrožnim sodiščem »jen na eno leto in pol strogega ne odvzem vozniškega dovolje-^ ^ dve leti in plačito stroškov ^ OBISKALI SMO “ECE LETOVO JAMO lajP^o'^na organizacija ZSMS insta-Nov ^ podjetja Novomontaža iz ^ ^ mesta združuje 36 mladih, obi^ ® počastili dan republike z - «®m znamenite Beceletove ja- je junaško padel narodni ojcflo PaderSč-Batreja, nekaj ** sovražniki mu? • ® zatem po zverinskem vonj^i^PostreliU. Mkdinci iz No-so ob tei pritožnosti po-nuto spomenik venec in z mi-todlp počastili spomin na partizane. Hkrati so se seznamom iz NOB in pome- jiton.^T^s'^olucije za graditev nove in novih družbenih od-letos 30-letnico proslavlja- V. HITI PROSTOR ZA SEVNIŠKO KS krajevna skupnost v *^®nčno dobila svoj kotiček Komunalno stano-podjetja v Sevnici, rala ^^ajevna skupnost mo- *to že v raznih pro- Pri j® ^ glavnem K . posameznih članih sveta ®kv^^ skupnosti. Rešitev v je stanovanjskega podjetja Hi P^®rna, saj prihajajo obča-ja Že zaradi vrste opravil. ^J®vna skupnost bo tam z no-SV-.J lahko zaposlila tudi tajnika. sodnega postopka. 23. marca 1973 okoli 13.30 je vinjeni BranJco Horvat vozil po cesti I/l od Ljubljane proti Zagrebu, fti Dvorcah ie prehiteval neugotovljen avtomobil in zapeljal čez sredinsko črto na levo polovico ceste. Tedaj mu je naproti pravilno po svoji desni potovici ceste pripeljal vlačilec-hladilnik z beograjsko r^istracijo. Horvat je z levim sprednjim delom avta silovito trčil v levi sprednji del vlačilca, tako da je vlačilec zanesk) z desne na levo stran ceste in po nasipu navzdol. Vlečno vozilo se je odtrgalo od hladilnika in se prevrnilo na streho. Pri tem sta se smrtno ponesrečila voznik vlačilca Hristo Ata-nasov in njegov sovoznik Petar Stav-rev. Na seji upravnega in nadzornega odbora občinske turistične zveze Brežice, kije bila 25. novembra, so sprejeli zaključne račune za leti 1974 in 1975, razpravljali o programskih izhodiščih in novih pravilih zveze ter evidentirali kandidate za bodočega predsednika, podpredsednika m tajnika. Upravni odbor naj bi v bodoče štel 15 do 17 članov, za občni zbor pa bodo včlanjena društva poslala 29 delegatov, 14 delegatov podpornih članov, hortikulturno in karnevalsko društvo pa po enega delegata. V tefanovanju za najbolj urejen kraj v občini je tokrat zm^alo društvo iz Pišec, ki prejme diplomo in 1000 din nagrade. Ustrezni diplomi in 800 oziroma 500 din prejmeta za drugo mesto Čatež in za tretje Bi- zeljsko. Na občnem zboru bodo podelili tudi turistične znake TZS, priznanja in pohvale turističnim de tovnim organizacijam in posameznikom. Na omenjeni seji so spr^ovorili tudi o predvideni ustanovitvi Posavske turistične zveze, ki naj bi imela sedež v Brežicah, o preusmeritvi dejavnosti in reorganizaciji občinske zveze, o turistični taksi in drugem, denimo o tem, da je tudi v turizmu veliko pomanjkanje kadrov. Ker pa deto sloni na amaterizmu, so doseženi uspehi zadovoljivi. O perečih Kilometre dolgo pokopališče Res je, da ceste pri nas vsako leto pobirajo zelo velik krvni davek, da je že marsikomu v zemčkani phčevi-ni umrl drag človek, da so ceste že skoraj nekakšna pokopališča, vendar je čisto odveč, da ceste kinčamo z venci, križi, cvetjem in svečami Tudi drugod umirajo ljudje, a ne postavljamo lari-žev, vencev in sveč. Smešno bi bik) videti vse to mrliško okrasje, denimo pred bolnišnico ali pred stanovanjskimi hišarni Kako, da smo ravno za ceste tako navdušeni? Mar zato, ker se po njih prepelje veliko ljudi in jim moramo svojo žalost postavljati pred nos? Zgledi vlečejo, iz posameznih primerov nastajajo navade, iz navad pravilo. In tako se bomo morda nekega dne namesto po cesti peljali skozi kilometre dolgo pokopališče. Naši predniki so znali vsaki stvari najti primeren prostor: za mrtve in počastitev njihovega spomina so izbrali pokopališča, Mi pa, vse kaže tako, ne poznamo več ne mere ne okusa. Tudi premislek o tem, da tako obeleženi kraji spodbujajo voznike k previdnejši vožnji, ne vzdrži zdrave presoje. K pravilni ter s tem varni vožnji nas usmerjajo pro-memetna pravila in prometni znaki. Drži pa tudi, da je varnost vožnje predvsem v nas samih, v naši zrelosti in premišljenosti. K temu pa nas venci ob cestah ne bodo pripeljali M. M. Novo mesto Za pravilnejši odnos do dela ^ Jugoslavije prizadeva-gospodarjenje, Hjj 'n učinkovito ustvarja-d r»dročjih, da bomo vili skupnosti zagoto- iirnugodnejŠe življenjske Z eno besedo: odločili 2a korenito stabilizacijo Oospodarstva. Že nekaj mnogo pišemo o stabi-ukrepih. Tudi v naši organizaciji. Lahko za-da snK) doslej v svojih H^j^'^anjih uspešni. To pa ne da lahko pri svojem ^islr Nasprotno! *^ko ' ^^ati še uspešnejši pri It izmed teh načinov, smo postali bolj po-je i! v preteklih tednih, ^^•^8 proti nedelavnosti, ^ajedalsko izčrpuje del na-dohodka. S tem zmani- TOZD hitreje znebili zastonjkarjev, malomarnežev in lenuhov. O tem je pred kratkim govoril tudi tovariš Stane Dolanc, ko je dejal, da je veliko naših problemov nastalo in še nastaja zaradi tega, ker se pri nas premalo dela, ker je še vedno precej neodgovornega vedenja, nediscipline ipd. To velja tako za tovarne kot za vse vrste administracije ter za komunalne in uslužnostne dejavnosti. Ob nekoliko natančnejšem pregledu bi tudi pri nas našli očitne primere nedelavnosti, „sezonske bolezni" (ob setvah, košnji, trgatvi) itd. Sicer pa, koliko in kako kdo dela in kdo zabušava, najbolje vedo delavci sami, vendar se o tem redko javno in odkrito govori ter obsoja tiste, ki si prilaščajo nezasluženi dohodek. Tako piše glasilo Ko^-munist v enem svojih uvodnikov. Pisec istega uvodnika meni, da ni pomanjkanje poguma vzrok molku pridnih in poštenih delavcev ob pojavih za-bušavanja. Vzroke je treba iskati tudi drugje. Vse preveč so osebni dohodki odvisni od formalne izobrazbe delavcev. To pomeni, da je dovolj, če nekdo doseže neko izobrazbo, zasede dovolj kupcev, je bil v petek, 28. novembra, teežiški sejem kaj slab. Rejci so raipeljali v prodajo 290 pujskov in 17 nad tri mesece starih prašičev. Rro^li so samo 146 živali; pujski so veljali 25 do 26 dinarjev, nad tri mesece stari prašiči pa 20 diiarjev za Ingram žive teže. že poročali, zvezni izvršni svet sklenil, naj bi uvozili 55 tisoč ton krompirja, za kar je denar že zagotovljen. Ostane seveda vprašanje, kaj bo s povračilom razlike tistim kooperantom, ki so oddali krompir po prvotno dogovorjenih cenah, neprimerno nižji od sedanjih. Izvršni odbor poslovne skupnosti za krompir ni mogel storiti kaj več kot priporočiti kmetijskim organizacijam, naj bi iz svojega dohodka izplačale vsaj del teh razlik in tako delno le dale priznanje tistim dobrim kmetom, ki so resno jemali prvotni dogovor. M. L. Sončni žarki imajo iz dneva v dan manj moči in ko poskuša-jo obuditi v življenje že zaspale korenine dreves, jim ne uspe več. Vse, kar ustvarijo v mrzlih dneh, so neponovljive senčne risbe. Na sliki: jesenski motiv z behkranjskega Suhorja. (Foto: Janez Pezelj) „Spet smrt pod traktorjem.'* „Traktor ga je. “ „Dva mrtva pod traktorjem.*' -To je nekaj letošnjih naslovov v našem listu, to je nekaj opozoril, kakršnih Dolenjski list pred desetletjem sphh ni poznal Krvav in krut je davek, ki ga plačujemo napredku, bolje rečeno neznanju, podcenjevanju nevarnosti, neprevidnosti, nepremišljenosti Zaradi okoliščin, v katerih mora dehti, se traktor kaj hitro lahko spremeni v morilca. Premnogokrat je začetno veselje ob nakupu traktorja, najboljšega kmeto-' vega hlapca, zamenjala žalost zaradi nesreče. Nesreč s traktorji je mnogo preveč; samo letos se število mrtvih že bliža 50, da poškodovanih ljudi in materialne škode sploh ne štejemo. Slovenski krvni davek, ki ga pri- Traictor mori naša pohod mehanizacije, je neprimerno večji kot recimo na Švedskem, čeprav je tudi tam hribovit, razčlenjen teren. V tej nordijski deželi se ena smrtna nesreča s traktorjem dogodi na 5.000 traktorjev, pri nas skoraj desetkrat toliko(! j. Res ni potrebno, da bi nas šele nove nesreče iztreznile in prisilile, da bi storili kaj več za vzgojo in varnost pri uporabi kmetijskih strojev. Ta misel je vodila zakonodajalce, da so pred kratkim uvedli tudi posebno dovoljenje za vožnjo kmetijskih traktorjev, ki doslej ni bilo potrebno, če voznik ni vozil na javni cesti Ta ukrep ni nikakršna birokracija, kot bodo najbrž spet rekli nekateri, temveč prvi korak k izboljšanju zares nevzdržnih razmer - in k odpravi ali vsaj omilitvi tragične bilan-C€. M. LEGAN „Nikoli ne veš, kaj bo”... Blizu Kvasice sem od daleč opazovala na njivi žensko z otrokom, ko je pulala repo in jo metala na kupe. Zdek> se mi je, da zadovotoo kramljata. Tu in tam je ženska posebno veliko repo pogledala, ^eden n k vrgla od seb<^ Ce|vav se je kar naprej sklaiqala m dvj^la, videti pa ni bila več mlada,'je to delala hitro, kot mlado dekle. Bila je Flekova Lojzka, ^spo-dinja s Tanče gore, s seboj pa je imela 5-letno vnukinjo Lidijo. - Kako kmečka žena danes živi? Bi mi povedali vaš primer? - sem n vejala potem, ko sva poikusfli sočno re^ s prijetnim okusom. Malce je skomignila z rameni: ,,S^ moj primer ni nič posebnega, če pa želite, povem.“ „h:i nas smo bili že od nekdaj kmetje. Sem s Tanče gore in tudi po poroki sem ostala v vasi. Imamo 18 hektarov zemlje, večina je to Ij, nekaj vinograda, nekaj pa puKe. Dve hčerlu imam, obe poročeni. Ena je v Metliki, druga doma. Mož je bolehen in ne more več delati. V glavnem sem za vse sama. Popoldne mi mladi, ko prklejo iz službe.* - Je pri vas vsa zemlja obdelana in kako jo obdelujete: po starem, z motiko in rokami ali s stroji? „Četudi težko, obdelamo vso zemljo, ki je sposobna roditi. Imamo pa razne stroje: traktor, žetverK) napravo, kosilnico, žago. “ „Stara mama, avto si pozabila našteti," je Flekovo popravila vnukii^, ki najbolj ceni vozilo. - iGm prodajate pridelke? Morate sami iskati kupce? “ „Izdelek iz vinograda v glavnem prodamo in imamo že stalne stranke. Prodamo tudi krompir pa vsako leto 2 telici in okrog 6 prašičev. Stalno oddajamo mleko. Živina gre na sejem, ostak) pa prodamo, kamor pač moremo, uni smo prvič sadili kumare in peso v kooperaciji z zadrugo, letos ne več. Nismo zmogU tera dela, ker so njive oddaljene. Bolj se izplača mladim hoditi v službo, popoldne pa kmetovati, kolikor pač moremo. S kumarami pa je veliko dela.“ - Kakšno se vam zdi življer\je - danes, če ga primerjate s časi, ko ste bili mladi? Saj ste ves čas živeli v isti vasi. .. Fldcova Lojzka z vnučko „Se ne da primerjati. Ko ie človek mlad mu je lepo, če je se tako hudo. Nismo bUi ravno siromašni, ampak včasih še črnega kruha ni bilo. Danes se po vasi bel kruh valja na več krajih. Ni nam hudega. Moram reči, da kar dobro živimo, seveda pa človek ni nikdar zadovoljen. Kdor dela, lahko dobro je in ima lep dom. Slabo za kmeta je le to, da garaš in gMaš, pa nikcmr ne veš, če bo kaj iz tega. Toča ali deževje lahko vse uničita.“ R BACER Voda v bazenu v Črnem potoku je bila še pred dobrim letom (od takrat je ta slika) onesnažena* ^ pa je že popolnoma čista. Zato bodo del tega velikega bazena že prohodnje leto še pregradiB ^ urei^ pravo kopališče. (Foto: Primc) Novo kopališče iz starega bazena^ Mladi iz Črnega potoka skrbijo za napredek svoje vasi — Urejanje kopališča Precej velik zbiralni bazen oziroma kar manjše jezero imajo v Črnem potoku pri Kočevju. Uredili so ga pred vojno nekdanji Kočevarji, po vojni, pred kakimi 20 leti, pa so ga sedanji Čmopoto-čani okoli in okoli zabetonirali, naredili jez in zapornico ter korito za napajanje in še drugo za pranje. društvo Livold ima v Črnem ^ ■ gasilsko desetino. ^ Žal pa je bila voda v tem bazenu pogosto onesnažena, ker se je v potoček, ki dovaja vodo v bazen, stekala gnojnica in greznice ZKGP v Zajčjem polju. Tudi živina ZKGP, ki se je v potočku napajala, je onesnaževala vodo. Pred nekaj leti so vodstvo vaškega odbora prevzeli mladi in se zagrizli v delo na vseh področjih, tudi pri urejanju bazena, in uspeh ni izostal. Z deh v tujini se je vrnil tudi Viktor Lavrič, kye zdaj predsednik vaškega odbora. Ta je o načrtih v zvezi z bazenom povedal: „Že približno leto dni ZKGP ne napaja več živine v potoku. Tudi greznico čistijo. Zato priteka v naš bazen čista voda. Letos poleti so se v bazenu že kopali otroci. Zdaj nameravamo del sedanjega velikega bazena prezidati tako, da bomo dobili za kopanje manjši bazen. Očistili mu bomo dno in ga spodaj obtožili s kamenjem, da ne bo blata. Uredili Letošnji pridelki Več koruze, manj krompirja in sadja — dobra grozdna letina in rekordna letina orehov Republiški zavod za statistiko objavlja v 11. številki svoje redne publikacije „Družbeni razvoj SR Slovenije** naslednje podatke o pričakovanih pridelkih koruze, krompiija, sadja in grozdja: KORUZA. Letos je bilo zasejanih v Sloveniji 56.000 ha koruze ali dobrih 3 tisoč več kot lani. Prvič se je zgodilo, da so bila koruzna polja večja od pšeničnih. Sodijo, da smo pridelali 220 tisoč ton koruze, kar je dve tretjini vsega potrebnega koruznega zrnja. Povprečni pridelek vseh slovenskih pridelovalcev znaša letos približno 38 stotov, od t(%a na družbenih gospodarstvih 51,4^ na zasebnih pa 36 stotov koruze na hektar, najvččji donos so imcb v novMoriški občini: 70 stotov na ya. Krompir. Po sedanjih ocenah je letošnji pridelek krompirja v Sloveniji za 24 odstotkov manjši od lanskega. Na površini 41 tisoč hektar- 1’ev smo pridelali 45 tisoč vagonov krompirja. Tako slabe letine nismo imeli ze od leta m952, če izvzamemo izjemno slabo 1972. leto. Prav tako je bila letošnja površina, na kateri smo asadili krompir, najmanjša v vseh povojnih letin. Po oceni statističnega zavoda so zasebni kmetje pridelali letos približno 110 stotov, družbena gospodarstva pa m70 stotov krompirja da yektar. SADJE. Lanskoletnemu dobremu pridelku jabolk je letos zaradi različnih vzrokov sledila slabša letina: računajo, ža smo pridelaU komaj 36 tisoč ton jabolk, ^r je 46 odstotkov manj kot lani. Tudi pridelek hrušk, ki znaša 11 tisoč ton, je a m9 odst. slabši od lanskega. Prav tako smo pridelali manj češpelj in sliv - 3700 ton ali samo o9 odst. lanskoletnega pridelka, samo v letini orehov smo da boljšem, saj znaša letošnja letina 1.600 ton ali 74 odst. več kot pni. GROZDJE. Pridelek znaša 90 tisoč ton ali 14 odst. več kot lani. Letošnji pridelek je tudi večji kot znaša mO-letno povprečje. Največji pridelek grozdp po vojni smo imeli leta m958 (1j4 jisoč tpn), a najmanjšega leta 1953 (35 tisoč ton). bomo tudi okolico. Ta dela se bodo začela predvidoma aprila ali maja. V glavnem tomo vse, tar bo le mogoče, opravili s prostovoljnim deksm. Računam pa tudi na pomoč krajevne skupnosti oziroma sveta krajevnih skupnosti. Nekaj bomo prislužili sami še tako, da bomo spet organizirali kakšno veselico." V svoj bazen pa so vtožili Crno-potočani tudi že ščuke, linje in rde-čeperke, vsaj tako smo zvedeli pri domačinih. Vendar kljub bistri vodi nismo videli nobene ribe. Verjetno se zadržujejo v tistem delu bazena, ki je teže dostopen in kjer imajo mir. Seveda uporabljajo vodo iz bazena tudi v primeru požara. Gasilsko zadružniki IN KIT Do 15. decembra bodo ma zaključeni zbori zadfU^^jo ribniški občini, na katerih * j( člani KZ tudi o predtogu> ^ .j^jo KZ Ribnica združila v ses» organizacijo združenega y V (kmetijstvo, industrija, ^go to SOZD se bodo predvidoija 5)j( žile med drugim tudi mlekarne. Agrokombinat dolenjske kmetijske zadruge Lfjv Nadalje bodo na zborih Ijali o delu zadruge in nov v zadnjih dveh letih ter za naprej, rotrjevali jbo** dkiate za delegate občne^ ^ KZ in kandidate za ostal upravne organe zadruge. Pridelovalci dolenjskega cvička Odbor društva vinogradnikov v Novem mestu je dni sklenil, da bosta ocenjevanje in razstava dolenjs^^^ cvička v marcu 1976, torej v mesecu, v katerem je Lo ta tradicionalna prireditev. Vse vinogradnike, ki namer^ ^ dati vzorce pristnega dolenjskega cvička v ocenjevanje bodo z njimi nastopali na razstavi, obveščamo, naj pripravijo že v začetku februarja. Zbirali jih bodo P°. ^ niki društva vinogradnikov - vsak na svojem krško-gorjanski vinorodni okoliš pa jih bo zbiral kombinat v Krškem. Kmetijski nasveti Ven z lenuhi in hiravci! Skokovito naraščajoči stroški zadnja leta bolj kot ^ silijo vinogradnike, da iščejo „notranje rezerve4* - ^ gn*. S; pocenitev pridelovanje in izboljšanje kakovosti pridelka* njih, še zdaleč ne tako nepomembna, kot so svoj čas^m^ odprava nedonosnih mest v vinogradu, izkoreninjenje ntf in tako imenovanih trt - lenuhov. , p V starejši strokovni literaturi je komajda kje mogoče Lp- ^ brati o tem, kar je posledica podcenjevanja vpliva nepro jjj j? ^ sadilnih mest v vinogradu. Podatki in ugotovitve, 1 dr. Colnarič z višje agronomske šole v Mariboru, K jeio, da trpi vinogradništvo zaradi tega veliko ^ da je vredno temu vprašanju posvetiti mnogo več pozorfl Ne zaman: eno mesto prazno hiravega trsa ali trte " stane vinogradnika po lanskoletnih cenah in stroških m • yjOj kot 23 dinarjev. Ce tako trto v vinogradu trpimo sK .afjP rodno dobo, denimo 40 let, nanese škoda skoraj 13 dinarjev. Da ne gre za malenkosti, dokazuje ocena, po Ka naših vinogradih povprečno vsaj ena petina praznih me ^ ko izgubljenega dohodka torej. \ Hiravci in lenuhi v vinogradu ne bi smeli imeti prost jv jj. pak ravnajo tisti vinogradniki, ki jih v vinogradu ^ njihov račun pa pretirano obremenijo sosednje trte, m« bodo one popravile izgubo. Pretirano obremenjevanje prinaša prezgodnjo izčrpanost trte in slabšo kakovost p ^ Najmanj, kar je treba narediti, je — iztrebiti nedonos ^ jt zakaj bolje je prazno mesto kot pa nerodoviten trs, 10 treba obrezovati, škropiti, od njega pa ni nobene koristi- Na vse to je potrebno misliti zlasti pri napravi novega ^ ^ Da bo v vinogradu kar največ rodnih trsov, sadimo ^ ^ cepljenke, jih dobro negujemo, ne prehitro in ne prfve. ^ menimo, varujemo pred poškodbami, škodljivci in b°. ^ prazna mesta pa čimprej posadimo z novimi cepljenkam1^ lfl nih zbral DOLENJSKI LIST Št. 49 (1376) - 4. decembjS KOROŠKA ANES ■- • --'Vi,.-' prepovedono vietato tumore Dr. Mirt Zwitter Andrej Kokot Koroški Slovenci so našli v Jakčevih delih veliko oporo pri svojem vztrajanju. Na posnetku z dolenjskega umetniškega večera v Auli slovenici (od leve): Miha Baloh, Božidar Jakac, Lado Smrekar. Kjer „MARNVAJO PO SVOVENJE” 'f jQ{i^|*^tanija, Korotan, Koroška, ko-gfad ^^°venci, Gospa Sveta, Krnski ’ ^®žji kamen, plebiscit, 7. člen pogodbe, dvojezični napisi, ^ank ^ preštevanje manjšine, centr° za pravice. Skon- ^ ^ nekaj drugih besed, ki v logičnem zapo-*^tvor t • ° Povedo vse ali nič, sem po Jake grafične razstave Božidarja Ieuj„?.y slovenici in nastopu do- ^bot P®^^ikov, ki mu je sledil, tisto ren5 ?’ novembra, sedel v konfe- slovenske zadružne hiše, posrgjv Paulitschstrasse - v ne-lovp, ^Hžini vrvečega središča Ce-|a.koto§ke prestolnice. spiQti'^^’ bi zdaj, ko sem sedel na- rojjjii znanih predstavnikov ko- dr. Mirta Zvvittra, ®^^^nika Zveze slovenskih za-Veui_ in upravitelja Aule slo- Slovg’,^^ Andreja Kokota, tajnika negj prosvetne zveze ter prizna-z njim z onstran Karavank, in se 5eni j^^SOvarjal kot tovariš s tovari-Vse^ ka ^ bratom, dobil servirano korojK.l dopolnilo mojo vednost o »tiskih Slovencih, se je zdela v tisti dar pa^. ^som precej nesmiselna, ven-iaiia koncu dobro popla- darig' .®^ni preganjalec čas pa ven-% se^- J da bi v pogovoru lah-kakšno drugo področje PODrn-tisto, za katero smo se bili dogovorih. AULASLOVENICA- ^•^ovacnica zavesti Kospo^^^^i smo torej predvsem o deloy ®*^ko-kulturnem življenju in koroških Slovenc#^, in ker '' kateri je Aula slo-*^8ovor vprašanje iskalo prav v zvezi s to aulo. "Aulo povedal: ^ (to • ^‘^''eriica — slovenska dvora-^ilo smo ji dali zavestno, da ni . “eba bnicofj „o«; *a)jg izpisati dvojezičnega napi- stransld produkt naše ■'aj zadružne stavbe. Rekli smo, '**''6lik ?^orovanjem. Ker zborovanj Pra^jj ® in bi bila dvorana precejkrat ’^o se odločih, dajo dotlej, ^roški Slovenci ne dobimo •Hokulturnega doma, uporabIja-|^Vhq ^ kulturne namene - kot raz-Aula slovenica si je da-posredovati izključno jugo-slovensko umetnost -2^?j®kom in večinskemu narodu, smo imeli tele prireditve; ob u mesecili letošnjega le- Saj ° kiparskih del Aleksandra Opernega pevca iz Maribora j® pri nas gostovala tudi mari-9P®ra), sledila je predstavitev grafika Janeza Boljke, nato , prireditev brez razstave, na- ''i niladini. Tu bi rad pripomnil, ! ^edj^.^^o v Celovcu na srečo svojo \e|? ~ državno gimnazijo za Ker dela po avstrijskem 'PoM^^Crtu, dobijo dijaki le splošen ^ svetovno umetnost, kar pa ^^o ne zadošča. Vpogled v za-jugoslovanske in še posebej I^.Ke umetnosti naj bi dobili tu. S * krepili samozavest naše mladi- ne v tem smislu, da se splača biti, tudi na Koroškem, zaveden član slovenske narodne skupnosti. Zato smo še posebej želeU, da bi imeli v avli tudi sistematična predavanja o razvoju slovenske umetnosti. V ta namen smo že povabili strokovnjakinjo iz Narodne galerije v Ljubljani, ki je predavala o slovenski umetnosti. Večer je obogatil naš pesnik Andrej Kokot, ki je svojo poezijo delno predstavil sam, delno pa so mu jo recitatorji. Prireditev je bila lepa povezava med umetnostjo, ki se jo da videti, in umetnostjo, ki jo doje- . mamo z ušesom. Sedanja razstava, razstava del Božidarja Jakca, je za nas izredno doživetje. Mislim, da o tem umetniku ni treba posebej govoriti, saj je vsem Slovencem dobro znan, da ne govorim posebej o vas, Dolenjcih. Kljub temu naj dodam, da ga je nam še posebej približal prof. dr. Luc Menaše s svojo navdušujočo, edinstveno uvodno besedo, Če Menaše pravi, naj bi v Jakcu ne gledali samo velikega umetnika, ampak naj bi bil tudi zgled za vztrajno in neupogljivo delo na tej naši zenilji, je bil tudi otvoritvi razstave sledeči program Dolenjskega kulturnega festivala iz Kostanjevice za vsakega koroškega Slovenca tole naročilo: Vztrajajmo! Morda je tale pogovor z vami tudi priložnost, da se javno zahvalim dvema za požrtvovalnost pri pripravljanju Jakčeve razstave in ki jima gre glavna zasluga, da smo to prireditev imeli in umetnike spoznali še pred koncem leta. To sta profesor na slovenski gimnaziji Janez Tehovnik in Miran Zwitter, moj sin.“ VEZI Z DOLENJSKO -TRADICIJA O kulturno—prosvetnem življenju koroških Slovencev kot o pogoju za njihov narodnostni obstoj je razpredal razmišljanje Andrej Kokot, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. „Naša zveza,“ je dejal, ,4ma vzpostav-* Ijeno sodelovanje z več kulturnimi ustanovami v matični domovini, -česar, mislim, ni treba posebej poudarjati. Med temi je tudi Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici, s katerim — in to bi rad še posebej podčrtal - sodelujemo že kašnih deset let. Njegovi igralci so biU pri nas z znano Žižkovo Miklovo Zalo, ki jo je režiral Lado Smrekar, koroški avtorji pa smo brali svoja dela v Kostanjevici. Vesel sem, da je obisk literatov iz Dolenjske sovpadel z razstavo mojstra Božidaija Jakca. Posebno me veseli, da se ja to zgodilo v Auli slovenici, saj je pomenil prav ta dogodek tudi začetek sodelovanja med Aulo slove nico in Slovensko prosvetno zvezo. Slovenska prosvetna zveza vključuje 25 slovenskih društev od Zile do Pliberka. Dejavnost je zlasti na pevskem in dramskem ^dročju, žive pa so tudi druge oblike, denimo predavanja. Živi to, kar je možno zaobjeti v oblike današnjega amaterizma. Delo je odvisno od idealistov, ki pa jih je, žal, malo, zelo malo. V pcvskili zborih je nad 350 pevcev in pevk, ki širijo slo- vensko, koroško narodno in umetno pesem. Petje je namreč naše najmočnejše kulturno izrazno sredstvo. Živa je literarna dejavnost. O njej ne bi dosti govoril, saj nas poznate, predstavili ste nas v Dolenjskem listu oziroma v Dolenjskih razgledih. Slovenska prosvetna zveza priredi na leto tudi vsaj po eno gostovanje slovenskih vrhunski ansamblov: opere. Slovenskega narodnega gledališča. Slovenskega okteta in drugih. Imamo stike še z drugimi kraji, na primer s Slovenjgrad-cem in Mariborom.“ DOTACIJE OBLASTI' SO MAJHNE Z grenkobo pa Kokot ugotavlja: „Naša društva životarijo, kajti dotacije deželne vlade so malenkostne. Slovenska prosvetna zveza dobi na leto borih 50.000 šilingov. Krajevna prosvetna društva dobijo, če imajo občine proračun, največ 3.000 do 5.000 šilingov. Ob posebnih jubilejih, kot je bila proslava Andreja Šusterja-Drabosnjaka v Vrbi, gre društvu kakih 3.000 šilingov. Za prireditev, na kateri sodeluje 160 ljudi, je taka dotacija krajevnih ali deželnih oblasti več kot sramotna. Naj dodam, da daje precejšnjo pomoč naša matica, in sicer v okviru skupin, ki pridejo na Koroško.“ Pomembno kulturno poslanstvo lahko opravi knjiga. Za to skrbi tudi Slovenska prosvetna zveza. Kokot pravi: „Vsako leto izdamo koledar v nakladi nad 1.000 izvodov. Skupaj s knjigami Prešernove družbe ga pošljemo za 60 do 70 šilingov. Zato je to v pravem pomenu besede knjižni dar našim ljudem. Knjige ljudje bero. Kadar smo s koledarjem pozni, nas zasipavajo z vprašanji, kaj se je zgodilo, da ga še ni.“ ŠKOFOVO PISMO OVIRA S prostori za kulturo pa je tako kot še marsikje na Dolenjskem. ,J3ruštva jih skoraj nimajo, odvisna so od občinskih hiš, druge dvorane pa jim niso vselej odprte. Pri tem naj omenim, da za Slovensko prosvetno zvezo,“ poudarja njen tajnik, ,M vedno velja tisti škofov odlok v zvezi z ekskomunika-cijo koroških Slovencev. Še pred dvema letoma smo dobili pismo, naj se ne poslužujemo ostalili (cerkvenih) dvoran, to pa zato, ker ima škofov odlok našo zvezo za politično organizacijo. Kar zadeva cerkvene dvorane, je vse v rokah krajevnih župnikov. V Škocjanu, kjer je zaveden in odločen župnik, za slovenske kulturne skupine ni ovir, žal pa ni povsod tako. Rad bi omenil razmere na Radišah, kjer je naše najbližje in zelo aktivno društvo. Ima tri pevske zbore, glasbeno sekcijo, dramsko sekcijo, mladinsko skupino in instrumentalni ansambel. Dela v zapuščenem hlevu, kljub takim razmeram pa vztraja, saj se vsi zavedajo, da se bodo kot Slovenci lahko obdržali le. Če bodo kulturno aktivni.“ Dolgoletna želja koroškili Slovencev je lasten kulturni dom v Celovcu. V ta namen so lani ustanovili društvo Kulturni dom. So pa naleteli na ovire. ,,Zemljišče smo imeli v središču Celovca, na zelo lepem kraju, ko pa je stvar prišla v javnost,* pojasnjuje Kokot, ,,je celovški župan takoj spremenil namembnost zemljišča. Kaže, da kulturnega doma tam, kjer smo si ga zamislili, ne bo, zadeve pa se bodo še vlekle, ker bomo najbrž šli v pravdanje. Upamda bo naša akcija na koncu koncev uspešna, da bomo naposled prišli do takega doma in v njem imeli vsaj polpoklicno gledališče, poleg tega pa spravili tudi študijsko knjižnico Slovenske prosvetne zveze. Knjižnica ima že lep fond knjig in potujočo knjižnico, ki v sedanjih razmerah prav dobro deluje. Potujoča knjižnica ima osem kovčkov knjig, ki jih občasno menjavamo z drugimi. Ze prej sem omenil, kako naši ljudje radi jemljejo knjigo v roke, dodam pa naj še tale podatek: na Selah, ki štejejo vsega okoli 150 prebivalcev in kjer deluje društvo Košuta, so v enem polletju prebrali kar 600 knjig. Ali ljudje knjige bero ali ne, je odvisno od človeka, ki jim jih ponuja.“ ZAKAJ BREZ SLOVENSKE TV? V veliko pomoč pri širjenju kulture in utrjevanju slovenstva bi bila nedvomno tudi slovenska televizija. Kako je s tem? ,,Slovenske televizije nimamo,“ ugotavlja Kokot. „Oddaje slovenske (ljubljanske) ali jugoslovanske televizije gledajo l^iko samo nekateri v Podjuni in nekateri v Celovcu. Tega je tako malo, da je komaj vredno omembe. Slovenska televizija je nedvomno ena najpomembnejših današnjih potreb koroških Slovencev. Poskušali smo na mnogih mestih, pa do zdaj hi bilo uspeha. Slovensko televizijo zlasti zahtevamo od avstrijske republike, ki je za svojo manjšino na Spodnjem Tirolskem to zadevo že zdavnaj uredila in postavila oddajnike tako, da lahko v Italiji živeča ne^ka manjšina posluša televizijski program v svojem jeziku. Pripomnim naj, da je Avstrija postavila svoj oddajnik na Dobraču in s tem presegla mednarodne dogovore. Mislimo, da bi morala naslednji korak storiti Slovenija in postaviti na to območje svoj oddajnik, ki bi pokrival slovenski del Koroške. Prepričan sem, da bi zvečer spremljal slovenski program tudi tisti, ki se zunaj svojega doma boji biti Slovenec. Slej ko prej bi slovenske oddaje krepile narodno zavest pri naših ljudeh, poleg tega bi se poslej lahko vsakdo sam tudi prepričal, kaj slovenski narod kulturnega premore in zna.“ DR. ZVVITTER: „NACRNO ZAPOSTAVLJENI'^ „Ker je že Andrej Kokot omenil potrebo po kulturnem domu na sončnih Radišah, bi hotel k temu pripomniti še tole,“ je skoraj v knjižni sloven- ščini pristavil dr. Mirt Zwitter: , J4a RadišaJi smo slovenski zadružniki ustanovili — po enaindvajsetih letih čakanja — samostojno slovensko kreditno in blagovno zadrugo. Tudi dejstvo, da smo morali tako dolgo čakati na dovoljenje, je ena od oblik načrtnega zapostavljanja in zatiranja. Ko smo namreč imeli dovoljenje za to zadruge že skoraj v rokah, si je gospod fin?n-čni minister dr. Hannes Androsch vzel ta odlok na svojo osebno ministrsko mizo in še enkrat več kot šest mesecev in pol potreboval za odločitev, ali v kraju z 860 prebivalci dovoli takšno slovensko gospodarsko ustanovo. Zakaj omenjam to? Zato, ker upam, da nam bo tudi na Radišah uspelo povezati dve potrebi. Posojilnica namerava v tem, že odkupljenem župnijskem hlevu spodnje prostore, kjer je zdaj ,Jculturna“ d^vorana, spremeniti spet v to, kar so bili — v hlev, zgornje pa v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in domačim kulturno—prosvetnim društvom preurediti v kulturno dvorano. V spodnjih prostorih bodo poslej kmetje spravljali umetna gnojila, v zgornjih pa bodo prireditve. V tem gre torej za povezavo med kulturno in gospodarsko dgavnostjo, ki jo imam v jnislih.“ „Da bodo vse te težave še bolj razumljive,“ je na koncu pristavil dr. Zwitter, „naj se še enkrat povrnem k naši avli. Ne morem drugače, kot reči to, da smo se celih petnajst let in pol dobesedno pretepali za dovoljenje, da smemo na stavbišču, ki je že iz časov Andreja Einspielerja slovenska last, torej skoraj 200 let, postaviti za svoj denar in brez vsakršne druge pomoči, podpore ali kredita javnosti ali deželnih oblasti svojo zadružno centralo. Ko smo stavbno dovoljenje in dovoljenje za rušenje dveh starih hiš malone imeli že v žepu, se je v celovškem mestnem svetu zgodilo nekaj, česar ni mogoče pozabiti. Stari in novi nacisti v tem svetu so ob izreku nam potrebnega dovoljenja najprej zapustili dvorano , potem pa nahujskali vzhodnega in zahodnega soseda, da sta po rušenju ustavila že začeto gradnjo in zadevo zavlekla še za pol leta. Tako je boj za to, da smemo graditi, trajal nič manj kot dvanajst let. Ne bi želel društvu Kulturni dom, da bi zašlo v tako dolg boj, treba bo iskati hitrejše in učinkovitejše rešitve. Slej ko prej pa mislim, da smo ol otvoritvi Jakčeve razstave pravilno izrekli besedo, ki jo čutimo ob umetnikovih stvaritvah. Že na otvoritvi sem dejal, da je vse gospodarsko delo — in taico mora biti - pri nas na Koroškem posvečeno v prvi vrsti dviganju zavesti, samozavesti in narodne zavesti našega človeka. Lepo je povedal pesnik Alojz Gradnik, ki ga koroški Slovenci še posebej čislamo, saj tudi on izhaja iz obmejnega, danes zamejskega slovenskega ozemlja: NE LE ZA VSAKDANJI KRUH, CLOVEK JE TELO IN DUH, SAJ ŠE GORA IN DREVO RASTE V ZEMLJO IN NEBO." IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST NOVOl NOVOl NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! O Z o > o o > o z 5 > o o > o z o > o TO-MO-DI uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h TOPU MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO INFORMACIJE — STROKOVNI -NASVETI; f\/lONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 UUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Teiex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM z O < o z o < o o < o z o < g z o < o z o lOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON PROSTO DELOVNO MESTO! INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Skladno z 71. ter 67. členom SSMRZD mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: — da je po poklicu dipl. pravnik z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na vodilnem delovnem mestu, oz. da je pravnik z najmanj 4 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu, — da ima moralno-politične in organizacijske sposobnosti za opravljanje in vodenje dela kadrovsko splošnega sektorja. Razpis velja do zasedbe prostega delovnega mesta. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Industrija obutve (za razpisno komisijo). Cesta komandanta Staneta 38,68000 Novo mesto. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v roku 8 dni po dokončni izbiri kandidata. LICITACIJA! LABOD, tovarna parila Novo mesto razpisuje JAVNO PRODAJO rabljenega osebnega vozila OPEL — RECORD / CARAVAN, letni!« 1973, ki bo 12. decembra 1975 ob 11h v tovarniških prostorih. Licitacija bo ustna. Izklicna cena je 40.000 din. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen dve uri pred začetkom lici* tacije. PROSTA DELOVNA H/IESTA! Kmetijska zadruga »Krka-, Novo mesto (n. sub. o.) TOZD „AGROSERVIS", 2ABJA VAS (n. sub. o.) razglaša prosti delovni mesti: AVTOKLEPARJA IN STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA. Pogoj: kvalificiran delavec z regulirano vojaško obveznostjo. Pismene prijave naj kandidati oddajo v roku 15 dni na naslov: Kmetijska zadruga „Krka", TOZD Agroservis, „ŽABJA BRUXELIJiS 1974 AMSTERDAM 1975 POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? HP TALlS NOVO MESTO PROSTA DELOVNA MESTA! Podjetje za ptt promet v Ljubljani TOZD Ptt Ljubljana sprejme na delo a) VEC DELAVCEV ZA PISMONOŠE V LJUBLJANI IN OKOLICI. Pogoji za sprejem: 1. dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole 2. odslužen vojaški rok b) VEC SNA2ILK V LJUBLJANI Pogoji za sprejem: dovršenih 6 razredov osnovne šoie Zagotovljeno je samsko stanovanje. Prošnje pošljite na naslov: TOZD Ptt Ljubljana, Kadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Tržaška 68—a. PROSTA DELOVNA MESTA! GRADBENO imDDSTRIJSKO PODJETJE KURJAČI! Iščemo za takojšen nastop več kurjačev. Ponudbe pošljite na naslov GIP „GRADIS" - skupne službe^ NE Krško. VPIS V 1. RAZRED Osnovne šole Novo mesto: Bršlin, Grm, ,,Janez Trdina" (Stopiče), Katja Rupena in Milka Šobar-Nataša obveščajo, da bo vpis v 1. razred za šolsko leto 1976/77 11. in 12. decembra od 8. do 17. ure. Vsaka šola bo vpisovala otroke svojega šolskega okoliša, rojene leta 1969, in pogojno tudi otroke, rejene do konca junija 1970. Starši naj prinesejo k vpisu otrokov izpisek iz matične knjige. Ja] Mercator „MERCATOR", Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o., TOZD „METLIKA", trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, o. sub. o. Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE za poslovno enoto SAMOPOSTREŽBA v Metliki Pogoj: končana šola za blagovni promet, poslovodska šola in vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Za navedeno delovno mesto naj kandidati pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov „MERCATOR", TOZD Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, Metlika. PROSTA DELOVNA MESTA! REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba RAZPISUJE prosta vodilna delovna mesta I. v Novem mestu: 1. PREDSTOJNIKA SEKTORJA ZA SPLOŠNE ZADEVE 2. PREDSTOJNIKA SEKTORJA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 3. PREDSTOJNIKA SEKTORJA ZA FINANCE, PLAN IN ANALIZE 4. VODJE SLUŽBE ZA DENARNE POMOČI OTROKOM 5. ZDRAVSTVENEGA SVETOVALCA II. v Črnomlju: 6. UPRAVNIKA PODRUŽNICE III. v Krškem: 7. UPRAVNIKA PODRUŽNICE Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pO' goje: Pod 1 in 2: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri ter 4 oz. 8 let delovnih izkušenj. Pod 3: visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne al' upravne smeri ter 4 oz. 8 let delovnih izkušenj. Pod 4: višja izobrazba pravne, upravne ali socialne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj. Pod 5: visoka izobrazba medicinske smeri ter 10 let delovnih izkušenj. Pod 6 in 7: visoka ali višja izobrazba pravne, upravne a*’ socialne smeri ter 3 oz. 6 let delovnih izkušenj. Kandidati za razpisana delovna mesta morajo obvladati slovenski jezik, imeti smisel za vodenje, organizacijo in delo z ljudmi ter ustrezne moralno-politične kvalitete. Pri vseh razpisanih prostih delovnih mestih gre za delo za nedoločen čas. Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. Prijave pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanil^ pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev v 15 dneh objavi razpisa na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3, z oznaka ,,Razpis". jelke Novoletne jelke boste lahko dobili na novomeški tržnici! Gozdno gospodarstvo novomeško tržnico z Novo mesto bo tudi letos z^lozj^^ novoletnimi jelkami. Prodajati J, začne 18. decembra 1975. S to prodajo želi prepre tatvine in neorganizirano sečnjo drevesc v gozdu. Gozdno gospodarstvo opozarja, da je sečnja novoletnih ) v gozdu brez ustreznega dovoljenja prepovedana. Obča'’' bi sekal ali prevažal taka drevesa brez dovoljenja, ston P kršek, za katerega je predvidena kazen do 10.000,00 dif’- vsak četrtek DOLENJSm LIST PROSTO DELOVNO MESTO! ►o SGP „PIONIR'' Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Krško objavlja prosto delovno mesto r=iayii2 NOVO KV KUHARICE za delo v restavraciji TOZD gr sektor Krško POGOJI: — končana poklicna šola gostinske stroke V delovno razmerje sprejemamo za nedoločen čas s poizkusnega dela. Osebni dohodek po pravilniku o de osebnih dohodkov SGP ,,PIONIR" Novo mesto. Ponudbe z ž jema v roku mesto, TOZD gradbeni sektor Krško. OOKOV our ,,riuiNi n imovo meiio. življenjepisom in opisom dosedanjega 10dni po objavi razglasa SGP ,,PIONIR' v'' s »S I tura in bra- anje J Njtgoiev ilatnik Naziv najljubši učitelj in zlatnik z Njegoševo podobo je v Kla-vanskih republik. Vreček z izjemnim pri- učitelje so tudi letos ki^“.?2med stotih kandi^toVj nw Jjn predlagale šole, posa-izobr Sevalne skup-®užbenojpolitične orga-JJ^i.Tudi tokrat , Tudi ^^ftclje. so predla-, ki so marljivo Vzgojno nalogo v šoli Prizadevali za napre-‘likliL ^ okolice, kjer so živeli. Bili so vidni ljlbi2?°P0litični delavci in pri-AkS ^^gojitelji otrok. najljubše^ učitelja ^i nr J nadaljevati m se raz-tl pa vanjo vključi- ^ liste iz vseh repub- ^ razmisliti tudi o nost sklepna sioves- k^i„ leto ne le v drugem ^ Tj tudi v drugi repub- puhrito postala še bolj po- idaj j® treba priznati, da o njej ovolj poučeni / Poslušali vovka Y 26. novembra, so člani delavcev iz Kočevja . vka, u- *plturn^a delavca Petra svojo pesem in s i^el zanimivosti, ki jih je fotoamater ob fotografi-?* So sin in okolice. Člani klu-v^Hl iri precej Vovkovih fo-v iL? Jih namerava tudi razsta-^evskem Likovnem sak)nu. V ,4^egled pete razstave del članov letošnje Dolenjske slikarske kolonije pokaže mikavne poglede, ki iz posebnega zornega kota lahko osvojijo gledalca/* je poudaril prof. Andrej Pavlovec na petkovi slavnosti v Dolenjski galeriji. (Foto: I. Zoran) Že na začetku izredno zanimanje V Dolenjski galeriji v Novem mestu so 28. novembra odprli razstavo del desetih udeležencev letošnje pete Dolenjske slikarske kotonije. Ob več kot sto obislrovalcih je sadove te tradicionalne likovne manifestacije predstavil komisar kotonije prof. Andrej ^vtovec, poudarjajoč, da je kotonya tudi letos, ko je detovala v Novem mestu, izpolnila pričakovanja. Razstavo je odprl Franc Žu- Jerebovci slavili trideset let dela V prvem letu svobode rojeno Delavsko prosvetno društvo Dušan Jereb iz Nov^a mesta je 27. novembra probavilo 30-letnico ustanovitve, prireditev v Domu kulture pa je veljala tudi počastitvi letošnjega dneva republike. Nastopile so vse društvene sekcije: moški zbor pod vodstvom Franceta Mileka, Dolenjski oktet pod taktirko Petra Ciglerja, pevci z Ruperč vrha z dirigentom Ernestom Jazbecem, salonski orkester, ki v zadnjem času spet marljiveje vadi pod vodstvom Draga Sproca, ter recitatorji dramske sl^pine. Ubran večer so popestrili dodatni vtožki, v katerih so poslušalci spoznali Staneta Finka kot skladatelja in Rika Urha, člana igralske družine iz njenih najkvalitetnejših let. Pripomniti velja še to, da je salonski orkester izvajal tudi skladbe pokojna Slavka Strajnarja, en^a prvih društvenih predsednikov. fterez skozi dejavnost društva in nj^ovih sekcij od ustanovitve do danes je podal sedai\ji predsednik upravnega odbora Vbdo Bajc. Iz njegove besede je izstopala želja, naj bi naposled društvu zagotovili stalne prostore za dejavnost njegovih sekcij, kar bi bilo možno doseči z izselitvijo stanovalcev iz Doma kulture. Na koncu je predsednik občinske skupščine Jakob Barič izročil pevskemu zboru Duan Jereb red republike z bronastim vencem, s katerim je novomeške pevce odlikoval tovariš Tito. Boris Savnik pa je nekaterim posameznikom, ki so najdlje vztrajali pri društvu, podelil ~ke ZKPC zlate znač PO. I. Z. N . ORKESTER, ki deluje kot samostojna sekcija pri DPD se je po daljšem času spet predstavil občinstvu. Na tega društva prejšnji četrtek je izvajal tudi pred leti preminulega Slavka Strajnaija. (Foto: 1. Zoran) I iti j I RAZSTAVE - Sto- fevE w jv leto?!?1 B°židar Jakac je svojim ustavam dodal še tev dneva republike so {Ju, v njegovih del v Ivanjić častite v 30-letnice osvo-ra2stavo v Gornji Stubici. S v5V CELOVCA - O Dolenj- K\ leu®11 v Auli slovenici v Ce-80 se nedavno predstavili jh^doi • Jakac z razstavo gra-ei\Jski pesniki, so obširneje tSjj: .Sedstva informiranja " V^SotH1 Avstriji. Poleg slov ^7 80V’ ra(i,a 'n televizije so kesoni rnem dogodku spregovo-^H>v- .. 03 K°r°škem in aunaj-V^i If*?' P°ro^aj°< da je imel ffkotr.s,.er izreden odmev tudi **PrJ • Slovenci, katerim je Reditev namenjena. dU cOf®’ nič, predsednik delavsk^a sveta No-voteKsa, katere^ kolektiv je bil mecen in ^krovitelj leto&ije in vseh dosedanjih Dolenjskih slikarskih koto nu. V glasbeno-literarnem recitalu, ki je bil prijetna poživitev večera, so 'J*isuF ^ bienala v ‘H - Jugostovansko časo- pisje še nadalje opremla svoje strani z reprodukcijami letošnje^ grafičnega bienala jugostovanskih pionirjev v Kostanjevici. Večje aevilo reprodukcij so med drugim objavili Politika, Naši razgledi, po nekaj otroškili del w tudi drugi večji in pomembnejši časopisi. DELO MESECA - KNJIGA - Za deto meseca na področju oblikovanja je žirija Druava likovnih oblikovalcev Slovenije za mesec september proglasila knjigo, ki jo je izdala Državna založba Slovenije v počastitev življenjskega jubileja Josipa Vidmarja. Knjiga, ki jo je obHkoval Jože Brumen, ze s svojo grafično in likovno opremo predstavi Vidmarja kot kulturnega delavca in politika - to pa je tudi osnovni namen vsebine knj^e, v kateri so zbrani prispevki števiinili znanih kuUurno-politi-čnih delavcev Jugoslavije. Stevito osnovnošolskih literarno-informativnih glasil na Slovenskem se suče okoli dvesto, kar je izredno veliko v primeri s številom osnovnih šol (približno štiristo jih je). Zato se ni čuditi, da se je za letošnje najboljše glasilo v republiki pot^ovato ceto okoli stopetdeset glasil. Med njimi precej iz Dolenjske, „Prvi poganjki" z novomeške osnovne Zakaj se ustavi? šole „Milka Sobar-Nata ša“ pa so dobili drugo nagrado. Domala odveč je pripominjati, da so šolska glasila pomemben člen učno-vzgojn^a procesa. Učenci opazujejo svet okoli sebe, ga ovrednotijo in svoja dognanja opišejo. Ostajati le pri zapisih bi bito premalo, zato jim glasila omogočajo, da svoja opažanja sporočajo javnosti. Vsaka objava je za ucence spodbuda za še resnejše delo, najsi gre za literarno ali zgolj poročevalsko. Od-točilno vlogo imajo mentorji, ki ob urejanju in izdajanju glasila navajajo učence na samostojnost, temeljitost in vztrajnost. V osnovnih šolah je vse lepo in prav! V niih zastavljeno in preverjeno delo pa se ustavi v srednjih šolah. Vzemimo le novomeški primer: na gimnazijo, ekonomsko ali kakšno dri4o srednjo šoto pridejo tudi učenci, ki so tvorno sodelovali pri glasilih v osemletki; pohii izkušenj bi bili lahko pobudniki podobnih glasil, kajpak na višji ravni, tudi v novi šolski sredini. Pa niso! V Novem mestu se vse začne in konča pri gimnazijskih „Stezicah", ki iztmjajo zelo neredno. Vzroke, zakaj je tako, bi bito treba šele poiskati, zaenkrat morebiti zadostuje ugotovitev, da ni dovolj mentorstva. Ne gre pa pozabiti, da je s takim stanjem na srednjih šolah storjena nepopravljiva škoda -dijakom! D. RUSTJA sodetovali dijaki novomeške gimnazije. Recitirali so Kettejeve pesmi in igrali klavirske skladbe Marjana Kozine. Z dvema pesmima se je v prireditev vključil tudi Doleniski oktet. S tem pomembnim kulturnim dogodkom, o katerega odmevu iz vrst likovne kritike in sroloh likovnega občinstva širom po Stoveniji bomo prav gotovo še dišali, so v Novem mestu strnili prireditve v počastitev občinskega praznika. I. Z. KULTURA IN NOGOMET fted kratkim je upravni odbor nogometnega kluba Kočevje sklical prvi sestanek članov umetniškega odbora, ki naj bi pregledali in ocenili prispevke nate&ja za veliko javno kulturno prireditev - zabavni festival smeha pod nastovom „Gol boom“, ki ga nameravajo organizirati pozimi v Seškovem domu v Kočevju. Prelistani napotki v drugi potovici novembra so v Novem mestu uresničili pomembno nalogo februarskega dogovora predstavnikov kulturnih in družbenopolitičnih organizacij: enodnevni seminar za organizator je_ kuh urnega dela v smu predsedi Savnika, ki seminaristom govoril o vlogi in nalogah podjetij in organizatorjev kulturn^ dela za delavce, je že v bližnji prihodnosti pričakovati premik na boljše, to pa po svoje zagotavlja že dejstvo, da je prišlo na enodnevno ,4ekcijo“ o kulturi kar šestdeset ljudi. podjetjih. Po mnenju predsednika ZKPO Borisa Savnika, ki Je zator opravlja. Kajpak mu je pri tem potrebna opora družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v podjetju, še posebej sindikata in mladine." Podlaga za kakršno koli kulturno delo v podjetju naj bi bila po Savnikovem mnenju analiza o tem, laj delavce rotoh zanima. Glavno pozornost bi morali po- Seminar se je začel tako, da so Slavko Vute, Vlado Bajc, Joža Miklič in Boris Savnik spregovorili o organiziranosti in srednjeročnem načrtu novomeške kulturne skupnosti, obdelali zakonodajo in sklepne dokumente o kulturi, obravnavali kulturno ormniziranost tovarne zdravil „I&ka“ kot zgled ter prelistali napotke za detovanje organizatorjev kulturnega snovanja in življenja v detovnDi organizacijah. V navzkrižni razpravi so svoja mnenja povedali tudi sami seminaristi, tako da je bil ta enodnevni sestanek koristen tudi za odgovorne v kulturni skupnosti, ZKPO in driigih kulturnih organizacijah. „Sam sem veliko govoril o tem, kakšen naj bi bil profil teh organizatorjev zlasti zato,“ je kasneje povedal Savnik, „ker o tem še ni nič napisanem. Menim, da mora imeti vsak, kdor hoče biti organizator, nagib in ljubezen za kulturno delo, ne sme biti uradnik, pripravljen mora biti žrtvovati svoj čas, obenem pa biti prepričan o pravilnosti dela, ki naj ga kot organi- Boris Savnik svetiti knjigi in branju, vsaka sindikalna organizacija naj bi imela svojega poverjenika ftešernove družbe. Poleg tega bi bito možno organizirati najrazličnejše prireditve. Za vse to pa je nujno zagotoviti prostore - kulturne kotičke. Seveda bo vse ostato le pri lepih besedah, če se ne bo posre-čito doseči, da bi kulturne dejavnosti v podjetjih financirala podjetja, če ne bo nadaljnji razvoj kulturna dela zapisan v njihovih proizvodno-razvojnih programih. V decembru bo v Novem mestu podoben seminar tudi za organizatorje kultiunega dela v krajevnih skupnostih, s čimer bo že omenjeni februarski dogovor uresničen v popolnosti. Seminar naj bi bil nekakšen predhodnik ustanavljanja kuhurno^ro svetnih oz. Kulturno-umetniških društev na podeželju po načelu, naj bi vsaka krajevna skupnost imela vsaj eno dru^o. I. ZORAN Šolska televizija i(ončno iz plenic? Docela nesporno je vloga televizije v dandanašnjem vzgojno—izobraževalnem sistemu nepogrešljiva, kar dokazujejo dosežki t. i. šolske televizije na tujem, pa tudi pri nas. Vendar je res, da na Slovenskem v tem pogledu precej zaost^amo za drugimi republ^mi. Torej je bil že skrajni čas, da se začnemo temeljiteje ukvarjati s tovrstnim posredovanjem znanja. ftvi rezultati so tu, v razpravi je predlog načrta razvoja šolske televizije v Stoveniji v letih 1976 - 1980, * o katerem so prejšnji teden razpravljali tudi v novomeški občini. K predlogu načrta so člani sveta’ za vzgojo in izoteaževanje pri OK SZDL in ravnatelji osnovnih šol dali celo vrsto tehtnih pripomb. Za zdaj se še lahko zadovoljujemo s šolskim programom, ki ga za Slovenijo predvajajo bratske televizijske hiše, vnaprej pa bo zaradi jezikovnih pregraj primeren edinole docela sto-venski mogram. Izkušnje učijo, da je zdajšnji čas posredovanja »Iskih oddaj neustrezen. Temu se tudi v bodoče ne bo mogoče izogniti, če bo što zgolj za ne^sredne prenose. Zato bi morali v Miah nujno imeti take tehnične pripomoči«, da bi program šolske televizije snemali in uporabljali usklajeno in po potrebah pouka. Načrt razvoja šolske televizije sicer predvideva uvajanje ustreznih avdtovizualnih pripomočkov, toda njihova cena je nekaj sto tisoč dinarjev - odtočno preveč za katero koU so to na S to venskem! Če pa nam bo vendarle uspeto uvesti šolam tehnično dostopno šolsko televizijo, bo treba ob t. i. trakotekah za razmnoževanje, distribucijo in izposojanje avdiovizalnega gradiva poskrbeti tudi za ljudi, ki bodo znali z vsemi pripomočki ravnati. Prva skrb pa bo moral biti učni program; bil naj bi tak, da bi z gradivom vsebinsko do-pohijeval poučevanje in nazorno razlagal tisto snov, ki pri običajnem poučevanju ostaja didaktično in metodično nedorečena. Glede na Dolenjsko, ki velja za pretvorniško precej nepokrito območje, bo treba v tej smeti storiti še marsflaj. Razpravl^lci so se ustavili tudi ob nosilcih dejavnosti šolske te^ levizije. Ne zdi se jim pravilno, da bi morale izobraževalne skupnosti ob nič koliko proaamskih in drugih obveznostih pri »Iski televiziji nositi tudi glavno finančno breme, TV Ljubljana pa bi bila zgolj izvajalec progama. Menijo, da je televizija dolžna skrbeti za v^ojo in izobraževanje in zategadelj slednje podpreti tudi iz lastnih finančnih sredstev. V nasprotnem primeru bi bila šolska televizija za TV Ljubljano enakovredna - plačanim reklamam in oglasom. D. RUSTJA 0 Izšel „Kostel ob Kolpi” V načrtu še več podobftih knjižic Te dni je izšla v 3.000 izvodih knjižica ,JCostel ob Kolpi“, ki jo je napisal France Cankar iz Kočevja, zatožilo pa Turistično društvo Kočevje. To je druga knjižica iz „Zbirke vodnikov" stoži kulturne in naravne zanimivosti Kočevske. Opisuje nad Kosttel ob Kolpi, vso Kostelsko, njeno zgodovino in zanimivosti, ftva knjžica iz te zbirke pod naslovom „Fridrihštajn" je izšia leta 1973. Tudi tisto je napisal France Cankar, zatožito pa jo je Turistično društvo Kočevje. France Cankar je v razgovoru povedal, da ima Turistično društvo v načrtu še najmanj tri podobne knjižice, ki bi opisovale zanimivosti iz občine Kočevje. Prva bi opisovala Kočevje, druga Kočevsko (laaji in ljudje), tretja pa posamezne zanimivosti z območja občine (stari mlini, cerkvice itd.). Vse te knjižice ne bodo primerne le za turiste in izletnike, ampak tudi za šole, razen tega bodo zanimivo branje za vse. France Cankar je pisal knjižici na osnovi raznih zgodovinskDi in dru- tih virov, ki jih je na koncu vsake njižice tudi navedel. Pisec je pohvalil prizadevnost Turističnega društva Kočevje, ki tako opravlja svoje turi- stično in kulturno poslanstvo. Meni pa, da bi bito potrebno izdati podobne knjižice tudi o drugih zanimivostih zahodne Dolenjske, ki niso v občini Kočevje, l®t so gradovi Turjak, Breg, Ortnek, Ribnica, pa tudi cerkev pri Novi Štifti. Poseči pa bi kazato še širše, on pa bi rad obde* France Cankar. (Foto: J. Primc) kil med drugim grad Sotesko v novomeški občini, kjer so tudi gospodo-vah Auerspergi inje bito torej to obširno območje včasih tesneje povezano, kot je sedaj. J. PRIMC JANEZ ZAGREB IN URSA SARAJEVO . .. ,,Pragi brat! Sporočam Ti, da pridem v soboto v Ljubljano. Počakaj me ob 10. uri pred Figovcem Ajdovščina. Z menoj pridejo tudi stric Janez Zagreb, teta Urša Sarajevo in teta Micka Beograd. Lepo Te pozdravlja Tvoj brat Jaka.“ - Kakšna žlahta pa je spet to? - porečete nemara, ko boste prebrali pravkar navedeno pismo, ki sem si ga izmislil nalašč za današnjo priložnost. Pa ne kar tako, ampak zato, ker sem malo poprej prebral natanko takle razglas, namenjen javnosti: „Prvega decembra bodo odprte naslednje prodajalmr' Market Ljubljanska cesta, Market Cesta herojev. Sadje Glavni trg. Prodajalna kruha Glavni trg, Market Kristanova, Ekonom Zagrebška, Market Šentjernej..." Očitno se je piscu tega razglasa zelo mudilo, ko je pisal, če pa to ne, pa vsaj ni pomislil, da kljub današnji potrošniški naglici besed vendarle ne smemo postavljati drugo ob drugo kar tjavdan kakor, recimo, polena v skladanico, ampak da jih je treba smiselno povezovati, uporabljati med njimi tudi veznike, predloge, postavljati vmes ločila, da bo naše sporočanje ljudem jasno, takoj razumljivo, skratka: ustrezno duhu našega jezika. In če bi pisec le malo pomislil na to, kar smo pravkar rekli, bi svoj razglas napisal nemara takole: Prvega decembra bodo odprte nadednje prodajalne: Market na Ljubljanski cesti, Market na Cesti herojev, „Sadje" na Glavnem tr^, „Ekonom” na Zagrebški (če je res tako njegovo ime) itd. Tako bi bil njegov razglas sicer za nekaj besed daljši, vendar jasnejši in zato tudi lepši. Prvo načelo vsakega pisanje pa bodi vsekakor prav jasnost! Na podlagi pravkar povedanega lahko sedaj napišemo v spodobnem jeziku še bratovo sporočilo, ki smo ga navedli na začetku; ,JJragi brat!. .. Počakaj me pred Figovcem na Ajdovščini. Z menoj pridejo tudi stric Janez iz Zagreba, teta Urša iz Sarajeva in teta Micka iz Beograda. “ B-r. ^lliij76jj^4^_decen^______________________________________ Stran uredil; IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST POTA li\ STIt^ Dežurni poročajo Zaželel si je - glasbe! Obtoženemu A. Pecu so dokazali veliko tatvino Prejšnji teden je senat okrožnega so^šča v Novem mestu obsodil 22-letnega Andreja Peca, ključavničarja iz Ljubljane, na pet mesecev zapora, pogojno za dve leti, ker je 6. februaija lani storil veliko tatvino. Omenjenega lanskega dne zvečer je Andrej Pec pripotoval iz Ljubljane v Loko pri Zida- OB MOPED JE — 23. novembra zvečer je neznanec s parkirn%a prostora na IYeš«novem trgu v Novem mestu odpeljal Novomeščanu Jožetu Mesarku moped NM 51-741, vreden 2.000 din. STORILEC ROM? - V hišo Alojzije Mežnar s Hrušice je bik) vlo^jeno 24. novembra. Vlomilec je odnesel 8.000 din gotovine. Dejanja je osumljen neki Rom, ki je bil tega dne opažen blizu kraja dejanja. Za storilcem še poizvedujejo. RAZGRAJAL V SAMSKEM DOMU - Brezposelni Petar Predojević iz Bosanskega Novega je 24. novembra prišel v „Pionirjev** samski dom in tamkaj razgrajal. Bil je pod vplivom malinov, zato so ga novomeški miličniki pridržali do iztrez-nitve, zagovarjati pa se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške. PREMALO SVETEGA? - 25. novembra so ugotovili, da je bilo vlomljeno v kapeb na pokopališču v Dolenjskih Toplicah. Vlomilec je snel vrata s tečajev. Zdi se, da zanj v kapelici ni bik) nič dovolj svetega, saj je odšel brež plena. TABORNIKI OKRADENI - 22. novembra so imeli na Javorovici zbor dolenjski taborniki, ki so postavili ob spomeniku padlim borcem Cankarjev^ bataljona šest šotorov. Okoli 9. ure so taborniki zapustili tabor in odšli na malico. Ko so se po 13. uri Vrnili, so ugotovili, da jim je iz nezavarovanega tabora nekdo ukradel šotor, vreden 2.000 din. ODNESEL 350 DIN - V hišo Staneta Camloha v Rojah pri Trebnjem je bik) 26. novembra vlomljeno. v k)mileč je skozi kletno okno zlezel v notranjost in preiskal vse prostore. Očitno je iskal denar. V omari otroške sobe je našel 350 din in jih odnesel. De^nja je osumljen M. L, ki vloma niti ne zanika. V Čigavem loncu? - 26. novembra zjutraj je Antonija Brajer iz Velike Bučne vasi ugotovila, da je ponoči nekdo vdrl v hlev in odnesel 16 kokoši. V čigavem prazničnem loncu so se kuhale ukradene kure, skušajo ugotoviti miličniki. 2EJEN JE-3IL - V noči na 28. november je neznanec vlomil v vikend Franca Stovenca iz Sentjerne- ^Vtamilec je razbil okno in z bal-na zlezel v notranjost ter o"dnesel nekaj steklenk: vinjaka. NEZAŽELEN OBISK - Novo-meščanko Marijo Rauh iz Ulice talcev je 28. novembra dopoldne „obiskal** tat. Iz nezaklenjenega sta-novana je ukradel 1.000 din m hranilno ki\]ižico. RAZBITE Sipe — Novomeščan Franc Tekstor je 30, novembra ugotovil, da so mu neznani zlikavci v počitniški hišici v Družinski vasi zadnji teden razbili več šip v oknih. Potne služnosti Med zemljiškimi služnostmi so v vsakdanjem življenju in na sodiščih najpo^ostejsi spori o Eotnih služnostih. To so pravice oje, gonje živine in vožnje. Tudi ta oblika služnosti mora biti v prid zemljišču in je za to odločilna gospodarska potreba gospodujočega zemljišča, ne pa z^olj osebni in udobnejši interesi njegovega lastnika. Ni sicer potrebno, da je služnost za gospodujoče zemljišče nujno potrebna, mora pa biti vsaj koristna ali pa omogočati ugodnejše obdelovanje zemljišča in spravljanje pridelkov, Pri tem se služnost ne sme izvrševati tako, da bi to škodilo rednemu izkoriščanju služečega zemljišča. Velja torej nače-k), da se morajo služnosti izvrševati primerno. Tudi potne služnosti se ustanavljajo s pravnim poslom, po-godoo, z odk)čbo državnega organa ali s priposestvovanjem. Za nastanek služnosti poti s priposestvovanjem je potrebno, da so osebe, ki si lastijo služnost, ali pa njihovi pravni predniki dejansko Hodili ali vozili po poteh, za Bodkno doslmini! Med predpisi, ki jih prinaša novi republiški zakon o varnosti, cestnega prometa, je za novomeške razmere gotovo zelo zanimiv tisti, ki določa način vožnje v koloni pred prehodom za pešce. Strnjene vrste avtomobilov so v Novem mestu docela vsakdanji pojav. Zjutraj, pogosto dopoldne, sploh pa med popol^nsko prometno konico puhti nad mestom meglica izpušnih plinov, avtomobili pa se meter po meter prebijajo naprej, običajno v smeri Kandije. V tem času je kajpak najbolj zanesljivo hoditi peš, prej in varneje se pride na cilj. Zato pešcev ni malo, po pločnikih vrvi, ker pa mesto nima samo ene strani, morajo ljudje kdaj stopiti tudi čez cesto. Dasi Novomeščani ne veljajo za spoštljive uporabnike prehodov za pešce, kdaj pa kdaj tisti, ki se hočejo le poslužiti teh varnih pisanih prog na cesti, tega ne morejo storiti, ker so zatrpane z avtomobili. Tega bo zdaj konec, če se bodo vozniki držali predpisa novega zakona. V strnjeni koloni bodo morali voziti tako, da bodo vselej lahko ustavili pred prehodom za pešce. V primeru, da kolona avtomobilov stoji, morajo torej biti prehodi za pešce prazni, se pravi na voljo tistim, katerim so namenjeni - pešcem Voznik, ki tega ne bo upošteval, bo storil cestnoprometni prekršek, za katerega je predpisana kazen. Upamo, da bo tovrstnih prelaškov čim manj, hkrati pa tudi, da se bodo pešci bolj posluževali njim namenjenih prehodov za pešce, saj brezglavo skakanje čez. cesto kjer koli pomeni nositi glavo naprodaj, na lastno odgovornost, kajpak. Ce bi namreč dosledno šteli cestnoprometne prekrške v Novem mestu, bi brez dvoma prišli do podatka, da jih največ storijo ravno pešci s slikanjem čez cesto mimo prehodov za pešce. D.RUSTJA nem mostu. Pri domačiji Dragice Pec je v poleg hiše stoječem gospodarskem poslopju vdrl v sobo domačega sina Branka tako, da je s ključem, ki ga je našel na tramu nad vrati, odklenil vrata in vstopil. Vzel je ojačevalec z vgrajenima gramofonoma, zvočno skrinjo, zvočnika, magnetofon, priključni kabel za zvočnika, osem gramofonskih plošč in moško srajco. Vse skupaj je bilo vredno 4500 din. Obtoženi se je izgovarjal, da od naštetega ni odnesel treh plošč, enega zvočnika, gramofonov in srajce. Izgovor mu ni uspel, saj so pri njem doma na podstrešju našli večino ukradenih stvari, ostale pa je lahko prodal. Po izjavah prič so mu tatvino vseh omenjenih stvari dokazali. Sodba še ni pravomočna. Spet požari DOLENJA NEMŠKA VAS - Pod kozolcem Jožeta Mlakarja so 25. novembra okoli 12.30 otroci kurili papir. Veter je goreči kos papirja zanesel v seno, kije začek) goreti. Zgore-k) je poslopje, tona sena, tona premoga in nelaj metrov drv. Skoda je precejšnja. GUMBERK — Zaradi otroške igre z vžigalicami je 27. novembra okoli 12.45 nastal požar v gospodarskem poslopju Alojza Vidmarja. Pogorelo je ostrešje hleva in svinjaka. Razširitev požara, ki je povzročil za 25.000 din gmotne škode, so omejili novomeški poklicni gasilci in prostovoljni gasilci z Mokr^a polja in Otočca. DOLENJE DOLE PRI ŠKOCJANU - 28. novembra ob 18.30 je začelo goreti na go^odarskem poslopju Atojza Makovca, fti gospodarskem posk)pju je garaža, nad njo pa soba. Iz sobe je bila napeljana salonitna cev za dimnik.- Po večletni uporabi se je salonitka zdrobila in iskre so padale na seno, ki je bilo shranjeno na podstrešju. Seno je začelo goreti, vžgale pa so se tudf smrekove deske, ki so jih Makovčevi shranili na podstrešju. Škocjanski gasilci in vaščani so takoj začeli gasiti in preprečili širjenje ognja. lOjub temu je škode za 40.000 din. BRESTANICA - 1. decembra okoli 23.45 uri jc izbruhnil požar v prvem nadstropju večje stanovanjske hiše v Brestanici 118. V sobi je spal Marjan Pleterski, že celo poj>ol-une in zvečer pa je v sobi gorela plinska peč, ki je povzročila požar, rameni so zajeli sobne predmete, speči Reterski pa je dobil hude opekline in so ga prepeljaU v novomeško bolnišnico. SKROVNIK PRI SEVNICI - 27. novembra dopoldne so našli na pragu hiše v Skrovniku 15 mrtvo 81-letno Marijo Zaman. Domnevajo, da je pokojnica zjutraj pripravljala zajtrk pri odprtem štedilniku. Na krik) ji je padla žerjavica in ga zažgala. Zamanova si je trgala s telesa goreča oblačila in hitela iz hiše, na pragu pa se je zgrudila in obležala mrtva. AVTO ŽE NASLI - Ofei Lužar iz Novega mesta je v noči na 30. november nekdo odpeljal osebni avtomobil Zastava 750 NM 271 -61, ki je stal parkiran pred btoki Nad mlini. 1. decembra so avto že našli v Karlovcu. katere trdijo, da imnjo na njih služnost, že najmanj 20 let in da to delajo v dobri veri, t, j. v prepričanju, da izvršujejo svojo pravico in da ne kršijo pravic« drugega, Zalo ne more nastati služnost poti s priposestvovanjem, če interesenti prosijo lastnika z^ljišča, da jim dovoljuje hoditi ah voziti po njegovem delu zemljišča, V pravdah zaradi služnostne pravice poti je ravno okrog tega največ obravnavanja in dokazovank. Lastniki zemljišč se namreč praviloma branijo služnosti s trditvijo, da. so uporabniki uporabljali pot samo na prošnjo. Temeljna pravila o pravni ureditvi zemljiških služnosti, ki jih pozna že st^o rimsko pravo, uporabljamo še danes,_ Toda uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacge v kmetijstvu je zahtevala, da zavzamejo sodišča tudi do teh sodobna pravna stališča. Bilo je vse več pravd, v katerih so lastniki zemljišč trdili, da pomeni uporabljanje avtomobila aU traktorja na poti, na kateri je sicer služnostna pravica poti in je nastala v času, ko teh vozil ni bilo, razširitev služnosti in da zaradi tega prepovedujejo voziti z avtomobili ali s traktorji. Pravilo pa je, da se služnosti ne smejo raz.5irjcvati. ampak utesnjevati, Ce bi torej pomenila uporaba modernih prometnih sredstev razširitev služnosti, bi to imelo za posledico, da bi sicer smel služnostni upravičenec voziti po taki poti s kmečkim vozom, ne pa tudi z avtomobilom ali traktorjem. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da ne gre za razširitev •potne služnosti in da se smejo uporabljati moderna prometna sredstva in mehanizacija pod do-točenimi pogoji: a) če ostane namen uporabe gospodujočega zemljišča isti, KOt je bil v času ustanovitve služnosti. Namen uporabe je gotovo spremenjen, če postane kmetijsko zenUjišče stavbno zemljišče, ali se začne uporabljati za obrt ali turizem. b) pot mora biti dovolj utrjena in dovolj široka, torej takšne kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev in ne da bi bila potrebna posebna ureditev po.ti. S pomočjo teh načel sodijo sodišča v služnostnili pravdah, pri tem pa seveda upoštevajo tudi vrsto vozil in pogostnost voženj, včasih pa tudi druge nevšečnosti, na pr. povečano nevarnost za ljudi in živali, ne- varnost ugrezanja. Sl'EI AN SIMONČIČ NI USPEL USTAVITI 29, novembra je Rajmund Sokolović iz Kostanjevice vozil osebni avto iz Kostanjevice proti Krškemu, 40 metrov pred označbo kraja Pristava je opazil, da na sredi ceste leži pešec. Sokolović je zaviral, toda ni mu uspelo ustaviti, tako da je ležečega povozil. Med prevozom v novomeško bolnišnico je pešec Alojz Oštir iz Kalc-Naklega urnrl zaradi poškodb prsnega koša, V > Vloma med begom Konc je kriv, 2unko pa ne Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu sta se za-govaijala Silvo Konc, delavec iz Kranja, in Janez Žunko, delavec iz Srednje pri Mariboru. Obtožnica ju je bremenila, da sta v noči od 11, na 12, november 1972 med pob^om iz KPD Dob dvakrat vlomila v ^ntlovrencu. Najprej sta nasilno odprla zaklenjena vrata nedograjene stanovanjske hiše, vstopila in vzela* 50 din vredno delovno haljo. Se isto noč sta razbila steklo na pisarniškem oknu zaprte Mercatorjeve prodajalne in se splazila v notranjost, kjer sta iskala večji denarni nesek, Dena^ nista našla, zato sta vzela 6 čokolad in 8 zavitkov napolitank v skupni vrednosti 70 din. Sodišče je Konca spoznalo za krivega obeh kaznivih dejanj in ga obsodilo na 6 mesecev zapora. Ker pa je bil obsojen že prej, pa kazni in odsedel do kiaja, ga je obsodilo na skupno 5 let Ul 4 mesece strogega zapora. Janez Žunko je bU obtožbe oproščen. Sodba še ni pravnomočna. PRI STRITU padel IZ AVTA Na magistralni ces1i Ljubljana -Z^eb se jc 29. novembra ob 10.40 uri zgodila huda prometna nesreča, Mijo Ladika iz Velenja je z osebnim avtomobik>m vozil proti Ljubljani, pri Stritu pa je zapeljal na levo stran ceste, nato na desno in čez rob ceste na brt^. Tu seje prek strehe prevrnil nazaj na cestisče ,in obstal na kolesih. Med prevračanjem je voznik pade! iz avtomobila in dobil tako hude poškodbe, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 20.000 din. KLATEŽ PRIDRŽAN - 30. novembra so trebanjski miličniki pridržah Stanislava Žitnika iz okolice Ljub^ne, ki se je več dni klatil v okoUci Trebnjega. 48-letni Žitnik je že dalj časa brez zaposlitve in se vdaja iclateštvu. Stopil bo pred sodnika za prekrške. NI MU USPELO - V noči na 1, december je nekdo poskusil odpeljati osebni avto, last Marije Božič iz Nov^a mesta, ki je stal na parkirnem prostoru pri internem oddelku novomeške bolnišnice. Neznanec je že zvezal kontaktne žice, toda avta mu ni uspelo pognati, zato je grdo namero opustil. ODNESEL 100 DIN - V noči na 1. december je bilo vlomljeno v pisarno vinske kleti v Metlila, Vk)mi-lec je vdrl v prostor skozi nadsvet-tobno okno, v pisarni pa je vlomil v pisalno mizo, preiskal vse oredale. Vse je razmetal, našel le 100 din in jih odnesel, IZGINILO 80 METROV CEVI -Instalater centralnih napeljav Marjan Jazbinšek iz Bršlina je 1, decembra ugotovil, da mu je v zadnjih dneh nekdo odnesel izpred Invalidskega doma v Dolenjskih Toplicah 80 metrov cevi in ga tako oškodoval za 3.500 din. Pred štirinajstimi dnevi je začel veljati novi republiški za; kon o varnosti cestnega prometa, ki prinaša kajpak celo vrste novosti: od prepovedi ustavljanja in parkiranja na pločnikih kjer to ni z znakom dovoljeno, dolžnosti ob prometni nesreči, praktičnega poučevanja vožnje le v avto šolah pa uvedbe vozniških dovoljeni za voznike kmetijskih traktoijev-O posameznih zakonski določilih bomo še pisali, tokrat p> smo se pogovorili z nekaterimi občani o tem aU onem, zadeva varnost cestnega prometa. Takihle mnenj so bHi: MARJAN GREGORČIČ, uslužbenec v Krki: „Svoj čas se je dogajalo, da denarne kazni tudi za hujše prekrške niso bile nobene kazni. Miličnik še dobro ni pristopil, pa je že dobil pet-desetaka ali stotaka, kakor ^č. Zd^ je to bolje urejeno, občutneje denarni zneski marsikoga prisilijo, da bolj pazi. Ce bomo vozniki in miličniki upoštevali, kar nam nalaga zakon, potlej se lahko nadejamo, da bo tudi nesreč manj.* JANEZ GRIL, voznik avtobusa pri Gorjancih: „Z novimi določili zakona še nisem podrobno seznanjen, vem pa, da gre za primerne stvari. Zdi se mi, da bi morali situacije v zvezi s [»ometom jemati bolj življenjsko. Vemo, da kdor dela, lahko pogreši, zato je določilo o odvzemu vozniškega dovoljenja za dobo od treh mesecev naprej za poklicne voznike prestrogo, saj gre pogosto za resnejše posledice: voznik običajno izgubi službo, se pravi kruh.** DUSAN FICKO, miličnik PPM Novo mesto; „Na naših cestah bo red in manj nesreč tedaj, ko bodo vozniki spoštovali omejitve hitrosti, ko bodo vozili s pametjo. Vsak udeleženec v Erometu bi moral imeti vsaj toli-o zavesti, da bi prebral temeljni, repubUški pa se kakšen drug zakon. Da bi vedel, kaj sledi, če ga polomi. Za vse pa bi morala veljati 0,0-alkoholna stopna. Maligani so hud pobiralec smrtnega davka na cestah.** IVAN JORDAN, delavec: „Mimo zakona ne more nihče, predpise je treba spoštovati, pa četudi so včasih prestrogi. Noben zakon in tudi 6e tako previdna vožnja po predpisih ne bo preprečila nesreč, če v bodoče ne bomo dali veliko več da posodabljanje cest, saj je prav slabo stanje slednjih pogost krivec nesreč. Tudi parkirnih prostorov je še zmeraj veliko premalo, zato se mnogi rešujejo iz zagate tako, da storijo prekršek. Tudi zavestno, “ OTOČEC: ZADEL NA PARKIRIŠČU - 26, novembra ^utraj je Anton Radotović iz Marčuna pri Pulju parkiral tovornjak s prikolico na bencinski črpalki na Otočcu ob tovornjaku Antona Bojneca iz Kranja, Ko je Radotović odpeljal s parkirišča, je zadel Bojnecev tovornjak, tako da je škode za 1,500 din. HRAST:^PO LEVI V OVINEK-Vlado Stipanović iz ftilišća priDt^i Resi je 24, novembra popoldne vozil avtobus NM 184-73 od Ji^orja proti Metliki. Pri Hrastu je zapelji po levi v ovinek, tedaj pa je pripeljal naproti z osebnim avtomobitom Vlado Frece iz Ljublane. Vozili sta trčili, škode pa je za 50.000 din. TRIBUČE: V OGRAJO MOSTU - Popoldne 24. novembra je Franc Nemanič iz Trnovca vozil osebni avtomobil od Tribuč proti Črnomlju. Po- Loški cesti je avto začelo zanašati, trčil je v betonsko ograjo mostu in obstal. Gmotne škode je za 3,000 din. TRNOVEC: PO BREGU NAVZDOL - Zagrebčan Ivan Vitez je 25. novembra opoldne vozil osebni avtomobil od Novega mesta proti Metliki. V ovinku pri Trnovcu je avto zaneslo na levo, od -j- toku na desno stran po vzdoL Pb strmini se je vrnU in obstal v suhi strugi ™ 25- Škode je za 10,000 din JEDINSCICA: v GLO^^Lri«'’ I novembra zvečer se je Drago Gaspari peljal z pio*' mobitom od Novega Gorjancem. IVi Jedin^ici.r • čelo zanašati po cesti; na le ^jtir je trčil v kup zemlje, lo v zrak in po vec metrih je padel na rob ceste, se -jjjlc** obstal v gtobeli pod cesto. . i zdravi v novomeški bol"* j.* ’ ne škode pa je za 10.000 din- ^ ^ 'MAČKOVEC: TRCIL KUUCKU - Jože nice je 26. novembra v ^ osebni avto po prildjucK čkovcu. Zavijal je proti pri tem trčil v osebni iM /s,T NOVO MESTO: TRCIL J na Pirca iz Zatoka ki na prosto pot din. JECI AVTO - Hovomei^ Kutov ------ peljal z Kutovec se je 26. novemb^ peljal z osebnim avtomoP Cesti komandanta Staneta Mraz, ki je v preteklem tednu pritisnil, j« zamrznfl tudi vaški ribnik na Pristavi na Gorjancih ter t^o pripravil otrokom posebno veselje. Morda si bo kdo na ledu potolkel nos, zvil nogo, a kaj hujšega ne bo. Vse drugače pa morajo na neprijetne posledice zmrzali misliti vozniki na cestah; previdnosti ni nikoli dovolj! (Foto: Markelj) Cehodom za pešce pr* ^ lico talcev ustavil, kff ^ -i ■ I^ehodu pešci. Za njim je g^op' ni avtomobil Alojz Brulc ^ in trčil v Kulovčev sto^ ^ f Brulc se je ranil P° odpeljali v novomeško o« BUSiNJA VAS: S JEM NA BREG - 28, nov^ Franc Tomc iz Bušinje | traktor od Bereče ^ vasi Iz neznane^ vzrol® ^ \ cesti zavil na breg, traktor prevrnil nazaj ^ »a ' Tomc se je poškodoval *.*) ' peljali v novomeško bolnis« ^ STRUGE: PO LEVI ^ STE - Ljubljančan je 1. decem&a osebnim avtomobitom ou i^ n» ti Žvir&am, pa mu jc jccs**« sproti pripeljal po levi osebnim avtom Vincenci pa ^ Hinj. Vozili sta trčili. J avi0^,\ jc sopotnica v Lindičevem p bUu Frančiška Lindič iz Sevnici poškodovala in Ijali v novomeško bolni^* ne škode je za 10,000 din- SD T.Miač - 613 krogov ^ Na občinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško najboljši Stražani — Zmagale Krkine tekmovalke Številnim praznovanjem ob dnevu republike so se priključili tudi novomeški strelci Minuli četrtek so pripravili v novomeškem domu JLA občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Kljub slabim možnostim za dobre dosežke - dvorana, v kateri so tekmovali, je namenjena predvsem za treninge - so nekateri strelci dosegli dobre rezultate. Na-*kje,kdo? Dolenjski derbi v namiznoteniški drugi republiški ligi-zahod so v Sodražici dobili Novomeščani, ki bodo po jesenskem delu pred Sodražico. V 8. kolu 5. decembra gredo Novomeščani še enkrat v goste, in sicer k Salonitu. Anhovčani so do sedaj zmagali enkrat, tako da se gostom obetata novi točki. Sodražani gredo na Jesenice in le z dobro igro bi lahko presenetili domače igralce. y P^i slovenski odbojkarski ligi bodo Novomeščanke ^ale doma, in sicer z Vicem. Ker so Ljubljančanke ^abše igralke, bi morale l^kine odbojkarice zmagati. Novomeščani gredo na Jesenice. Če bodo hoteli premagati izkušeno in enotno VTrto (jorenjcev, bodo mora-1 i^ati tako, kot so v začetku letošnjega prvenstva. decembra se bo konča-® prvenstvo v prvi republi-^^hovski ligi-zahod. Naj-^žnejše srečanje bo prav go-vo v Novem mestu, kjer se pomerili najboljši eki-“dločilioztmgo. ^^ani hočejo Novome- IkI Pivat- ^ postati * hge, bi morali sreča- I K-, ^ .Lescami dobiti s 7:3. v šahovski derbi bo p^^jem kolu v Kočevju. srečanje bodo Šeni dobili bolj izku- tvv.i, , ^ači šahisti, ki bodo poskušali prehiteti ^osti z novimi točkami igralce Solidar- le boljše. Članice DS Iskra so bile tokrat nekoliko slabše. Najboljši posamezniki so bili Miran Zupančič (176 krogov), Janez Berlan (173), Miloš Džudović (165) itd. Med sedmimi tekmovalkami ie bila najbolj točna Vukčevičeva (124), druga je bila Herakova (149), Petančičeva pa je nastreljala 144 krogov. M ZUPANČIČ STRELCEM 8. MESTO Prejšnji mesec je bilo v Ljublani veliko strelsko tekmovanje z vojaško pištok), avtomatom in polavtomatsko puško. Med 48 ekipami so nastopUi tudi novomeški strelci. Uvrstitev seje ocenjevala tako, da so sodniki sešteli števik) krogov vseh članov ekipe. Novomeščani so v hudi konkurenci osvojili odlično osmo mesto. V streljanju z avtomatom so bili v konkurenci 51 ekip šesti, s pi-štoto petnajsti in polavtomatsko puško enajsti. Najboljši Novomeščani so bili Stane Celesnik, Miran Zupančič in N^jan Kos, vsi člani SD Pionir. V streljanju z avtomatom Je bil Čeles-nik med 108 tekmovalci četrti, Zupančič je tekmoval s polavtomatsko puSco inje bil 26. med 118 strelci. Kos pa si je s pištok) priboril 31. mesto in prehitel 74 tekmovalcev. Za. dobre uspehe se morajo novomeški strelci zahvaliti predvsem tovarišem iz komande novomeške gau--nizije. fted tekmovaiyem so jim namreč posodili orožje in naboje in Novomeščani so odšU na strelsko srečanje, kot kažejo rezultati, dobro pripravljeni. M. ZUPANČIČ STRELCI ZA DAN REPUBLIKE m Sobotni košarkarski turnir v počastitev dneva republike in SO^etnice osvoboditve si je ogledalo okoli 300 Novomeščanov. Organizirali so ga košarkaiji NK Obutev, pokrovitelj tumiija pa je bila novomeSca Industrija obutve. (Foto: Janez Pezelj) Pokal TKS v Novoteksovo vitrino Pod pokroviteljstvom novomeške industrije obutve je KK Obutev organiziral drugi košarkarski turnir v počastitev dneva republike — Zmagal Novoteks V počastitev dneva republike in 30-letnice osvoboditve je novomeški košarkarski klub „Obutev" pripravil 29. novembra drugi turnir za prehodni pokal novomeške TKS. Lani so pokal osvojili slovenski prvoligaši Novoteksovi košarkarji, minulo soboto pa so v telovadnici osnovne šole Novomeščani dokazali, da so boljši od ostalih udeležencev na tradicionalnem turnirju in še enkrat osvojili pokal. Turnir - pokrovitelj srečanja, na katerem so nastopili igralci, iz Črnomlja in Novega mesta (Novo-teks, Obutev in Loka 74), je bila novomeška Industrija obutve - si je ogledalo okoli 300 gledalcev. Vsem štirim ekipam seje poznalo, da se za nastope niso pripravljale, ker se zaradi slabega vremena niso imele kje. Najboljši so bili Novoteksovi košarkarji. Drugo mesto so zavzeli igralci Loke, tretja je bila Obutev in četrti gostje iz Črnomlja. Slovenski ligaši Na tekmovanju strelcev v TOČasti-tev dneva republike in 3()-letnice osvoboditve je sodelovato 13 ekip iz vse kočevske občine. Pomerile so se tri čknske ekipe, in sicer v streljanju z vojaško puško na 200 m. Zmagala je ekipa Kočevske Reke s 183 točkami, drugi pa je bil Melamin iz Kočevja, l^peh posameznikov: 1. Franci Kalič (Dragaa) 78 krogov, 2. Andrej Pečnik (Kočevska Reka) tudi 78 krogov, a je imel maiy desetic, 3. Vahdd Kovač (Livold) itd. sp brez težav premagali vse tri lu-sprotnike, ostale ekipe pa so doživele po dva poraza in eno zmago. Najboljši količnik iz medsebojnih V občinski ligi -130 igrali( Tekmovalna komisija bo v kratkem pripravila seminarje za sodnike in zapisnikarje — Zmagale so Stopičanke Tekmovalna komisija novomeške občinske rokometne lige za ženske se je sestala konec novembra in ocenila dosedanje de- V jesenskem delu tekmovanja je prišk) do nekaterih napak, zalaivili 25. SaH rto; [Ot' IX. k iiiJ ' iVto- ■ oP licO' •Ol|’ f*ij! ■ 1 ^ od' .1 ŠPORTNI KOMENTAR V samostojnost *^®tlnostna lista: atletika in košarka, poslej več po-Zornosti tudi rekreaciji, trim akcijam itd. športna sezona ■ ' slovenske telesno- P: % •K H K reff, nio* kully ----------------- .^^l^vce odločilen uveljavljanju načel v tekmovalnih fifuitt ■ načrtnem športnih panog, Razvrščene na pri-da fg Zato bo prav, «eAx>//A:o bolje '■*^0 ^ opozo- P^^^^osti, ki bi naj Vo/^ f^Sromno koristi raz-kulture v do- vrsti gre torej za si-pQtioJ^°^ciranja športnih ^ioHt razvrščene na Vedeti je J^trebno, da sta za iporf značilna k l^valiteta v atletiki pod košarkar-ktfi ^l>f'oči, ne da bi pri ftife .^lovaževali rokome-J^lovadke, ki precej tudi v zveznem ^ pogleda- ^ l^^^lfctno listo, vidimo, P^em mestu prav ^ dn bazični šport, ktfi po košarka. Po % /, P^ organizi- financiranja, sredstev namenil športoma. Nedvo- mno je bil ta korak slovenskih telesnokulturnih delavcev že nujno potreben, saj smo doslej vse preveč denarja dajali za športne panoge, pri katerih smo leta in leta dosegali poprečne ali, bolje rečeno, slabe uspehe. Z novim sistemom financiranja pa naj bi se situacija bistveno spremenila. Tako bodo največje podpore deležne rekreacija delovnih ljudi (TRIM akcije) in panoge, od katerih lahko pričakujemo razmeroma dobre rezultate. Vse to vzbuja nade na boljše čase za dolenjske telesno-ku It urne delavce. Vendar so na tem področju v ostalih republikah še na začetni stopnji Prav tako lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bo prioritetna lista športnih panog v drugih republikah bistveno drugačna. Toda šele prihodnost bo pokazala morebitne posledice teh dejavnikov v razvoju novih odnosov v slovenski telesni kulturi Sicer pa je pri uveljavljanju le-t2h veljalo načelo samostojnosti, kajti konec koncev je nekje potrebno začeti. BOJAN BUDJA pa so jih predvsem neo^ovorni sodniki, ki Večkrat niso prišli na tekme. Člani tekmovalne komisije so seod-bčili, da bodo v decembru pripravili sodniški seminar, kjer bodo dobili dobre in disciplinirane sodnike, tako da v ligi, ki se je začela letos, poslej ne bo prihajalo do zastojev. Rav tako bodo pripravili tečaje za zapisnikarje in vsak klub, ki bo igral v spomladanskem delu tekmovanja, bo moral poslati na tečaj najmanj dva predstavnika. Sekretar lige Marjan Gregorčič je na sestanku povedal, da se komisija prizadeva pripraviti tudi zimsko prvenstvo občinske rokometne lige. Ki naj bi razen 130 igralk (te že igrajo v ligi) privabik) na rokometna igrišča & več deklet. V občinski Iki se dekleta pripravljaj za najboljšo rokometno ekipo, ki bo, kot ka?e, že v prihodnjem letu igrala v najkvalitetnejši republiški ligi. Rezultati v jesenskem delu; Krka B - ZESS 10:7, Stopiče - Dol. Toplk:e 10:8, Janez Trdina - Labod 6:7, Krka - Stopiče 8:4, Dol. Toplice - Janez Trdina 12:10, Labod -ZESS 3:3, Stopiče - ZESŠ 8:4, Janez Trdina - Krka 10:11, Labod -DoL Toplfce 8:4, Dol. Toplice -Krka 5:8, Stopiče - Labod 16:6, ZESS - janez Trdina 7:12, Labod - Krka 10:0 b.b, Janez Trdina -Stopiče 13:20, ZESS - Dol. Toplice 6:5. Končni vrstni red jesenskega dela: Stomče 8 točk, Krka B 8, Labod 7, ZEaS 3, Janez Trdina 2, Dolenjske Toplice 2 točki. Lestvica najboljših strelk: Sega (Stopiče) 35, Sime (Janez Trdina) 24, Kostanjšek (DoL Toplice) 21, Sever in Galič 15, Kralj (vse ZESS) 11, M. Božič (Stopiče) 9, V. Kastelic, Stular 8, Kaste-uc (vse ZESS) 7 itd. NOVOMESCANKESO TRENIRALE NA ČEŠKEM ^st tek)vadk novomeškega Partizana se je pod vodstvom trenerjev Kovačičeve in Mavriča nekaj dni pripravljalo na CeScem. V Bratislavi so trenirale Matejka Kavšek, Nataša Kočevar, Vanja Požar, Jasna Dokl, Lea Moro in v Romana Jeršin. Na sliki je Ljubo Munih (I^ Obutev), najboljši strelec na drugem turnirju, s katerim so košarkaiji počastili dan republike in 304etnico osvoboditve. Mikavno košarkarsko srečanje si je ogledalo okoli 300 gledalcev. S pomočjo bršlinske olovne šole, Industrije obutve in novomeškega Laboda so ga člani KK Obutev dobro organizirali. srečanj so imeli igralci Loke (+5), Obutev je bila slabša le za toI ko& in Črnomelj za devet točk. letošnji turnir se je odlikoval po izenačenih bojih. Lani ie bil isti vrstni red ek^, le Črnomaljčani niso niti enkrat zmagali. Rezultati: KK Novoteks - KK Črnomelj 58:32 (31:17), KK Obutev - Loka 74 53:59 (15:30), KK Novoteks — Loka 74 64:26 (28:14), KK Obutev — KK Črnomelj 52:42 (21:20), Loka 74 - KK Cinomelj 62:63 (35:25) in KK Novoteks — KK Obutev 86:45 (50:30). Vrstni red: 1. KK Novoteks, 2. Loka 74, 3. KK Obutev, 4. Črnomelj. Na drugem turnirju je bil najboljši strelec Ljubo Munih (KK Obutev); dosegel je 52 košev. Slede: Slavko Kovačevič (KK Novoteks) 42, Slavko Seničar (KK Novoteks) 41, Mare Spilar (Loka 74) 38, Peter Ivančič (KK Novoteks) 30, Bojan Lutman (KK Obutev) 27, Jože Splichal (Loka 74) 25 in drugi. Telme so sodili Kanmikar, J. Pečnik, J. Pezelj in Svent. Vodijo invalidi Krajevna skupnost Mozelj pri Kočevju je pred kratkim pripravila tekmovanje v rekreacijskem kegljanju, na katerega je ^vabila tudi predstavnike ostalih krajevnih skupnosti Nastala je mala hga, v kateri se tekmuje za prehodni pokal KS Mozelj. Kegljači nasto^jo izmenoma na tristeznem keglji^.u v Mozlju in štiristeznem avtomatskem k^Ijišču v Kočevju. Nastopa šest ekip (Kočevska reka, Mozelj, Dolga vas, Livold in dve ekipi invalidov), vsaka pa je sestavljena iz šestih članov, fted -kratkim so odigrali tretje kok), trenutni vrstni red pa je: 1. Invalidi I 7138 podrtih kegljev, 2. Dolga vas 6951, 3. Kočevska reka 6912 itd. Trenutni vrstni red posameznikov: 1. Miha Horvat 437, 2. Stane Berlan 432, 3. Tone Ž^ar 431. Tekmovanje bodo zaključili 15. decembra, ko bodo podelili tudi prehodni pokal, ki ga je imela po spomladanskem delu ekma Invalidi I. A. ARKO 2U2EMBERCANI VADIJO DVAKRAT NA TEDEN Žužemberški odbojkarji so letos uspešno igrali v II. »tovenski l^i in 90 po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu. Čeprav so nehali tekmovati šele pred kratkim, so se na novo prvenstveno sezono že začeli ttipravljati in vadijo dvakrat m teden. Brez razlih Košarka je v Črnomlju mlad šport. Pred štirimi leti so se zanjo ogreli gimnazijci in ustanovili vrsto, id je začela tekmovati v republišld mladinski ligi. Prvo leto tekmovanja so bili Črnomaljci za izkušene vrstnike iz mest, kjer je košarka doma že vrsto let, slab nasprotnik, toda že v drugem letu so fantje presenetili vrsto ekip, ki so velale za favorite. Kasneje so začeli nastopati v doleniski košarkarski ligi, osvojili so drugo mesto in pričeli tefanovati v drugi repub- liški ligi. Po enem letu nastopanja so izpadli, te • dni pa bodo pričeli trenirati za prihodnja prvenstvena srečanja v področni košarkarski ligi. O delu v črnomaljskem klubu je za Dolenjski list trener ekipe Silvo Grdešič povedal naslednje: „Prav gotovo je košarka šport mladih. Najhitreje se sprenunja, je izredno živa, prilagodljiva, zahteva pa zajgrizene ljudi, ki se morajo, če hočejo biti dobri košarkarji, marsičemu odpovedati. Ker je samo volja za ^raxye premalo, se je pri nas zvrstilo že veliko fantov, sedaj pa imamo v klubu 15 dokaj izenačenih ko- šarkarjev, ki so prestali veliko košarkarskih preizkušenj. Tedni bomo pričeli vaditi v telovadnici osnovne šole, obenem pa upamo, da nas bodo v prihodnjem letu bolje ,ovrednotili‘. Občutek imamo, kot da nekateri žele, da nas sploh ne bi bilo. Sami si kupujemo drese, copate in žc^e, zalagamo denar za sodnike ... Košrkarski prijatelji iz novomeške Obutve so nas minuli teden povabili na turnir in vse stroške smo sami krili. 2e to je dokaz, da smo zapostavljeni. Upamo, da bodo nekateri končno sprevideli, da v Črnomlju nista le dve šjrartni panogi in da poslej med š^rtnimi vrstami ne bodo delali razlik. Košarkarji smo nanje navajeni in če nismo zaradi njih razpadli v štirih letih, tudi poslej ne bomo.“ J. PEZEU I Sevniški rokometaši letos nastopajo v drugi zvezni rokometni ligi—sever. Po prvem delu zahtevnega tekmovanja so se uvrstUi v sredino lestvice, z malo več športne sreče pa bi lahko bili še boljši. Na sliki od leve proti desni: stoje Gorogranc, Doblekar, Gane, Jazl^c, Šumej, Možic; čepe: Krištofič, Vrtačnik, Novšak,Drnač in Barič. 11376) - 4. decembra 1975 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIS ill Dr. B020 OBLAK Okolje dela škodljivost izpostavljenosti prahu na delovnih mestih ocenjujemo tako, da primerjamo izmerjene koncentracije z največjimi dovoljenimi koncentracijami ali kratko z MDK. Če so MDK presežene, potem predpišemo najprej tehnične ukrepe, šele nato osebno zaščito. Lahko pa kombiniramo. Vrednost MDK kemičnih škodljivosti v zraku ocenjujemo na vzorcih, ki jih vzamemo v neposredrii bližini dihalnih organov delavca in primerjamo s predpisanimi standardi. Eksplozivnost kemičnih snovi v zraku pa nam pokaže instrument direktno. . Okuženost zraka v prostorih ocenjujemo po vrsti m številu klic, ki jih ulovimo na izpostavljeno gojišče direktno ali z instrumentom. Pri ugotavljanju okuženosti delovnih površin, orodja in posod za živila in pijače se poslužujemo tudi brisov, s katerimi obrišemo posamezne predmete. Bris poteni cepimo na ustrezno gojišče. Ukrepamo po opravljeni analizi. Da bi bilo varstvo delavcev tudi glede na delovno okolje čimbolj urejeno, imajo temeljne organizacije združenega dela te stvari urejene s posebnim pravilnikom, ki ga sprejmejo in potrdijo kolektivi oziroma njihovi organi upravljanja. V. KONEC D — Samo še eno zini, pa bom vdova! Ust O raznih napakah KO GOVORIMO o raznih napakah in negativnih pojavih, ne smemo pozabiti, da so prav člani Socialistične zveze in Zveze komunistov često nosilci lokalističnih teženj in drugih negativnih pojavov. Te škodljive pojave moramo odstraniti iz SZDL in tudi iz vrst ZKJ, kajti samo tedaj bomo lahko prepričani, da se nam bo posrečilo postaviti naš gospodarski razvoj na čvrste m zdrave socialistične temelje in zagotoviti našim naporom v izgradnji socializma popoln uspeh. V NEDELJO so v Kočevju izročili svojemu namenu novo železniško postajo. Postaja je enonadstropna in ima dve čakalnici, predprostor, in garderobo, ki je prejšnja postaja ni imela. Nedvomno je nova postaja velika pridobitev za Kočevje. Tudi potnikom je izredno ustreženo, saj jim poslej ne bo treba čakati na mrazu in v dežju odhode in prihode vlakov. RES JE, DA SE NAŠE prebivalstvo naglo množi, medtem ko se količine pridelanega žita, vzrejene živine in drugih življenjsko važnih pridelkov ne večajo tako hitro kakor prebivalstvo, posebno še prebivalstvo v mestih in industrijskih središčih. Zato imamo že nekaj let prehrambne težave. Če bi se hoteli pravilno in zdravo hraniti, bi morali uživati meso in mesne izdelke štirikrat tedensko. Vemo pa, da si niti delavska niti uslužbenska niti kmečka družina s povprečnimi dohodki tega ne more privoščiti. V DOBREPOLJU so že lani dobili nov kino projektor, le škoda, da je bil pokvarjen. Čeprav je bilo že mnogo želja in kritike, Dobrepoljčani s svojo okolico še nimajo kina. Res bi bilo potrebno, da se tudi to uredi. NI DOLGO TEGA ko je neki ribič ujel v Krki skoro 10 kilogramov težkega sulca. Toda komaj teden dni kasneje je pod Gradom spet nekdo ujel desetkilogramskega sulca. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 9. decembra 1955) nsniami GLOBOKA UUBEZEN? - Še poglavje ali kaj pa bo Gre-gory, sin znamenitega ameriškega pisatelja Ernesta Heming-waya, končal knjigo z naslovom „Papa“, v kateri opisuje očeta in globoko ljubezen, ki je vladala med njima. „Res, velika od-dolžitev globoki ljubezni!“ bo rekel tisti, ki ne ve, da znameniti oče zadnjih deset let pred samomorom Gregoryja niti pogledati ni hotel več. Pa ne zavolja lastne, ampak sinove muhavosti in nabritosti! MODA ALI KAJ? - Vse kaže, da je pisanje spominov postalo moda, pa še dobičkonosen posel zraven! Po lastnili izjavah tudi 35-letna vdova Dewi Sukamo piše spominsko knjigo o moževem režimu v Indoneziji. .JlCnjiga mi vzame toliko časa, da si ne morem privoščiti nikakršnega družabnega življenja več!“ zatrjuje ohranjena Dewi. Namesto nje pa pristavljajo mnogi Parižani, da se lepa vdova vendarle ne izogiba mondenih nočnih lokalov, kjer se do zgodnjih jutranjih ur zadržuje v - moški družbi! Znabiti išče pisateljskega navdiha! JACKIE IN KOMUNIZEM - Pisatelj Gore Vidal je pred nedavnim poslal v svet takole izjavo: ,,Prepričan sem, da bi pre nehanje pisanja o Jackie Onassis bilo ne samo dobro za družbo sploh, ampak bi tudi zajezilo rastočo plimo svetovnega komunizma.“ Ne glede na to, da Vidal ni podrobneje razložil te nekolikanj zapletene izjave, je očitno, da ima dokaj čudne pojme o komunizmu, svetovnem pa še posebej, saj bi ga sicer ne metal v isti koš s priletno Jackie! UPANJE OSTAJA - Kliali-lah Ali ni vdova, je pa ločenka, ki se že dolga leta tolaži z mislijo, da je že pred poroko vedela, da bo šel njen z2^on kmalu po vodi. Njen bivši mož trdih pesti Muhammad Ali zadnja leta ne žanje zmag samo v ringu, ampak tudi v različnih poste-’ liah. Khalilah pa še zmeraj upa, da bo Ali naslednji dvoboj izgubil in se prebunkan, ves v modricah vrnil v njen topli dom. Ali res topli, je kajpak vprašanje, kajti sicer pred leti ne bi zbežal od njega! ^elagsiu Ibiice. Uprava požrla neprimerno veliko (Zahtevamo) da se izvršni obvezno in za življenje zadostujoče zavarovanje za bolezen, proti nezgodam, za onemoglost in starost, ka-Kor tudi preskrbljenje udov in sirot; za te blagajne zahtevamo tako uredbo, da ne bo uprava požrla s svojimi stroški neprimerno velikega dela dohodkov, kakor se sedaj velikokrat godi. Zahtevamo, da imamo zakonito varstvo za delavce, ki izvršujejo po svoji vesti in volji mandate v odborih bolniškUi in drugih zakonitih blagajne, in sploh v vseh javnih zastopih. (Ni mi treba) opisovati škodo, katero dela loterija bodisi v gospodarskem, bodisi v so-cijalnem oziru. Loterija daje priložnost k lahko-mišljenosti, pospešuje navado na popolno negotovo srečo se zanašati, pospešuje prazno vero, in ne redko privede nesrečnega igralca do hudodelstev ali celo do samomora; kakor je razvidno iz neke ne davno na svitlo prišle statistike,.ir|ia Gesta »Mna kroti „norce” Povsod po svetu so Mje, d jffn cesta in avtomobil ne pomeoits samo poli in prevoznega sredstva, ampak sta. jim tndi sced^vi za izbija* nje. Nobene kazni, omejitve in pronMtni znaki jih ne zadržijo, da bi ne cfrveli in s tem ogrožali svoje in varnosti drugih vozndcov. Takfli cestnih „norcev“ tudi pri ittsnimalo. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vamos^o v prometu, so prišli na sinimivo in izvirno zamisel. Ugotovili, da mč tako uspešno ne prisili voznika k manjši hitrosti kot iz-boklme na cesti. Na slabih cestah je takih izboklin že tako dovolj, na dobrih jih pa seveda ni. 2^ato so pomislili, da bi na nevamfli odsekih dobrih cest izbokline umetno naredili. V Franciji so začeli delati umetne izbokline na cesti že pred leti in izkazale so se prav odlično. Dobile so celo nenavaden naziv: vozniki jim pravijo „policaji, ki spe“. Še tak ljubitelj hitre vožnje mora po odseku ce-«e, tđ ima umetne izbokline, voziti poCasL, ako noče uničiti avtomobila ali pa si nabrati izbokline na lastm gbvi. Angleži so šele letos mte-li poskuse z njiim. Ugotovili so, da 90 najpršnemej^ izbokline, dol^ 3^ metra in Hsoke 10 centimetrov. Izbokli mor^ seveda bifi dn^pčne barve od ceste in oai^ maiB^ opozarpfi pose boi proo^&itzaak. Na cestah, kjec » J istolrilB, so hitro ogotov: , 'to koristne m- Oset»£bn iavtomoidM dovo^ urimo vnOl Bietrih na uf^tr^^tovoL^ fljdd pa ihbnK^rozpl^e! tKifi počasi. ^ v lsra-^,„ 9c jeizkazalOt na nevarnih odsdcarStevBo aeareč občutnosBao^ ' Pti nas je iićeir naravnih i^okiintiidav^ a premidek o njfli Me Di &odil. renski I Rešitev prejšnje križanke Mačka živi kratko življenje. Metuzalemi med živalmi Kako dolgo žive nekatere živali — krokodil 300 let O življenjskem veku živali kroži več neresničnih govoric kot resničnih. Tako radi slišimo o bajeslovno dolgem življenju slonov in želv, po drugi strani pa je življenje mušic že kar prislovično, zato bo prav, da pogledamo nekaj res izjemnili me-tuzalemov živalskega sveta. Ribe lahko žive ti^di po sto let, še posebno krapi, ščuke, somi in morene, če jih seveda prej ne doleti usoda v podobi nedeljskega ribiča. Med ribami je gotovo prvak krap Hanako, ki živi v nekem ribniku blizu GiJ^uja na Japonskem. Zanj se že 225 let iz roda v rod trudi družina ribičev. Turisti in popotniki niso verjeli pripovedi sedanjega lastnika slovitega krapa, toda vse dvome je razpršil profesor M. Hiro iz Nagoje, kije v laboratoriju analiziral krapovo plavut in nesporno dokazal, da šteje riba že več kot 200 let. Dolgo žive krokodili. Po nekaterih raziskavah sodeč, lahko doč^ajo tudi do tristo let, mtdtem ko žive njihovi „sorod-niki“, drugi kuščarji, le tri desetletja. Od želv, za katere menijo, da tudi dolgo žive, imamo najzaneslivejši dokaz v kraljevskem akvariju na otoku Tonga. Tam je poginila želva, ki jo je eden od kraljevih prednikov dobil v dar leta 1777 od pomorščaka Jamesa Cooka. Med pticami je najdaljše življenje dosegel labod v Angliji. Ko so ga ubili, so na njegovi nogi našli obroček z datumom 1887. smisj} vek „Ko vas v oblasti bom držala, ko bom neko noč z vami spala, ko vam bom poljub ljubezni dala, veselje moje bo dobilo krila. A ko vas bom namesto lastnega moža objela, reči boste morali-,Moja mila, delaj z mano vse, kar si želela‘. ..“ Ti verzi, ki jih je v 12. sto;^^^^ letju napisala ProvansalKa Beatrice de Die, so temelj, katerem francoska sociologiiya Evelyne Sullerot gradi tezo, a so bile ženske pred davnimi sto letji, v srednjem veku in še bolj enakopravne moškim, so marsikje še dandanes. Sploh se je ženska enaK®-pravnost kazala v Ijubezn • mala loterija 15 odstotkov samomorilcev navesti. V korist deželi in posebna dobrota za manj premožnega moža je tedaj, da se loterija odpravi, ki itak le z malimi dobitki razpolaga, in se večje svote nikdar.ne dobijo. (Na Nemškem) so jeli zelo strogo postopati zoper socialne demokrate, zlasti zoper njih kotovodje. Njih stanovanja so preiskali in našli mnogo pisem, na podlagi katerih bodo obsojeni in kaznovani. S tem pa socijalno demo-kiatstvo nikakor ne bo zatrto; še hujše bo vski- pelo. • . (Na ogrski) železnici blizu Reke je bur-ja prevrnila nekaj vagonov. Dolenjci, varujmo svoje gozdove. Ako je izsekamo, bode burja gospodarila ravno tako nam, kakor gospodari se-dai našim notranjskim rojakom. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1895) Krompirjevci Ravno danes, preden sem se usedel za mizo, da zložim pisanje, mi je poštar prinesel pismo. Ni bik) odprto, kakor je dandanes česta navada, vendar je sila poučno. Takole mi sporoča: Dragi Martin! Jaz, Jerneje iz Mišjega dola, te najprej prav lepo pozdravljam in ti želim vse najboljše za praznik Anti še pomniš, kako sva ga lansko leto ob tem času zalivala? Noge so nama postale težke kot stope, pa sva občepela ob čašah do jutra in se pomenkovala. O, tudi letos te pogrešam Potrebujem tvoj svet, kajti še sam ne vem, ali sem prav storil, ker ne dam krompirja od hiše. Pravzaprav se je začelo že spomladi. Imel sem toliko aela, da sem zadnje gomolje krompirja posadil med prvomajskimi prazniki. Ko sem se najbolj mučil z živaljo in zemljo, so meščani nedaleč proč na travniku ustavili avto, pekli čevapčiče in navijali radio. Molčal sem, kaj- ti oni so praznovali, jaz pa nisem utegnil. Med letom nisem mogel pozabiti nanje. Komaj sem utegnil pospravljati seno in okopavati med močo, oni pa so še večkrat prišli uživat naravo. Otroci so se ponavadi žogali, mi mendrali otavo in krompirjevko. Napodil sem jih. Oni in starši so se mi režali in očitali, da sem preveč tečen za tisti šop pohojene trave. Na jesen sem pospravil pičel pridelek, ki je bil letos še slabši kot prejšnja leta. Ko sem računal, koliko bi zanj iztržil, so se pripeljali spet isti meščani po krompir, ker ga menda v mestu ni dobiti. „Po tri novce bo kilogram," sem jih opozoril, „kajti v svojo škodo ga ne prodani “ ,,Po novec in pol je sporazum ali naj ti pa v kleti zgnije!" so zagrozili in jezni odšli. Martin, kaj meniš, kdo bo letos spravil najdebelejši krompir? MARTIN KRPAN (Ne] resnice z napako Stevflo zaverovancev (zavaro-^cev) se je v tem letu znatno Povečalo. pouka so morali (učenci) na najrazlič-lanto (meritve) v ambu- ^irektor je bil skoraj šest ^Poden z adaptacijo %"pce.(pralnice). SO» da bo inšpekcija 71? ojunačena (ojačana), m **3 mora priti na DL fJASA NARODNA JED INDUSKI DROBIŽ ANGL. BOKAL DLAKA KAPA zros TKANINA ELEKTR. OELEC D L flMU DOLGA ^KUP Strojev ^VECJA PTICA PLUS LIKOVNI mTNIK > -t...... 4 -I-- ! I i < I - OLIKA NASPROT- NIK „...j.. POD D L NOVI SAD PARADIŽ MUCKA GL.MES._ JORimjE ŠABA{ 100 M' TOVARNA -mu MAGOST Ž.IME * | Bajc, predsednik upravnega odbora društva, ki je dobesedno na prvi dan svobode vzelo v roke napredno ffovomeško kulturno tradici-jor ,J)ruštvo ima ime, “ je posedal Bajc, „po narodnem heroju in revolucionarju Du- ^ Bajc: „Tri deset- ustvarjalne tradicqe Dušan Jereb Jerebu-Štefanu, pro-^^titelju, ki je bil, če povem ^.njem samo en stavek, tako ^elik ljubitelj knjig, da jih ni ^^poval samo zase, ampak , ^i za bolnike v novomeški i ^^Inišnici. Takoj po vojni se je da-društvo imenovah ' Prosvetni dom, združe- i je folkloro, pevski zbor, jamsko sekcijo in orkester, edaj ni bilo sezone, da ne ^dramska sekcija postavila ^ oder vsaj pet premierskih ^^stav; posebno delavni so Iti v dramski sekciji France ^olj, Marija Šalijeva, Mara ^narjeva in Jože Zamljen. je k uspešnemu delu ^^fneškega društva pripo-psel zlasti Tone Markelj, 'Več kot četrt stoletja pevski zbor. . J ^ojvečja vloga „Dušana jg njegovo nenehno ki h postonsfvo, in to občasnim finančnim in kadrovskim težavam ,J)ušan Jereb“ tudi v najtežjih časih ni umolknil. Danes je financiranje kulturne dejavnosti zadovoljivo rešeno, še vedno pa nas tare pomanjkanje lastnih prostorov. Pevci imajo vaje v vajenski šoli, igralci čakajo, da se v „Krki“ konča zadnja filmska predstava, ,JDolenjski oktet" vadi v gimnaziji, naš „Salonski orkester" pa v glasbeni šoli. In vse to zato, ker družbi celih 30 let ni uspek) ali pa ni imet zanimanja za rešitev dveh stanovanjskih problemov. Gre za stanovanje, kjer bi sicer lahko vadili, če bi stanovalcem našli primemo zamenjavo. Upam, da bomo 60-letni-co ,J)ušana Jereba'* že lahko praznovali v svojih pro-storih,“ se je pikro pošalil Vladimir Bajc. Danes, ob jubileju, delujejo v sestavu ,J)ušana Jereba" pevski zbor, ki nosi njegovo ime, moški pevski zbor ,Jiuperč vrh“, ,J)olenjski oktet", amatersko gledališče in „Salonski orkester”. Že na temelju tega lahko rečemo, da se s kulturo in kulturnim ustvarjanjem nenehno ukvarja vsaj 150 ljudi. Vladimir Bajc je povabil k sodelovanju vso za kulturo in kulturno ustvarjanje zagreto mladino. „Vrata so odprta prav vsem,*' je rekel in dodal, da je za razvoj „Dušana Jereba" zaslužnih (poleg v intervjuju omenjenih) še veliko ljudi. Naj ne zamerijo, če niso bili imenovani Tako Vladimir Bajc. Mi pa lahko napišemo, da je dokaj žalostno, kako uprava ,J)ušarm Jereba" v četrtek do 11. ure ni vedela, kje si bo v Novem mestu sposodila' klavir za večerno jubilejno slovesnost. Konec koncev ji ga je posodil Dolenjski muzej, in to tistega, na katereffi je igral Marjan Kozina. Kljub dokajšnjemu razumevanju za kulturo torej tudi kaplje pelina nerazumevanja. M.B. Sam na gozdni cesti Bece je človek, kakršnega redko vidimo, poleg ^ega pa tudi ne znamo ceniti njegovega dela Večini tovornjaki Gozd-J^S^odarstva Novo mesto. Anton Bece Po sledeh stanovanjske stiske Nekaj podatkov, zakaj je bilo v novomeški občini zgrajeno letno za polovico manj stanovanj, kot je predvideval srednjeročni načrt iz leta 1972 Po podatkih Gradbenega centra Slovenije je bilo v novomeški občini leta 1972 zgrajenih 300 stanovanj, leto dni kasneje pa 59 stanovanj več, kar statistično pomeni, da so zgradili povprečno 6,5 novega stanovanja na 1000 prebivalcev, čeprav je ugotovljeno, da bi morali v razvitejših občinah (mednje šteje tudi novomeška) zgraditi letno vsaj 9 stanovanj na 1000 prebivalcev. V Sloveniji bi to vsako leto zneslo 13.000 stanovanj. Birj P*' se pelje iz Podgrada v Radoho in naprej proti Lazam ali možnosti srečati človeka; skoraj laže lesf žival kot človeka. Vsenaokrog se širijo gosti gozdovi in ^ Drn trak gozdne ceste se zajeda v strmo goijansko pobočje. Radohe čez Padež do Cestar Anton Bece, ki skrbi za to L urejena, kar kaže, cesto, je doma 'a Mihovca. Pri GG toiiU vesten človek. To je Novo mesto je zaposlen že 17 let, ojHzno, ker cesta ni od tega šest let kot sekač, potem pa ’ ~ je moral zaradi bolezni to deto opustiti. Premestili so ga na delovno mesto za vzdrževanje ceste. „Od doma do ceste imam tričetrt ure hoje. Hodim po bližnjici skozi gozd. Tu je precej samotno, le tu in tam se mimo zapelje avto, pešca pa nikoli ne srečam. Je pa toliko več divjih živali. Zadnjič sem videl medvedko in srn in divjih prašičev je nič koliko,“ je povedal Anton Bece, ko smo se z njim po naključju srečali na „njegovi** cesti. Takera človeka, ki dela v samoti, redkok^j vidimo in morda ne znamo ceniti njegovega dela, čeravno je prav tako pomembno kot kakšno drugo. List za vsakogar »Dolenjski list« Zanimivi so tudi Dominvestovi podatki o zasebni stanovanjski graditvi. Pred dvema letoma je bilo na območju novomeške občine izdanih 311 k)kacijskih dokumentac^ za zasebno stanovanjsko aaditev, lani pa celo 601. Gospocmske težave torej- niso vplivale na obs^ te stanovanjske graditve, tudi letos je ostala na ravni minulih let. Če bi hoteli v občini Novo mesto ustreči tekočim stanovaiyskim potrebam ter pokriti dosedanji primanjkljaj, bi morali v naslednjih sedmih ali osmih letih zgraditi vsaj 650 do 700 stanovanj na leto. Po srednjeročnem programu stanovanjske graditve, ki ga je občinska skupščina sprejela že leta 1972, naj bi do leta 1977 gradili celo po 800 stanovanj letno. To pa ni bik) in skorajda zagotovo tudi ne bo uresničeno. In to predvsem zato, ker je ta okvirni načrt stanovanjske graditve slonel na 8-odstotnem stanovanjskem prispevku iz bruto osebnih dohodkov (to je bila takrat slovenska politična težnja), kasneje pa je administrativni predpis obdavčil vsako odvajanje stanovamsk^ prispevka, ki je bil višji od 6 odstotkov. Tudi sama osnova za oblikovanje stanovanjskega prispevka se je občutno znižal, ker se masa bruto osebnih dohodkov relativno znižuje. In to zato, ker se po novih predpisih določeni prispevki, ki so bili prej vključeni v bruto osebni dohodek, plačujejo sedaj iz dohodka organizacij po sklenjenih družbenih dogo-vorDi in samoupravnih sporazumih. Pol^ tega je novomeški načrt (kot še marsikje drugje) temeljil na gradbenih cenah iz leta 1972, znano pa je, da so se gradbene storitve do letos podražile za več kot 100 odstotkov. Seveda je ob vsem tem počasnejša od predvidene tudi rast osebnih dohodkov; ustvarjeni dohodek detovnih organizacij pa zaradi stabilizacijskih ukrepov, relativno nižji kot v minulih obdo'bjih. Štednje je seveda tudi oklestilo za stanovanja namenjene dinarje. Da je v novomeški stanovanjski načrt padel v vodo, ali da je, če smo nekoliko bolj mili, na pol potopljen, pa je pol^ navedenega krivo tudi IZVRŠNI SVET NI NIKOLI NESKLEPČEN Od ustanovitve izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto — ustanovljen je bil junija lani - je bi- lo po zadnjih podatkUi sklicanih 31 sej, na katerih so obravnavali 61 različnih zadev. Posamezne stvari je moral izvršni svet obravnavati večkrat, tako da je skupno število razprav lar 202. Zanimiv je tudi podatek, da je povprečna udeležba na sejah skoraj 90-odstotna. ZA ŠTIRI MILIJONE OLAJŠAV v skladu s stališči skupščine SR Slovenije o nujnosti spodbujanja izvoza in lazbremevanja obveznosti gospodarstva tudi na ravni občin, odstopa skupščina občine Novo mesto del ^sebnega občinsk^a davka (4 milijone dinarjev) novomeškim orranizačijam združenega dela, ki bodo letos za toliko povečale svoj izvoz, da bo njegova vrednost več kot petino cetotnega dohodka. Pogoj te olajšave je tudi, da jmajo te organizacije v občini urejeno mak)prodajo. MANJKA BLIZU 700 PROMETNIH ZNAKOV Komisija za prometno varnost je ugotovila, da manjka na 94 kilometrih krajevnih cest, ki jih po pogodbi z novomeško občino vzdržujeta novomeško in kočevsko komunalno podjetje, več kot 160 prometnih znakov, na krajevnili cestah, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti, pa manjka več kot 500 prometnih znakov. VSE VEC JIH JE OB VOZNIŠKO DOVOLJENJE Leta 1971 so sodišča inoiganiza kaznovanje prekrškov izrekli novomeškim voznikom motornih vozil povzpela vzeli 211 dovoljenj, lani kar 487, v prvem letošnjem polletju pa že 276. Razen tega so v letošnji prvi polovici leta izdali tudi 139 prej^vedi za izdajo vozniškega dovoljenja. ekstenzivno zaposlovanje - predvsem v industriji. Vsako leto se v novomeški občini zaposli okoli 1000 novih delavcev, v veliki meri so iz drugih republik. Vsako novo delovho mesto, vsak nov kos kruha ŠE ŠTIRJE 25-KRAT DAROVALI KRI Na letni skupščini občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto so štirim krvodajalcem: Francu Seničaiju, Andreju Senici, Ivanu Šiški in Mirku Ferbežarju podelili posebna priznanja, ker so že » 25-krat darovali kri. * Ptedvidoma, torej po današnjih cenah, potrebuje novomeška občina za investicije v družbeni standard za obdobje do leta 1980 nekaj več kot 567 milyonov dinarjev, lar je, po domače povedano, precej več kot 56 starih milijard dinarjev. Največ denarja naj bi po vrstnem redu vsot šlo za gradnjo osnovnih in srednjih šol, dograditev bolnišnice, za novi zdravstveni dom, vrtce, dom počitka v Novem mestu, oddelek NOB in ljudske revolucije pri Dolenjskem muzeju, ureditev dvoran v prosvetnih domovih pri krajevnih skupnostih, soudeležbo pri graditvi doma JLA, za ureditev doma kulture v Novern mestu, za lureditev novomeške Studijske knjižnic^ za graditev doma kulture v Šentjerneju ter graditev šolskih igrišč in ureditev stadiona v Novem mestu. Nekje na sredini tega vrstnega reda, ki se ravna, kar še enkrat posebej pou- Čemu kanček prednosti ? darjamo, po vsoti denarja, ki ga bo treba zbrati, je tudi graditev prostorov Zavoda za medicino dela in higieno. Nedvomno so vsi ti načrtovani objekti in ustanove za žitje in bitje novomeške občine izredno potrebni in pomembni, pravzaprav bi jih potrebovali že predvčerajšnjim, vprašanje pa je komu ali^emu dati prednost, ko se skorajda zagotovo ve, da tudi obdobje do Teta 1980 ne bo postlano z bankovci. Ce zdaj pustimo ob strani oddelek NOB in ljudske revolucije pri Dolenjskem muzeju, ki ima po odločitvi del^tov na letošnji praznični seji novomeške skupščine prednost pred prednostmi, bi dobromisleči rekel, da v novomeški občini najprej in najbolj potrebinemo vrtce, osnovne in srednje šole z dijaškim domom, novi zdravstveni dom ter dom počitka. Posebno pozornost nedvomno zasluži preureditev Študijske knjižnice, edine visokošolske ustanove na Dolenjskem, ter na koncu koncev tudi dograditev bolnišnice. Čeprav je omenjeni vrstni red nedvomno lahko temelj mnogih razprav, pa gotovo ni moč zanikati, da navedene objekte manj in kasneje potrebujemo kot preostale, ki smo jih omenili samo v seznamu investicij. Kljub sprejetemu sklepu o prednosti muz^ NOB, se v javnosti širijo vprašanja (ne sicer o potrebnosti te investicije) o utemeljitvi prednosti graditve. V tem smislu je govor tudi o sofinanciranju doma JLA ter gradnji šolskih igrišč, ko še telovadnic nimamo, skratka: če denarja ne bo dovolj, je treba najprej začasno pristriči peruti neiaterim objektom družbenega standarda, ki jih prebivalci novomeške občine sicer zagotovo nujno potrebujejo, vendar manj kot tiste, ki so sicer tudi v na Črtu, obenem pa tudi dobesedno vsak dan kamen spotike najširšega kroga občanov. MARJAN BAUER pa sčax>ma terja tudi novo stanovanje, torej povzroči (tako je žal dandanes) se en nerešen stanovanjski problem. ODSTOPANJA PRESEGLA SLOVENSKO POVPREČJE Podatki o tekočih gospodarskih gibanjih v novomeški občini kažejo na zmanjševanje stopnje gospodarske rasti, notranja neskladja, zaostajanja reprodukcijske sposobnosti ter še nekatere ^uge hibe. Mnenje del^tov novomeške skupščine je, da so odstopanja od ciljev resolucyeo letošnjem gozdarskem razvoju v novomeški občini „bolj izrazita**, kot je sk)vensko povprečje. BUDNO OKO INŠPEKCIJE Organi skupščine občine Novo mesto so na eni od minulih sej tako rekoč priseli, da bodo zagotovili vse potrebno, da gibanja cen, ki so v njihovi pristojnosti, ne bodo presegla zastavljenih okvirov. Poostren nadzor nad izvaiaiyem te zaobljube bo vodila tudi tržna inšpekcija. SAME SEBI . PREPUŠČENE V novomeški občini je mnenje, da so nekateri delavski sveti in delovni kolektivi preveč zaprti sami vase, ter da ni prave naveze z del^-cijami v občinski skupščini. Ce ta ocena zveni milo, pa je vsekakor dejstvo, da je marsikatera delegacij prepuščena sama sebi; bore malo je namreč primerov, da bi delegacija dobila resnične in neposredne smernice od delavskega sveta TOZD ah OZD, delovne skupnosti itd. Ali veste : ... da je bil mestni sodnik v srednjem veku „prvi čtovek** v Novem mestu, mestne očete je skliceval vsak teden vsaj po dvakrat, običajno v torek in petek? ... da so bili srednjeveški novomeški mestni očetje večinoma preprosti rotodelci in obrtniki, ki največkrat niti brati in pisati niso znali, čeprav so imeli pravico obsojati> tudi na smrt? Učenosti jim bojda tudi treba ni bik), mesta v srednjem veku niso imela pisanih lazenskih zatonov, celo za Ljubljano, glavno mesto, so izšla prva kazenska določila šele 1514. ... da so se vsi odrasli Novo-meščani moškega spola že od 16. stoletja nanej morali vaditi v streljanju? V spodbudo strelcem je dal nadvojvoda Karel darilo 15 goldinarjev, razen tega so strelci sami med sabo zbra- li denar za kos sukna, ki ga je dobil najboljši ... da so se leta 1805 Francozi mudili v Novem mestu in okolici le štirinajst dni, pa so kljub temu Novomeščanom, tako piše tedanji kronist, vse žepe narobe obrnili ter četo iz mestne blagajnice prah iztrkaU? ... da je bilo novomeškim dijakom v 18. stoletju prepovedano v gostilne v mestu, zlasti pa izven mesta hoditi ter orožje -kot so noži in pištole nositi? Pozimi so morali biti dijaki najkasneje ob sedmih zvečer doma, poleti pa ob devetih. ... da so na Dolenjskem prvič c^ili zoper črne koze že leta 1813? Intendant Tauffrer je takrat zapisal, „da neumni kmet, sovražnik vsemu, kar je nov^, ne pripozna dobrote te nove iznajdbe ter vsemu prigovarjanju maši ušesa. Treba je, da se s sito uči spoznavati to (zdravstveno) korist.** Na dan republike je bila na Gorjancih tradicionalna vzorna lovska brakada, na kateri je sodelovalo več kot 100 lovcev. Čeprav so položili na dlako oziroma peije le eno divjo svinjo ter šojo, zelena Wtovščina ni bfla razočarana, saj je prvobitne lovske užitke prav dobro nadomestil ,4coš** — tako namreč pravijo lovci zakuski po končanem lovu. Na sliki: pregled orožja. Nbvomcšte kronika RAZŠIRJENO SEJO krajevne skupnosti so minuli teden sklicali v Regerči in Gotni vasi. Razpravljali so predvsem o perečih komunalnih vprašanjih. To območje spa<^ v Novo mesto, vendar še vedno nima ur^ jenih cest, javne razsvetljave, kanalizacije ter odvoza smeti. DAN REPUBLIKE so Novome-ščani praznovali zeto živahno, če je merik) obisk gostišč, toplic. Trsta m podobnih krajev. Priznati je tudi treba, da tolaat skorajda ni bilo hiše, na kateri ne bi visela jugostovanska ali stovenska zastava, ^ tudi živahno streljanje v zrak, ki je odmevato na večer pred praznikom, je bilo gotovo samo znak (atriotizma, čeprav tak način izražanja pri nas ni ravno v navadi. STROKOVNJAKI TRDIJO, da bi bilo samo za dograditev osnovnega kanalskega zbiralnega omrežja in čistilne naprave v Novem mestu potrebnih 45 milijonov dinarjev (seveda novih). Milijon gor ali dol strokovnjaki in nestrokovnjaki namreč vedo, da tega denarja ni KRI JE DALO 68 krvodajalcev: 12 iz črnomaljskega Belta, 9 iz Novoteksa, 6 iz Novo lesa, 4 iz No-vograda, prav toliko iz črnomaljske IMV in Ele; med gospodinjami je bilo 7 krvodajalk, kmetov in posameznikov iz novomeških podjetij in ustanov pa je bito 19. wi so dali tudi trije upokojenci. RODILE SO: Ana Kovačič iz Kristanove 10 — Aleksandra, Martina Ribič z Glavnega trra 2 - Gregor a in Terezija Djukič z Brega 10 - Daniela. Bodo morali novomeški fantje čez leta po neveste v sosednje občme? UMRLI SO: Franc Sekula, kmet iz Regerče vasi 54 (95 let), Antonija Srovin iz Kršk^, pokopana v Novem mestu, (7 J let), Marija Vesel iz Boričevega 2 (79 let), Metod Pod-bevšek, upokojenec iz Zagrebške 3 (65 let in Jože Blažič, upokojenec iz Karlovške 18 (77 let). Ena gospa je rekla, da se ne čudi, če so nekateri stanovalci modernih, centralno ogrevanih stolpičev v Novem mestu preprosto odžagali radiatoije. Gretje je bilo bojda tako zanič in obenem tako drago, da so se rade volje vrnili k pernicam babic in prababic. 15 novomeška tribuna ^(1376) - 4. decembra 1975 DOLENJSKI LIST Stran uredil: MARJAN BAUER D V-' Zapornice na železniškem prdiodu v Dobovi so zaprte velik del dneva, včasih tudi po 15 in celo 20 minut. Ljudje so neučakani in prešlo jim je že v navado, da jo bodisi peš bodisi s kolesom, z avtomobilom ali celo s kravjo vprego ubero čez progo, kar se navadno srečno konča, včasih pa tudi s smrtno nesrečo, kot seje to zgodilo pred dnevi. V mestu se najbolj zatika Krajevna skupnost se brez sodelovanja občanov ne more uveljaviti Med 18 krajevnimi skupnostmi v brežiški občini je mestna najmanj delavna. Ta ni nikoli zares zaživela in pri uvajanju delegatske organiziranosti ima prav brežiška največje težave. Zbori občanov so slabo obiskani, a tudi obe delegaciji doživljata neuspehe. Ko je tekla na prima* razprava o programih interesnih skupnosti, skoraj ni bUo odziva. Prišlo je le devet občanov. Za mesto je značilen tudi dab obisk kulturnih prireditev. Vsi ti znaki kažejo^ da je nekaj narobe, da taka paavnost občanov nikamor ne vodi. Nad tem so mnogi tembolj začudeni, ko živi na območju mestne skupnosti vendar 400 komunistov ali dve petini vsega članstva v občini. Na nedavnem zboru so člani ZK brežiške krajevne skupnosti kritično ugotovili, da se komunisti ne vključujejo v delo delegacij in naloge krajevne skupnosti. Poudarili so tudi neurejena finančna vprašanja med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino in svoje ugotovitve strnili v spoznanje, da mnogi neuresničeni predlogi in sklepi povečujejo pasivnost vseh zainteresiranih občanov. Na vasi ljudje živijo s krajevno skupnostjo in njeni interesi so hkrati njihovi interesi. Čutijo se soodgovorne, ker se dobro zavedajo, da je od njih odvisno, kako bo kraj napredoval. Skoraj ni akcije, v kateri občani ne bi bili soudeleženi bodisi z delom Se TRIJE OBISKI Zavod za kulturo napoveduje v tej sezoni štiri gostova^ na odru prosvetnega doma v Brežicah. Zanje so pred prvo predstavo celjskega gledališča prodali že nekaj abonmajskih vstopnic, za katere morajo ljubitelji gledališča odšteti po 1^ dinarjev. Žal jim tudi to krat niso mog- li vnaprej povedati, katera dela bodo videli in v čigavi uprizoritvi. ali denarjem. Pa tudi do občinskih problemov niso brezbrižni in jim ni vseeno, kako bodo njihovi delegati razpravljali in glasovah na skupščinskih sejah. V mestu teče življenje drugače, zato bi moral biti najbrž tudi pristop do ljudi tak, da bi kljub vsemu začutili potrebo po medsebojni povezanosti, po organiziranem nastopu v krajevni skupnosti. Mnogi se namreč v vseh stvareh zanašajo le na občino, ki je „dolžna“ vse urediti in ki je v resnici že opravljala delo krajevne skupnosti. Predvsem od komunistov je zdaj odvisno, kdaj bo mesto pretrgalo z dosedanjo pasivnostjo. Za nas ve vsaka hiša Krvodajalstvo, sosedska pomoč, tekmovanja iz znanja prve pomoči, akcije za prometno varnost Več kot 50 delegatov je novembra letos sodelovalo na seji skupščine občinske oiganizacije Rdečega križa. ,JDelo Rdečega križa v minulem obdobju je bilo plodno in razgiba no,“ je v svojem poročilu zatrdil predsednik občinskega odbora dr. Slavko Sušin. Naštel je uspešno vključevanje v del^tski sistem, v ^iošni ljudski odpor, v varstvo pri elementarnilr nesrečah, v sodelovanje z narodno obrambo, v akcije za zdravstveno vz^jo prebivalstva, v usposabljanje ekip prve pomoči itd. Organizacije Rdečega križa so dale denarno in materialno pomoč ostarelim, socialno ogroženim ljudem. Socialna dejavnost je široko razvejena, nima pa na voljo dovolj denarja, da bi lahko še uspešneje pomagala ljudem. Pokazala se je potreba po profesionalni obliki sosedske pomoči, ker le to omogoča stalnost in načrtnost. Uspešno je delal tudi odbor za krvodajalstvo, zato jc bil odziv občanov letos zelo dober. V prihodnje bi kazalo krvodajalcem nuditi več kot doslej, prirediti zanje izlete, proslave ipd. ter jim tako dati priznanje za njihovo humanost. Dr. Sušin sc je zavzel za še številnejšo udeležbo šolske mladine na tekmovanjili Rdečega križa, pri čemer se bo treba nasloniti na mladinske organizacije in na prosvetne delavce. Rdeči kriz naj bi tudi v priljodnje sodeloval z Avto -moto društvom v prometnovar-nostnih akcijah. Organizacije RK pa bodo morali ustanoviti v vseh krajevnih skupnostih. K temu lahko pripomorejo družbenopolitične organizacije, predvsem Socialistična zveza. D. V. Novo v Brežicah DOBRO JE VEDETI, kaj se skriva pod zemljo. Brežice so dobile težko pričakovani katastrski načrt komunalnih naprav. Ta je napravljen za IS,S kik>metra kanalizacije, za 19,4 kilometra vodovoda in za 17,8 kilometra kabelskega omrežja. KOLIKŠNE SEJNINE? PD predb-gu družbenega dogovora o vismi potnih in drugih stroškov za udeležbo na sejah občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti bodo delegati dobili povrnjene potne stroške ter 25 diiurjev za maUco, če traja seja dlje kot štiri ure. Varčevanje je osnovni namen družben^a dogovora, ki ima še to dobro Ustnost, da izenačuje povračila za udeležence na sejah vseh organov. Poslej torej ne bo nobenih razlik in iz njih izvirajočih občutkov večje oziroina manjfc pomembnosti organov, v katerih občani sodelujejo. ZA VSELITEV SE SE NE VE. Tehnični pregled nove osnovne šole na Bizeljskem je bil opravljen 20. novembra. Pred izdajo uporabnega dovoljenja nKtrajo urediti dostopne poti k vsem vhodom, predložiti ateste za razne materiale in izdelke. V tem času je nujno potrebna ureditev medsebojnih obveznosti med investitorjem in izvajalcem. V učilnicah manjka še del opreme, prav tako v kuhinji in tetovadnici. Ker so nekatera dela pogojena z vremenskimi razmerami (ureditev greznice in poti) je težko predvideti, kdaj se bodo šolarji lahko vselili v nove prostore. VINO Z OZNAKO OBMOCJA, KJER JE DOMA. Stovin TOZD Bizeljsko Brežice se bo v prihodnje usmeril tudi na področna vina, da ni tako ustregel povečanemu povpraševanju kupcev po teh značilnostih. Menijo, da je prav zaradi tega treba pospešiti načrtno kooperacijsko obnovo večjih komplek.sov. Na območjih, ki za vzgojo trte niso primerna, pa se bodo zavzeli za zasajanje jagodičja in sadnega drevja. EN CENTER BO DOVOLJ V Posavju ne želijo več zamujati, zato so sklenili čimprej oživiti zamisel o ustanovitvi enotnega -računalniškega centra in ustreznega izobraževalnega središča, kjer bodo usposabljali kadre za delo v računalništvu. Tak center lahko veliko prispeva k racionalizaciji poslovanja v delovnih organizacijah tega območja. Področni odbor gospodarske zbornice si prizadeva, da bi se v regiji čimprej dogovorili za enotno akcijo in prišli od besed k dejanjem. bre&Ske vesti OSEM KOTIČKOV KOMUNISTA Za osnovne organizacije je ustanavljanje kotičkov „Komu-nista“ še vedno ena izmed nalog, ki niso zastarale. Doslej so ustanovili take kotičke v osmih organizacijali, v 18 pa so izvolili tudi jKJverjenike glasila članov ZK. Z boljšim spremljanjem lista in problemov, ki jih ta obravnava, si bodo komunisti širili svoje politično obzorje in dosegli, da bo partijska pisana beseda imela tak odmev, kot ga zasluži. Ljudem kruh in vse drugo doma Ce se bodo dobro počutili, če bodo imeli delo, ne bodo odhajali drugam - Načrt srednjeročnega razvoja KS Brestanica obeta marsikaj Krajevna skupnost Brestanica šteje 2250 prebivalcev, ki živijo v krajevnem središču in osmih okoliških vas^. Zaposlenih je 1100 občanov. V industriji jih dela 537, v kmetijstvu in gozdarstvu 256, v trgovini, gostinstvu in turizmu 29, v drugih dejavnostih pa 276. Od skupnega števila zaposlenih se jih 450 vozi na delo v druge kraje občine in 60 v podjetja zunaj občinskih meja. V tujini si služi krim trenutno 175 delavcev. Ker krajevna skupnost ne more zaposliti niti polovice delavcev doma, je razumljivo, da mnogi odhajajo in se selijo bliže delovnemu mestu. Toda v Brestanici zaradi tega niso dvignih rok, češ kaj pa sploh ukrenemo. Stvari so se lotili na pravem koncu, ko so se v svetu krajevne skupnosti odločili za temeljito zasnovan srednjeročni plan gospodarskega in družbenega razvoja, o katerem že tretji mesec razpravljajo na zborili občanov. Nobenega področja niso spusti- li, vse dodatne predloge pa bodo naknadno vključili v načrt. Pripombe občanov so zelo dobrodošle. Krajevna skupnost vztraja,da bi še letos zastavili gradnjo stanovanjsko—trgovskega poslopja in tako čimprej pridobili 15 stanovanj za najpotrebnejše občane. Za šolstvo, vzgojo in izobraževanje so pripravili poseben program kot sestavni del srednjeročnega načrta. Za obnovitev in gradnjo otroških igrišč, za povezavo šole s starši, za organizacijo letovanj za šolarje pa se bo zavzelo Društvo prijateljev mladine. Predvideni so še M02N0STI ZA PRODOR NAVZVEN Metalni Senovo se odpirajo možnosti za prodajo izdelkov na tuje. Ponudbe prihajajo za prodajo na Madžarsko, v Sovjetsko Zvezo in Nemško demokratično republiko. V Sovjetski zvezi bodo jugoslovanska gradbena podjetja gradila z žerjavi Metalne in jih tako predstavila tamkajšnjemu gospodarstvu. ZNOVA „PRESEŽEK" O izredno veliki pripravljenosti občanov, da sodelujejo v prostovoljnih delovnih akcijah, poročamo iz krške občine že vrsto let, ko se redno ponavlja, da načrtovano število 1238 odvzemov presegajo. Tako je bilo tudi tokrat, ko so na drugi letošnji akciji v dveh dnevili na Senovem in v Krškem imeli 632 odvzemov dragocene krvi. Ce k tej številki prišjetemo še 972 darovalcev v štirih dnevih pomladanske akcije, dobimo število 1602, ki najzgovorneje pove, daje marsUcomu med občani postalo prostovoljno krvodajalstvo že nekaka nepisana vsakoletna obveza. Vsem tem se občinski odbor Rdečega križa v imenu koordinacijskega odbora za prostovoljno krvodajalstvo najlepše zahvaljuje in jim kliče na svidenje v prihodnjem letu, ko naj bi se jim pridružili še drugi. STAR PAPIR BO NADOMESTIL LES Industrija, ki uporablja les kot surovino, že dlje časa občuti pomanjkanje. Prav iz teh razlogov je Celuloza Krško zgradila naprave za predelavo 50 tisoč ton starega papirja. To odpadno surovino uporablja namesto smrekovega lesa za proizvodnjo časopisnega papirja. Les za te namene je namreč morala uvažati. Zdaj ji 50 tisoč ton starega papirja nadomesti 140 tisoč prostornin-skih metrov smrekovine. Delovni kolektiv tovarno si razen tega prizadeva, da bi bilo v Sloveniji in Jugoslaviji čimveč sistematičnih akcij za zbiranje te dragocene surovine. načrti DPD Svobode in njenili sekcij za poživitev kulturno-prosvetnega dela, izgradnja rekreacijskega ceritra, načrti zdravstva in socialnega varstva ter programi turističnega društva, AMD, ribiške in lovske družine, gasilskega društva in Rdečega križa. Posebej se posvečajo cestam in zagotovitvi rednih avtobusnih zvez do oddaljenih vasi. ' J.T. V NEDEUO VOLITVE V KS KR^KO že v 45. številki Dolenjsk^a lista, dne 6. novembra, smo objavili sklep sveta krajevne skupnosti Krško o razpisu nadomestnih volitev v tej krajevni skupnosti. Članu spbšne delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine I&ško, tovarišu Francu Kovačiču, je nameč z izvolitvijo v izvršni svet prenehalo članstvo v navedeni del^ciji. Po določilih volilnega' zakona je potrebno za vsako izpraznjeno delisatsko mesto opraviti nadomestne volitve. Tako lx)do &ajani Kršk^a in okoliških naselij, v nedeljo, 7. decembra, volili nov^a člana delegacije. Na kandidacijski konferenci so delegati družbenopolitičnih organizacij vseh vaških odborov krajevne konference SZDL Krško sldenili ponuditi v izvolitev en^a kandidata, in sicer tovariša Silva Gorenca, direktorja TE Brestanica s stalriim prebivališčem v Krškem. Njega so del^ati evidentirali tudi kot možn^a kandidata za predsednilu skupščine občine Krško, kp je dosedanji predsednik inž. Niko Kurent prevzel novo, pomembno in odgovorno dolžnost. rtozivamo občane KS Krško, da z udeležbo na nedeljskih volitvah izkažejo svoj odnos do te ustavne pravice. Krajevna konferenca SZDL Krško Na Vidmu rastejo novi stanovanjski bloki. Stanovanjska živahna zlasti prihodnje leto, saj bo jedrska elektrarna v investirala za te namene precej denaija. potrebe svojih dela'' bodo gradili nekaj sto zidanih stanovanj, katera bodo pozneje P uredili za stanovanja stalnega osebja. Krške novice POVSOD SLOVESNO - „Dan republike" so tokrat, v jubilejnem letu osvoboditve, proslavili še bolj stovesno kot ponavadi. Pbsebne proslave so pripravili tudi na vseh osnovnih šolah, osrednja pa je bila v četrtek zvečer v Krškem v dvorani DPD Svobode. Tamkaj so gostovali člani mariborskega SNG s Potrč-ftrtljičevim „Zločinom na meji“. Se en USPEH - Tudi druga akcija, ki jo je v minulem tednu or- eniziral občinski odbor Rdečega iža, je prinesla več kot pričakovan uspeh. V enem samem dnevu so v Krškem, na Senovem, v Leskovcu, Brestanici in Kostanjevici zbrali več kot deset ton odpadnega papirja, ki jc iz dneva v dan bolj potrebna surovina v naši papirni industriji. ZA JUBILEJ - Krški „Agrokombinat “ je minuli petek slavil lO-let-nico ustanovitve in uspešnega delovanja. Ob jubileju so sc zapo.sleni in kmetje kooperanti zbrali v dvorani DPD Svobode, kjer ,so dolgoletnim sodelavcem podelili vrsto državnih odlikovanj in priznanj te dekjvne organizacije. Z OBLJUBO DOLG - Že nji seji predsedstva, kasneje P^ujjjie tonferenci je mladina krške o sprejela sklep, da bo za sebojno obveščanje izdajala „Informacije". Ta sklep uie" ničili že v začetku prihodnje?® seca, ko bo po skoraj poldrug® yji-trajajočem premoru izšla pr^a ka. KMALU „MATURA“ - Pj«, hodnji mesec bo prestajala no preizkušnjo četrta generacip^j^j^ šateljev na večerni sredAjfl* nomski šoli, ki jo pripravlja univerza. Pred konusijo bo * ^ jO osem rednih slušateljev, tr^je zaradi odličn^a uspeha v ra mature oproščeni. Vet" SE ENA „VEJA“ - Mladi iz \^;e kega Podloga sodijo med tiste r^ii v krški občini, ki so sami po**^jfii za kulturno udejstvovanje v o „ ZSMS. Po tem, ko so lani vili gledališko skupino, so J> pridružili še folktoro. ftvic je Popila minuli petek na osrednj* It 1^ »J 'o ^1 dinski proslavi dneva republike, bila v Leskovcu. Icij^ ^ bindju storijo marsik^ brez kumunalnih in drugih podjetij. Enostavno se v kraju dogovorijo za stvar in jo izpeljejo. Tako tudi dobro poteka odvoz smeti. Skupina štirih upokojencev (na sliki) ^ l^ila uspešna pri raznih deUh, nazadnje pri urejai^u kanalizacije na Hinjce in v novem naselju. (Foto: Beznik) Kako živi krajevna samouprava? OK ZK bo na prihodnji seji - tokrat se bo sestal s komunisti Loke - spregovoril o krajevni samoupravi — V Loki dobro utrjujejo ustavno vlogo Koinite občinske konfa*ence ZK v Sevnici nadaljuje z delovnimi ^mi v posameznih okoljih. 10. decembra se bo sestal s komunisti snovne organizacije v Loki pri Zidanem mostu. Loška krajevna j^Pnost je imela prva nov statut v občini, ta dokument je služil ^ za vzorec tudi drugim. Javnn ♦ je tudi sicer živahna de-v *^^b®nopolitičnih organi-organe družbenopoli-UDra, °^nizacij in krajevne samo-^ave unajo vključenih 140 obča-imaL\ ^tutu krajevne skupnosti /ženio , ki onemogoča kopi- ila^ ‘^nkcii. Skratka; nihče od žlj \sveta KS ne more biti hkrati skupščine, del«acije ali ®'yžbene kontrole. Kot pravi . ^®ta krajevne skupnosti in 2K loške osnovne or^nizacije so se komunisti kovan- tudi v ustavno obli- orjtans družbenopolitičnih ’^'^cije mladmske orga- krajevna skupnost se ni krajevna skupnost v obči-s težavo, kako v financi-krajevne skupnosti ^ detovne or^nizacije zunaj Kočevar: „V krajevn« ^ pravo Loke pri Zkia *>V)sh “ P” —— vključenfli mnogo Iju- občine, kjer so zaposleni delavci z območja laajevne skupnosti. Takih delavcev je že 315. Ko so se obrnili na nadove teh delovnih organizacij, so povsod naleteli na odkbnilen odgovor, razen pri Prometni sekciji Zidani most, ki je pripravljena na zaposlene^ delavca prispevati za KS 100 dinarjev. Zato v liajevni skupnosti menijo, da bi to akcijo morali drugače podpreti v republiki. ^dovoljni so z delom splošne delegacije, opozarjajo pa na težave, ki jih imajo delati samoupravnih interesnOi skupnosti. Sprva so dobivali premak) gradiva, in sklici so bili neusklajeni, oedaj so padiva tako zajetna, da bi lahko sejali cel dan. Rrepričani so, da bi s skupnimi službami za te skupnosti v občini lahko bolje delali. V letošnjem razdelilniku denar^ krajevne skupnosti v Loki so prvič namenili več denarja tudi za drugo, ne le za komunalne zadeve. V o^i-ru možnosti pomagajo gasilcem in ostalim družbenopolitičnim oi^ni-zacijam. Pd programu krajevne skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje predvidevajo 1,9 milijona lastnih sredstev, od družbe pričakujejo 1,8 milijona dinarjev. Na skup- NAPREDEK 22. novembra je bil v Sevnici širši posvet občinskih svetov organizacij za tehnično kuhuro Posavja in Zasavja. l^otovljeno je bik), da te organizacije dobro delajo v Brežicah, Sevnici in Hrastniku. Financiranje z družbenim dogovorom je že urejeno v Hrastniku, ureja pa se v Sevnici in Brežicah. Dogovorih so se, da bodo 30-letnico zveze (nekdanje Ljudske tehnike) proslavili z razstavami, posveti in tekmovanji. Podeljenih naj bi bik) tudi več priznanj. SEVNIŠKI PABERKI obveščanje - Loška v je že pred enim večjih krajih na-Posebne zastekljene oglasne Jt>o obveščanje. V njih so ve-j ^ l(^F”i®ni vsi zapisniki sej skup-'*o, Lj^jcvne skupnosti. Ljudje preberejo. T^a ^ *ini. . v vrsti večjih krajev v ob I SKRIVNOST - Lovska ' '®?Ubiiu ^^^"j j® ^ praznik dneva ■ *'^^jera P°'^bila na tov na divje u *ovci predstavnike, ki sicer ni-j® bil predviden za tovi- ve- ne nica. > lit 'A vTiP: VSE VECJI PRITISK *v M s preureditvijo prosto- Jhlc^‘?obili še en prostor, tako da H ^*jo mlajše, v starosti do v eno skupino, ostale pa v ^ • Po službah namreč niso le J’^SHiice, temveč tudi starejše ^ko da se lahko vse manj 1(1,^'' zateče v varstvo pri starih ščini krajevne skupnosti v nedeljo bodo statut kraje'me skupnosti dopolnili z dotočili o družbeni samozaščiti. A. ŽELEZNIK POSLUH ZA OKOLISKE KRAJE - Sevniška krajevna skupnost je vsem devetim vaškim odborom SZDL odstopila cetoten znesek, ki ga dobijo od občine od kmečkih davkov. Gre za precejšnjo vsoto 105.000 dinarjev. Vaški odbori so preccj storili na vaških poteh na svojem območju, obnavljali so tudi večje objekte, npr. mostove, nevarne ovinke in neprimerne vzpone: Skratka, denar je pomembna spodbuda in se dejansko vrača, od koder je prišel. OKREPLJENA VRSTA PIONIRJEV PLANINCEV — Planinsko društvo Lisca je 22. in 23. novembra opravito izpite za najmlajše slu^-telje letošnje planinske šole. Na preizkus je odšto 24 ptonirjev, ki so letošnje pole^ bili na taboru v Logarski dolini. iSvoje sposobnosti so morali pokazati na orientacijskem pohodu in pismenih izpitih. Pet jih bo moralo počakati na značke, dokler ne bodo izpolnili 11. leta. Upajo, da letošnja zima ne bo tako skopa s snegom, saj so morali že dve leti zapovrstjo smučarski tečaji odpasti. Napredek ,,Tu bom še zraven,“ pravi Franc Hribar, dolgoletni javni delavec. V mislih ima v glavnem že opravljeno asfaltiranje v Pijavicah in spomenik ustreljenim talcem v Pijavicah. Kdor ga pozna, je seveda prepričan, da Franc kljub pokoju ne bo držal rok križem. Da se bo še vedno našlo kaj, kar ga bo pritegnilo k delu, se je izdal tudi nam v pogovoru. Rad bi, da bi v Pijavicah prišli še do nekaj javnih svetilk. Marsikomu se bo tistih 700 metrov asfalta, ki sedaj povezujejo vas, zdelo malenkost. Za vasico s komaj 13 hišnimi številkami na obrobju sevniške občine je to velik napredek. ,,To se je videlo že pri pripravljalnih delih: ljudje so bili izredno pridni, iz Jermanove družine so prihajali na delo kar po trije iz hiše. Samo z deli pri kanaU-zaciji smo „zbili“ predračun za 12 tisočakov; poleg petletnega samoprispevka je 11 gospodarjev plačalo še poseben prispevek v denaiju, kar je prineslo nadaljnjih 27.000 dinarjev. Vsi, razen redkih izjem, so bili izredno pridni," pravi Franc Hribar in pri tem ne skriva zadovoljstva. Neizpolnjena ostaja le še želja borcev za spomenik 9 talcem med vojno. ,JSpo-menik, delo Rudija Stoparja iz Sevnice, bomo postavili spomladi, odkrili naj bi ga za praznik Osvobodilne fron-te.“ Kar zadeva družbenopolitično dejavnost nasploh, meni 1'ranc Hribar, borec Gubčeve brigade in letošnji dobitnik občinske plakete Dušana Kvedra, da se je včasih delalo le /.večjim žarom. ,,Kar se prevzame, je treba opraviti, polovičarstva ne sme bili!“ pristavi. A. Ž. Čistega bo ostalo manj kot lani Uspehe stabilizacije je treba stalno spremljati — Občinska konferenca ZK podprla akcijski program stanovanjske skupnosti Poleg poročila o izvajanju akcije družbene in gospodarske stabilizacije na seji občinske konference ZK 25. septembra so bili sporočeni tudi nekateri podatki o devetmesečnem poslovanju. Splošna ugotovitev je, da so uspehi gospodarjenja slabši, saj bo ostanek dohodka v glavnem vsepovsod pičel, tega namreč bistveno ne bo mogoče izboljšati niti do konca leta. Po oceni člana predsedstva izvršnega komiteja CK ZKS Ludvika Gotoba jc bil opravljeni pr^led akcije stabilizacije v trebanjski občini preveč splošen. Kot naj večjo slabost je ocenil čakanje osnovnih organizacij v temeljnih samoupravnih skupnostih na občinsko oceno. Po njegovem mneryu delavci ne bi smeli biti n^rizadeti ob hitrejšem porastu stroškov od ostalih elementov. V akcijo se morajo povsem dotočno vključiti vsi, tako frontno organizirana SZDL, sindikati in mladinska organizacija. Krajevne skupnosti sicer v glavnem niso imele stabilizacijskih programov, vendar nimajo nepokritih naložb pri komunalnih delih. Vrsta razprav se je nanašala na detovno disciplino, za katero lahko poskrbijo le v delovnih organizacijah samih. Ob očitno nesorazmernem naraščanju bolniških izostankov bi morali v kolektivih nameniti več pozornosti raznim evidencam in nadzoru. Sekretar komiteja Tone Žibert je opozoril na vlogo delavske kontrole. Nerazumljivo je, da le-ta ne ukrepa niti v takih primerih, kjer so očitne nepravilnosti. Konferenca je podprla prizadevanja stanovanjske skupnosti pri družbeni gradnji v občini. L^otovili so, da še vedno ni uresničen sklep ene od konferenc ZK spomladi, da bi morali vsi kolektivi združevati sredstva v občini, ne pa na sedežih matičnih podjetij. Predlagali so, da bi pri največjih trdovratnežih, ki na ta način siromašijo že tako pičli stanovanjski fond v občini, posedova-to tudi sodišče združenega dela. Ne Pozabljeni? Sela — Šumberk želijo napredovati Med najpomembnejšo akcijo za naslednje petletno srednjeročno obdobje omenja Ferdinand Zupančič, tajnik krajevne skupnosti, obnovo električnega omrežja. „V Volčji jami. Vrtači, Repljah in Zavrhu je že težko govoriti o elektriki. Ljudem se kvarijo hladilne skrinje, gospodinjski stroji in elektromotorji ne delajo. Predračun je takšen, da ga ne zmoremo naenkrat. Letos bi lahko pripravili vsaj drogove. V načrtu imamo tudi vodovod. V vasi bi se prilegel asfah; tudi na 10 km vaških poti, ki jih imamo v oskrbi, bi bUi potrebni korenitejši posegi. Težava je v tem, ker ostajajo na domačijah vedno bolj le ostareH ljudje. Večina delavcev se vozi na delo v ljubljanski Litostroj in IMT v Ivančni gorici, ftevoz in zaposlitev je edino, kar imajo ljudje od teh tovarn, prav bi bilo, če bi ti kolektivi kaj namenili tudi za krajevno skupnost,“ pravi Zupančič. Nekaj dolžnikov imajo še od gradnje telefona. Zastavljeni cilji so videti oddaljeni, vendar, kot pravi Zupančič, si je treba vse to vseeno zastaviti že sedaj, uresničevanja pa bi se lotili postopno, sicer se bo vse še kar naprej odlagalo. Brez solidarnostne pomoči družbe seveda ne bo šlo. A. Ž. Ferdinand Zupančič: „Predvsem bi morali obnoviti električno omrežje.“ gre prezreti predloga, po katerem bi lahko nekatere delovne organizacije, ki nimajo potreb po gradnji, svoj stanovanjski denar posodile anigim, o čemer bi bilo treba pripraviti samoupravni sporazum. llidvik Gotob je opozoril tudi na usklajevanje programa stanovanjske skupnosti s programi ostalih interesnih skupnosti, ^jti sicer prihaja do neusklajenosti, npr. v otroškem varstvu, kulturi in telesni kulturi. A. ŽELEZNIK DOBRODOŠEL DENAR Komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti ni imela lahkega dela pri pripravi j^redlo-ga razdehtve 180.000 dmaijev krajevnim skupnostim v občini. Zaradi pomanjkanja denaija so lahko upoštevali le novogradnje vaških vodovodov, večja dela na vaških poteh ipd. KS Trebnje naj bi dobila 25.000 dinarjev, Čatež 5.000, Račje selo 10.000, Mirna 25.000, Trebelno 35.000, Šentlovrenc 25.000 in Šentrupert 45.000. Denaija je zmanjkalo za redno dejavnost. »Dolenjski list« Svetlejša mokronoška Iskra Vse bliže 30-milijonski vrednosti proizvodnje v tem letu Po novembrskem obračunu je v mokronoški Iskri dosegla vrednost proizvodnje že 27,5 milijona dinarjev. 30 milijonov, predvidenih v načrtu za letos, torej ni več nedos^ljivih. Da gre za resničen skok, pove primerjava z lanskim letom, ko so naredili le za 14 milijonov dinarjev elektrolitov. Sedaj delajo na sodobnejših strojih. Od letošnjega januarja so za potovico povečali števito zaposlenih, v razvojnem oddelku so se občutno okrepili. V njem dela magister kemije, en inženir kemije in dva tehnika. Na sedanjem podstre^u bi lahko pridobili še 220 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Ti prostori naj bi zadostovali za naslednji dve leti. V letih 1977-78 pa bi zgradili povsem novo proizvodno dvorano z novo opremo. Takrat naj bi naredili za 150 milijonov elektrolitov. Takšen kolektiv pa bo za Nfoloronog že nekaj ^menil. Kar 70 odst. izdelkov naj bi tedaj šlo v izvoz. Načrti ^ so veliki, vendar sedanji zalet zagotavlja, da ne bodo oklevali. ft) besedah direktorja TOZD, dipl. inž. Dušana Pivke, bo potrebna resna akcija v zveznem merilu za drugačno vrednotenje industrije zabavne elektronike. Velike dajatve (tudi 43 odrt.) namreč zmanjšujejo kupcem možnost nakupa na trgu. V državno blagajno pa pride zdaj vseeno manj, kot bi, če bi bile dajatve maiflše, kajti tedaj bi prodali toliko več izdelkov. A. Z. Pa^vlinov hrib v Trebnjem bo slej ko prej še temeljiteje q)remenil videz. Grosupeljsko gradbeno podjele je nanureč zastavilo gradnjo štirih blokov za stanovanjsko skupnost. V njih bo 42 stanovanj. V tej soseski so predvideni še drugi bloki. Iz kraja v kraj VARNO NA DELO IN DOMOV - Občani Trebeljanskega, posebno pa delavci, ki se vozijo na deto v IMV, opozarjajo na ozko cesto Poljane - Ornuška vas. Že na junijski seji občinske skupščine je njihov delegat opozarjal na nevarrK) vožnjo, 'sedaj pa jc tu zima, vendar še ni bilo nič storjenega. 24. novembra so imeli srečo v nesreči, ko je avtobus pred vozitom iz nasprotne smeri pobegnil na br^, ker so mu odpovedale tudi zavore. Vozišče je že sedaj široko le 3 metre, bojijo se, kako bo pozimi, ko bo ob pluženju vozišče se ožje. Sedaj, ko so se navadili na delo v tovarni, ne bi radi ostali brez avtobusa. ODLAŠANJE LAHKO ŠKODI -Do 15. decembra mora biti na voljo 81 tisočakov, če hoče občinska skupščina pridobiti za dobrniški vodovod posojito v znesku 1,5 milijona diruirjev. Soudeležbo za posojito morajo zbrati od občanov Dobrniča in okolice, ki se zanimajo za vodovod, zato odlašanje plačila prispevka lahko prinese nepopravljivo škodo. Dela naj bi se nadaljevala predvidoma po 20. decembru. Za prihodnje leto je gradnja tega vodovoda vključena tudi v aršo akcijo zs pomoč krajem v Suhi krajini, kamoi naj bi prišle na pomoč tudi mladinske detovne teigade. DRAGA POZAB UIVOST - Ze letošnji dan borca so v Selih-Sum berku kar pozabili izobesiti zastave vsa stvar pa se sedaj gospodarjem hudo opleta. Miličnik je namreč nekatere grešnike popisal, sodnik za prelarške pa je štirim prisodil gtobo 150 dinarjev. Tisti, ki bi jo morali plačati, kažejo sedaj s prstom na tiste, ki so jo odnedi le z opomini, najbolj pa jih jezi, ker miličnik menda ni videl vseh, ki niso imeli zastav. Vsekakor jih poslej ob svečanih prilikah ne bodo pozabili izobesiti ne eni ne drugi. ZA MOST - KOMISIJA - Stari mirenski most je vzel nekaj časa tudi del^tom občinske skupščine na seji minuli četrtek. Ker z obvoznico zaenkrat še ne bo nič, za most pa se l)ojijo, da se bo podrl, bo še najbolje tako, kot so se odtočili: most si mora Ogledati komisija republiške skup nosti za ceste, ta pa bo že povedala, kako je z njim. TREBANJSKE MICE Zakaj nimamo več srednjih šol? V predzadnji številki Dolenjskega lista je bito objavljeno vprašanj, zakaj v Kočevju ni več srednjih sol, in ožnostno razstavo izdelkov devetih tozdov Žita. Kljub hudemu mrazu me je Crnomaljčan Alojz Hude-Ija, delavec na bencinski črpalki v Semiču, prijazno postregel. Sploh je bila tista sreda, ko sva se pogovarjala o njegovem delu, čemeren in pust dan. Malo ljudi je bilo na ulicali in še tiste, ki so morali v mesto po opravkih. Prvi sneg priganja je gnal domov hladni veter. Ker v času, ko sva se z Alojzom pogovarjala, na črpalki ni bilo nobenega voznika, je o svojem delu povedal: „Kjer koli dela prodajalec, mora biti prijazen. Pri nas je poleti veliko dela, pozimi manj, a je zelo mrzlo. Se pravi, da imam naporno službo. Na črpalki delava izmenoma dva po dvajset ur. Kljub temu sem se na delo navezal in pri Petrolu rad delam. Marsikdaj me vozniki vprašajo za nasvet, in če le znam, odgovorim. Sedaj, pred zimo, predlagam voznikom, naj pomislijo na zimsko opremo, kajti ob prvem snegu bo na črpalki polno „pozabljivih** lastnikov avtomobilov. Da ne bi prihajalo do gneče, naj se vsi avtomobilisti oglasijo te dni. Dob ih bodo vse, kar potrebujejo za svoje ,jeklene konjičke**. Sedaj prihaja na črpalko veliko lastnikov stanovanj po kurilno olje. Opažam, da se vse več Semičanov odloča za centralno ogrevanje. Pravijo, da je priročnejša, bolj čista in da ni draga. V primerjavi z lanskim letom smo prodali veliko več olja, v novembru pa so Semičani, Gradčani in prebivalci iz okoliških vasi kupili več kot 10.000 litrov kurilnega olja.** Suhorjani so v okviru občinskega praznika prvič počastili krajevni praznik V nedeljo, 23. novembra, se je na Suhorju začelo proslavljanje 30-letnice osvoboditve in 334etnice likvidacije utrjene belogardisti-čno-fašistične postojanke z Vasiljevičem in patrom Norbertom na čelu, ki so jo uničili borci XIII. žumberške brigade ob podpori Cankarjeve in Belokranjskega odreda. Prvi so popoldne nastopili pevci delavskega prosvetno-kulturn^ društva (DKPD) SOLIDARNOST iz Kamnika. V dvorani suhorskega prosvetn^a doma se je ob 15. uri začel koncert moškega zbora, ki šteje 38 pevcev, in žensk^, ki ga sestavlja 26 pevk. Zvrstilo se je cel ducat narodnih in še več umetnih pesmi, začenši s pesmijo Od Urala do Triglava, prek makedonske Bolen mi leži. Dolenjskih furmanov, znamenite Jerebove Sent- METLIKA BREZ DELAVSKE UNIVERZE Na skupni seji vseh treh zborov pri metliški občinski skupščini -imeli so jo 21. novembra - so delegati razpravljali tudi o ukinitvi metliške delavske univerze. Občinsko ljudsko univerzo je konec leta 1959 ustanovil občinski ljudski odbor, ker pa'je univerza skoraj vsa leta po ustanovitvi životarila, so se odločili, da jo ukinejo. Njena sredstva bodo prenesli na metliško temeljno izobraževalno skupnost, ta pa jih bo uporabljala za dopolnilno izobraževanje. Smuk - mala Jugoslavija Bela krajina poslaja vse bolj privlačna, ncfckšen turistični otok \ črnomaljski občini pa je semiški ho tel Smuk. Kot so povedali semiški gostinski delavci, so imeli do konca novembra okoli 400 gostov, če pa bi imeli ležišč vsaj za en avtobus, bi bilko prej omenjeno število potrojili. V zadnjem času jc v Semišu veliko lovcev in ribičev, v Smuk pa vse raje zavijejo tudi času je v Semiču < veliko lovcev in ribičev, v Smuk pa vse raje zavijejo tudi poslovni partnerji belokranjskih tovarn. Ker jim je všeč okolica, mirno mesto, o majhnem hotelu povedo svojim po stovnim partnerjem, znancem in večkrat jc Smuk Jugoslavija v ma lem, ki ima skoraj vsak dan v gosteh lctkWga tujca. Se več gostov imajo prizadevni Smukov! delavci v času, ko ljubljanski Viator pripravi najrazličnejše izlete. Slovenci s „severa“ zahajajo radi na Selniško goro in kot kaže, bo Viatorjcva akcija ,,Gremo v zidani-co“ pripeljala v Bck) krajino poslej šc več domačih turistov. Ti si najprej ogledajo metliški; in črnomaljske zanimivosti, nato gredo na goro v zidanico. Nekateri se odpravijo na Smuk k razvahreim gradu, drugi na Mirno goro ali celo na Vinico. Da bi v Semič pritegnili kar največ turistov, v Smuku razmišljajo o razvoju kmečkega turizma. Kot kažejo prvi Uspehi, bi Bela krajina v tej novi, in pri nas še nerazvit i turistični panogi, lahko uspeli. V počastitev metliškega občinska praznika in dneva republike so metliški komunisti prejšnji teden sprejeli v svoje vrste se 23 predihanih kandidatov in kandidatk. Slavljencem je tudi letos podelil izkaznice in knjige sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Mozetič, o liku komunista in njegovih nalogah pa je novoq)rejetim članom in številnim gostom, ki so bili navzoči pri sprejemu, spregovoril sekretar medobčinska sveta ZK Lojze Šterk. Po sprejemu smo se pogovarjali s tremi novimi člani, ki so povedali: Toni Stefanič, 23-letni programer v Beti (mladi komunist se je prestrašU fotoaafsk^a aparata ali pa ...): „I^t sem zvedel kasneje, so me za sprejem predlagali v dekDvni organizaciji. Seveda sem vesel, da so sodelavci znali ceniti moje dosedanje delo 23 nageljnov za nove člane v mladinski organizaciji in v podjetju. Upam, da bom dober član, kajti poslej se bom pri delu še bolj potrudil. Kaj bo moja prva naloga? Mislim, da imamo mladi komunisti pri delu za stabilizacijo veliko nalog, zato bom svoje delo usmeril poslej v to smer.“ Albina Pfeifer, 25-letna priučena šivilja v Kometu: „Morda sc sliši smešno, toda danes sem srečna. V partiji je že moja mlajša sestra in zato sem se rdeč^ nageljčka razveselila. Večkrat slišim, da so komunisti povsod tam, kjer se ustvarja oblast, in da je lahko danes že vsak komunist. Ni tako. Jaz sem se izkazala s svojim detom, tako kot sc je na tisoče mladih članov. Komunisti so v vseh organih delavskega in družben^ samoupravljanja. S tem ni zanikan sistem samoupravljanja, ampak se tako ustvarjajo možnosti za hitrejši razvoi samoupravljanja.“ Stane Medik, 25-letni učitelj: „v MetUko sva z ženo pri9a pred štirimi meseci. V šoli sem delal tako, kot sem v Mariboru, zato sem vesel, da moji tovariši menijo, da sem delal kot pravi komunist. Kaj mi pomeni sprejem? Predvsem odgovornost do dela v osnovni organizaciji, ki se ga mislim oprijeti vestno in ne pokjvičarsko. Morda sem ideoto-sko šc premalo podkovan, zato upam, da nam lx)do ideologijo približali in nas, nove komuniste, usposobili, da bomo lahko kos težavam in da bomo lahko tudi mi reševali idejne probleme in se pravilno odk)čali za vred note, ki izhajajo iz programa in ciljev Zveze tomunistov Jugosla vije.“ ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO USTANOVLJEN Potreba po imenovanju štaba za teritorialno obrambo v občinah izliaja iz določil Zakona o ljudski obrambi, na zadnji skupni seji vseh treh zborov pri metliški skupščini pa so zakonski zahtevi zadostili tudi Methčani. Štab združuje vse enote teritorialne obrambe, odgovoren je za organiziranje, opremljanje in usposabljanje teritorialne obrambe v metliški občini, za svoje delo pa odgovarja svetu za ljudsko obrambo. Člani štaba so že pričeh delati. janževske, prekmurske Vsi so venci.. ., nekaj poskočnih, glasovno bogato prepletajočih se kol in Pojdem u rute (z žensko solistično vlogo) do poslednje pesmi Vsi so prišli... pod vodstvom pevovodje prof. Viktorja Mihelčiča, metliškega rojaka. Spored je bil posrečeno izbran, koncert sam pa na višku, le škoda, da je bik) pevcev in pevk nekoliko-krat več kot TOslušalcev. Da Suhor^ni še ne izpričujejo kaj prida zanimanja za kulturne prireditve z udeležbo na njih, ie iskati v splošnem nezanimanju, to razen mladinca, zadolžen^ za sprejem in nagovor, in tajnika krajevne organizacije ZB, ni bilo nikogar od predstavnikov družbenih organizacij in ne odraslih razen žensk, tolikor je prstov na eni roki, ter ducata šolskih otrok. Toda pogrešali smo mladino s Suhorja samega in iz bližnjih vasi. HINKO WILFAN 68 JUBILANTOV DELA Minuli petek so v Beti na-gradiU kar 68 zvestih delavcev in delavk, jubilantov dela. Vsi slavljenci — v podjetju delajo že deset let — so se zbrali v tovarniški menzi, kjer so se jim z zanimivim koncertom predstavili pevci iz Karlovca, z domisehiim programom pa so slavljence razveselile tudi učenke po-^klicne tekstilne šole. j Na predvečer metliškega občinskega praznika so se v domu Partizana na Pungartu predstavili redkim ljubiteljem lepega petja člani novomeškega pevskega zbora ,JDušan Jereb ^oda, ker so Novomeščani peli na slavnostni akademiji — posvečena je bila metliškemu občinskemu prazniku in dnevu republike — pred maloštevflnim občinstvom. Oi^anizatoni pevskega koncerta in pevci so pogrešali med poslušalci prra-stavnike krajevnih ^upnosti, delavce, v dvorani pa je bilo vsega deset mladincev, da o učenkah poklicne šole in osnovnošolcih sploh ne govorimo. Na sliki: član pevskega zbora Rudi Mraz med pozdravnim govorom. (Foto: Janez Pfezelj) Sprehod po Metliki LJUBITELJI LETALSTVA, PADALSTVA in modelarstva so se sestali minuli četrtek na družabnem večeru, kjer so se pogovarjali o bodočem delu in si zavrteli pet zvočnih filmov o letalskih veščinah. Gotovo bo poslej v Beli krajini ta lepi šport dobil vedno več privržencev, posebno med mladimi. HLADNEGA VREMENA so se še posebej razveselili stanovalci okoli gostiln, kajti ponočnjakom se v mrazu ne da dreti in vriskati, ampak smuknejo v avtomobile in se odpeljejo na toplo. Tako lahko ljudje vsaj pozimi spijo v miru, če ne pride zaradi nespametne vožnje „omamljenih** voznikov do karambola. V GOSTIŠČU NA DRAGAH, kjer imajo glasbeno skrinjo, je ob večerih zelo živahno. PtoŠe v skrinji bi lahko pogosteje men^vali, saj znajo stalni obistovalci in obiskovalke te prijetne gostilne domala vse pesmi že na pamet. CLANl ['OTO-KINO kluba Fokus redno menjavajo svoje slike v vitrini pri bifeju. Lepe posnetke si ljudje, ki čakajo na avtobuse - Fo-kusova razstavna vitrina je blizu po-slajališča - z zanimanjem ogledujejo. NIvNADEN MRAZ JE presenetil marsikaterega lastnika avtomobila. metliški tednik da mu je ponoči zmrznila voda v hladilniku in ceveh. Videti k bilo nekaj avtomobitov, ki so „zakuhali*^ in obenem ovirali i^omet. Najbolj iznajdljivi so zakurili v kanti ogenj in tato odtajali svoje železne konjičke. Drugič bodo najbrž prej pomislili na sredstva proti zmrzovanju. METLIČANI IN KRITIKA Metličani so zrmni po dobri in pošteni kritiki. Tako so se zadnje čase spravili in vsevprek pretresajo kulturno mrtvilo, češ da so oni, ljubitelji omike, na provinci odrezani od vsake količkaj dobre kulturne prireditve. Bržkone pa jim je prejšnji teden, ko so imeli v Metliki v počastitev dneva republike in občinskega praznika dve prireditvi, zaradi kritiziranja zmanjkalo časa. Na obeh večerih bi lahko v sicer tesno dvorano šlo še najmanj 100 - presojevalcev!‘ J. P. JJ376) - k. decembra 1975 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 19 tedcnsk^le TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 4. decembra — Barbara Petek, 5. decembra - Stojan Sobota, 6. decembra - Miklavž Nedela, 7. decembra - Ambrož Ponedelfek, 8. decembra - Marya Torek, 9. decembra - Valerija Sreda, 10. decembra - Smiljan Četrtek, 11. decembra - Danijel LUNINE MENE 10. decembra ob 15.39 - prvi krajec BRtSTANICA: 6. in 7. 12. ameriški barvni film Odrešitev. BREŽICE: 5. in 6. 12. ameriški barvni film (^njeni obračun. 7. in 8. 12. amerišto barvni film Ljubezenska pesem. 9. in 10.12. angleški barvni film Strašilo. ČRNOMELJ: 5. 12. francoski barvni film O.k. šefe. 6. 12. angleški barvni film James Bond. 7. 12. angleški barvni film James Bond. SLUŽBO DOBI ISCEM žensko, ki bi bila pripravljena paziti otroka v dopoldanskem času. Vse ostak) po dogovoru. Otočec 61. STANOVANJA ISCEM opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „PREDPLAČNIK ODDAM neopremljeno sobo. Pbgoj: predplačilo. Ragovska 34, h^vo mesto. USLUŽBENKA, izredna študentka, išče sobo v I^vem mestu. Plača doteo. Inštruira tudi vse predmete ESSk Nasbv v upravi lista (2861/75). Motorna vozila PRODAM fiat 750. Ogled vsako popoldne. Nask)V v upravi lista (2842/75). UCK)DNO prodam vozik) fiat 850 special, {vednji del karamboUran. Informacije: Negovanovič, Zagrebška la, telefon (068) 22-530 vsakdan. PRODAM FL^T 850, letnik 1969. Ogled v soboto in nedeljo. Koši-ček, Koitiatova 30, Novo mesto. PRODAM SIMCO 1100, letnik 1970. Cena po dogovoru. Jože Bo^nc, Ragovo 20. PRODAM traktor Zetor 25. Nastov v upravi lista (25 67/ 75). PRODAM ali zamenkm kombi 850 fiat, osebni, letnik 72, za osebni avto. Naslov v upravi lista (2568/75). PRODAM UGODNO prodam stereo ojačevalec RIZ transiwat 80 (2x40 W). Peter Simič, aquarius desjgn studio, Trubarjeva 3, Novo mesto. PRODAM mak) rabljeno trajno žarečo peč Kuepperbusch. Jože Gorišek, M»li Videm 11, Velika Loka.’ tt PRODAM gospodarsko posbpje (možnost adaptacij hiše) in motorno kosilnico BCS. Marija Planinc, Zadružna 6, Crnomeh- PRODAM popolnoma nov 80-litrski bojler z garancijo. Naslov v upravi lista (2846/75). PRODAM kavč, fotelje, mizico in kombinirano omaro. Ogled 15. uri. Marija Terzič, Ul. oktobra 15/a, Črnomelj. PO UGODNI CENI prodam tri srednje velike kamin peči, skoraj nove. Kapušin, Kiasinec, n.h., Gradac. GLOBOK italijanski otroški voziček s športnim nastavkom urodno prodam. Ogled popokine. Neče-mer, Cankarjeva 1 a. Krško. ELEKTRIČNI VLAK Fleischmann-HO z več kompozicijami in maketo 3,60 X 1,50 prodam. Telefon (061) 43-263, Ljubljana. PRODAM dve Sest let stari ioobili. Anton Rozman, Dol. Karteljevo 7, Novo mesto. UGODNO Modam dve novi letni gumi Sava Semperit, dimenzije 8,25 X 20. Janez wrvat, Gorenja vas 27, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam dobro ohranjeno enoosno traktorsko prikolico ki-per z zračnimi zavorami. Julij Be-Tanča gora 10, DragatuS. ff. 10. 12. italijanski barvni film Alfre-do, Alfredo. KOSTANJEVICA: 7. 12.angleški barvni film Poslednja dolina. KRŠKO: 6. in 7. 12. ameriški film Doc HoUiday. 10. 12. nemški film Beg v zločin. METLIKA; Od 4. do 7. 12.am^ riški barvni film Veliki valček. Od 5. do 7.12. francoski barvni film Cesar in Rosalie. Od 5. do 7. 12. japonski barvni film Horda nasilnikov. 10. in 11. 12. ameriški barvni film Privatni detektiv. MIRNA: 6. in 7. 12. film Prepovedan dekameron. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 5. do 7. 12. francoski barvni film Vse v redu. 7. 12. matineja Čudna čuda Charlija Chaplina. 8. 12. Mestno gledališče. Od 9. do 11. 12. zahodnonemški barvni film Kapetan. RIBNICA: 6. in 7. 12. italijanski barvni film Kaliber 9. SEVNICA: 6. in 7. 12. ameriški film Stan in Olio. 10. 12. danski film Rektor v postelji. TREBNJE: 6. in 7. 12.romunski barvni zgodovinski film Vojna cara Troja na. Og PRODAM dve dobro ohrai^ni zimski gumi z obroči 165 SR x 13, primerni za fiat ali simco 1300, ter štiri za VW starejš^a tipa. Pavček, Po^ra 16, Straža. PRODAM računalni stroj Olimpija GS. Naslov v upravi Usta ' (2566/75). PRODAM peč na drva za kopalnico in bat\jo. Darovec, Ločna 26, Novo mesto. POCENI prodam kuhinjsko (viseče omarice) in sobno pohištvo. Ogled vsako soboto od 9. do 12. ure. Adamič, Glavni trg 21. PRODAM novo, še nerabljeno metalno montažno ^ažo 4,80 x 2,80 m. Informacije na telefon 21-040/76 ali Štrukelj, BrSin 44, Novo mesto. KUPIM KUPIM mizarsko dekivno mizo (ponk). Edvard Kerin, Brezova Mra 7, 68273 Leskovec. KUPIM staro hišo na Dolenjskem, kje na vasi ali izven vasi, z vsaj 15 ari zemlje. Plačam takoj v gotovini. ^nudbe pošljite na upravo Dolenjskega li^a pod šifro „HlSl-CA“. PRODAM hišo z vrtom v Ločah pri Dobovi. Feliks Katič, Mihalovec 71 b, Dobova. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Najlepše darik) za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! mn PREPOVEDUJEM delanje škode in odmetavai\je kamenja na moj vrt. Kdor te® ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Rozalija Vire, DoL Kamence 1, Novo rtie-sto. ;4 Ob prerani, boleči izgubi naše hčerke, stare mame, mame in sestre, JULIJANE HRASEVEC roj. 1921 s Podturna 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težk^ dneh pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in denar, ftav lepa hvala kaplanu za opravljeni obred in ganljive besede. Se posebej pa sosedi AvguStinovi za vso pomoč. Hvala vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti. Žalujoči: mama Julijana, vnuk Stanko, hčerka Zdenka z družino, brat Jože z ženo Marijo, brata Anton in Franc z družinama, nečakinji Nevenka in Majdka Murn z družinami Podturn, dne 27. novembra 1975 Ob boleči izgubi našega dobr^a moža, očeta, brata in strica FRANCA ORLICA, iz Grabrovca 47 pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegov tihi dom in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Grabrovca, gasilskemu društvu in ZB Grabrovec, kolektivu Emona-Market Črnomelj, kolektivu SM Ljubijana-upravi za notranje zadeve-komisiji za izpite voznikov motornih vozil za darovane vence in cvetje. Hvala tudi tov. Stanetu Nemaniču za irečene besede doma in pri odprtem grobu, kakor tudi župniku iz Metlike. Žalujoči: žena Ana in otroci z družinami Za vedno je zaprla svoje trudne oči naša dobra teta in draga sestra MARIJA VESEL iz Boričevega Zahvaljujemo se vsem, ki so jo v času njene bolezni obiskali in nam kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala sosedu za podarjen venec, družini Mervar in Gačnik ter sodelavki Mileni in možu za vso pomoč v hudi stiski. Vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti in župniku za lep obred hvala. Žalujoči: sestra Julka, nečaki Mari in Jože z družino ter drugo sorodstvo Ob izgubi 94-letnega očeta in sta-r^ očeta ter pradeda FRANCA SEKULE iz Regerče vasi 54 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaš&-nom za podarjene vence in cvetje. Posebno hvalo smo dolžni godbi za zaigrane žalostinke ter poslovilne be^e in župniku za opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: domači Ob prerani, težki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in tete JULKE HRAŠOVEC s Podturna se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno sosedom in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ji darovjdi vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: mama in hčerka Zdenka z družino ZAH.VA LA Ob prerani, boleči izgubi naše mame MALCI JAKŠE iz Dol. Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, tovarni perila Labod, Industriji obutve Novo mesto in Iskri Novo mesto za poklonjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. ftav tako se zahvaljujemo sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih in za podarjeni venec ter kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Milka z družino, Marica z družino, sin Tone in drugo sorodstvo ZAHVALA V 81. letu starosti je umrl naš dobri, ljubljeni mož, oče, dedek, brat in stric ALOJZ VINDIŠMAN iz Stranske vasi pri Novem mestu Pokopali smo ga v nedeljo, 30. novembra, na pokopališču v Šmihelu. Zahvalji^emo se vsem, ki ste ga cenili in imeli radi ter ga spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala družinam Gregorič, Blažič, Hrastar in Dereani za njihovo pomoč in sočustvovanje. Hvala govornikoma, gasilcem, pevcem in godbi za žalostinke. ■ Vsem za podarjeno cvetje in pomoč ponovno najlepša hvala. Žalujoči: žena Natalija, hčerka Valerija z družino, sestra Jožefa ter drugo sorodstvo ZAHVALA V težki žatosti nas je po hudem trpljenju v 75. letu starosti za vedno zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in sestra MARIJA DRAGAN roj. Špolar iz Češnjic pri Trebelnem Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Se posebna zahvala družini Žagar nad Cešnjicami, družini Ftorjančič nad Cešnjicami in družini Gačnik z Mirne. Hvala župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru. Vsem skupaj še enlaat prisrčna hvala. Žalujoči: mož France, sinova France in Karel z družinama, hčerki Marija in Fani z družinama, sestra Terezija in brat Tone. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre, drage žene, mame in stare mame ALOJZIJE JERAK iz Dobrave pri Škocjanu ki je v 83. letu starosti za vodno zatisnila oči, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvejMe ter pospremili pokojnico na zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaluno se sosedom, posebno Selalcovim, Pepci Jordanovi in Micki Grandovi, dr. Baburiču za nudeno pomoč in častitim duhovnikom za lep obred in poslovilni govor, ftav tako M zahvalimo GD iz Dobrave za častno spremstvo in tov. Cvelbarju za postovilne besede pn odprtem grobu ter kolektivoma tovarne Iskra Šentjernej in PoS Kranj za darovane vence. Jesen nas je udarila, da ndaimo veliko rano, kije niti čas ne bo zacelil. i^lujoči: mož Alojzij, sinovi Alojzij, Jože, Ivan, hčere Marija, Anica in Lojzka z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, nepozabne mame FRANČIŠKE JALOVEC roj. NOSAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo sosedom za njihovo prijateljsko naklonjenost in pomoč, pevcem za pretresljive pesmi, župniku za poslovilne besede, osebju brežiške bolnice za nego v zadnjih dneh, darovalcem cvetja in vsem, ki ste našo nepozabno mamo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Malo Mraševo, 18, novembra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, ata, dedka in pradedka IGNAaJA BANIČA iz Dobruške vasi 10 pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala župniku za lepo opravljeni obred in sestram za obiske in tolažbo na domu. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke ter anova z družinami Dobruška vas, 21. novembra 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi najine ljube mamice in žene LADE-IVANE ŠTRUKELJ roj. FRANK iz Novega mesta se najlepše zahvaljigeva vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje, vsem, ki so v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagaU, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujeva kolektivu osnovne šole Bršlin za izkazano pomoč, osebju kirui^kega oddelka bolnice Novo mesto, družbenopolitičnim organizacijam, članom ŠD Krka ter vsem, ki z nama sočustvujete. Žalujoči: mož Janez s hčtfko Jano ter drugo sorodstvo ^ ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji smrti naše ljube žene. mame, hčerke, sestre in tete OTILIJE FRANKO iz Gor. Vriipolja se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, jateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, daroval vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu p®' spremili na njeno zadnjo pot. Se posebno se zahvaljujent*P zdravstvenemu osebju Idiničnega centra v Ljubljani* oddelek za opekline. Prav tako se zahvaljujemo župniki* za poslovilni obred. Žalujoči: mož Janez, sin Marjan, hčerka Jožica, tnaiOi in oče, brat Lado, sestra Tončka in drugo sorodstvo DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno zak)žniško podjetje DOLENJSKI L^^T, mesto - USTANOVrTELJI LISTA: občinske konference SZp^ žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, nica in Trebnje. . „-„(J' UREDNIŠKI ODBOR: Marjan L^n (glavni in odgovorni nik), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan MarkeH, Janez Pezelj. ^ Primc, Jože Splichal (urednik Priloge). Jožica Teppey, Ivan Zora Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. . gj- IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Pr®® nik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna ^ nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva /gp Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni ra 52100-620-107-32000-009-8-9 »eni OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na 9° strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 yse mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 j, druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 oo 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421" ^ od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni daVCN prometa mo izvodov. TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem 52100 601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 ^*:^ mesto. Glavni trg 3 oz. poštni pre^l 33 - Telefon (J)68) 21-“ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - ^^sopism • jn filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni n tisk: Ljudska pravica Ljubljana. 20 DOLENJSKI UST St. 49 (1376 ! RADIO LJUBLJANA , VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 1O.0O, [1.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, f7-00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00, ® W.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ^TRTEK, 4. DECEMBRA: ^10 Glasbena matineja. 9.05 ^qska šola za vi^o stopnjo. 9.35 ^lovska glasba *z dobe čitalnic. Kdaj, kani, kkako in po Turistični napotki za ^ goste iz tujine. 11.03 Uganite, zaigramo po želji. 12.30 ^®t*jski nasveti — ing. Jože ^den: Pridelovalni stroški na petljah 1974. 13.30 Priporočajo ^ • 14.10 Kaj radi poslušajo -šola Polhov Gradec. 14.40 fclo, družino in delom. 15.45 ;;»nUak.“ 16.45 Jezikovni ^vori. 17.20 Iz domačega arhiva. 18.20 Iz kasetne P^aukcije RTV Ljubljana. 1^35 an . ™®lodije. 19.40 Minute z j^^blom S^a Štingla. 19.50 noč, otroci! 20.00 Četrtkov ^ ^oniačih pesmi in napevov, n,., Literarni večer. 21.40 Lepe 22.20 Slovenska komorna od 1900 do danes. 23.05 ^warni nokturno. 23.15 Paleta P°Pevk m plesnih ritmov. I^TEK, 5. DECEMBRA: 8.10 foh niatineja. 9.05 Radijska za nižjo stopnjo. 9.30 Ifu narodna glasba, .^'“istični napotki za naše tujine. 11.03 ^ Talijinih toii!* Revija orkestrov in . tov. 1230 Kmetijski nasveti - Petriček: Rezultati preskušanja sort *®tne pese v Stoveniji. 13.30 JAPIO SEVNICA decembra 1975 -L (Jel ~ ^poved programa in EPP *'«pwvea programa m r,rr ^Mina10-45 - Mina Rrešeren-ceta^ V^ti našega pesnika Fran-iUaee^®5«M) -10.55 - ft) do-11 Te ~ Tisoč in en nasvet Zani;^ ' EPP IL del - 11.30 - C, iz tehnike - 11.45 - - 12.05 - Za vsakogar - Cisfiti! ~ Poročila - 12.50 ^Kv , ® pozdravi naših poslu-" 14.30 - Zaključek pro- l6^0^’ 10- decembra 1975 - " Ig r.^poved progama in EPP l6.3ft Kmetijsn nasveti - - 16.40 - Pesmi VsaS™?J*e - 16.50 - Poklic naš ^ železnici) — 17.10 — ''' 17 <2?^® - 17.20 - Vaš kotiček 1 UI..1. 1_________________:_ ftiporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „VrtUjak“. 16.50 Ctovek in zdravje. 18.05 Ogledato naš^ časa. 18.15 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Odd^ o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz togov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 6. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matin^. 9.05 Pionirski te'dnik. 9J5 Glađ)ena pravljica. 9.48 Naši umetniki mladim poslušalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako m po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Ciril Remic: O spravilu lesa s stroji. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak**. 16.45 S knjižn^ trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko ' noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 7. DECEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.50 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Prvič, drugič, tretjič. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 - 18.50 Nedeljsko popokine. 17.50 - 18.50 Radijska igra: Srebrni tiri. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 8. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti. 10.15 Kdaj, kam, kako in — vu 1 kliib brez imena , SoCt» ,'l“^®^P^°8rama l6.0o ni decembra 1975 — I+l+lv" "Ober dan! (napoved in 16.1« 16.10 - Smejmo se! - Hpp L " " jninut za ... — 16.20 — ~ PtJročila - 16.35 }6.5o - Mini anketa - ^ narodni — 16.56 — — dr. Drago Šabec: Bolezni in poškodbe nog pri prašičih. 13.30 ftiporočajo vam ... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 Svet tehnike. 18.05 V torek nasvidenje. 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansambtom Bojana Adamiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.15 Zvočne kaskade. 22.20 Trije orkestrski koncerti. 23.05 Lito:arni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 10. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. i2.30 Kmetijski nasveti — Martin Mencej: O letošnjih izobraževalnih akcijah slovenskih čebelarjev. 13.30 ftiporočajo vam... 14.30 Naši poshialci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto-vrtiljak“. 18.05 Po poteh odk>čai\ja. 19.40 Minute z ansambtom Jožeta ftivška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Komornoglasbeni studio. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 11. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitalnic. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 U^nite, jpa vam zaigramo po želji. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva Avšič: Novosti v sortimentu vrtnin. 13.30 ftiporočajo vam... 14.40 Mehurčki 15.45 „Vrtiljak**. 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domač^ opern^a arhiva. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Dopoldanski komorni koncert. 12.10 Velild revijski orkestri. 12,30 Kmetijski nasveti ing.Tone Zafošnik: Stanje in problematika trsničarstva v Sloveniji. 13.30 ftiporočajo vam ... 14.30 Naši podušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „VrtUjak*. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Ob lahki glad)i. 19.40 Minute z Alpskim kvintetom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi gtobus zaiaal. 20.30 Operni koncert. 22^0 Popevke iz jugostovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 9. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz flasbenih šol — Fran Sturm — jubljana. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 ftomenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti' z ansambtom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Stovenska komorna flasba od 1900 do danes. 23.05 iterarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. Pretekli teden od 20. do 26. novembra so v novomeški ¥orodnišnici rodile: Slavka Trlep iz rebnjega - Tatjano, Ljubica DrkuSČ iz Regerče vasi - Nikolo, Vi(k Vrlinič iz (inomlja - Miriar», Štefka Šporar iz Pbljan - lioša, Kristina Lužar iz Strelaca - Melito, Štefka Pirnar iz Šentjakoba -Franca, Frančiška Pucelj iz Skovca - Ničijo, Danica Plaveč iz Vrtače — Bojana, Angela Trlep iz Orlake -Jožico, Ana Mlakar iz Korenitke -Vido, Ivanka Kozmus-Radin iz Velikega Gabra - Nino, Darinka Nose iz Šmihela - Matjaža, Majda Cimormančič iz Vrha pri Dolžu - SPORED Četrtek, 4. decembra: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 10.35) (Bg.) ^ 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.15 Veleslalom za ženske -■barvni TOsnetek iz Val d’Isera (Lj) — 17.15 Cvetje - barvna nadaljevanka Bistrooki (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Mozaik (Lj) - 18.05 Tretji svetovni mir: Evropa čudežev (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Bitka za ranjence - barvna serija TV Zagreb (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi: TV v šoli, barvna oddaja (Lj) - 21.30 Po belih in črnUi tipk^ — IV. del (Lj) — 22.00 TV dnevnik (Lj) PETEK, 5. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoU (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v ŠoU -ponovitev do 15.45 (Zg) - 15.50 Veleslalom za moške - barvni posnetek iz Val d’Isera (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Slovenski rock 75 -zadnja oddaja (Lj) — 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Svet, ki nas obdaja: Molekule, barvna oddaja (Lj) - 19.00 Peščene sipine, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV-dnevnik (Lj) — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Slačenje-barvni film (Lj) — 21.35 625 (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 6. DECEMBRA: 9.30 TV v ŠoU (Bg) - 10.35 TV v šoU (Zg) - 12.00 TV v ŠoU (do 13.15) (Sa) - 15.15 625 - ponovitev (Lj) - 15.50 Mozaik (Lj) - 15.55 Nogomet Hajduk: Beograd, prenos iz Splita,(Zg. Lj) — v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) — 18.05 Kako se je kalilo jeklo, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (U) - 19.20 akcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Ij) - 19.50 Tedenski zunanjepoUtični komentar (Lj) - Heleno, Nevenka Gril iz Uršnih sel - Aleša, Vida Gotobič iz Bršlina -Natalflo, Jožica Povše iz Male Bučne vasi - dečka, Karolina Oberman iz Želebeja - deklico, Martina Bajuk iz Bojanje vasi^ dva dečka, Ivanka I^šič iz Črešnjevca - deklico in Marija Volčjak iz Velikih Brusnic -deklico. - ČESTITAMO! 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Življenje je lepo, barvna serija TV Beograd (Lj) - 20.30 Akordi Kosova -prenos (Priština) — 21.40 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.05 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.10 Kojak - serijski barvni film (Lj) NEDELJA, 7. 12. - 8.55 Poročila (Lj) - 9.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina, TV nadaljevanka (Li) - 10.05 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 10.10 Otroška matineja: Klovn Ferdinand in konec tedna, Znameniti živalski vrtovi (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) 11.15 Kmetijska oddaja (Bg) — 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) - 12.20 Smuk za moške - barvni posnetek iz Val dlsera (Lj) - Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske, Egipčanske impresije, Za konec tedna, Moda za vas, barvna oddaja, Šport, Poročila - 16.40 Košarka Jugoplastika:Radnički -prenos v odmoru Propagandna oddaja (Zg, Lj) — 18.20 Pionirji letalstva - barvna serija (Lj) — 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19_55 3-2-1 (Lj) - 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani -barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 21.05 Karavana: Hvar — II. del (Lj) - 21.30 Glasbeni trenutek (Lj) - 21. 35 TV DNEVNIK (Lj) - 21.50 Športni pregled (Sa) (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Diagonale (Lj) - 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.05 G. de Maupassant: Lepi striček, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.45 TV DNEVNIK (Lj) Opomba: prenos s svetovnega rokometnega prvenstva za ženske bomo uvrstili v spored naknadno SREDA, 10. 12. - 8.10 TV v šoli (Zg) - 16.20 Dvoživka in templaiji - II. del (Lj) - 16.50 Mozaik (Lj) - 16.55 Hokej Jesenice : Olimpija -prenos (Lj) v I. odmoru Obzornik (Lj) v II. odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Slavje slovenskega filma - reportaža in film Na svoji zemlji (Li) - 22.30 TV DNEVNIK (Lj) - 22.45 Gorenje novosti - Eopagandna oddaja (Lj) - 22.50 zz na ekranu: Odetta I. del barvne oddaje (Lj) Četrtek, 11.12.- 8.10 tv v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - fonovitev (do 16.00) (Zg) - 17.15. ismo - barvna serija Bistrooki (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mozaik (Lj) - 19.10 Tretji svetovni mir: Vroča pomlad 68 (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Bitka za ranjence - barvna nadaljevanka (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Li) - 21.00 Četrtkovi razgledi: Mi Beneški Slovenci - barvna oddaja (Lj) - 21.25 Pb belih in črnih tipkah — 5. del (Lj) - 22.05 TV DNEVNIK (Lj) - 22.20 Goli Evrope (Lj) - Opomba: Prenos s svetovnega rokometnega prvenstva za ženske bomo uvrstili v spored naknadno PETEK, 2. 12. - 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.20 Smučarska tekmovanja - barvni posnetek iz Madonne di Campiglio (Lj) - 17.20 Morda vas zanima (LI) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Cez tri gore, čez tri vode, Oktet bratov Pirnat, barv. odd. (U) — 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Svet, ki nas obdaja: Makromolekule in življenje, barvna odd. (Lj) -18.55 Žive meje, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.00 3-2-1 (Lj) - 20.10 V vročici noči-celovečerni film (Li) — 21.55 625 (Lj) - 22.30 TV DNEVNIK (Lj) SOBOTA, 13. 12. - 9.30 TV v šoli (Bg) - 15.40 Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske -posnetek (Lj) - 16.40 625 PONEDELJEK, 8.12. - 8.10 TV v ŠoU (Zg) - 14.10 TV v ŠoU - ponovitev (do 16.00) (^) — 17.20 IL Ql Andersen: Cesarjev slavček (Lj) - 1735 Čarobna žoga, barvna risanka (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Na sedmi stezi - športna oddata (Lj) — 18.35 Mozaik (Lj) — 18.38 Marksizem v teoriji in praksi (Lj) - 19.00 Odtočamo (Lj) - 19.10 Barvna oddaja (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 H. Laxness: Ribji koncert — L del barvne drame (Lj) — 21.10 Kulturne diagonale (Lj) — 21.40 Mozaik kratk^ filma (Lj) - ..... TV DNEmK (Lj) TOREK, 9. 12. - 8.10 TV v šoU (Zg) - 14.10 TV v ŠoU - ponovitev (Zg) - 17. 10 Ovčar in njegov trop, barvni film (Lj) — 17.20 i^zem in potepuh - TV nadaljevanka (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.lo Splav - barvni film (U) - 18.40 Mozaik (U) — 18.45 Ne prezrite (Lj) -lSr.10 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVDNEVNIK ponovitev (Lj) - 17.15 Po belih in črnih tipkah - ponovitev (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Mozaik (Lj) - 18.05 Kako se je kaUto jekto - barvna nadaljevanka (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19^^20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.50 Tedenski zunai\jetx>Utični komentar (Lj) — 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Življenje je lepo, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 2030 Zabavno glasbena oddaja (Sa) — 21.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.40 TV DNEVNIK (Lj) - 21.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.00 Ko^k — serijski barvni film (Lj) ^labod labod labod labod FINŽGAR 22 {HUMIH Vi ✓ r’ u3- ^ n* sese^^a‘> so ^ ji izbuljile, prsti cko. ^^ili in najrajši bi bila planila nad Fran- >>Na'S| °kra^ “ j° je nagovorila Lojza. ' ^0r ^ u nova °bira>“ je zarežala Jera, pogledala v<$ovSkobec divje na Francko in drvela skozi Vtatin s°k°’ °d koder se je čulo loputanje »ta Panie P0^cr0va njene skrinje. Us> kaj sem ji naredila? Kako je huda na- ne maraj. S Francetom sta se nekaj -C Postaviia škaf pred hlev in šla za Jero. Sn • ie.utripalo srce. Iz hiše so doneli neraz-klici Jere. Lojza se je vrnila vsa ža-Jjtrjjjj 12 hiše, kmalu za njo je privlekla Jera svojo SojL113 dvorišče in kričeč in zmerjajoč bežala 0C* ^oder je na8l° priropotala s samo-Vozi^em» naložila nanj skrinjo in jo od- in >cka se ji je skrila v hlev. Tamkaj je slonela Si žličko, ki jo je gledala z velikimi, do-\ P^mi. Ni razločila, kaj je kričala Jera. Ali ^ le čutila, da je ona vzrok. „Doma zaradi \ fav°jska, tu prepir spet zaradi mene - in po f?ran Se bo govorilo samo o meni.“ je objela teličko, ki je iskala z mokrim Al °b njenem žepu skorjice kruha. U376) - 4. decembra 1975 „Ne jokaj, Francka,“ je vstopila Lojza. „Jaz grem, Lojza.“ „Ne pojdeš. Sedaj si naša. Le meni se zaupaj, vse bo še dobro.“ ,J)obro? “ je ponovila Francka, pustila teličko in se naslonila ob jasli. Roke so ji omahnile in glava se ji je povesila. „Dobro!“ je ponovila še enkrat kakor sama sebi in se bolestno nasmehnila. „Le ne obupaj! Lepo pridna boš pri nas, kajne, Bog ti bo odpustil. Matija se vrne in vse bo do-bro.“ „Bog mi je že odpustil, to vem, toda ljudje mi ne bodo nikoli in Matija — o, saj ga ne bo več nazaj.“ Francka si je zakrila obraz z rokami in začela spet ihteti. „Ne smeš, Francka,“ je stopila Lojza k njej in jo tešila. „Vse izroči Bogu. Boš videla, tako se izteče, kakor je najbolj prav. On že ve, zakaj nas pokori.“ „Oh, Lojza, kako si ti srečna! Naj bo, ostanem pri tebi. Kot otrok te bom ubogala; kajne, da me ne pogubljaš? “ Lojza se je sklonila k Francki in ji poljubila od solz mokro lice; „Revica moja, pojdiva na delo.“ Ko sta postavili pred hlev slamoreznico, da narežeta za živino, je prišel France. „Tak je vendar šla!“ je začel, obesil koso in si odpasovd oselnik. „Silno je bila raztogotena,“ je omenila Lojza in de vala v slamoreznico, Francka pa je vsa zardela sukala kolo. „Naj gre, kakršna hoče; samo da je šla, ta jezik! Lej, Francka, sedaj si ti udinjana. Jera je imela po osemnajst kron, tebi dve pridam, če ti je prav.“ „Meni ni treba več. Še toliko ne. Ce sem prav zastonj.“ „No-no-no,“ je hitel France. „Torej po dvajset. - Sedaj moram takoj po travo, da ne ovene. Ena naj gre z men-oj.“ „Naj gre Francka, jaz skuham južino.“ France je pripeljal okomatano kobilico in Francka mu je pomagala napreči, nato sta sedla na voz vsak na svojo plat in se odpeljala. Francka je molčala in gledala v dalj, France bi bil rad začel pogovor, pa ni vedel, kako bi. Slednjič je vendarle sproM: „Francka, nič se ne boj pri nas. Ne bo ti hudeg?. Veš, Matija sem jaz rad imel. Kar pri nas ga počakaj. Potem pa zaplešemo in mir besedi in oče Golob se bo koj unesel.“ „Bog ve, kdaj bo konec vojske.“ „Ne bo dolgo. Saj sem bral, da je nemški cesar rekel: Fantje, preden se drevje obeli, bomo doma. In tako bo. Na jesen se vrnejo.“ „Ali koliko jih bo tam ostalo! “ ,J^ekaj že, seveda,“ „Matija gotovo pade.“ „Beži, beži. Vsaka tako pravi, ko se boji za svojega moža ali ženina. C e bi bilo tako, bi ne bilo nobenega nazaj.“ „Vendar ni bilo prav, da si dal Jero proč. Jaz ne bom mogla dolgo služiti. Saj veš,“ je omenila Francka po kratkem molku in se obrnila v hrib, ker mu od sramu ni mogla pogledati v oči. „Lepo te prosim: kar tiho o Jeri. Ti nimaš nič pri tem in konec besedi. Drugo pa - o - nismo taki, da bi te v hudih dneh vrgli pod kap. Francka, toliko pa Matic še ima, da bo enega otročička preživel, če se drugače ne prekrene. Za botra mu bom, kar velja.“ Privozila sta do njive, Francka je gospodarja hveležno pogledala in Matic se je začudil lepim očem in se veselil, ko je gibka skočila z voza in grabila travo zlahka in ročno,,vse drugače kot Jera, ki je redno obgodrnjala vsako reč. France je nakladal, „nova“ mu je prigrabljevala in nič nista govorila. Le nad kobilico, ki se je vtikala v tla, je gospodar včasih zavpil. Ali ob molku je France imel tele misli: ,4^resneto sem bil pravzaprav neumen, da se nisem oženil, ko se dobe takele dekleta. Seveda, sedaj bi je ne dobil več. Oči imam še mlade, lase pa sive. In za te se neveste nič kaj ne pulijo. E, bo pač kaka vdova dobra po vojski.“ (3b tem je France nehote pogledal na nasprotno stran, na Jančarjevo polje. Pri Golobovih pa je bilo tisto jutro huje od pogrebščine. Ne on ne ona nista zatisnili^ očesa, dasi tudi besedice nista izpregovorila in sta skrivala vsak svojo bolečino. Mati je vstala še pred dnem in odda. Golob je ni vprašial, kam gre. Vstal je mrk in čutil, da se mu tresejo roke, ko se je oblačil. Brnjal je po dvorišču, po hlevu, po podu. Klobuk mu je visel na oči. Stari hlapec je jezno kašljal, ko ga je videl takega, dekli sta se suvali s komolci in si mežikali. Obe sta že vedeli, da je Francka ušla od liiše. Sin Jakec, ki še ni dozorel za vojake, je popraševal po mami in se skrival jeznemu očetu. Ko se je Golobovka vrnila, je njemu namignila in odšel je pokonci za njo v hišo. Samo z glavo je potresel in jo vprašujoče pogledal. „Štiri ženske sem najela in jih poslala za njo.“ „To je prav,“ je rekel Golob in truden sedel k peči. „Ce bi si bila kaj naredila!" „Trmasta je dovolj,“ je menil Golob in se presedel na klopi. „Moj Bog, saj veš, da me mora biti kraj, če se to zgodi. Kakšen si!“ Golob je na pol vzdihnil, na pol se oddrzal, pa ni imel kaj pljuniti iz suhih ust. Vstal je in šel iz hiše. Ves dan je motovilil krog voglov, nikomur ni nič ukazal, niti k jedi ga ni bUo. In vmila se je prva ženska, ki ni nič zvedela. Prišla je druga in pravila, da so pri Tacnu potegnili neko žensko iz Save. Mati je zajokala, Golob je žvečil s čeljustmi in pihal skozi nos, da je komaj spravil iz sebe: „Kdaj - kdaj so jo? “ „Včeraj, no! Ta ni bila Francka.“ Golob bi bil žensko najrajši udaril. Tudi tretja odposlanka ni nič zvedela. Zadnja pa, ki je prišla s hribov, je razodela: „Francka je pri Maticu na Kozjem hribu. Za deklo se je udinjala.“ DOLENJSKI LIST 23 tmšm med enakimi Pepca Ilovar zagotovo nikoli v življenju ne bo j^zabi-la tistega od letošnjih novembrskih torkov, ko ji je predsednik skupščine Novo mesto Jakob Berič v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita izročil medaljo zaslug za narod. Ilovarjeva, vodja vložišča pri novomeški Upravi javne varnosti, namreč trdi, da se prav po ničemer ne razlikuje od rjavolask njenih let, ki z ljubeznijo opravijo svoje deh, imajo moža in tri otroke, ki so pri kruhu, ter hišo, ki so jo zgradili s svojim delom, in ki (kot vse hiše) postaja premajhna. Pravi, da je njeno deh nekaj čisto običajnega, nič skrivnostnega. Sprejema pošto, jo knjiži in razde^je. Samo malo natančen moraš biti, tega pa se je Ilovarjeva naučila že kot matičarka (leta 1949 je namreč opravila matičarski tečaj). To šolanje pa je bik) pravzaprav tudi ena od skromnih nagrad za njeno deh med NOB, ko je mlada skojevka Pepca s soto-varišicami in sotovariši „na roke'" pisala protifašistične in protinacistične letake, ki so jih potem trosili od Grčevja, kjer je Pepca doma, tja dol do Otočca. „Ja, veste, “ živahno doda, „sestajali smo se po gozdovih in ob vsakem vremenu, pa ni nihče izostal ali zamudil “ Ilovarjeva pove, da njeno deh ni tako dolgočasno, kot marsikdo na prvi pogled pomisli. Venomer „pojejo" telefoni, stranke prihajajo in odhajajo, včasih hoče katera na bolj trd ali drzen način uveljaviti svojo „pravico". pa ga s prijaznimi besedami hitro pomirijo. ,JDobra in primerna beseda več zaleže kot desetina mož,“ očarljivo doda Ihvarjeva, ko bliskovito spregleda moj nejeverni pogled. Kaj hočemo, nekatere ženske pač znajo ravnati z navidez močnejšim spohm. Poleg službe sta vrt in hiša edina Pepcina konjička, če ne omenjamo njenega dolgoletnega dela pri Rdečem križu in SZDL. Konjička sem zapisal zato, ker se mi zdi, da Ilovarjeva s tako dobro voljo, s takim notranjim mirom, s tolikšno prepričljivostjo opravlja tudi druga dela in dolžnosti. Vse je tako rekoč v šali postorjeno. Nekaj pa le je, kar Ihvarjevo „vrže s tira". „Vrtce bo treba graditi," pravi s skoraj zasliševalskim glasom, „v Novem mestu zaposlene matere nimajo kam dati svojih otrok. To me spominja na povojne čase, takrat so se vrtci imenovali jaslice, ko sem morala zaradi pičlega otroškega varstva za 10 let prekiniti službo. Ni mi žal, da sem to storila, zavedati pa se moramo, da je v Novem mestu na stotine družin, ki nimajo drugega izhoda kot dvojno zaposlenost. Poleg tega pa zdaj niso več povojni časi. “ Nekako takšna je v 45 tipkanih vrsticah in v mojih očeh Pepca Ihvar, vodja vh-žišča pri novomeški Upravi javne varnosti. In na pol kot očitek sem razumel njene besede, da je v novomeški občini še veliko Pepc, Jožic, An in Franck, ki da so morebiti bolj kot ona zaslužile priznanje. Kot matere, delavke in dobri ljudje. MARJAN BAUER Cviček in bizeljčan na razstavi Vinogradnilci iz Posavja bodo prejeli diplome in priznanja za najbolj^ vzorce vina — Na Čatežu bo razen vinske tudi l^ulinarična razstava Posavski vinogradniki vabijo na pokušnjo letošnje kapljice. Ponudili jo bodo obiskovalcem vinske razstave, ki bo od 10. do 14. demcembra v stari šoli na Čatežu. Razstavljenih bo okoli ISO vzorcev vina iz vinorodnih območij krške in brežiške občine. Razstava sodi v okvir Praznika vi- na 75, ki privablja vsako leto več razstavljalcev. Sprva čisto lokalna pireditev se razvija v gospodarsko m turistično manifestacijo celotnega posavskega območja. Ta čas je v razpravi samoupravni sporazum med organizatorji prireditve, ki si prizadevajo za turistično uveljavitev posavskega vinorodna okoliša« ftireditveni odbor je v sporazumu določen kot organ Posavske turistične zveze. Finančno breme nevzemajo delovne organizacije. Acto kombinat Kr3co in Stovin-TOZD Bizeljsko, Brežice bosta letos prispevala po 3.000 dinarjev, drugi organizatorji pa po 2.500 dinarjev. fti organizaciji letošnje prireditve sodelujejo še A^aria Brežice, Hotel Sremic-Krško, Motel Petrol-Catež in zdravilišče Cateške Toplice. Pridružile so se tudi krajevne skupmsti Kostanjevica, Čatež in Bizeljsko ter turistična društva iz teh krajev. Tudi za letos so v okviru Praznika vina pripravili dvoje predavanj za vi- Osterman napoveduje: zmagali bomo s 6:4! Kočevski šahovski mojster Rudi Osterman že več kot leto dni nastopa za novomeško šahovsko društvo, ro rezultatih sodeč, so njegovi nastopi uspešni, saj ie kot ppi igralec priboril svojemu klubu veliko točk v tekmovanju republiške šahovske lige. V za<&jem kolu se bodo Novo-meščani doma pomerili s šahisti iz Lesc in prav ta dvoboj najboljših ekip v li^ bo odločil zmagovalca. Kakšen izid napoveduje Osterman? „V dosedanjih srečanjih nismo igrali tako, kot bi lahko, zato na za- nogradnike, ki ju bosta imela strokovnjaka višje agronomske šole iz Maribora. Vinsko razstavo dopolnjujeta razstava vinogradniških pripomočkov in razstava kuharskih dobrot, na kateri bodo sodekmle gospodinje, zasebne gostilne in gostinska podjetja iz Pbsavja. J.T. VPESCAIN VJAREK Anton in Jožefa Vrhovec iz Velike Loke sta šla 28. novembra i drug za drugim peš ob desnem robu ^ ceste v Velild I^ki proti domu. u njima je pripeljal z osebnim avtonio^ bitom Anton Povše iz Stehanje pri Velikem Gabru, ju zadel m na tla. Pbvše je zatem zapeljal na le vo v jarek, kjer se je avtomobil I*®" vrnil. Vrhovčeva in Povše » seP®” škodovali in » jih odpeljali v meško bolni^co, gmotne ško . lotil bratranca Franca Tega je že pred kakšnim*^ tedni prej pretepel. P° S čarjevem nasvetu je P131!.,- pl. I tar odšel iz lokala, za nj i 1 tudi Jože. Zunaj sta se ot , ca začela prerivati, tedaj P^ je pripeljal pred gostiln0 v Dvornik. Prerivajoča je J miriti, tedaj pa je Jože p° J cu lovski nož in z njim 23 j* Dvornika. Rana je bilata^ da, da je potem umrl. ( v Hudo telesno P0^0^ smrtnim izidom je Jože ^ ^ storil v stanju zmanjŠaIV^ Q sobnosti dojemanja laS* ^ janj. Do pravnomočnosti «0 ^ bo obsojeni počakal v P pj^ v katerem je od 6. apn* . k * Ribniški izfl „Kaj je to: Luk^^i bn< luknji, pa vendar p. J i drži? “ je vprašala UC0L iz ribniške šole Ota ^ ^ Janezka. Odgovoril I *kuf premišljanja: . ^ N; „Če,/, iz Otavic S S Hrovači oziroma K1 f ^ Janezek je imel pr 'J Joj potrjuje tudi naša J01 cjii jQ ja Egi Vsaka slaba stvar irfj ^ dobro plat in tako M .4 ji n ja sta cesta. Otavčdn1 J fct dovoljni s tako čestog ^ni vsem zato, ker lažje Jj1 ^ maslo. Pravijo, da rt» J’ -O ta vica h naloži ml^j^/f V. den pa ga pripelje do rj ce, je že maslo, „puter“, kot mu PraVM \ mačini. Tak način PLrf vanja ,,putra" je ribn*,^ } spevek k letu izuma Sekulov li» je otihnil Starosta novomeških godbenikov Franc Sekula iz Regerče vasi je umrl, star 95 let — V grob s kroglo z ruske fronte Kaj vse ni bil, česa vsc^a ni prestal Franc Sekula! Bil je kmet, delavec, vojak, godbenik. V prvi svetovni vojni je bil na ruski fronti nevarno ranjen. Tri krogle so mu vzeli iz telesa, četrte se zdravniki niso upali dotakniti in mu je ostala - do konca dni. Morda je zaradi tega, ko jih je imel že krepko čez devetdeset, govoril: „Jaz da bi se bal smrti, kaj še!“ Prejšnji teden mu je pretrgala nit življenja. Franc Sekula iz R^er-če vasi je unul, star 95 let. Več lo)t šest desetletij je bil muzikant. Njegov bas in trobenta sta bila nepogrešljiva. V novomeški godbi so cenili njegovo vztrajnost. „Vse- gjvsod smo igrali, v Ljubljani, na ledu, v Kostanjevici pa v Šentjerneju, vsako nedeljo na veselicah,** je pripovedoval še lani. Stare slike ga kažejo kot začetnika novomeških, godbenilojv. Vsi, s katerimi je začel pihati v trobila, so odšli v grob pred njim. „Igral sem z njihovimi otroki, vnuki in pravnuki igrajo zdaj.“ Odkar Sekula ni bil več pri godbi, je po malem in po svojih močeh kmetoval, sicer pa pletel košare in bral časopise in Vnjige, kajpak brez Franc Sekula mSa HNKTMS usimga nuA Hitrošiv je tovarna v Repičev! dragi. Tu stoji pa tudi podjetje Hitrotkal. In v Hitro-šivu so pozeleneli ob devetmesečnem pregledu poslovanja, kajti pokazalo se je, da bo dobiček veliko manjši, kot so ga planirali, nič bolje pa ne bo tudi z ostankom dohodka. Nadalje so narasle zakonske obveznosti, v skladišču je bilo toliko materiala, da so morali odpuščati predebele skladiščnike, ker se niso mogli več nemoteno gibati po zabasanem prostoru, prekoračili so izdatke za reprezentanco, in da bi bila mera do vrha polna, so jim kupci vračali pošiljko za pošiljko. Eni so se pritoževali, da jim ne ustreza barva, spet drugi, da je blago nekvalitetno, tretji pa so jim enostavno napisali, da z njimi nočejo imeti nobenega opravka več, kajti platnenih kopalnih čepic zdaj pozimi noče nihče več kupovati, Hitrošiv pa jih jim pošilja, kot da je zunaj neznosna pripeka. Zaradi nakopičenih problemov se je sestal delavski svet podjetja, da bi delegati rekli svojo besedo. Razprava je bUa vroča: delegatka iz krojilnice je zahtevala, naj zamenjaio vodstvo podjetja, delegat iz kurilnice pa jo je še dopolnil, da bi bilo treba odgovorne trdo prijeti in da morajo povrniti škodo, ki so jo storili s svojim neprimernim poslovanjem. Bilo je izrečenih še veliko besed, predlogi so se vrstili, kot tečejo kravate po tekočem hitrošivskem traku, ko je zaprosil za besedo tovariš direktor Hitrošiva: ,,Tovarišice in tovariši delegati! Resnično se čudim vaši zaskrbljenosti zavoljo gospodarskih uspehov Hitrošiva. Stanje še z^leč ni tnko za- skrbljujoče, kot bi to radi nekateri dokazali. Dopoldne sem obiskal delovno organizacijo Hitrotkal, katere delavski svet je pred dvema dnevoma prav tako obravnaval devetmesečno poslovanje. Natančno sem pregledal njihove poslovne rezultate in verjemite mi, da so veliko slabši od naših. Torej le ne gospodarimo najslabše/* Delegati Hitrošiva so se kmalu zatem razšli in na njih obrazih ni bilo vkleti nikakršne zaskrbljenosti več. TONI GAŠPERIC očal, kot se je zanj, ki ie ohranil vedrino od mladosti, tudi spodobilo. In kadil je, od šestnajstega leta dalje, vlekel je dravo. TATOVI V HLEVU - 30. novembra sta Jelka Rupena in Jože Konček iz Mirne peči ugotovila, da sta imela ponoči v hlevu tatove. Pri Rupenovih je zmanjialo 17 kur in pes, pri Končkovih pa kura, petelin in pes. Kam so živali i^^inile, lahko sanno sumimo.