C. C. Postale. — Esce ofini mercoledi e venerdi - 9 novembre 19-iH. Posamezna Stevilka 25 stotink. lzhaja vsako sredo in petek zjutra). Stane za celo leto 15 L » » pol let* 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez dot poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. 0MfZ//W/ st se V Gorici, v petek 9. novembra W28 Ldoxi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izduja konsorcij »Gor. Stra* že*. — Tisk Koioliške tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzuita St. 18. Vprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. St.pošt.tek.rač. 1111147. Teles, int. štev. 308. Doles. V predzadnji stevilki smo na tern mestu govorili o zadolzitvi naših kmečkih posestev, označtli njene zle posledice in ugotovili potrebo, da se glede razdolžitve nekaj ukrene. K zadevi nam je postal prijatelj nasega kmečkega stanu daljsi članek. Ker je vpra> sanje pereče in zasluzi res vso pažnjo prizadetih in merodajnih krogov, ga v naslednjem priobču* jemo: Dolg na kmetiji je težka, odprta rana; je neznosno breme, ki usužnji kmeta, da postane rob, čeravno ostane navidezno svoboden; jemlje voljo do dela in zaustavlja napres dek kmetijstva. K trem najhujšim grozotam: kugi, lakoti in vojni, bi z vso pravico lahko prišteli še če* irto — dotg. Breme dolga na frgo* vini ali na tovarni ni niti od daleč tako moreče kakor na kmetiji. Mnogo je podjetij, ki obratujejo s tujim kapitalom, vendar uspevajo in rustejo. Kmetijo pa dolg flači, jemlje ji najboljše sokove. ZadoU žena kmetija je podobna bolehne* mu človeku ali pa pohabljencu, ka* terega trud in napor nikoli ne dos seže uspehov zdravega moža. Ni fedaj čudo, če se kmet boji dolga in se i4ci brani z vsemi močmi. Zaveda se, da je na zadol/eni kmetiji boj za življenje brezupen, da zapade za? dolžena kmečka druzina v gospos darsko suženjsivo. Zadolženi kmet trpi tudi socijalno; ni več u post a vim med sovaščani in upniki si laste nad njim oblast ob vsakteri priliki. Pred leti je bilo mnogo kmetij v naši dcxeli pogreznjenih v dolgove. Dec! ali morda že praded je nakopat dolg na Ai.šo; morda je bil za to prU siljen vsled požara ali kake druge nesreče, morda pa je bil slab gospot dar. Otroci njegovi so sprejeli ime; tje in dolgove; delali so in zraven skromno živeli, da bi ostalo čim več za odplačilo obresti in morebiti celo dela dolga. Le z nadčloveškimi silami so se ponekod otresli težke more, a marsikje niso uspeli. Ko so si kmetje v jeseni razdelili sir in skufo na planinah, so ga morali od* dati zadolženi gospodarji za obresti. Ko je do vastlo tele v hlevu, je šlo za obresti. Družina se je potila vse leto na polju in v senožetih, pozimi pa je moral a živeti ob golem krom* pirju in kislem mleku. In potem ro; bote! Ko je kmet * upnik rabil de* lovno pomoč, je poklical Ijudi döU žnikove druzine. Na polju, v senos žetih, pri oranju, pri ž.etvi, pri koš* nji, pri drvah in listju v gozdu, povsod je robotila dolžnikova dru* /Ann. Zadolženi kmet je moral pru trjevafi upniku v gostilni in na vasi, sledifi je moral njegovemu koraku v druzabnem in političnem življe; nju; dolžnikove hčere so morale biti uslu/.ne upnikovim sinovom. Zgodilo se je, da so se sinovi za; dolženega kmeta odločili, da gredo na tuje za srečo. V štajerske in rut munskc gozde so odšli, v nemške rudnike so se zakopali, samo da bi rešili dom sramote in bremena. Marsikatera kmečka družina je tas ko svobodno zadihala po žrtvi sU nov, ki so dali vse svoje mod, da postane njih rod zopet prost in sa; mostojen. Ze tik pred vojno je bila naša zemlja le redko obremenjena z dob govi, v vojni pa so jih poplačale vse kmetije in skoro lahko rečemo, da je bilu dczela pred desetimi leti brez dolga. Ali vojna, je pustila raz* dejanju in kmetije so bile izčrpane tudi tarn, kjer ni divjaia vojna vU hra, kaj šele v porušenih kr a jih Sčasom so se pričele kmetije zopet pogrezati v dolgove in današnje gospodarsko stanje na deželi ne kaze veselega lica. Padanje naših kmetij v dolgove narašča od dne do dne. Neoporekljivo dejstvo pa je, da je naša zemlja skopa in za; more prerediti delovno druzino, a dolga na sebi ne trpi. Te stare res? nice se zavedejo vsi poljedelci v dezeli, a da homo pri vprašanju po- sojil še trdnejši, še previdnejsi, še opreznejši, ponovimo jo in obnovh mo jo na glas. Odtrgajmo si od po: trebnega in omejimo se na najpo? trebnejše; odrecimo se brezumnim kapricam modernega časa; doprine- simo, če je treba, žrtev za svobodo naše zemtje, za samostojnost naše družine in našega doma! — Čim več znoja vpije zemlja, fern bolj jo kmet ljubi; čim več žrtev in od' povedi zanjo, tern večje zadoščenje na grudi, katera naj daje svoj sad onemu, ki jo obdeluje. Kaj se godi po svetu? Zaplctcn notranji položaj na Franco'skem, ki ie nastal radi zna* niih čkmov v finančnem zaikonu, je imel nepričakovane posledice. V torek 6. novembra se je po Parizu bliskovito nag'lo raznesla vest: Poincare je odstopil. Dogodck je presenetil javnost, ki takei^a koraka ni pričaikovala. Na splošno se je zdelo, da je Poin* care zelo trden, sedaj pa odstopi. Kako si je to razla^ati? PoincaTČ^jevo vlado so vrgli radi* kalni socialisti, to ie, precej moena levičarska stranka, ki je bila v vladi zastopana s štirimi ministri (Her* riot, Perrier, Sarraut, Aneuille). Clan tc stranke je tudi znani Cai.1* laux, bivsi minister, ki ne mora po zabiti, da ga je Poincare med vojno dal zapreti. Caillaux, ki je tudi sam. izvrsten finančni strokovnjak, je vedno kritiziral Poincare?jevo si- nančno politiko. Opraviti pa ni mo« Ljel ničesar, ker je Poincareja pod? pirala vsa Francija. Ko jc bil denar? ni polo«aj države nekoliko usta- ljcn. je Callaux začel silneje napa* dati. Porabil je vsako priliko, da je škodoval vladi. Odločilni udarec pa ji je zadal na kon^resu radikalnih socialistov, ki se je preteklo soboto začel v Anßcrssu. Na konßresu je Caillaux hudo napadal vlado »na? rodne zveze«. Posobno sta L& bodla tista znana dva člena v proracun* skem zakonu. Navzočim mmistrom, Herrk)t=u in drii.Uim, se je posreeilo, da so zborovalce pre^ovorili, da ni* so dali nezaupnice Poincarejevi vladi. Ko so pa ministri odpotovali v Pariz, je dobil premoe Caillaux, ki je tako vplival na zborovalce, da so sprejeLi slodeči dnevni red: | »Konßres v Angers^u, zvest stal* i nim naeelom stranke, potrjuje j svojo voljo, da se brez oidlo^a izvr* šijo slcdeče preuredbe: 1) spoštova^ nje in uporaba laičnih (brezverskih, ur.) zakonov; izloeitev 70, 71 in 71b elena (ti eleni naj se obravnavajo zase in ne v zvezi s sin anen im za* | konom, ur.); 2) enotna sola; 3) davčna pravičnost, ki naj se dose/e j z razbremenitvami na podlaßi po* stopneßa obdaveenja pri dohodni? mi in dedinskih pristojbinah; 4) enoletna vojaška služba; znižanje vojaških in pomorskih stroškov na številke praračuna za 1. 1928.; 5) konena ureditev vojne odškodnine; 6) priznanje združevalne( sindical* ne) pravice vsem slojem (tudi dr* žavnim uradnikom, ur.). Konßres izjavlja, da bo podpiral vlado »na* rodne zveze« samo, ako spreime te točke v svoj proigraoi.ee Te točfcc so bistvene točke pro<= ^rama levičarskih strank ter so vse na per jene proti PoincaTe*ju, ki se je že veokrat branil jih izpoiniti. Vendar to še ni zadostovalo. Temu besedilu so dodali še sledeei odsta* vek: »Kontfrcs določa. da izvoljeni zastopniki stranke (poslanci in sena? torji, ur.) lahko da jo zaupnieo samo taki vladi, ki se bo opiraia na repu* blikansko vociiio brez konservativ* eev in nacionalistov.« Ta dostavek je prisilil štiri radikalne ministre, da so javili Poincare*ju -svoj izstop iz vlade, Poincare* j a pa, ki je zad* nje case veekxat izrecno poudaril, da smatra vlado »narodne zveze« za skr a j no potrebno. da je podal ostav'ko vse svoje vlade. Tako je padla vlada, ki je več kot dve leti vodila usodo Francije in ki je rešila francosko gospodarstvo gotovega propada. Kai sedaj? Položaj, ki je nastal s Poincare* jevim odstopom, je zelo nejasen. Bivšo vlado so podpirale vse stran* ke razen .socialistov, komunistov in skrajnih konservativcev. Zato se jc vlada imenovala vlada »narodne zveze«, ker je združevala skoro vse ustvarjajoče narodove sile. V dru* gih državah bi taiki vladi rekli kon* centracijska vlada. Koncentracijska vlada se sestavi po navadi, kadar gre za važne odlo* eitve n. pr. v vojni oziroma sploh, kadar se pokaže potreba, da se na* rod strne in da nastopi složno. Tak slueaj so imeli v Franciji 1. 1926., ko je frank tako hitro padal, da sc je zdelo, da se bo francosko gospodaTs stvo zrušilo. Takrat je Poincare se* stavil svojo vlado. Razmere so se od ta'krat precej spremenile. Frank se je ustalil, gospodarski položaj je boljši. Vendar Poincare smatra, da je koncentracijska vlada še ved* no potrebna. Zato ni verjetno, da bo ponovno prevzei ministrsko predsedstvo, eeprav to zahteva vsa francoska javnost. ki hudo napada Caillaux*a in sodruge, češ, da so po nepotrebnem strmoglavili vlado. Naravno bi bilo, da bi sestavil via* do tisti, ki je povzroeil padec prejš* nje, to je Caillaux. To jc sedaj ne^= mogoee, ker ga javnost odklanja. Možno jc, da bo predsednik re- publike Doumergue naprosil dose* danjega. zunanjega ministra Brian* da. ki mora vedno skoeiti na po* moe, kadar je položaj tako zamo* tan, da ga nihee drug ne more re* šiti. Gotovega ni nie; jasno je samo to, da se bo težko našel mož, ki bo užival tak ugied, kot ga je užival Poincare. * * * Novi predsednik Zdmženih držav. Torck 6. novembra, je bil vroč dan za Združene države. Vršile so se volitve predsednika Združenih držav, v 33 državah volitve sena» torjev, v 34 državah volitve guver» nerjev in v vseh državah volitve po* slancev. Najvažnejše so seveda volitve predsedniika. V volilne i'menike sc je vpisalo blizu 43 milijonov vollil* cev. Udeležba pri völitvah je bila izredno visoka. Glasovalo je slkoraj 40 milijonov volilcev. Za predsed* nifoa je bil izvoljen kandidat repu* blikanske stranke Herbert Hoover. Zadnja poročila, ki pa niso zanes* ljivo točna, pravijo, da jc dobil 462 glasov, njegov nasprotnik Smith pa J»mo 69. Ako je to res, je njcg'ova zmaga nad vse sijajna, posebno še, ker so vsi splošno prieakovali, da bo razlika med obema kandidatoma majhna. Za Hooverja so glasovali velei'ndustrijailci, deloma velepo» sestniki in delavci v nekaterih dr* žavah. Glasovali so zanj tudi tiho* tapci alkoholtiih pijač. ki zelijö, da ostane prepoved točenja alkohoinüh pijač v veljavi1, ker zaslužijo s tiho* tapstvom velike svote. Pr\n je Hooverju čestital njegov na,siprotnik propadli demokratski kandidat Smith. Za podpredseidnika je bil izvoljen senator Charles Curtis. Curtis je po oeetu indijanskega rodu. Znan je kot voditelj republikanske stran«= ke v «enaitu. Odloeilo se je toitj, kdo bo pri* hodnja štiri leta predsednikoval v Združenih državah. Ta odločitev ni važna samo za Zdr'i/ene države, temveč za ves svet. ka.!t; Združene države so dandanes tnko moenn či^ nitelj v svetovnem življenju, da lah* ko odloe.ilno vplivajo na vsako važ* nejšo modnarodno zadevo. * * ¦ Trocki o sovjetski Rusiji. Prognani voditelj opozicije Troc* ki je napisal knjigo »O resničnem položaju v Rusiji«. V tej knjigi tr* do priiemlje vodstvo komunistiene stranke in odkriva napake koniuni* stične politike. Komunistična inter* nacionala da se jc ustanovila kot »stranka svetovne revolucije«. Se* danje vodstvo pa se je pod Stali- nom odpovedalo temu programu in pustilo, da se je svetovni kapitali* zem zopet ojaeil. Posledica ok re* pitve kapitalizma je 20 milijonov brezposelnih v raznih državah, ne* zdravo naraščanje oborožcvanja in izTedna negotovost mednarodnih gospodarskih stikov. Trocki zahte* va preokret v vodstyu tretje inter* riacionale. Internacionala mora po njegovcni mnenju zopet kreniti v radikal no levo smer. ki jo je zaer* tal Lenin. Trocki odkriva tudi si a* be strani boljševiške vlade v Rusiji. Okno v svet. Madjari ponarejajo dinarje. Jug osio van ska policija je v No* vem Sadu prijela Ogra Bicskej*a, ki je razpeeaval ponarejene stodi« narske bankovce. Bicskej je priznal, da izdeluje bankovce društvo »Vzbujajoeih se Madjarov« v Bu* dimpešti. — »Vzbujajoči se Madja* ri« hočejo obnoviti nekdanjo ogr* sko državo in sc pri tern poslužuje* jo vsakega sredstva, ki utegne ško* dovati sosedom. Stran 2. »GORISKA STRAZA« Jugoslovanska narodna skupščina. Vponedeljek 5. novembra se je vršila seja jugoslovanske narodne skupščine. Ministrski predsednik dr. Korošec je izjavil, da bo skup? šeina sedaj zopet redno delala. Grskoöjugoslovanska pogodba bo menda podpisana 20. novcmbra. Pogodba vsebuje dolocbe glede so* lunskega pristanišča in zagotovilo trajnega prijateljstva med obcma državama. Angleski državni zbor se je v torek 6. novembra slovesno otvoril, Kralj je prebral prestolni kovor, v katerem je očrtal delo via? de v preteklem letu in napovcdal delovni program za bodočnost. La* bouristi in liberalci so takoj začeli [ kritizirati vlado in jo opozarjati na pomanjkljivosti. Poljskoslitavska konferenca, iki se jc vrsila v Konigsbergu, se je ! v torek brcz uspeha prekinila. Burna seja poljskega parlamenta. Ukrajinski poslanec v poljskem pairlamentu Chrucki je v torek 6. novembra govoril o krvavih izgre? dih v Lvovu. Izjavil je, da je ultra* jinsko vprašanje modnarodnega pomena. Poljska vlada krati Ukra? jincem pravico do samoodločbe in jih nečloveško zatiTa, Chruckemu ie odgovoril notranji minister. Med obema govoroma je bil v zbornici velik hrup. Ukrajinski poslanci so pelii svojo pesem svobode. Kmalu bi bilo prišlo do pretepov. Kriza v Romuniji. Regentski svet se stalno posvetu? ie z naeelniiki strank, kako rešiti vladno krizo. Vsi pričakujejo, kdaf dospe v Bukarest Titulescu, bivši zunanji minister. Pravijo, da uteg? ne Titulescu zaeasno sestaviti via« do, ki se bo po par tednih morala umakniti kmetski vladi. DNEVNE VESTI. P. Kolb umrl. V jezuitskem samostanu v Grad? cu je umrl 2. t. m. znani govornik in sociolog p. Viktor Kolb. Rojcn je bil 1. 1856. Tekoin svojega dela? polneiga življenja je bival 2 leti v Trstu, od koder ie obiskal tudi Go* rico, kjer je imel pri sv. Ignaciju postne pridige. Od 1. 1901. do 1920. je bil pridigar v vseučiliščni cerkvi na Dunaju, kjer jc imel velik upliv na vzgojo akademske mladine. Sploh je bil p. Kolb radi svojc krep? ke, duhovite in globoke besede po vsem nemškem katoliškem svetu in tudi preko njega znan cerkvcn go? vomik in je tudi kot socialen pisa? telj užival velik ugled. Zadnje zasedanje poslan. zbornice. Poslanska zbornica se bo 21. no* vembra sestala k rodnemu jesen? skemu zasedanju. Obravnavala in odobrila bo še važne zakonske pTedlo'ge (Veliki svet, listina dela itd.). Nato bo razpuščena. To za* sedanje bo torej zadnje. Na zaidnji seji bo vladni načelnik Mussolini imel važen politicen govor. Odlok o razpustitvi zborniee in razpisu volitev bo izdan proti koneu de? cembra. Slovenec pri Nobilejevi ekspediciji. Na ladji »Citä di Milano«, ki se je, kot smo porocali, pred kratkim vrnila iz severnih voda v Specijo, služi kot mornar tudi Fianc Baša itz Dornbcrga. Ko je odplula ladja lcto-šnjo sppmlad proti severnemu tečaju, da bo tarn za oporišče No? bilejevi ekspediciji, je bil med mornariškim moštvom tudi Baša, ki je ostal med njim do vrnitve. Mladi dornberski rojak je na ta način preživel celotno zanimivo in pogumno ekspedicijo na severni te= čaj v neposredni bli'zini, na ladji, ki jc bila središče vsemu drznemu pod jet ju. Vrnil se je z »Citä di Mi? lano« v domovino in je bil potem na dopustu doma v Dornbcrgu. O volilnih imenikih. Goriški občinski načclnik jav'lja, da so od 5. do 23. novembra v ob? činskem anaigrafskem uradu izlože? ni volilni zapisniki, ki si jih vsakdo lahko ogleda. Vsakdo lahko zahte? va popravo teh imenikov, in sicer v zakonito dollocenem roku. Izpred sodišča. Zadnjo sredo se je vršila pred goriškim tribunalom obravnava proti Ivanu Rošiču iz Logje pri Bre? ginju. Obtožen je bil žaljcnja prve? ga ministra Mussolinija. Obtoženec je bil oproščen. Zagovarjal ga je tolminski odvetnik dr. Ščuka. Papeževa okrožnica. V deccmbru bo papež izdal okrožnico, ki sc bo baviia izključno z razmerjem med Vatikanom in raznimi državami na svetu. Sklepi ministrskega sveta. V torek 6. novembra se je vršila tret ja seja ministrskega sveta. Mi= nistri so odobrili več zakonskih na* črtov, ki se tičejo šolstva, posebno ljudskega, in višjega šolskega sve? ta. Cetrta seja vlade se vrsi danes 9. novembra. Senat zaseda. V torek popoldne sc je otvorilo jesensko zasedanje senata. Vlada je prcdlo'zila vcč zakonskih prcdlogov, med katerimi so pač najvažnejši ti? sti, ki zadevajo Veliki svet in Li* stino del a. Obsojeni komunisti. Posebno sodišce za varstvo drža^ ve je obsodilo 14 toskanskih komu? nistov na zaporno kazen od treh do osmih let. Obtoženi so bili prevrat? nega delovanja. Zaprt prehod. Goriški občinski načelnik sporo* ča, da bo prehod pod železniškim mostom v via Aquileia od 12. no* vembra do nadaljnega obvestila zaprt za vse-vozove. Etna bruha. Znani ognjenik na Siciliji Etna je zadnje dni začel zopet bruhati. Vroča lava se vali po pobočju niz? dol in grozi, da bo uničila vse, kar ji pride na pot. Tok lave je na ne? ka.terih mestih širok več kilome? trov. Lava je že dosegla in deloma uničila mestece Mascali, ki šteje kakih 10.000 prebivalccv. Sreča je, da so oblastva odredila, da so me? sto do časa izproznili. Lava je za? sula in prekinila želczniako progo Catania?Messina, Škoda je precej? šnja.Na kraj nesTcee je dospel mi? nister Giurati. Pozor na zvonove! V neki vasi na Trcntinskem se je minulo poletje utrgal zvonečemu zvonu 25 kg težak kembelj in padel pred zvonik, ko so verniki odhaja- li od službe božje. Podoben slučaj se je pripetil v Nemčiji. Zletel je mnogo težji kembelj na cerkveno streho, jo predrl, padel na strop, ga prebil tcr trešeil v cerkev, kjer k sreei ni bilo ljudi. — Ta slučaja sta resna opomina ccrkovnikom. Čc bi bila v onih dveh cerkvah cerkov? nika izpolnjevala svojo dolžnost tcr vsaj enkrat na mesec pokukala v notranjost svojih zvonov, bi bila že davno zapazila, da je jermen na obesilu kemblja že hudo preguljen in da se kembelj v kratkem času utrže. Še en domač svarilen slučaj: Me? ni in mojemu soocenjevavcu je bi? lo n&ročeno, naj pregledava nekje novo obesitev štirih zvonov. Ko ukaževa zvonivcu, naj zazvoni vel. zvon, viseč nad malimi, nama za? vpije: »Nq morem, jarem se maja, zvon pa ne!« Kaj je bilo? Vse vezi na jarmu so poipusitilc, Ie še ena je držala. Prav zadnji čas je bil, da se jc prcteča nevarnoist šc zapazila, če ne bi bil nad 20 kvintalov težki zvon trešeil na male tri in ... na? prcj si lahko vsakdo misli. Zato cerkovniki: pozor na zvonove! Iv. M—a. Najdeno. Na poti iz Gorice do Kanala je bil pred 14 dnevi naj den mlad prc- sieek. Kdor ga jc zgubil, naj se zgla? si pri Jož. Crabrijelčiču, Gorenje polje 64. Zanimivosti. Na južni tečaj. Ameriški lctalec Byrd, ki je z Ie* talom že preletel severni tečaj, je letos organiziral ckspedicijo na juž* nega. Dospel je že na Novo Zelan^ dijo, odkoder bo v teku treh ted* nov odrinil proti jugu. Byrd ima s seboj vse moderne znanstvene pri? pomočke. Mrtvi igralec. V igralnico v Monte Carlu stopi brezhibno oblečen gospod, bogati völetrgovec Lanzi. Igra in igra, zgublja in dobiva, a vedno1 nepre» mično zre pred se kot vsi igralci. Nekega večera spet sede k »ruleti« igralni mizici ter ima srečo. Priigra iz niča skoraj 50.CXX) frankov. Toda Lanzi Ie strmi v kup bankovcev. Sluga ga potrese — mrtev je. Vseh igralcev se polasti blazen strah in razbeže; zdravniki doženejo, da je Lanzi'ja zadela kap. Uprava igral? nice je Lanzijev priigrani denar lepo pograbila, češ, da z mrtvimi igralci nc igra. Lanzijevi dediči pa so nas* protnega mnenja: nc gre za to, kdo je i'gral, marvee zato ali je igralnica zgubila ali dobila. Sodniki bodo raz* sojevali. toda mrtvi igralec bo tež* ko pričal. Alkohol v krvi. Monakovski protesor Walter Sträub je ugotovil, da ima tudi naj* bolj zagrizen abstinent 0.002 od* stotka alkohola v krvi. 30.000 dolarjev za misijonairja. V marcu lansGORISKA STRA2A« Stran 3 Kaj je novega na deželi? Čezsoča. (Smrtna kosa.) — V petek 26. oktobra smo pokopali najstarejšo osebo< iz naše vasi in z Bovškega sploh, Ano Klavora, ki jc dosegla izvanrodno visoko starost, skoraj 99 let. Kljub visoki starosti je osta* la skoraj do zadnjega pri popodni zavesti in pameti. N. p. v m.! Banjšice. Zadnjo nedeljo 4. t. m. jc umrl v goriški bolnišnici g. Ivan Vidič, biv* ši naš obč. tajnik. Dne 6. t. m. po* poldne so ga prepcljali kot kanaL* skega rojaka v Kanal, kjer je bil ob ogromni udeležbi občinstva poko* pan. Rajnki1 je bolehal več mesccev in je bil tudi operiran, a bolezni ni mögel zmagati. Bil je dober mož in je šel kot tajnik ljudem v vseh po* vojnih zadevah zeloina roko. Ljudje ga bodo zato močno pogrešali. Po* koj njcgovi plemeni'ti duši! Žapuže. Zadnjo soboto 3. t. m. popoldne je umrla po daljši, mučni bolezni posestnica Marija Terčelj. Dosegla je visoko starost 76 let; drugo leto bi bila s svojim še živim Antonom obhajala zlato poroko. Pokojnica je bila dobra mati. ki je vestno vzgo* jila svojo družino, pridna gospodi* nja ter zvesta družica svojcmu mo? žu. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob mnogobrojni udelezbi. Počivaj v mini, blaga žena! Žalujočim naše iskTeno sožalje! Novaki. Cesta Cerkno^Novaki in Novaki* Črni vrh (pa ne smete misliti, da je to Crni vrh nad Idrijo, ampak je le hrib, ki se dviga nad Novakami), se od meseca avgusta temcljito po« pravlja. Cesta se širi in betonira ta* ko, da bomo lahko kaj kmalu šli s tovornim avtomobilom na vrh Čr* nega vrha, kamor si še pred nedav* nim oasom težko pripeljal preprost kmetski voz. — V Dolenjih Nova» kin, »Na mostu«, se dela nov most, ker prejšnji je že v nevarnosti, da se pogrezne v grapo. Ravno tako se dela nov most tudi v »Logu«. — Cesta gre v dosti krajih po novem svetu, ker so izvzeti razni Hanci in ovinki. Seveda so s tern prizadeti razni posestniki, katerim je nova cesta vzela njive, travnike in tudi gozdove. Ti posestniki se obračajo na merodajna mesta s prošnjo za odškodnino. Želimo, da bi imela uspeh ta prošnja, katero vsi podpi* ramo, kajti težki časi so za našega kmeta. — Letina pri nas kljub suši in toči še ni preveč slab a. Primanj* kovalo bo sena, s katerim bo treba zclo varčevati. Ni bogvc koliko sad? ja, kermu je škodil dolgotrajni spo* niladanski dež, ko je ravno cvetelo. Izredno pa se ie obnesel krompir. Kdor ga še ni, ga bo lahko prodal kak stot. Na splošno se opaža, da se v naših gorah še naj bolj izplača saditi krompir, ki donese največ. Za silo bo tudi žita kljub toči in su* ši. Ni se letos preveč obncsla ajda, ker jo je prezgodaj umo.ru a jesen* ska slana. — Zahvalimo se Vsemo* goenemu za letošnjo letino in ga prosimo, da bi nam v prihodnje ne dal slabše kakor je letošnja. Sp. Idrija. Že dolgo ni bilo nobene vesti iz naše fare_. Slabih dogodkov nobc* den ne priobouje rad, dobrega pa le malo doživimo. Lepo jc bilo videti na dan 1. in 2. novembra pokopališče, ki je bilo kljub slabemu vremenu zadnjih dni prikupno okrašeno in vse odeto s cvetjcm. Nekaj let po vojni sem se obeinstvo vedno bolj zanima za lepoto božjega vrta. Vsa cast tudi možem in fantom, ki so na veeer yseh svetih na tukajšnjem pokopa* lišču zapeli v prosiavo mrtvim ne* kaj lepili žalostink. Prav lepo bi bi* lo, ko bi se vsaj včasih slišalo tudi v cerkvi tako ubrano petje številne* ga moškega zbora. — Lepo je bilo videti. ko so prikorakali v nedeljo 4. novembra v spremstvu učitelj* stva naši malčki v parih k božji službi, da pToslave spomin nepo* znanega voiaka. 2eleti bi bilo, da bi se vsi solarji vedno tako številno udeieževali službe božje. Seveda, dati jim morajo ueitelji in starši s svojo navzočnostjo lep zgled, kajti če otroci njih ne bodo videli v cerk* vi, tudi sami ne bodo redno pri= hajali. Sežana. (Groznu nesreča) Dne 1. nov. zjutraj se je zgodila pri nas grozna nesreča. Oskrbnik drja Caminotti^ ja, primarija v tržaški bolnici, Lu* kač Dolfe se je odpeljäl ob 6. uri zjutraj v spremstvu svojega tasta Koejančiča in 7—8 letne dekliee po druzinskih opravkih z vozom proti Trstu. Na križišču železniške pro* ge je ravno odpedjal osebni vlak na sežansko postajo. V hipu, ko je ho* tel Lulkač z vozom čez progo, pri* drči v isti smeri ncka lokomotiva, ki* odnese voz in vse tri osebe. Konj se je odtrgal nepoškodovan in je zbe* žal v bližnji hiev. Ob progi se je pa nudil grozcn prizor. Nesreeni Ko* cjančič je bi'l mrtev in ves razme* sarjen, Lukaču je zdrobilo noge in je zadobi'l težke rane po vsem te* lesu, deklici je stroj zmečkal noge. Na lice mesta sta prihitela takoj zdravnika dr. Addobati in dr. Gos* ppdnetich, ki sta ranjcnca za silo ofbvezala "in ju dala z vo'zom »Rdc? čega križa« odpeljati v Trst v bol? nišnico. Pri Kocjančiču sta ugoto? vila smrt. Sodna komisija, ki je tudi kmalu prišla na kraj nesreče, je dala mrtveca odpeljati v kapelo na pokopališču. Na tem nies tu zelezni'ske proge se je prigodilo že več nesreč. Zato opozarjamo ljudi ponovno, da naj pri prehodu čez tračnice bodo p»az* ni in čuječi. Pazite sami nase, pa* zite na vlakc, da ne postanete žrtev nesreče in neprevidnosti! Sajevče pri Razdrtem. Iz naše vasi najbrže se ni bilo nikdar dopisa v nobencm casniku. Dovolite mi zato, g. urednik, skro* men kotiček. üpisati hoeem kratko naše poštne razmere. Naša vas je oddaliena dya kilometra in pol od državnc ceste in od Hrušcvja, ven* dar ne dobivamo več na dorn po* šte, kakor smo jo dobivali par me* secev do oktobra, Ako hočemo ime* ti pošto, moramo sami po njo v ob* činski urad v Hruševje. Ne bomo preiskovali vzrokov te spremembe, vprašamo samo, zakaj nam nc do* stavlja vee pošte na dorn pismono* ša iz Razdrtega, kakor nam. jo je dostavljal do oktobra? Saj smo ven* daT enakopravni daVkoplaeevalci. Mcnimo, da smo upravičeni zahte* vati, da se nam dostavlja zadostno frankirana pošta na dorn in ne sa= mo do Hruševja. Obraeamo se na poštno ravnateljstvo v Trstu in ga prosimo, naj ukrene potrcbno, da se nam bo dostavljala pošta z Raz* drtega,, kakor se je to že godilo. Idrijske novice. Zahvala. Vsem. ki so mi ob priliki po-žara pomagali z rešilnim delom, se tem potom najsrčnejše zahvaljujem. Vsa cast in hvala idrijskim gasil* oem za njihovo izredno požrtvoval* nost. Končno se zahvaljujem. tudi vsem, ki so mi pomagali s svojimi velikodušnimi darovi. — Peter La* zar, Idrija. Darovi. Za Sirotišče sv. Druzine: N. N. 182 L., preplačila za »Nova Pota« in »Gospod Luka« 11 L. Srčna hvala! Za Alojzijevi.šče: Batujska dekle* ta v Aleksandriji darujejo y spomin pokojnega Mirka Mermolje 50 lir. — Iskrena hvala! Ob priliki smrti našega dragega očeta, starega očeta in tasta ANTONA MOZETIČA Kamnoseškega mojstra, posestnlka in blvöega podžnpana v Mlrnn, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo prcdvsem preč. g. župniku Oskarju Pahorju za požrtvovalno oskrbo pokojnika - bolnika s tolaži|i sv. vere, prcč. gg. misijonarju p. Krivcu in župniku Zamarju iz Bilj za spreinstvo pri po- grebu. Nadalje srčna hvala vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zad- nji poti, ali sokakorkoli izrazili svoje sožalje. Srčna hvala tudi gosp. Ivanu Cotiču, kamnoseškemu mojstru v Sovodnjah in Mirnu ter njegovim delavcem- kamnarjem, ki so nesli svojega stanovskega mojstra na kraj počitka. Posebno zahvalo smo dolžni zavarovalnici „Assicurazioni generali" v Trstu za krasni venec, ki ga je poslala pokojnemu svojemu zastopniku, ka- kor tudi, da je poslala svojega zastopnika k pogrebu. Vsem Bog plačaj! Miren, 7. novembra 1928. Družine : Mozetič - Kogoj - Lestan. GOSPODARSTVO. Dober vzgled. Člani mlekarnice na Svinem pri Kobaridu so sklenili, da opuste svo* jo dosedanjo mlekarno in da se združijo z ono v Kobaridu. Skoraj vsi živinorcjci naših Gor pa do vrat Gorice so organiziTani v zadružnih mlekarnah, katerih je od Bovca do Gorice in Črncga vrha kar celiih 150, kljub temu, da imamo danes v celotnem ozemlju komaj 15 občin. Torej priide v srednjem na vsako obcino po 10 mlekarn, kar pomeni deset mlekarjev, deset pro* storov, deset mlekarniških oprav, kratko: vsak liter mleka je obre* menjcm z velikanskimi upravnimi stroški, ki bi biili mnogo manjši, če bi bilo manj, a zato vee je mlekarne. Pomisliti moramo, da je dunes sa* mo v občini Cerkno nič manj kot 32 mlekarn, kljub temu da je v Cerknem na razpolago dovolj veli* ko poslopie za predelavo vsega mleka cele občine. 2eleti bi bilo, da bi bilo v naših Gorah prav malo mlekarn; naj bolj e bi bilo, če bi jih bilo še manjše šte* vilo kot obein, a da bi bile zato mle? karne velike in v resnici moderno opremljenc in pod vodstvom izuče* nih in spretnih mlekarjev. Res moramo upoštevati raztreše* nost vasi in slabe poti, oddaljenost nekaterih krajev od glavne ceste itd., vendar smo gotovi, da se bo v par letih število naših mlekarn skr* čiilo in da bodo istoeasno ostale postale mnogo večje. To je tudi po* trebno. Edino veeje mlekarne bodo Iah* ko resile vprašanje sira. V celot* nem našem ozemlju je zadobil bov* ški sir že precejšnji sloves, danes pa tega sira skorai ni vee. Oblikov* no bovškemu siru podobni današ* nji sir ni niti od daleč to, kar si tr* govci in konsumenti predstavljajo pod bovškim siTom. Samo velika mlekarna bo tudi lahko organizirala trgoviiio s sirom. Sk.rbeti je treba, da bo trgovee v resnici dobil pri mlekarni dober sir, če piše ponj in to nc samo v gotovih mesecih, temveč skozi celo leto. Tudi glede masla imajo velike mlekarne ogroinne prednosti. Le velika mlekarna bo lahko imela po= trebne priprave za pravilno zotc* nje smetane, potrebno hladilnico in druge potrebščine, ki jih zahteva skrb za dobro maslo. Pri vsem moramo upoštevati dej* stvo, da moramo iti s časom naprej. Kdor ne napreduje, nazaduje. Po* glejmo samo svetovni trg z ma* slom! Kdo je kdaj mislil, da bo mogla pošiljati Avstralija v Evropo, to je v Nemčijo in na Anglesko svoje maslo, ko pa je znano, da potrebuie najhitrejša ladja iz Avstralije do Angleške celih 30 dni in vee? In vendar se dobi danes na london* skem trgu redno tudi prav dobro avstralsko maslo. Pa bo kdo rekel: Kaj mene brijga avstralsko maslo, naše smo do se«= daj še vedno dobro prodah"? Evropejcev pred 100 leti ni brfc galo amerikansko žito, potem pa je isto žito vrglo evropejsko kmetij* stvo' v najhujšo krizo. Našega živi* norejea ni p_red 15 leti se prav nič zanimalo argentinsko zmrznjeno meso, a danes je baš argentinsko zmrznjeno meso krivo, da ima na* ša živina tako nizko ceno. Takih zgledov naj demo na desetine. Dej* stvo je, da se prometna sredstva vedno bolj izpolnjujejo, da svet materiielno napreduje in kdor ne gre s tokom, ga bo prej ali slej vai pogoltnil. V mlekarstvu so dali živinorejci i iz Svinega dobcr zgled, ki je uipo* j števanja VTcden. inž. Rusftja. Sejte grahl Koncem tega in začctkom druge» ga meseca bomo v solnčnih legah Brd in Vipavske doline že sejali grah. Na to se moramo že danes pripraviti. Predpogoj uspehu je dofero zrah? Ijanje in pognoiitev zemlje. Nava* den hlevski gnoj bo pri grahu prav malo zalegel, ker ne bo mogel tako hitro razpasti in se raztopiti, dk bi služil grahu «v hrano. Zato so pri grahu prav posebno na mestu umetna gnojila, predvsem superfo«* sfat in kalijeva sol. Na vsakih 100 štirjaških metrov raztrosimo po stiri do pet kg superfosfata in 2 kg kailijeve soli. Dušičnato gnojilo ni ravno nuino potrebno, a en kg žve* plenega nitrata (solfonitrato) ali katere,ga drugega dušičnatega w metnega gnojila na imenovano po«= , vršino ne bo prav nič škodil, pač pa obilo kor is til. Da nam ne bodo miši pojedle se* mena, ga bomo prej močili trenotek v navadnem petroleju. Če sejemo grah med vrste kot v vinogradih ali kje drugje, bomo istočasno tudi pognojili trtam, kar je tudi dobro. Tudi rrta potrebuje gnoja. Nujna sadjarska opravila. V teh dneh razpošilja Gord'ska Mohorjeva družba svoje knjige. Med drugimi je tudi strokovna knjiga »SadjarstvcKc, ki je prirejena kot nala.šč za naše razmere. Sadja* rji, takoj ko dobite navedeno knji* go, preglejte jo in ukrenite, kar ie potrebno sedaj okoli sadnega drevja. Ali ste nalenili že lepilne pasove na debla? Je ]>rav zadnji čas. Ali ste že napravili potrebne ko* rake za zasaditev drevesc? Ste li že naročili oziroma si pripravili po<* trebne sadne sadike? Ste li že izko* pali potrebne jame, kamor boste sa* dili? Jame morajo biti skopane mnogo pred saditvijo. Za pomlad* no sajenie jih moramo izkopati čim prej. Boste li skro'pili sadno drevje,. j očistili ga lišajev in mahu? Ali ste i pobrali vse gnile in piškave plodo* Strain 4 »GORISKA STRA2A« Koledarček. 12. nov. ponedeljek, Martin, p. 13. nov. torek, Staiiis'lav K., sp. 14. nov. sreda. Joz. Kunčevie. 15. nov. eetrtek, Leopold, kr. 16. nov. petek, Neža. 17. nov. sobota, Viktorija, m. 18. nov. nedelja, Roman, m. Goriški trg kmečkih pridelkov. Grozdja pride na trg po par kvin. talov dnevno. Belo gre po 2 do 2.30, črno pa po 1.40 do 1.60 L. za kg. Jaibolk domačiih je na trgu mallo več, zaito pa več uvoženih. Domaea jabolka so po 0.60 do 1.50 L., kot je pač blago, uvožene se sučejo okoli 2 L. za kg. Hruškc zimske so po 1.50 do 1.80 L. za kg. Kostanj: drobnjak gre po 0.60 do 1 L., objak po 0.90 do 1.10 L., ma* ron pa po 1.20 do 1.50 L. za kg. Ropa je po 0.15 do 0.20 L., ikapus po 0.50 do 0.70, krompir pa po 0.60 do 0.65 L. za kg, Trzne cene dne 8. novexnbra 1928. Cesnik kg L. 0.80—1; sveže zelje L. 0.90—1; cvetaea L. 1.30—1.80; ko* renje L. 1—1.20; kumare L. 0.80 do 1; čebula L. 0.80—1; fižol navaden L. 3.20; neolušeen fižbl L. 1.80—2.10; salata L. 1.60—2; indivija L. 1.60 do 1.80; jajeniki L 1.20—1.40; krompir L. 0.60—0.70; paradižniki L. 0.80 do 1.20; repa L. 0.40—0.50; redič L. 1.40—3; špinača L. 0.60—0.80; zele* na L. 0.80—1; motovilec L. 2.20 do 2.40; ohrovt L. 0.60—O.80; kostanj L. 1—1.40; jabolka L. 1—3; maroni L. 1.60—2; firuške L. 1.60—3.20; na* miznoi grozdje L. 1.60—3; sveže ma= slo L. 15—16; presno maslo L. 17 do 18; mleko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajca kos L. 0.60—0.70. Valuta. Dne 8. novcimibra 1928 si dobil: ta 1UU franc, frankov 74.50 do 74.70 Lir za 100 belg. frankov 264 50 do 266.50 „ ra 100 švic. frankov »57.— do 368.- „ ta 100 češ.-slov. kron 5(3.50 do 56.70 „ za 100 dinarjev 33.47 do 33.47 „ za 100 nemških mark 451.90 do 457.90 „ za 1 sterling 92.22 do 02.42 , za 1 dolar 19.04 do 19.08 „ Novel po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 266 90 do 270.90 „ Beneči jske obveznice dne 8. novembra 1928: 75.00. Vse spoštuje žene zveste, deklice in pa neveste, več pa bodo se veljale, ako vedno kupovale bodo nase „PEKATETE", ki zavite so v pakete. ZAHVALA. Podpisani se tern potom zahva- j ljujem slavni zavarovalni družbi | »LA FONDIARIA« ter njencmu I glavnemu zastopniku g. Starcu Dras gotinu iz Barkovelj za pravilno in toeno mi izplačano požarno odškod* nino ter vsem priporoeam: zavar.uj* j te se pri gori omen j en i zavaroval* V6 pod drevesom in na drevesu? Kdor hoee zatreti armado skodljisv? cev sadnega drevja in plodov, moTa postopati smotreno. Sadiarji. pobrigajte se, dokler je še čas. Ne odlašajte! Koliko usuška je pri vinu? Most se med vrenjem zelo malo usuši, in sicer znaša usušek vsled vrenfa in izhlapenja komaj V'2.%- Prvo drozje pa dosega tudi 8%, ta- ko, da dobimo iz 100 litrov mošta okoli 91 litrov mladega vina. Mlado vino s>e usuši tekom prvega leta zo* pet za okoli 8% (pa tudi 10%), če sc nahaja v lesenih sodih. V stekle* nih sodi'h — kot jih ima Kmetijsko društvo v Vipavi — sc vino mnogo manj ususi. Stara vina se usuše let- no za okoli 4%. Novoporočenci! Imam v zalogi spalne sobe vsch vrst po znižanih ceniah, kakor tudi vse drugo pohi* štvo. — Mizairji! trd les dobite po konkurencnih cenah, kakoT tudi iornir in compensato pri Štefanu Gomiščelku, odlikovana mizarnica v Solkanu 280. nicr! Anton Bajec, Goriče pri Postojni St. 29. Javna dražba. — Dne 16. novem* bra 1928 od 9. uri predpoldne se bo vršila javna dtažba ncpremicnin v katastralni obeini Brje — županstvo Kihcmberg. Prodala se bo hiša, go* spodarsko poslopje (hlev) in 26 zem'ljiskih parcel (med term en tri= leten vinograd). Dražba se bo vrsila na lieu mesta pri Mravljevih St. 53. Vzklicna ccna lir 19.850. Najmanjši ponudck lir 13.250. Mlekarničnega vodjo sprejme v službo Mlekarska zadruga v Trnos vein (Torrenova di Bisterza, Carna? ro). Isti je vposlati do konca no« vcmbra t. 1. ponudbe z osebnimi podatki. z navedbo svojih zahtev? kov, časa, kdaj naj bi se izvršil na* stop službe in z dokazi o: a) strokovni izvežbanosti, b) dosedanjem službovaniu, c) neomadeževani preteklosti. d) italijanskem državlianstvu, e) znanju deželnih jezikov. Pozor! — Vsled selitve se ugod? no proda mizarska delavnica z za- logo pohištva; pozicija ugodna, za? služek gotov. Razprodaja raznega pohištva po znižanih cenah. — Ivan Miklus, Gorica, Viale XX, Sett em* bre 23. Societä Catfoliea di Assicurazioni (Ratolišho zauaroualno društuo) proti toči — požarju — za življenje Zadruga z delnlcaml — Ustanovljena 1. 1896 Sedež in generalno vodstvo v VEEON1 Via S. Eufemia 43. Lastna palača. Društveni kapital L 2.334.185.— Kazne reserve » 17.720.110.31 Zav. prispevki za 1927 » 32.721.051.35 Vplaeani prispevki (18964927) » 259.627.305.93 Izplaeana zavaro* valnina (1896 do 1927) » 144.370.600.47 »Cattolica« zavaruje: a) proti toči: žito, murvino listje, oves, koruzo, tobak, konoplje, riž, grozdje i. t. d. b) proti požarju: mestne in kmctske stavbc, industrijska poslopja, trgovine, hišno opre? mo, blago v skladiščih, žitne kope, krmo vilode, konop- lje, tobak i. t. d. c) za živfljenje: za slučaje doži? vetja in smrti. v obliki pokoj* nin, dosmrtnih rent i. t. d. Nizke tairife, zelo ugodni zavaro? valni pogoji, točnost in pravilnost izplaeil priporočajo, da se dä pri katcremko'li zavarovanju prednost drustvu »Cattolica«. Informacije in pojasnila daje v Gorici generailno zastopstvo v Via Codelli št. 4. telefon 2^44. Qott. Eius. Cornel specialist za bolezni v nSesfh, nosn In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) ]ože Ambrozič naš Ijubi oče, je danes v 69. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, v naročju svojih umrl. Svoje trudapolno življenje nam je v nesebični ljubezni daroval v ne- minljiv vzgled. Pokopali smo ga dne 7. novembra ob pol 4. uri v Slavini. Slavina, dne, 5. novembra 1928. Pepca, Marija, Ana Mere. Franc, Jože, Ivo sinovi. Tone Jenčič, Jakob Moravec, Jakob Demšar, zetje. Ivanka sinaha. Vsi vnuki in vnukinje. Naznanllo In zahvala Globoko užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Gospod poklical k sebi našo blago Marlfo TercelJ Pogreb se je vršil v pondeljek (3. t. m. Zahvaljujemo se prisrčno vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami v tej bridki uri. Posebej se za- hvaljujomo čč. gg. župnikoma iz Šturij in Ajdovščine in peveem za njihove žalostinke. Bog plačaj vsem ! Žapuže - Ajdovščina, dne 7. nov. 28. Žalujoči soprog Anton, sinovi, hčeri, svaka Svetina in Valič in svakinje. Neprekosljiv gramofon, ki je prenosljiv The New DECCA WOKUtAT Gorizicä - Corso Tel. 547 Zdravnik za xobe im u»te Dr. LOJZ KRAI6ÜE sprejema V G O II S C 8 Piazza della Vittoria ätev. 5s« in v svoji podružnici pri SV. &UCIJÜ st€w. 3Ä Učenca za krojaško obrt, pošte* nih staršev. sprejmem takoj; naj* vajši bi imel že pol izučenega. Po* goji po dogovoru. Anton Kaltnekar, krojae. Ilovica pri Podmelcu. ^ ZDRAVNIK § ä Dr. EmiiiQ Bresic | Cj se je preselil ssvojimambu- u a iatorijem na Piazza Vittoria 5 g L nasproti lekarni Cristofoletti. g PR1MARI] Dott. D DSUflLDD OORICA speiijölist it ocBsne bolezni SE JE PRESELIL v ulico Dante 1O Sprejema od lO-12in od 3-4. Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo x novimi velikimi brzoparniki. Prilio