UDC 304+36
socialno
delo
/kl^WlK XXVIII - 1989
• —v-5)-
za teorijo in prakso
št 4
Socialno delo - Časopis za teorijo in prakso
Izdajajo:
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Zveza društev socialnih delavcev Slovenije
Višja So]a za socialne delavce v Ljubljani
Izdajateljski svet:
Marinka Hasenbichel (predsednica), Meta Meneej, Danica
Ošlaj, Pavla RapoSa-Tajnšek, Vlasta Rozman
Uredništvo:
Dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc Hočevar, Blaž Mesec,
Jože ValenCič
Glavni in odgovorni urednik:
Blaž Mesec
Lektorica:
Alenka Gložančev	^
Naslov uredništva in uprave:
Ljubljana, Saranovičeva 5, tel. 316-370, 311-250
časopis izhaja štirikrat letno, praviloma ob koncu
vsakega četrtletja v nakladi 600 izvodov
Naročnina:	za leto 1988	za leto 1989
za ustanove	150.000.-	300.000.-
za posameznike	75.000.-	150.000.-
za študente	30.000.-	60.000.-
Ti zneski veljajo, če so vplačani do 31. 11. 1989. Račun:
50100-603-40199 Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva
5, 61000 Ljubljana I za Socialno delo)
Cena posamc^.ne številke v prodaji 30.000.-	75.000.-
Tehnična izvedba:
STUDIO m m	BIROGRAFIKA BORI
socialno
delo
Leto 28	Ljubljana 1989	5t. 4
UDK 304 ♦ 36	UDC 304 + 36
VSEBINA
ČLANKI
-	Franc Brine
Teoretična in praktiSna ургаЖапЈа postpenalne pomoCi 365
-	SreCo DragoS
KakSno prostovoljstvo za kakSno podruZbIjanje	388
-	Ida Hojnik
Institucionalna oblika kolektivnega bivanja kot
nesaaostojnoet ih nepovezanost starostnikov	405
POROČILA
-	Zapisi s konference mednarodnega združenja za
prostovoljna prizadevanja v Washingtonu (Anica Kos) 412
-	Poročilo o skupinskem delu z otroki in mladostniki
s teSavaai v odraSčanJu na centru za socialno delo
Piran (Alenka Kobolt)	423
-	Informacija o programih CIP in CIP (Zvonka Pretnar,
Leon Lojk)	428
NOVE KNJIGE
-	Condorcet, intelektualec v politiki
(E. Badinter, R. Badinter, Condorcet, un intellectuel
en politique, Libraire Artheme Fayard, Paris 1988)
Andreja Kavar-Vidmar	432
DOKUMENTACIJA
-	Seznam diplomskih nalog, ki Jih Je knJiSnica VSSD
prejela v letu 1988	437
članki
TEORETIČNA IN PRAKTIČNA VPRAŠANJA POSTPENALNE POMOCi
THEORETICAL AND PRACTICAL QUESTIONS OF ATTER-RELEASE HELP
FRANC BRING
Povzetek
Poleg materialne poaoči potrebuje odpuSCeni obsojenec tudi
psihololko рошоС, ni pa Jasno, koliko in какЗпо ровоб' naj
nudi obsojencu kazenski zavod in koliko službe in organi
zunaj zavoda. Ustrezno pomoč Je mogoče nuditi samo, če vemo,
zakaj Je nekdo storil preJSnJe kaznivo dejanje, v kateri
smeri se Je spremenil med prestajanjem kazni in kaj mu lahko
prepreči ponovitev kaznivega dejanja. Odprto Je vpraSanJe
merjenja učinkovitosti postpenalne pomoči, saj samo prepre-
čevanje nadaljnje kriminalitete ni in ne more biti osnovni
namen kaznovanja, prestajanja kazni in postpenalne pomoči.
Summary
Released prisoner needs material help as well as psycho-
logical one, but it is not clear, what kind of help and how
much help shoud be provided by the penal institution itself
in comparison to social services outside the institution.
Proper help could be provided only in case we would know,
why the criminal act has been commited, in what way the pri-
soner has changed since then and what could prevent him from
repeating the act. The question of measurement of effective-
ness of after-release help is not settled, since prevention
of further criminal activity is not and shouldn't be the
basic aim of punishment, correction and after-release help.
1. Problemi obsojenca po odpustu s prestajanja kasni zapora
Dan odpusta Je za obsojenca dan veselja. BivSi zapornik,
katerega svet se Je ве zjutraj končal pred ograjo zapora, si
2e prvi dan po odpustu lahko po mili volji privoSči vse, kar
366	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
si je morda dolga leta želel v zaporu. Storjeno kaznivo
dejanje se mu zdi že zelo daleč. Z minevanjem časa po od-
pustu pa postaja vedno bolj oddaljeno tudi prestajanje kazni
in misel na zapor je le še neprijeten spomin na preteklost.
Odpuščeni obsojenec mora začeti novo življenje pogosto iz
nič. Je sicer prost, toda pogosto brez materialnih sredstev,
brez bivališča, zaposlitve in prijateljev. Tudi če ima de-
nar, je zelo verjetno, da bo ta denar iz veselja nad prosto-
stjo nekoristno zapravil. Pogosto mu zmanjka denarja Ze za
novo obleko, o kateri je toliko sanjal v zaporu, in tako 9e
naprej nosi staro obleko, ki ga je dolga leta čakala v za-
porskem skladiSču. Ce nima denarja, si ne more privoSčiti
ustrezne prehrane in nastanitve. Dokler nima denarja, se ne
upa vrniti v prejSnji kraj, kjer ga ljudje poznajo, zato
raje začasno živi nekje, pogosto od miloSčine prijateljev,
ki jih Je spoznal v zaporu.
Po odpustu mora odpuSčeni obsojenec prevzeti vse osnovne
socialne vloge, ki Ji je opravljal pred nastopom kazni in
prevzeti mora Se nove socialne vloge, ki so posledica
prestajanja kazni. Vse socialne vloge mora opravljati bolj
učinkovito, kot Jih je opravljal prej, kajti njegovo vedenje
je bolj nadzorovano kot vedenje drugih ljudi, in standardi,
ki jih mora izpolniti, da bi bil ugodno sprejet v okolju, so
dosti višji, kot se zahtevajo od ostalih ljudi, ki niso bili
prestopniki. OdpuSčeni obsojenec mora razmeroma skladno
opravljati vse socialne vloge, kajti če odpove na enem
pomembnem področju (v družini ali na delovnem mestu), se
poruši ravnotežje med vsemi vlogami.
Odpust obsojenca je pomemben dogodek za družbo, obsojen-
ca, njegovo družino ter kazenski zavod, v katerem je presta-
jal kazen. Dokler je bilo kazensko pravo usmerjeno pretežno
kaznovalno in zastraševalno, ni bilo posebnih težav ob
odpustu obsojencev s prestajanjem kazni. Ko pa se začne
uveljavljati prevzgojni namen kazni zapora, se pojavijo
težave v pripravi obsojenca na dopust. Za doseganje pre-
vzgojnega namena kazni Je treba spreminjati režim prestaja-
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	367
nja kazni in ga prilagajati tako, da bo obsojenec odšel s
presajanja kazni bolJSi, kot Je priSel v zapor. Kakšen je
bil ob prihodu v kazenski zavod, bolj ali manj vemo; kakšen
odhaja iz zavoda po prestani kazni, in koliko Je poboljšan,
pa ne vemo. Ugotavljanje obsoJenCeve osebnosti pred odpustom
iz zavoda tudi ne bi niC koristilo, ker vseh novih oko-
liščin, ki čakajo odpuščenega obsojenca po odpustu na pro-
stost, nikoli ni mogoče predvideti. Ni mogoče vedeti, kako
bosta obsojenca sprejela njegova druSina in novo delovno
okolje; ni znano, kaj sam obsojenec misli o sebi in o
družbenih pravilih; kakšen je njegov odnos do storjenega
kaznivega dejanja, do kazni in do izvrševanja kazni. Zudi ni
mogoče ugotoviti, kaj je obsojenec doživljal med prestaja-
njem kazni. Tudi če bi zapisovali njegove odzive na presta-
janje kazni ves čas bivanja v kazenskem zavodu, ne bi
vedeli, koliko se Je pretvarjal, kaj je skrival in kakšna so
njegova resnična stališča do pomembnih vprašanj, ki v odlo-
čilni meri vplivajo na življenjski stil človeka na pro-
stosti. Znano Je le, da zapor vedno zapusti določeno zna-
menje na odpuščenem obsojencu (Johnson, 1964, s. 597).
Ne glede na humanost v ravnanju z obsojenci je kazenski
zavod še vedno nenaravno okolje za človeka, ker ga preveč
omejuje na področjih, ki so pomembna za razvoj in ohranitev
človekove osebnosti, dostojanstva ter telesnega in duševnega
zdravja. Zato ustvarja zapor številne probleme za obsojenca
v trenutku odpusta. To pa nalaga skupnosti številne naloge
glede pomoči odpuščenim obsojencem, zlasti v času prehoda iz
zapora na prostost in ponovnega prevzemanja različnih so-
cialnih vlog.
Ko je obsojenec odpuščen s prestajanja kazni, se pri-
čakuje, da bo živel pošteno in koristno življenje. Proces
vračanja obsojenca v družbo od odpusta do njegovega po-
polnega vživetja v okolje lahko razumemo kot vrsto človeških
izkušenj pri "zavzemanju položaja". Ljudje v življenju
pogosto spreminjajo svoj položaj in socialne vloge. Vsaka
sprememba socialne vloge pa zahteva tudi spremembo istovet-
368	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
nosti in prilagajanje novi soeialni vlogi. Običajno je le
malo časa za tako prilagajanje, zato je prilagajanje novi
soeialni vlogi povezano s številnimi težavami. Spreminjanje
socialne vloge je spremljano z napakami, kar lahko znanJSa
samozaupanje človeka, povzroči maloduSje in občutek nespo-
sobnosti .
Očitno je danes lahko človeka obsoditi in oddati v zapor.
Postavlja pa se vpraSanje, kaj bo z njim po prestani kazni.
Sodišče bi moralo ob sojenju razmišljati, da bo morda obso-
jenec po prestani zaporni kazni ostal dolga leta nezaposlen,
ker ne bo mogel najti nove zaposlitve. Od tod vpraSanJe,
koga obsoditi na kazen zapora in kako dolga naj bo ta kazen.
Ta vpraSanJa kriminalne politike so Se zlasti pomembna v
času ekonomske krize, ko je teZko najti zaposlitev tudi za
druge ljudi, kaj šele za odpuSčene obsojence. Kazen zapora
pogosto napravi iz obsojencev trajno nesposobne ljudi za
življenje v normalnih življenjskih okoliščinah. Zlasti dol-
gotrajna kazen poruSi vse človekove mostove za vrnitev v
družbo. Obsojenčeva povezava z družino med prestajanjem
kazni je pomembna, ni pa sama po sebi porok, da se bo
odpuščeni obsojenec lahko dejavno vključil v SirSo družbo.
Družinske, zakonske in roditeljske socialne vloge so le del
človekovih socialnih vlog. Čeprav so te vloge tesno povezane
z delovnimi in družbenimi vlogami človeka, same po sebi Se
ne zadostujejo za človekovo celovito življenje.
Ko se obsojenec vrne iz zapore, misli, da bo ponovno ena-
kopraven z drugimi, ki niso bili na prestajanju zaporne
kazni. Toda kmalu ugotovi, da je začasna prekinitev stikov z
okoljem med prestajanjem kazni postala trajna izločitev iz
družbe in da ga bo obsodba vedno spremljala. Veselje zaradi
prostosti traja običajno le toliko časa, da se odpuščeni
obsojenec strezni od prevelikega veselja, da je prost in da
mu nihče ne ukazuje. Pogosto nima nikogar, ki bi mu pomagal
prebroditi prve največje težave pri vključevanju v družino
ali v okolje, v katerem živi in dela. Cuti se osamljen in
izločen Se bolj kot v zaporu. V teh trenutkih se odpuSčeni
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	369
obsojenec ođloCa za poSteno ali prestopniško pot. Ce au
nihče ne nudi opore, se prej ali slej vrne na pot kriainali-
tete. Psihološki aehanizai človeka so povezani s podobo, ki
jo ima človek o sebi. Ta podoba pa je v veliki meri odvisna
od tega, kaj o človeku misli okolje. Kolikor ugodnejSe je
mišljenje okolja, večja sta samospoštovanje in občutek var-
nosti človeka.
V pripravah na odpust je treba aktivirati obsojenca,
družino in okolje, da se po odpustu zagotovi usklajeno
reSevanJe problemov obsojenca. Največja težava je pripraviti
družbo, da bo sprejela odpuSčene obsojence kot enakopravne
člane družbe. Prevladuje staliSče, da "niti najboljSi tret-
man v zavodu ne more sam po sebi imeti trajnega pozitivnega
učinka na odpuščenega obsojenca, če družba ni pripravljena
sprejeti prestopnika in mu pomagati" (Inkeri, 1974, s. 37).
Zapor danes stori, kar more v pripravah obsojenca za
življenje po odpustu, ostalo pa je odvisno od družbe in
njenih izkuSenj z odpuSčenimi obsojenci. Čeprav so ljudje
vedno z odporom sprejemali bivSe obsojence in zapornike za-
radi lastnih neugodnih izkuSenJ z njimi iz časa pred nasto-
pom kazni ali po prestani kazni, danes k tej neugodni sliki
o odpuščenih obsojencih prispevajo svoj delež tudi sredstva
Javnega obveSčanJa, ki opisujejo pretežno le negativne in
neuspečne primere povratnikov, le redkokdaj pa opisujejo
"poboljšane" prestopnike. Deloma je to razumljivo, ker se
"poboljšani" prestopniki ne želijo ponovno izpostavljati
pred ljudmi in tudi sicer bi bilo nemoralno ljudi hvaliti
samo zato, ker so poSteni, ker ne kradejo in spoStujejo
družbene norme. Od duSevno zdravega človeka se normalno
pričakuje, da v pomembnejši meri ne krSi družbenih norm in
da v svoje zadovojstvo in v zadovoljstvo okolja opravlja
svoje osebne, družinske, delovne, zakonske in družbene vlo-
ge, ki so mu določene, odrejene, vsiljene ali pa jih je
prostovoljno sprejel. Od človeka se pričakuje, da je odgo-
voren za svoje vedenje in da ga tako oblikuje in usmerja, da
pri doseganju svojih interesov in koristi ne posega v
370	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
interese in koristi članov družine ali drugih oseb. Dejstvo
je, da obsojenec saa nikoli ne pozabi kaznivega dejanja in
stigme bivšega obsojenca in zapornika. Se manj pa je to
pripravljena storiti družba. Stigma ostane na bivSem obso~
jencu praktično vse življenje. Se po njegovi smrti ljudje
govorijo o njem kot o bivSem obsojencu, zaporniku, roparju
ali morilcu.
Povratek v skupnost po prestani kazni je težak proces za
čustveno uravnovešene osebnosti, ki jih sprejemajo družina
in okolje, izredno težak pa je za tiste, ki so čustveno manj
uravnovešeni, brez urejene družine in brez opore v okolju.
Opora družine je odpuSCenemu obsojencu potrebna, ni pa
zadostna, saj se človek nujno giblje tudi izven družine in
tam se Sele sreča s pravo resničnostjo. Družina se lahko
tudi pretvarja v odnosu do odpuščenega obsojenca, okolje se
pa ne more trajno pretvarjati in odpuSčeni obsojenec prej
ali slej začuti, kakSen je resničen odnos okolja do nJega.
Včasih gre za drobne in na videz nepomembne dogodke, iz
katerih odpuSčeni obsojenec potem spleta celovito podobo o
sebi, podobno kot iz majhnih kamenčkov lahko oblikujemo
velik mozaik.'
Družina se je mogoče skrbno pripravljala na sprejem od-
puščenega obsojenca in imela je visoka pričakovanja glede
njegovega vedenja in prihodnosti v družini in okolju. Prav
kmalu pa družina spozna, da je njihov član postal v neka-
terih ozirih "čuden", da se pogosto napačno odziva na
dogodke doma in v okolju in da si mnoge stvari razlaga tako
kot ustreza njegovi stigmatizirani osebnosti in spremenjeni
samopodobi. Kolikor večji občutek odgovornosti ima obso-
jenec, toliko težje pozabi, kaj je s kaznivim dejanjem in
prestajanjem kazni storil družini in drugim ljudem. Takšen
nenehen duševni pritisk pa vsaj občasno sproža nenadzorovane
čustvene odzive, izbruhe prikrite napadalnosti do sebe in do
drugih ljudi, pogosto do tistih, ki niso nič krivi. OdpuSče-
ni obsojenec se zavede dejstva, da ničesar, kar se Je zgodi-
lo, ne more za vselej popraviti. To pa ustvarja v človeku
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	371
napetosti, podobno kot Človeka "peCe vest". Ce Je коши, ki
ga ima sicer rad, storil kakSno nepopravljivo krivico.
DalJSa zaporna kazen v veliki aeri zaanJSa Človekove
zmožnosti za reSevanJe vsakodnevnih življenjskih problemov
po odpustu. Med bivanjem v zaporu se Je Človek prilagodil na
zaporniško življenje "iz rok v usta", ko mu ni bilo treba
niC skrbeti za hrano, nastanitev in obleko. Obsojenec raz-
vije v zavodu nove navade, ki so neprimerne za življenje na
prostosti. Prizonizacija povzroCi nesposobnost za reievanje
tudi enostavnih problemov, saj Jih v zaporu sploh ni bilo
(Corden, 1978, s. 61).
Številni obsojenci so odpuSCeni s prestajanja kazni brez
ciljev in z istimi problemi, ki so povzroCili njihov prihod
v zapor. VeČina obsojencev Je ob odpustu s prestajanja kazni
enako revna, kot Je bila revna ob prihodu v zapor. Zapor Se
poveča preJSnJe težave obsojencev in ustvarja nove probleme
po odpustu. Tako so v Veliki Britaniji prvo leto po odpustu
s prestajanja kazni odobsojencev skuSali zvedeti, kakSne
probleme so imeli po odpustu. Ugotovili so, da obstoja pri
obsojencih posebna "preddopustniSka depresija", kot prehoden
odziv na pričakovane težave ob odpustu. PreddopustniSka de-
presija se najpogosteje kaže v stanju nezaupanja, potlače-
nosti, čustvene ambivalentnosti, v občutku nesreče in brezu-
pa, kajti z odpustom se spremeni vse življenje obsojenca,
način govora in miSlJenJa, način prehrane, rekreacije, raz-
porejanje časa, odnosi z okoljem, način troSenJa denarja,
način prevoza. Odpust pomeni za obsojenca utesnjenost, po-
vzroča mu zadrege, razburjenje, depresijo. Odpust pomeni za
obsojenca "dramatično življenjsko spremembo" (Elkland-Olson,
1983, s. 254).
V zaporu Je teklo vse življenje po pravilih in ukazih, na
prostosti pa Je človek samostojen. OdpuSCeni zapornik se ne
zna odločati, sprejema napaCne ali prepozne odloCitve.
Ljudje na prostosti imajo vedno določene cilje, nekam hitijo
in vedo, kaj Jih žene, nekaj delajo, nekdo Jih pričakuje ali
sami nekoga pričakujejo. Obsojenec pa Je v zaporu živel
372	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
dolga leta brez eiljev, saa ni niC prispeval k življenju v
zaporu, bil Je le del življenja drugih. Posledice takega
življenja se po odpustu kažejo v nezaupanju in negotovosti.
Šteje se, da odpuSCeni obsojenec neke vrste okrevanec in da)
je potrebno doloCeno obdobje, da se zopet zave rerniCnosti
in se usposobi za življenje. Okolje lahko obsojenca spodbuja
pri vključevanju v življenje. Toda težava je v tea, da Je
odpuščeni obsojenec pogosto neučinkovit na vseh področjih.
Daljše življenje v zaporu prispeva k temu, da človek dokon-
čno izgubi voljo, domišljijo, razsodnost in vsako čustvenost
(Saintes, 1970, s. 12). Obsojenec Je med prestajanjem kazni
sprejel nove vrednote, navade in razvade, ki so prilagojene
zaporu, zato je sedaj nesposoben za izpolnjevanje normalnih
socialnih vlog. Vedenje obsojenca mora po odpustu ustrezati
novim pričakovanjem okolja. Vedenje iz zapora mu nič ne
koristi po odpustu, celo Škoduje mu. Mnogi ne zmorejo
ustvarjati novih socialnih interakcij z okoljem, ker so
moteni, ker Je zmanjšana njihova prilagodljivost in povečana
nestabilnost staliSč in vedenja, poleg tegapa Je njihova
agresivnost sedaj bolj izražena kot pred zaporom (Szmarov,
1976, s. 229).3
Družba pričakuje od odpuščenega obsojenca, da Je toliko
"prevzgojen", da bo znal reševati svoje probleme z razume-
vanjem in potrpežljivostjo. Bistvo problema postpenalne po-
moči je vpraSanje, kaj obsojenec pričakuje od družbe. Obso-
jenec ne more nič zahtevati od družbe in nič več mu ne pri-
pada kot ostalim občanom, ki niso bili kaznovani. Odpuščene-
ga obsojenca čaka na prostosti stigma obsojenca in zaporni-
ka, zato pa ga je treba že med prestajanjem kazni sistemati-
čno pripravljati na bodoče žigosanje in na posledice stigma-
tizacije za nJega in za družino. Čeprav ni mogoče popolnoma
odpraviti stigme odpuSčenega obsojenca, pa izkuSnJe kažejo,
da je mogoče z nuđenjem pomoči olaJSati prehod obsojenca iz
zapora v življenje na prostosti. Človeku, ki dela manJSe na-
pake ob prehodu v nov status. Je treba pomagati, ga vzpodbu-
jati, mu svetovati, odpravljati napake in spodrsljaje. Pre-
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	373
hod v novo vlogo Je tea laSJi, čia bolj Jasne so predstave
Človeka o zahtevah nove vloge in Cia bolj si Človek želi
novo vlogo, pa tudi lastna dejavnost pri sprejeaanju vloge
Je poaeabna. Poaeabna Je odgovornost Človeka do sebe in do
okolja, v katerea opravlja novo sprejete socialne vloge.
2. Vsebina postpenalne poaoCi
V zvezi s postpenalno poaoCJo so poaeabna naslednja vpra-
šanja:
1.	Koliko poaoCi potrebuje odpuSCeni obsojenec? Potrebna
poaoC ni odvisna od dolžine prestane kazni. Podobne potrebe
iaata obsojenec, ki Je prestal 3 aesece ali tisti, ki Je
prestal veC let kazni zapora. Oba sta trpela zaradi loCitve
od družine in družbene skupnosti. Oba iaata stigao bivSega
obsojenca. Dokler ne znaao ugotoviti, kakSne težave bo.iael
odpuSCeni obsojenec po odpustu. Je najbolje držati se pra-
vila, da bo vsak odpuSCeni obsojenec iael doloCene težave po
odpustu, vse dokler ni dokazano nasprotno.
2.	Koau poaagati: ali vsea odpuSCenia obsojencea ali pa
le nekateria in kakSen naj bo kriterij za nudenje postpenal-
ne poaoCi. Velja naCelo: Cia veCJe Je tveganje za povratek,
veC poaoCi potrebuje obsojenec. Pri tea se SteJe, da za prvo
kaznivo dejanje Človeka ne aore biti odgovorno pravosodje in
služba za izvrSevanJe kazenskih sankcij. Toda, Ce Je aed
odpuSCeniai obsojenci veliko povratnikov, že lahko razai-
Sljaao o odgovornosti pravosodja.*
3.	Kdaj se zaCne postpenalna poaoC? Misli se, da Je treba
s pripravaai za postpenalno poaoC priCeti že ob nastopu
kazni.
4.	Kako dolgo naj traja postpenalna poaoC? Traja naj,
dokler se odpuSCeni obsojenec ne vklJuCi v družbo. VpraSanJe
pa je, kaj v priaeru. Ce se obsojenec sploh ne vklJuCi v
družbo, kaj Ce tudi pred nastopoa kazni ni bil vklJuCen v
družbo in si sedaj prizadevaao v okviru postpenalne poaoCi
I
za nekaj, kar spoh ni uresničljivo. Ne veao, kaj odloCa o
tea, ali se bo obsojenec vklJuCil v družbo po odpustu ali pa
374	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
se bo vrnil v zapor. V prvea obdobju po odpustu doSivlJa
odpuščeni obsojenee pogoste krize, zato Je zanj pomemben
zaupen in oseben odnos z osebami na prostosti.
5.	Kako ustvariti povezavo med obravnavanjem obsojenca v
zavodu in obravnavanjem po odpustu? Pomembno Je usklajevanje
eiljev dela z obsojencem v kazenskem zavodu in njegova
priprava na postpenalno pomoč.
6.	Kako obsojenca sploh pripraviti, da prične sodelovati
z izvajalci postpenalne pomoči? Pri tem je odločilno
vprašanje, ali mora sodelovati ali pa naj bo sprejem postpe-
nalne pomoči prostovoljna odločitev obsojenca. Kako naj
doseže sodelovanje z obsojencem "prisilno" določeni sveto-
valec, saj obsojenca ne zadenejo nobene posledice, če noče z
njim sodelovati. VpraSanje Je, koliko obsojenci sploh vedo o
postpenalni pomoči, kdo Jim daje obvestila o postpenalni
pomoči in kakSna so ta obvestila.^
7.	Kako doseči soglasje obsojenca glede vrste in oblike
postpenalne pomoči? Brez tega soglasja postpenalna pomoč ne
more biti uspešna. Najbolje bi bilo doseči skladnost med
prizadevanji postpenalne pomoči in nameni, željami in priča-
kovanji samega obsojenca.
8.	Koliko nadzora nad obsojenci naj vsebuje postpenalna
pomoč? To Je eno od osnovnih vprašanj v zvezi s postpenalno
pomočjo. Ali naj bo v tej dejavnosti več "pomoči" ali več
nadzora in kako sploh dajati pomoč, ne da bi se hkrati
odpravljal nadzor.' Pri tem pa Je odločilno, kako sam
obsojenec doživlja postpenalno pomoč in dejavnosti, ki so
povezane z nuđenjem pomoči. Vsaka "pomoč" spravlja človeka v
odvisnost in ponižanje, zato mora biti tisti, ki prosi
pomoči, že toliko osebno prizadet, da mu je vseeno, kaj
drugi mislijo o njem. Prejemanje pomoči zmanjšuje človekovo
samospoštovanje. Zato je treba razumeti odpuSčene obsojence,
ki enkrat ali dvakrat še pridejo na center za socialno delo
po pomoč, potem pa jih ni več. Raje se "osamosvojijo", kakor
vedo in znajo, kakor da bi bili trajno odvisni od socialne
pomoči
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	375
3. Posen postpenalne poaoCi za zaanJBanJe povratniStva
O vplivu postpenalne poaoCi na zaanjSanJe povratniStva je
zelo aalo ugotovitev. VeCinoaa se doaneva, da bi aorala
postpenalna poaoC vplivati na zaanjSanje povratniStva. Toda
pravega vpliva ne poznamo. Sicer pa je merjenje tega vpliva
ne le teZko, teaveC neaogoCe, vse dokler ne poznamo natanč-
nih vzrokov za kriainaliteto in za povratniStvo, dokler ne
poznaao pravih razlogov za izrekanje kazni zapora, dokler ne
poznaao prave vsebine tretmana v kazenskem zavodu in namenov
izvrSevanja kazni zapora in dokler ne znamo meriti uCinka
kaznovanja, izvrSevanja kazni zapora in tretaana. Dokler ne
veao, kako in zakaj naj bi vplivali na prestopnika, dokler
ne vemo, kaj naj .bi med prestajanjem kazni spremenili pri
prestopniku in kakSen naj bi bil po prestani kazni in kako
meriti spremembe glede na učinek izvajanega in ne le zami-
šljenega tretmana, so vsi poskusi ocenjevanja vpliva postpe-
nalne poaoCi na povratniStvo oteSkočeni, če ne onemogočeni.
VpraSanJe pa Je tudi, ali Je namen kaznovanja in izvrSevanja
kazni zapora res le preprečevanje povratniStva. Koliko časa
naj odpuSCeni obsojenec ne bi bil povratnik po odpustu na
prostost, ali naj bo ta čas kaj odvisen od dolžine prestane
kazni, od tretmana in postpenalne pomoči. Ali sploh znamo
meriti vse oblike potrebne in nudene postpenalne pomoči? Kaj
naj bo kriterij za merjenje uspeha postpenalne pomoči,
"pomoč", kakor jo opazujejo tisti, ki nudijo poaoč (npr.
denarna poaoč v znesku 500.000 din je lahko z vidika soci-
alnega skrbstva že "velika pomoč") ali pa naj bo upoStevan
izključno subjektivni kriterij samega obsojenca (zanj
500.000 din denarne pomoči zelo malo pomeni, če Je brez vseh
sredstev za preživljanje)?
V teoriji se poudarja, da Je "uspeh" prestajanja kazni in
postpenalne pomoči v odločilni meri odvisen od tako ime-
novanih pozaporskih pričakovanj samega obsojenca. Praviloma
nihče ne more pomagati obsojencu v življenju, če niaa
I
ciljev, ki bi ga odvračali od kriminalitete in če nima pred-
stave, kaj bi mu v življenju poleg kriminalitete Se lahko
376	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
prinašalo "dobiček" (po ekonomski teoriji kriminalitete).
Seveda se ob tem razmišljanju nenehno vpletajo vpraSanja,
kaj je bilo sploh odloCilno v prejšnjem življenju obsojenca,
da je storil prvo ali katerokoli naslednje kaznivo dejanje
in zakaj je po prvi prestani kazni (ali kakšni drugi
sankciji) sploh Se ponavljal kazniva dejanja. VpraSanje je,
ali so bile za kriminaliteto bolj odloö.'ine osebne
psihološke ali stvarne družbene okoliščine. Ce ne vemo za
vzroke kaznivih dejanj, ne moremo vedeti niti, kakSen
tretman obsojenci potrebujejo in kako naj se tretman izvaja,
zato ni mogoče vedeti tudi, kakSna postpenalna pomoč bi Jim
koristila in kako naj se ocenjuje uspeh prestajanja kasni in
postpenalne pomoči. VpraSanje je tudi, ali je komu sploh do
tega, da bi spoznal človekova pozaporska pričakovanja, naj
si bo to že v času sojenja in izbire kazenske sankcije, med
prestajanjem kazni ali šele v času nuđenja postpenalne
pomoči in preverjanja uspeha postpenalne pomoči. Na
obsojenčeva pozaporska pričakovanja vplivajo "pred-
zaporski", "zaporski" in "po-zaporski" dejavniki. Kateri so
odločilni za nadaljnje življenje odpuSčenega obsojenca, ne
vemo. Vse, kar človek v življenju stori ali česar ne stori,
Je del določene socialne vloge, zato Je tudi kriminaliteta
kot enkratna ali traJnejSa dejavnost le določena socialna
vloga, ki ima svoje zakonitosti za nastanek, trajanje in
prenehanje. Zdi se, kakor da vsi poskusi kaznovalnega in re-
habilitacijskega tretmanskega vplivanja na prestopnikovo
vedenje niso dali zadovoljivih rezultatov, če s tem mislimo
na spreminjanje prestopnikovega vedenja. Od tod danes tudi
usmeritev na opuSčanJe namenov za spreminjanje obsojenčeve
osebnosti in večje osredotočenje na podpiranje obsojenčevih
uresničljivih in družbeno sprejemljivih ciljev. Zato Je ob
postpenalni pomoči vedno odloCilno vpraSanje obsojenčevih
želja in sposobnosti za prevzemanje ustreznih socialnih
vlog. Očitno je, da na "nekriminalnem" področju niso vsi
ljudje enako sposobni za prevzemanje in igranje vseh razpo-
ložljivih socialnih vlog, zato se opravlja nenehen izbor
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	377
(selekcija), kdo bo opravljal kakSno vlogo. In Ce po drugi
strani anogi ljudje "ljubijo" svojo poklicno ali delovno
socialno vlogo, ni razloga, da ne bi ljudje "ljubili" tudi
svoje kriminalne (poklicne) vloge, ki Jim prinaSa vse, kar
pričakujejo od življenja. Pomembna je tudi veCJa ali manJSa
prostost pri izbiri socialne vloge, saj je razumljivo, da
si mnogi ljudje niso prostovoljno izbrali svojih "ne-
kriminalnih" socialnih vlog, zato si ne morejo ljudje
prostovoljno izbirati niti svojih "kriminalnih" socialnih
vlog. Očitno Je, da življenje ne more ponujati hkrati dvojne
zakonitosti, ene za ne-kriainalne in druge za kriminalne
socialne vloge.
V kolikor sprejmemo domnevo, da nihCe n« gre iz zapora
tak, kot Je Sel vanj, potem Je tudi razumljivo, da Se tako
dobra priprava obsojenca na odpust in Se tako dobra pos.tpe-
nalna pomoč ne moreta vedno doseCi zaželenih namenov. Ce te
namene osredotočimo npr. samo na preprečevanje povratniStva.
Čeprav sprejmemo domnevo, da Je za uspeh prestajanja kazni
in postpenalne pomoči odločilna stopnja ohranjenega sa-
mospoštovanja obsojenca, si s tako domnevo nič ne pomagamo,
dokler ne vemo, kakSna je sploh bila stopnja samospoštovanja
pri obsojencu pred storitvijo kaznivega dejanja, (čeprav Je
praviloma že sama storitev kaznivega dejanja, ki ima značaj
destruktivne in negativne deviantnosti, znak znižanega sa-
mospoštovanja). Te stopnje pa nikoli ne moremo izmeriti po
storjenem kaznivem dejanju, po obsodbi in po prestani kazni
zapora (to bi bilo podobno, kot če bi hudo pijanega človeka
spraševali, kako se Je počutil, ko Je bil trezen). Zato tudi
težko zvemo, kaj je v kazenskem zavodu takega, da znižuje
obsojenčevo samospoštovanje, in kolikSno je to znižanje, ker
nimamo ugotovljenega samospoštovanja obsojenca med presta-
janjem kazni in po prestani kazni s čim primerjati. Trditev,
da kaznovalno in nadzorstveno usmerjeni kazenski zavodi ved-
no znižujejo obsojenčevo samospoštovanje, ni dokazljiva.
Sklicevanje, da tak zavod obsojencem jemlje ali omejuje
avtonomijo. Je brez pravega pomena, dokler ne vemo, s kakSno
378	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
st«.pnJo samospoštovanja prihaja obsojenec v kazenski zavod,
kakSna stopnja samospoštovanja Je zanj "normalna" in kakSna
stopnja samospoštovanja je "normalna" za povpreCnega Člo-
veka, ki ni storil kaznivega dejanja in ni bil na prestaja-
nju zaporne kazni. OCitno ni mogoče pričakovati, da bi lahko
kazenski zavod povečal stopnjo samospoštovanja obsojenca. Od
kaznovanja tega ni mogoče pričakovati. Zato pa tudi ni mogo-
če pričakovati, da bi se lahko danaSnJi "kazenski" zavodi
spremenili v zavode "za pomoč". Policija, tožilstvo, sodiSCe
in kazenski zavodi so to, kar so, zato tudi poskusi, da bi
penoloSki delavci lahko iz kazenskih zavodov naredili kaj
drugega (npr. tretmanske, terapevtske, korekcijske, pre-
vzgojne, resocializaciJske ustanove), kot Je naravna vloga
teh ustanov, niso dali uspeha. Morda Je tako tudi najbolj
prav. Kazensko pravosodje in s tem tudi izvrSevanJe kazen-
skih sankcij (skupaj s "prisilno" psihiatrijo in vsaj delno
tudi s prisilnim slu2enjem voJaSkega roka) so skoraj edina
področja danaSnJega življenja, kjer si stojita nasproti dve
veliki skupini ljudi z različnimi interesi in med skupinami
praviloma ni in ne more biti konstruktivnega dialoga. Lahko
bi ga seveda bilo več, kot ga Je danes, ne da bi s tem ogro-
zili osnovne vloge različnih področij. V zaporu se kaže, da
tistega, kar si želi obsojenec, ni mogoče doseči, isto velja
tudi za tisto, kar si želijo delavci zavodov. Nasprotja med
skupinama so tako globoka, da Jih ne more spremeniti niti Se
tako "lepa" zakonodaja o izvrSevanJu kazenskih sankcij ali
razglašeno nuđenje postpenalne pomoči. Težava Je namreč v
tem, da ne vemo, kaj je v zaporu dobrega in kaj Je slabega.
So samo domneve o tem, ki Jih praksa včasih bolj drugič
manj potrjuje. To pa Je le dokaz več, da morajo na tem pod-
ročju obstojati določena pravila, ki Jih Se ne znamo pojas-
niti. Tako nihče ne zna pojasniti, zakaj človek po prvi
prestani kazni zapora stori ponovno kaznivo dejanje. Zato Je
tudi razpravljanje o pomenu postpenalne pomoči za prepreče-
vanje povratniStva le ugibanje, ki se lahko kdaj tudi
približa resničnosti, je pa ne more odkriti in spoznati, da.
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	379
bi lahko na izsledkih oblikovali drugaCno prakso na podroCju
postpenalne ponoči.
Ce velja danes prepričanje, da je "dober" samo tisti ka-
zenski zavod, ki pri obsojencih razvija intelektualni napre-
dek (sposobnost mišljenja in predvidevanja, večjo gibljivost
v izbiri motivov in poti za njihovo zadovoljevanje in v
zniževanju frustracij) in jim omogoča njihov emocionalni
razvoj, si s tem Se nič ne pomagamo, dokler ne znamo, ne mo-
remo ali nočemo oblikovati kazenskih zavodov tako, da bi
obsojencem to res omogočali. Od same teorije, pa naj bo Se
tako sodobna, obsojenci nimajo koristi, dokler ta teorija
vsaj delno ne postane tudi praksa na podroCju izvrSevanja
kazni zapora. Obsojencem sodobna penoloSka teorija lahko v
določenih okoliščinah celo Škoduje. Danes ni Se nobenega
vzorca, kakSen naj bi bil zapor, da bi obsojencem zagotovil
intelektualni naprédek in emocionalni razvoj.
Ce opazujemo postpenalno pomoč kot del prizadevanj v ko-
rist obsojenca, potem je odprto vpraSanje, kaj na tem pod-
roCju lahko stori sam kazenski zavod, v katerem obsojenec
prestaja kazen zapora, in to Se med prestajanjem kazni, in
zakaj je sploh potrebna postpenalna pomoč. Ali je v postpe-
nalni pomoCi kaj takega. Cesar ne bi bilo mogoče urediti že
med prestajanjem kazni; to Se zlasti velja za obsojence, ki
prestanejo vso odmerjeno kazen in je dolga leta naprej znan
datum odpusta. Zdi se, kakor da ni daleč od resnice trditev,
da je potrebno tem manj posebne postpenalne pomoCi, čim
boljSi je kazenski zavod, in obratno: večja potreba po post-
penalni pomoči kaže na pomanjkljivo delo kazenskega zavoda.
Dokler so bili v zgodovini kazenski zavodi pretežno ali
izključno kaznovalne ustanove, je bilo Se smotrno govoriti o
postpenalni pomoči kot posebni dejavnosti. Ko pa naj bi (če
mislimo na slovenske kazenske zavode) kazenski zavodi
postali tretmanske in v pomoč usmerjene ustanove, je seveda
brez pomena govoriti Se naprej o postpenalni pomoči kot po-
sebni dejavnosti. Vse tisto, kar naj bi se opravilo v okviru
danaSnje postpenalne pmoči izven kazenskih zavodov in po
380	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
prtstani kazni, bi bilo raogoCe opraviti že med "tretraanon" v
zavodu. Ce bi se odloČili, da je priprava obsojenca na redno
zaposlitev po prestani kazni samo odgovornost delavcev ka-
zenskega zavoda (in v tem okviru tudi samega obsojenca)^, bi
bilo vedno mogoče ugotoviti, za koliko obsojencev kazenski
zavod ni opravil te svoje naloge. Ce pa so danes za to
nalogo "odgovorni" Številni izvenzavodski organi in službe,
nikoli ni mogoče ugotoviti, kdo na tem področju ni opravil
svojega dela. Tu le omenjamo problem, ali je odpuSčenega
obsojenca sploh mogoče zaposliti, če na dan njegovega od-
pusta ni na razpolago prostih delovnih aest. "Ponujanje" in
"iskanje" zaposlitve za odpuSčenega obsojenca Je seveda le
igra, če ni na razpolago delovnih mest. Zato ni v preverja-
nju uspeha postpenalne pomoči nikoli mogoče presoditi, koli-
ko obsojencev "ni hotelo" in koliko obsojencev "ni moglo"
dobiti zaposlitve. Danes se zdi, da je organizacija postpe-
nalne pomoči izven kazenskih zavodov sama prispevala k temu,
da so se zmanJSala prizadevanja kazenskih zavodov za postpe-
nalno pomoč. Namesto, da bi kazenski zavodi ob vpeljevanju
tretmanske usmeritve povečali svoja prizadevanja za pripravo
obsojenca na življenje po odpustu, se Jih za to nalogo vedno
bolj razbremenjuje, in sicer toliko bolj kolikor bolj se
zahteva posebna izvenzavodska dejavnost zaradi nuđenja post-
penalne pomoči. Zato Je treba tudi slovenski zakon o izvr-
ševanju kazenskih sankcij in pravilnik o izvrSevanJu kazni
zapora oceniti kot neustrezna v tistem delu, kjer skrb za
postpenalno pomoč prenašata na izvenzavodske organizacije.
Tako lahko kazenski zavodi Se naprej ostajajo kaznovalno in
nadzorstveno usmerjeni, družbene službe izven zavodov (in
vsa družba glede na razglašeno načelo o podružblJanJu izvr-
ševanja kazni zapora v SR Sloveniji) pa naj potem odpuSčene
obsojenee rehabilitirajo (postavljanje svetovalcev na
predlog zavoda ali na lastno pobudo) in jim pomagajo pri
reSevanJu njihovih problemov, ki so le posledica prestajanja
kazni in načina prestajanja kazni zapora.
V zvezi s postpenalno pomočjo ostaja množica nereSenih.
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	381
vpraSanJ, če to dejavnost opazujemo z vidika izvrSevanja
kratkih, daljëih ali dolgih kazni zapora. Tako je Gazvoda
spraSeval obsojence, ki so bili povratniki, ali so po pre-
stanih prejšnjih kaznih dobili družbeno poaoC: od 96 po-
vratnikov je 26 (27 X) dobilo pomoč, in sicer 11 zaposlitev,
eden nastanitev, ostali pa denarno pomoč. Iz tega je Gazvoda
sklepal, da je to posledica "dejstva, da se socialna služba
ne zanima posebej za obsojence po prestani kratki kazni
zapora" (Gazvoda, 1980, s. 27). Ob tem je vpraSanje, katera
domneva Je sploh pravilna. Ali domneva, da bi se socialna
služba "morala" zanimati za vsakega obsojenca, ki prestane
kratko kazen, ali druga domneva, da to ni dolžnost socialne
službe, vse doklér obsojenec sam ne spozna, da potrebuje
postpenalno pomoč. Katera domeva je pravilna, ni mogoče
oceniti vse do tedaj, dokler ne vemo, kaj je bi namen, pre-
stajanja kratke kazni zapore, kakSen tretman je užival obso-
jenec med prestajanjem kazni in katera oblika postpenalne
pomoči je sposobna odpuSčenemu obsojencu preprečiti povrat-
niStvo. Tudi sicer ne vemo, ali je ugotovljena nudena post-
penalna pomoč 26 odpuščenim obsojencem preprečila njihovo
povratniStvo kaj bolj kot nenudena pomoč vsem ostalim 70
odpuščenim obsojencem.
V KPD Požarevac so pred leti napravili poskus, s katerim
so ugotavljali, kakSna so staliSča obsojencev do postpenalne
pomoči. Za poskusno skupino obsojencev Je bilo 6 mesecev
pred odpustom vpeljano skupinsko svetovanje enkrat tedensko
(skupaj je bilo 24 sestankov, ki so povprečno trajali po 7o
minut). Na sestankih so se obravnavala tudi vpraSanja, po-
vezana s postpenalno pomočjo. Pred začetkom poskusa so meri-
li staliSča vseh obsojencev do postpenalne pomoči. StaliSča
so bila "absolutno negativna". V poskusni skupini Je ostalo
tako stališče tudi po koncu poskusa, torej po vseh 24
skupinskih sestankih. Pri kontrolni skupini, ki ni bila
deležna takega načrtnega skupinskega svetovanja, pa je bilo
stališče do postpenalne pomoči enako negativno v začetku in
na koncu merjenja. Iz tega so sklepali, da skupinsko sveto-
382	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
vai. je ne vpliva na spreminjanje staliSC obsojeneev do
postpenalne pomoCi (Mitić, 1975, s. 52).
Leta 1973 je bil v državi Kolorado (ZDA) ustanovljen v
mestu Denver poseben odbor za koordinacijo razliCnih služb,
ki sodelujejo v obravnavanju obsojeneev med prestajanjem
kazni in po odpustu na prostost. Izdelan Je bil naCrt za
intenzivni nadzor in pomoč odpuščenim obsojencem (Intensive
Probation and Parole Supervision Project), ki se je najprej
izvajal eno leto, potem pa je bil podaljšan na dve leti.
Vsaka krajevna služba za pomoč odpuščenim obsojencem je
dobila dodatne delavce, in sice po ei.ega supervizorJa, tri
svetovalce, enega vodjo službe za pomoč obsojencem in dva
delavca za pomoč odpuščenim obsojencem. Ze v prvem letu
delovanja teh služb je bil dosežen velik uspeh, saj se Je
zmanjšalo povratniStvo za 50X. Zlasti se je zmanjšalo po-
vratniStvo na podroCju premoženjskih kaznivih dejanj (vlomi,
ropi, tatvine). Sklepali so, da je to posledica dejstva, da
so delavci služb imeli sedaj več časa. da so se lahko bolj
posvetili problemom odpuščenih obsojencev. Pomembna je bila
tudi vzgoja javnosti za pomoč odpuščenim obsojencem. Priza-
devali so si, da bi dosegli podporo javnosti pri izvajanju
načrta, zato je bil načrt razložen v šolah, v cerkvah, v
družinah, društvih, vsem so bila razdeljena obvestila o
akciji in pomoči odpuščenim obsojencem. Ugotovili so, da je
najbolj prispevala k zmanjšanju povratniStva zanesljiva za-
poslitev po odpustu (Alders, Hemingway, 1975, s. 38).
Osnovno vpraSanje je, kako naj socialni delavec dela z
različnimi vrstami obsojencev in kakSne naj bodo razlike v
delu z obsojenci, ki so obsojeni na dolge, kratke in zelo
kratke kazni, ki so obsojeni za različna kazniva dejanja, ki
se razlikujejo po osebnosti, po življenjski preteklosti, po
pretekli socializaciji, po kriminalni preteklosti, po pokli-
cu, izobrazbi in po družinskih razmerah. Danes ne vemo niti
tega, kaj obsojenci pričakujejo od socialnega delavca v ka-
zenskem zavodu. Pri tem je mogoče, da imajo številni obso-
jenci napačne predstave o možnostih in nalogah socialega de-.
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	383
lavca, obvestila so lahko dobili od večkratnih povratnikov,
ki so "živ" dokaz, da Jiai socialni delavec ni mogel pomagati
med prejSnJim prestajanjem kazni, da ne bi postali
povratniki. Malo pomembno je, kaj misli o sebi, o svojem
delu, o svojih sposobnostih in uspehih sam socialni delavec,
bolj pomembno je, kaj mislijo o njem in njegovem delu
obsojenci. Zato ni dovolj samo poznati namenov socialnega
delavca, temveč tudi pričakovanja obsojencev. Raziskava v
Veliki Britaniji je pokazala, da ima ugodno mnenje o social-
nem delavcu 29X obsojencev, 46X ima nevtralno mnenje in 25X
ima neugodno mnenje. Z isto raziskavo so merili učinek
intenzivnega socialnega dela z obsojenci v zadnjih 6 mesecih
pred odpustom iz zavoda. Od obsojencev, ki so bili v po-
skusni skupini z okrepljenim socialnim delom pred odpustom,
je bilo po dveh letih po odpustu ponovno obsojenih 57,3X; iz
kontrolne skupine, ki je uživala le "normalno" socialno
delo, pa je bilo 76,0X povratnikov. Tako je poskus dokazal,
da okrepljeno socialno delo z obsojenci pred odpustom
zmanjšuje povratniStvo. Raziskava je pokazala, da okrepljeno
individualno socialno delo lahko koristi samo tistim obso-
jencem, ki so dovolj inteligentni in imajo dovolj razvito
verbalno sposobnost ter motivacijo za sodelovanje s social-
nim delavcem. Cim bojSi je bil odnos obsojenca do socialnega
delavca, večja je bila korsist obsojenca od socialnega dela.
Socialno delo je imelo največ uspeha pri tistih obsojencih,
ki so imeli najmanj problemov. Obsojenci so najbolj pri-
pravljeni za sodelovanje s socialnim delavcem v začetku in
na koncu prestajanja kazni (Shaw, 1974, s. 46).
Čeprav skuSaJo navedene raziskave dokazati vpliv postpe-
nalne pomoči na zmanJSanJe povratniStva, imajo toliko po-
manjkljivosti, da nas ne morejo popolnoma prepričati o tem
vplivu. Se zlasti ostaja nereSeno vpraSanje, koliko časa po
odpustu s prestajanje kazni naj postpenalna pomoč odpu-
Sčenemu obsojencu preprečuje povratniStvo. Nobena raziskava
ne pove, kaj v postpenalni pomoči je obsojencem preprečilo
povratniStvo oziroma ali bi sploh bili povratniki, če ne bi
384	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
debili postpenalne pomoCi. Tako ostajajo Se vedno brez
odgovora Številna vpraSanja o vplivu postpenalne pomoCi na
preprečevanje povratniStva. Sieer pa bi bilo najprej treba
doloCiti vse Se ostale namene postpenalne pomoCi in ne le
preprečevanje povratniStva, da bi lahko oeenjevali uspeSnost
ali neuspešnost postpenalne pomoCi v okviru celovitega na-
mena kaznovanja in izvrSevanja kazni zapora.
OPOMBE
1.	Na prvem posvetovanju združenja za penologijo SAP Vojvo-
dine od 24. do 25.3.1977 na t<îRo "Postpenalna pomoC
obsojencem na obmoCju SAP Vojvodine" je bil namesto
postpenalne pomoCi sprejet pojem "postpenalni tretman".
To so utemeljili s tem, da novi pojem globlje in bolj
obsežno zajema celokupno problematiko dela z obsojencem v
poodpustniSkem obdobju. Na posvetovanju je bilo ocenjeno,
da je postpenalni tretman sestavni del celokupnega tret-
mana in da se uspeSna resocializacija lahko doseže samo z
enotnostjo vseh ukrepov. - ZakljuCci prvog savetovanja
udruženja za penologiju SAP Vojvodine, str. 1.
2.	"Prej sem imel veliko prijateljev. Med dopustom sem jih
sicer sreCal, vendar se jim je že na obrazu poznalo, da
me najrajši sploh ne bi poznali. Človek ostane žal sam.
Ko sem bil na dopustu, sem imel obCutek, da vsi vedo, od
kod prihajam; da na cesti, na vlaku in na avtobusu vsi
ljudje vedo, da sem bil zaprt. Zdelo se mi je, da me za
hrbtom opravljajo, Čeprav sem bil prviC kaznovan in vem,
da me vsi ne poznajo." (Izjava obsojenca, Brezovnik-Sajn,
1975).
3.	"Kljub odbijajočim rešetkam je zapor za marsikaterega
obsojenca pribežališče, ki mu nudi socialno varnost,
medtem ko mu prostost in živjenje zunaj pomenita stiske
in neznanke, ki jih sam ne more in ne zna rešiti" (Ule,
1980).
4.	V Veliki Britaniji so ugotovili, da je majhno tveganje za
povratniStvo pri prviC obsojenih, saj se jih 75X ne vrne
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	385
veC v zapor. Obsojenci, ki prestajajo drugo zaporno
kazen, potrebujejo največ pomoči, ker je druga kazen
odločilna v življenju človeka. Obsojenec, ki prestaja
prvo kazen zapora, ima Se zadovoljive stike z okoljem,
stigma ga sicer spremlja po odpustu, vendar imajo ljudje
Se vedno bolj v spominu njegovo prejpSnJe življenje,
kaznivo dejanje jemljejo bolj kot slučaj in so mu
pripravljeni "odpustiti" spodrsljaj in ga spejeti kot
sebi enakega (Pre-release Treatment and After-care, 1960,
str. 45)
5.	V Veliki Britaniji Je raziskava leta 1976 ugotovila, da
20X obsojencev ni nič vedelo o postpenalni pomoči, na-
daljnih 25X pa ni* vedelo natančno, kdo in kakSno pomoč
Jim lahko nudi. Po drugi strani pa služba za postpenalno
pomoč malo ve o življenju obsojencev po odpustu. Zlasti
Je malo podatkov o življenju "drobnih krimnalcev", ki so
večkrat obsojeni na kraJSe kazni. Ni znano, kakSne so
njihove težave po odpustu in kaj se dogaja z njimi na
prostosti. Ugotovljeno je bilo, da delavci kazenskih
zavodov obljubljajo obsojencem pogoje, ki jih ne bo mogel
nihče izpolniti po njihovem odpustu na prostost. Zato
imajo obsojenci nerealna pričakovanja po odpustu. Poleg
tega v zaporu ni mogoče načrtovati vseh različnih
položajev v življenju obsojenca po odpustu (Corde, After
Prison, str. 54).
6.	Tako Je zakon Hrvatske leta 1916 odpravil "redarstveni
nadzor" nad pogojno odpuSčenimi obsojenci, "jer Je zlo
djelovao na kažnjenika, koji je doSao svojoj kući. Nisu
rijetki slučajevi, da Je čovjek, koji Je iziSao iz
kaznione i odlučio da živi ubuduće poStenim životom, da
čestitim radom zasluži svoj kruh i naSao ga. Zatajio Je
naime, da je doSao iz kaznione, jerbo onaj, za kojim se
Jedamput zatvore vrata kaznione, taj će teSko naći česti-
te zarade u poStenom družtvu. Jer ga svaki izbjegava.
Čovjek, koji je bio u redarstvenom nadzoru, dok je bio na
poslu, doSao Je stražar, da se informira kod gospodara.
386	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
kakav je, jer je došao iz Lepoglave. Taj će Čovjek
dospeti na ulieu, jer neće niko da radi sa bivšia
kažnjenikoa (Silovič, 1920, str. 191).
7.	K piseu tega prispevka je v шагеи 1986 veCkrat prišel
odpuSCeni obsojenee Z.F., večkratni povratnik. Nenehno je
imel problem, da je bil brez denarja, ker ni več dobival
redne soeialne pomoči. Njegov običajni pozdrav ob prihodu
je bil: "Tovariš, lačen sem, želodec zahteva svoje." V
časopisu Delo je bila 7.8.1986 novica, da je Z.F.
izvrSil več goljufij s kreditno kartico, zoper njega je
bil odrejen pripor. V letu 1988 pa je priSla vest, da je
med prestajanjem kazni storil samomor.
8.	"Obsojencem damo vedeti, da so predvsem oni sami odgovor-
ni med prestajanjem kazni skrbeti za svojo zaposlitev po
prestani kazni" (StaniSljevič, 1972, str. 134).
LITERATURA
Alders,D.D., Hemingway, P., Colorado launches program aimed
at reducing recidivism, American Journal of Correction,
Minneapolis, 1975/4, str. 38-39.
Brezovnik-Sajn, A., Z velikimi črkami bom napisala:
PRIHAJAM, Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 31.12.1975
Corden,J. et al., After prison, A study of post-release
experiences of discharged prisoners, Heslington, Uni-
versity of York, 1978, str. 93.
Elkland-Olson, S. et al.. Post-release depression and the
importance of familial support. Criminology, Beverly
Hill^ 21/1983/2, str. 253-275.
Gazvoda.A., I zvrSavanje kratkih kazni liSenja slobode u SR
Sloveniji. V: IzvrSenje krivičnih sankcija u Jugoslaviji
sa posebnim osvrtom na ulogu organa pravosudja i organa
socijalne zaštite. Savetovanje Aranđelovac, 16.-18.10.
1980. Beograd, Institut za kriminoloSka i sociološka
istraživanja, 1980, str. 1-32
Inkeri,A:, Current Scandinavian criainclogy and crime
control. Helsinki, Research Institute of Legal Policy,
Soc Delo 28, i989, 4	F. Brine	387
1974, str. 36-74
Johnson,H., Crime, correction and society, Homewood, The
Dorsey Press, 1964, str.792
Mitić.S., UticaJ grupnog savetovanja na menjanje stavova
osudjenih lica, Penologija, Beograd, 3/1975/2, str. 40-57
Pre-release treatment and after-care as well as
assistance to defendants of prisoners. United Nations
Congress, London 1960. New York, United Department of
Economic and Social Affaires, 1960, str. 79
Saintes, M., Les cheminements les plus favorables au
reclassement social des récidivistes, Revue pénitentiaire
et de droit penal, Paris, 95/1970/1, str. 9-16.
Shaw, M., Social, work in prison, London, Her Majesty's
Stationery Office, 1974, str. 154
stanisijević, I., Aktivno uCeSće osudjenih u organiziranju
postpenalnog tretmana. Savjetovanje o postpenalnoj
zaStiti, Medulin 25.-27.11.1971, Zagreb, Zavod za
socijalni rad, 1972, str.129-137
Szmarov, J.W., Problems psychosociaux de l'assistance
postpenitentiaire. Troisième seminaire regional du Centre
interantional de criminology compare, Montreal, 1976,
str.227-242.
Silović,J., Kazneno pravo, Zagreb, Knjižara Hratskog
SveuöiliSta, 1920, str. 383
Ule, M., Prostost v senci reSetk, Nedeljski dnevnik,
Ljubljana, 23.11.1980
Zaključci prvog savetovanja Udruženja za penologiju SAP
Vojvodine, Novi Sad, 24.-25.3.1977, Novi Sad, Udruženje
za penologiju SAP Vojvodine, 1977, str. 5. Tipkopis.
Frane Brine, diplomirani socialni delavec in diplomirani
pravnik, doktor pravnih znanosti, viSji znanstveni sodela-
vec, Institut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani, Trg osvoboditve 11, 61000 Ljubljana
RAR5N0 PROSTOVOLJSTVO ZA RAK5N0 P0DRU2BLJA^P
WHAT KIND OF VOLUNTEERING FOR WHAT RIND OF SOCIALIZATION
SRECO DRAGOS
Povzetek
Prostovoljstvo je vedno povezano s podružbljanjem. Historič-
na analiza pojma solidarnosti pri Durkheimu, Marxu in Engel-
su pokaže, da ta pojem označuje kategorijo kolektivne za-
vesti, nerazdružljivo povezane s pojmom podružbljanja. Pred-
lagana je tipologija Štirih načinov izvajanja solidarnosti
in podružbljanja glede na dimenziji povezanosti-izolacije in
samostojnosti-podrejenosti: skladje družbenosti in individu-
alnosti, konformizem, totalitarizem, anarhičnost. Zastav-
ljena je konceptualna analiza "prostovoljstva od spodaj" in
"prostovoljstva od zgoraj".
Summary
Voluntary work has been always connected to the socializa-
tion of services. Historical analysis of the concept of
solidarity of Durkheim, Marx and Engels shows that the
concept has meaning of collective consciousness, undivisibly
connected with the concept of socialization. A typology of 4
types of realization of solidarity and socialization has
been proposed on the basis of two dimensions: connectedness-
isolation, authonomy-submission: sociability and individua-
lity, conformity, totalitarity and anarchy. Two attitudes to
voluntary work are presented: attitude from bottom on and
attitude from top down.
I.
VeCkrat lahko zasledimo omenjanje prostovoljnega (soci-
alnega) dela v zvezi s pojmom podružbljanja, kar v naSi dru-
žbi ni nikakršna novost. Takoj po vojni, ko so bile meje med
posameznimi družbenimi sektorji (politiko, ekonomijo, sod-
alo, kulturo, znanostjo itd.) bistveno bolj zamegljene, kot
so danes, so se prav preko prostovoljstva (oz. "prostovolj-
stva") večkrat reSevali takšni problemi, za katere so v raz-
vitih družbah pristojni posamezni sektorji (specializirane
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	389
službe itd.). Tako so na primer v povojnih delovnih akcijah
ljudje množično prispevali ne le k materialni izgradnji
družbe, pač pa tudi k njeni izgradnji v političnem in kul-
turnem smislu. Danes pa gre za drugačen poudarek: mnogi vi-
dijo v prostovoljnem delu sredstvo za odpravljanje tistih
motenj (predvsem socialnih), ki nastajajo zaradi vse večje
disfunkcionalnosti ustreznih sistemskih mehanizmov (sektor-
jev, institucij, dejavnosti), ki zaradi sirom,aSenja celotne
družbe ne morejo več zadovoljivo opravljati tistega, zaradi
česar so bili ustanovljeni. Nazorna ilustracija tega je na
primer stališče Geze Bačiča, ki smo ga lahko pred kratkim
prebrali v Delu (ob podelitvi priznanj za dosežke v social-
nem delu in socialni politiki):»
"Socialno skrbstvo pesti predvsem linearno administra-
tivno omejevanje sredstev. Zato naj bi v prihodnje Se
bolj spodbujali različne neinstitucionalne oblike zago-
tavljanja pomoči, od sosedske pomoči do samopomoči in
prostovoljnega socialnega dela z ljudmi. Vsi ti ukrepi
bodo nujni zlasti zaradi uresničevanja gospodarske re-
forme, saj bo predvsem na začetku zaostrila socialne
probleme...Zal pa je zvezni izvrSni svet spet pripravil
predlog zakona, po katerem naj bi omejili sredstva za
družbene dejavnosti..."
Sugerira se torej takSno sklepanje: ker zaradi neustrez-
nih potez zvezne politike (oz. njenega ZIS) prihaja do
blokad v gopspodarstvu, zaradi česar trpijo družbene dejav-
nosti ter s tem socialno skrbstvo - je treba isakti izhod iz
socialnih stisk v prostovoljnem socialnem delu (!?). Se
pravi, če odpove podružbljanje politike (npr. nadzor nad
ZIS), potem je izhod iz socialne krize medsosedska pomoč ter
afirmacija neinstitucionalne sfere. Ker to ne zveni najbolj
prepričljivo, se postavlja vpraSanje, na kakSnih premisah
stoji navedena Bačičeva trditev: ali so to nastavki za
kakSno novo teorijo civilne družbe v kriznih razmerah ali pa
gre za radikalen politični obrat v tem smislu, da se je prej
pač z afirmacijo socialističnega podružbljanja (vsega na
390	S.Dragos Soc Delo, 28, 1989, 4
vseh ravneh) zapostavljalo vse, kar 1ша v kapitalizmu dolo-
čeno avtonomijo (ekonomija, kultura, socialna, neinstitucio-
nalna sfera itd.) - zdaj, ko se takSno socialistično po-
druSbljanje ni obneslo, se pa poudarek obrne in od vsega,
kar ni izvorno politično, se pričakuje, da bo reSilo socia-
lizem iz tistih zadreg, v katerih je politični koncept
podružbljanja odpovedal.
Naj se na prostovoljstvo gleda v smislu prej citirane
trditve (prostovoljstvo je nujno "zaradi uresničevanja go-
spodarske reforme") ali pa tako kot včasih, ko se je
smatralo za nepotrebno (ker naj bi politično-ekonomski ra-
zvoj odpravil potrebo po njem), vedno se prostovoljstvo
postavlja v neko zvezo s podružbljanjem: tu hočem opozoriti,
da kljub Špekulacijam, ki se skrivajo za tem, zveza med tema
dvema pojmoma ni čisto brez osnove. Ni pa problematična
zveza prostovoljstvo-podružbljanje, pač pa razumevanje enega
in drugega.
II.
Prostovoljno socialno delo je oblika solidarnosti in zato
je pomembno, kako razumemo solidarnost. Klasično razumevanje
solidarnosti predstavlja Durkheimova razlaga, ki ta pojav
razume kot posledico družbene delitve dela. E. Durkheim se
je zavedal paradoksa, da družbena delitev dela po eni strani
povzroča vse večjo odvisnost od drugih (specializiranih)
producentov oziroma od SirSe družbe. Kot rešitev tega pro-
tislovja med vse večjim osvobajanjem in vse večjo odvisnost-
jo je nasi.v.la njegova delitev ne mehansko in organsko soli-
darnost. Prva je značilna za tisto stanje zavesti, ki ga
imajo člani v nerazviti skupnosti (kjer ni diferenciacije,
ker ni delitve dela) in kjer se solidarnost zagotavlja z
represivnimi pravili vedenja (t.i. represivno pravo) oziroma
z zahtevo po vsesplošnem konformizmu. Organska solidarnost
pa izhaja iz delitve dela, kjer prihaja do povezovanja
parcialnih interesov med diferenciranimi deli družbe in
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	391
posamezniki (od tod t.i. restitutivno pravo). Za Durkheiaa
je torej solidarnost moralna kategorija, ki ustreza določeni
(mehanski ali organski) kolektivni zavesti ter je v tem
smislu nekakSen dialektični presežek nasprotij idndividuaci-
je (vse večjega osamosvajanja posameznikov) in socializacije
oz. podružblJanja (odvisnosti posameznika od Širše družbe).
Solidarnost Je torej tisto, kar neko družbo (skupino) drži
skupaj, da lahko funkcionira kot celota. Je ,nekakSen kon-
senz, ki zagotavlja povezanost te celote in trdnost njene
notranje organiziranosti (natančneje: konsenz Je zgolj spo-
razum glede doseganja nekih ciljev, solidarnost pa Je nekaj
več, saj vključuje tudi istost oz. podobnost vrednot; Je
torej čustveno obarvan konsenz).
Na drugi strani kritiki Dürkheims radi poudarjajo, da Je
preveč funkcionalističen, ker v zvezi s solidarnostjo zane-
marja temeljne družbene antagonizme (npr. razredne), oziroma
Jih ima zgolj za disfunkcionalne. Zato v nasprotju z Durk-
heimom marksizem bistveno drugače gleda na solidarnost in Jo
razlaga prav iz nasprotnosti interesov (delavcev, kapitali-
stov), bistveno obeležje teh interesov pa Je materialno in
ne moralno. Tako se zaradi nasprotovanja delavcev kapita-
listom pojavi solidarnost med delavstvom, ki strne vrste in
izvede spremembo družbene ureditve. Solidarnost zato ni
zgolj zavestna, pač pa razredna in materialna kategorija ter
konkretna družbena sila. Ce natančneje pogledamo Marxa, pa
vidimo, da si z Durkheimom glede tega nista tako zelo
različna. Pri Marxu Je namreč pojem solidarnosti omenjen le
na enem mestu, tam, kjer govori o temeljnem načelu I. inter-
nacionale (gre za govor o haaSkem kongresu, na katerem so
1872. obračunali s pristaSi Mihaila A. Bakunina). Na tem
mestu je solidarnost omenjena kot "načelo, ki nam daje živ-
ljenjsko moč" in šele utrditev tega načela "med vsemi
delavci vseh dežel" bo omogočila uresničitev velikega kon-
čnega cilja, "ki smo si ga zastavili. Prevrat mora biti
solidaren, tega nas uči veliki zgled pariSke komune, ki je
padla zaradi tega, ker... drugod ni priSlo do nikakrSnih
392	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
velikih revolucionarnih gibanj... Kar se tiče mene, bom na-
daljeval svoje delo in si nenehno prizadeval med vsemi
delavci utemeljevati solidarnost...(se ) bom posvetil zmagi
socialnih idej...
Iz tega se vidi, da tudi pri Marxu ni solidarnost ne-
kakSen samodejni nasledek obstoječih antagonizmov in strem-
ljenja delavstva po prevratu. Nasprotno, Sele ideja (soli-
darnosti) je tista, ki se postavlja kot pogoj cilja (prevra-
ta); Sele to načelo, če ga delavstvo skupno osvoji, "daje
življenjsko moč" in zato se Marx tudi osebno zaveže, da bo
med vsemi delavci utemeljeval solidarnost. V tem smislu se
solidarnost pri Marxu ne loči bistveno od Durkheimovega poj-
movanja, saj tudi Marx razume (razredno, delavsko) solidar-
nost kot mentalno podlago kolektivne zavesti (internacio-
nalne delavske skupnosti), ki bi jo (po Durkheimu) prej
uvrstili v mehansko kot pa v organsko solidarnost. Torej,
čustveno obarvana ideja, ki homogenizira skupnost navznoter
in s tem omogoča njeno večjo učinkovitost navzven.
Tudi F. Engels omeni pojem solidarnosti samo enkrat, in
sicer prav v zvezi z zgoraj citirano Marxovo mislijo, ko
pravi, da se proletarska solidarnost dokazuje s prisrčnimi
odnosi: "Se dalje trajajoči prisrčni odnosi med sociali-
stičnimi delavskimi strankami raznih dežel (so) dokazovali,
da se zavest o skupnih interesih in solidarnost proletariata
vseh dežel ... lahko uveljavlja tudi brez formalnih mednaro-
dnih zvez"'(podč. S.D.). Formalne vezi so torej nadomeSčene,
kot pravi Engles, z vezmi v zavesti (= solidarnost), dokaz
tega pa so neformalni, prisrčni odnosi.
Pojem solidarnosti torej tako pri Durkheimu kot pri Marxu
(kljub vsem razlikam) označuje kategorijo kolektivne za-
vesti, ki je nerazdružna s pojmom podružbljanja (sociali-
zacije). Socializacija namreč v najabstraktnejSem smislu
pomeni "preseganje izdvojenosti nekega pojava od ostalih
elementov in od celote družbe"*, prav to pa predstavlja ti-
sto točko, na kateri je pojem solidarnosti sploh mogoče
opredeliti. Zato ni naključno, da je Durkheim priSel do
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	393
роЈва solidarnosti Sele, ko je douael nasprotje ned in-
dividuacijo (osamosvajanjem) in socializacijo kot sočasnima
posledicama delitve dela in je z (organsko) solidarnostjo
pojasnjeval homogenost družbe, znotraj katere gre za tako
protislovne procese. Naključno ni tudi to, da sta Marx in
Engles (edinkrat) poudarila pojem solidarnosti kot integra-
tivno načelo prav v času, ko je bila enotnost mednarodnega
delavstva ogrožena zaradi Bakuninovih anarhističnih idej.
Podružbljanje bi bilo torej proces, v katerem se posamez-
ne specifičnosti, da bi obstale in se razvijale naprej,
navezujejo na druge specifičnosti v svojem okolju ter tako
vse skupaj tvorijo funkcionalno celoto. V tem smislu pa bi
bila solidarnost načelo oz. zavestni princip, po katerem se
posamezne specifičnosti zavedajo nujnosti povezovanja z dru-
gimi in težijo k funkcionalni celotnosti, da bi zagotovile
lasten obstoj.
Tu pa nastopijo problemi, in sicer z družbeno močjo, ki
je vmeSana v te procese. Tako kot je Durkheimova slabost, da
družbene moči sploh ni upoSteval, ko je razmišljal o delitvi
dela in solidarnosti, tako je slabost marksističnih klasi-
kov, da so jo poveličevali (Marx s svojo močjo oz. vplivom
poenoti mednarodno delavstvo, ki naj bi bilo takrat navzno-
ter ogroženo od Bakuninovih idej, podobno kasneje tudi
Lenin, ko se mu upirajo menjSeviki, eseri in levi sindikali-
sti, Stalin pa Se bolj dosledno in brutalno izpelje tisto,
kar je bilo že prej zastavljeno...). Skratka, v zvezi s
solidarnostjo v kontekstu podružbljanja gre za tisti pro-
blem, ki je etimološko nakazan že v samem pojmu solidarnost:
fr. solidaire - iz lat. solidus = trden. Gre za to, kako (s
kakšnimi sredstvi, v kakSnem družbenem kontekstu) naj bi se
sploh ta trdnost dosegla in za kakSno ceno. Da so sociali-
stični koncepti odpovedali prav na tej točki, ni razvidno
Sele danes. Tako na primer AleS USeničnik (prvi večji
slovenski sociolog) že leta 1910 piSe o socializmu, da je
njegova glavna hiba v tem, da "ubija individualnost." Takole
pravi :
394	S.Dragos Soc Delo, 28, 1989, 4
"Solidarnost, bi lahko rekli moderno, je harmonična
sinteza egoizma in altruizma. Individualizem pozna le
individue, le sam svojo osebo, svoj "ego"; ne pozna
sreče drugega (alterius, ital. altrui - altruizem;
Comte). Socializem pozna le družbo in hoče vse "socia-
lizirati", podvreči absolutni oblasti družbe; tako v
interesu celote jemlje preveč samostojnosti posamez-
nikom; v imenu altruizma ubija individualnost. Pravo
stanje je v sredi. Posameznik ne sme vsega in družba
ne sme vsega; individui imajo svoje pravice in svoje
pravice ima družba. Prav tako v družbi med posamezniki
ne sme vladati načelo egoizma, načelo moči in sile,
marveč vladati morajo nravna načela pravičnosti in lju-
bezni."»
Na tej podlagi USeničnik izpeljuje takSno družbeno uredi-
tev, ki bi slonela izključno na solidarnosti in zato naj bi
to načelo urejevalo "vso družbo". Toda, kot je bilo prej
nakazano, solidarnost (za razliko od konsenza) predpostavlja
neke skupne vrednote in če je družba narejena zgolj na
principu solidarnosti, potem se predpostavlja enaka vredno-
stna podlaga tako za vsakega posameznika kot za družbo v
celoti. Pri USeničniku so to pač katoliSke vrednote in koli-
kor jih razteguje na celotno družbeno ureditev (koncept t.i.
"solidarizma"), nujno dobi utopični konstrukt. Podobno je z
marksizmom, ko izvaja izključno iz razrednega boja in
revolucionarnih vrednot konstrukt komunizma, ki seveda ni
nič manj utopičen od prejSnjega' (vendar pa me to tu ne za-
nima). Zgornji citat je namreč zanimiv, ker izpostavlja
naslednj«^.
solidarnost (trdnost) gre razumeti v smislu razmerja med
posameznikom in družbo, je torej družbena kategorija;
posameznik kot najmanjSi, nedeljivi delček družbe (indi-
viduum), ni nekaj nasprotnega pojmu družbe(nega) kot ce-
lote medčloveških odnosov;
če se da prednost posamezniku na račun kolektivnega ali
pa kolektivu na račun individualnega, dobimo anarhizem
Soc Delo, 28, 1989, 4
S.DragoS
395
»li pa totalitarizem ("Pravo stanje je v sredi."
USeniCnik).
Vsak družbeni sistem, 6e ћобе zadovoljivo funkcionirati,
mora zato vzpostaviti ustrezno razmerje med solidarnostjo in
podružbljanjem. Pri tem pa ne gre, kot reCeno, za to, da bi
sistem odpravil nasprotja med individualnim in kolektivnim
ali pa na primer med socialnim delom in podružbljanjem (kot
se je to počelo pri nas); namesto tega so temeljna naspro-
tja, ki jih mora sistem reBevati, na dimenzijah: povezanost
- izolacija in samostojnost - podrejenost. Od teh razmerij
je odvisno, kakSne odnose bo sistem vzpostavljal in kako se
bosta uveljavljala solidarnost ter podružbljanje. Ce to
shematsko ponazorimo, dobimo Stiri (idealno-tipske) odnose,
ki so lahko v družbi prevladujoči:
Sistemska funkcija socialnega dela je vedno integrativna
in v navedenih Štirih dominantnih tipih odnosov krepi tisto,
kar sistem dopuSCa oz. omogoCa. Nesmiselno bi namreč bilo
pričakovati, da lahko socialno delo (prostovoljno ali pa
396	S.Dragos Soc Delo, 28, 1989, 4
profesionalno) spreneni sistem, Ce le-ta ne ustreza željenim
odnosom (za kaj takega so potrebni drugaCni mehanizmi in
drugi postopki). Iz zgornje sheme bi torej sledilo:
-	Kjer se solidarnost in podružbljanje (kot preseganje
loCenosti med posameznikom in družbo) izvajata s pove-
zanostjo v podrejenosti, tam lahko pričakujemo konformne
učinke na koristnike pomoči. Ilustracija tega so razmere,
kjer država s svojo močjo odloCilno posega na ekonomsko in
na socialno področje ter zakonsko zagotavlja vsakemu po-
samezniku socialne pravice, v zameno pa dobi njihovo lojal-
nost in konformizem (t.i. države blagostanja)^;
Od zgoraj opisanega se totalitarnost loči po tem, da
predpostavlja vseobsegajočo organizirano prisilo nad celot-
nim življenjem, tudi privatnim in duhovnim (totalitaren - iz
totus = ves), takšni odnosi pa temeljijo na podrejenosti in
izolaciji. V tem primeru je socialna pomoč odvisna izključno
od ene osebe, skupine ali organizacije, do katere je prejem-
nik popolnoma brezmočen (npr. klasična cerkvena karitativ-
nost).
-	Stanje, v katerem se križa izolacija s samostojnostjo
ne pa s podrejenostjo, je anarhiCnost, ki pa v čisti obliki
ni možna; Se najbližje temu bi bil čisti liberalistiCni
sistem, kjer je najmočnejši (edini) integrativni mehanizem
trg, zgolj preko njega pa naj bi se izvajale tudi socialne
usluge, kar Je nemogoče (ker si tisti, npr. nižji sloj, ki
ničesar nima, ne more z menjavo ničesar pridobiti. Je bil
liberalizem kmalu presežen z vmeSavanjem države);
-	Prostovoljno delo (solidarnost) krepi družbenost kot
tudi inci-vidualnost tam, kjer se podružbl janje izvaja v smi-
slu pi^vezanosti in samostojnosti. V takem kontekstu solidar-
nost ni več zgolj tisto, čemur bi Durkheim rekel "organska
solidarnost", kot tudi ne razredna solidarnost (v Marxovem
smislu). Pojavlja in razvija se znotraj diferencirane družbe
in ima podobne učinke kot sodobna socialna gibanja, za
katera velja, da "vzpostavljajo neko novo obliko družbenega
konsenza, ki za razliko od uveljavljenih oblik temelji tako
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	397
na potrebi po individualni avtonomiji in samoiniciativi kot
na socialni nujnosti oziroma na zavesti o odvisnosti od
"volje drugih"."* Sele takšna solidarnost krepi obCutek
odgovornosti do samega sebe ter hkrati do drugih (vzajem-
nost), državni (institucionalni) primat nad nuđenjem pomoCi
pa se umika neformalnim oblikam.*
III.
V povojnem Času se Je pri nas podružbljanje (gl. prejšnjo
shemo) izvajalo vedno kot povezovanje na raCun samostojnosti
ali pa celo kot podrejenost v izolaciji (kar Je sovpadlo z
decentralizacijo). Od tod tudi zapostavljanje prostovoljnega
socialnega dela v smislu samopomoCi, saj gre za predpostavko
povezovanja, temeiJeCega na samostojnosti, ne pa dirigi-
ranosti od zgoraj.. Ena od bistvenih znaCilnosti samopomoCi
(v primerjavi s klasiCno karitativnostjo) Je namreC prav v
tem, da ne trpi nobenega paternalizma in se lahko uveljavi
(v legalni obliki) le tam, kjer Je omogoCeno samoiniciativno
povezovanje in razvijanje vsakršnih razliCnosti. Za boljšo
ponazoritev samopomoCi (kot presežka klasiCne karitative) si
spodaj poglejmo nekaj tipiCnih citatov. Za prvo skupino
citatov, ki ilustrirajo neavtonomnost prostovlJstva, in ki
smo Jih naslovili "PROSTOVOLJSTVO 'OD ZGORAJ'" so navedeni
nasprotni citati, ki pomenijo "PROSTOVOLJSTVO 'OD SPODAJ'",
torej prostovojstvo v avtonomnem smislu.
ProstovolJstvo "od zgoraj"
Edvard Kardelji»:
-	"... mi obCutek solidarnosti premalo razvijamo in tu je
treba moCneJe "potrkati na zavest ljudi", da Jim povemo,
kakšno so problemi v vsaki komuni, da se borimo za to, da
ljudje dojamejo te probleme..."
-	"mi ne razvijamo dovolj odgovornosti in obCutJa ljudi
za druge ljudi"
-	glede razvijanja solidarnosti je "boljša organiziranost
398	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
druZbe V tem smislu potrebna tudi zato, da bi se izognili
določenim zlorabaa na tem področju"
-	glede skrbi za tiste, ki si saœi ne morejo pomagati:
"Mogoče bi morali nekaj spremeniti v zakonu, poostriti to
odgovornost?"
Predsedstvo RK SZDL Sloveniје^ ^:
-	"Prostovoljno delo se lahko ustrezno organizira in
razvija le z neposrednim sodelovanjem med institucijami in
družbenimi organizacijami v okviru naSe družbenopolitične in
samoupravne organiziranosti."
-	"Vsi vidiki prostovoljnega dela morajo temeljiti na
pobudah ljudi, njihovih združenj in druZbenopolitčnih orga-
nizacij ter biti vgrajeni v tekoče, srednjeročne in dolgo-
ročne programe... od OZD, krajevne skupnosti do republike in
federacije."
-	Ker je SZDL Se premalo aktivna, preveč neZivljenjska,
forumska, neodzi vna na probleme ljudi itd., "so vse bolj
glasne teorije o spontanosti - neformalnem združevanju,
samoorganiziranju, samoiniciativi kot alternativi naSega na-
daljnega družbenega razvoja. Verjeti v spontanost ali avto-
matizem, da se bodo ljudje sami zbirali, odločali za naj-
boljše, je iluzija."
Socialno delo kot stroka
(ki se ukvarja s pomočjo ljudem in s solidarnostjo):
med NOB in neposredno po njej je izjemna množičnost
prostovoljnega dela, kar je posledica nerazvitosti in
neorganiziranosti družbenih služb (velja za področje
sociale)
-	1952.: reorganizacija državne uprave = krepitev državne
uprave na področju družbenih služb
-	1958.: odstopi se od teorije "socialnega avtomatizma"
(dokončno?), začne se profesionalizacija socialnega dela kot
posebne stroke
-	I960.: socialno delo se institucionalizira in birokra-
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	399
tizira (centri za socialno delo, itd.)
-	Sprejet je Kodeks poklicne etike socialnih delavcev
Jugoslavije, ki (aed drugia) zavezuje socialne delavce, da
prispevajo k razvoju prostovoljnega socialnega dela
"Vestnik" socialnega varstvai*:
-	"Prostovoljni delavec je človek, ki Zeli sprejeti sood-
govornost za socialne probleae... skupaj s poklicnimi so-
cialnimi delavci in njim v dopolnilo."
-	"Poudariti je treba predvsea poaen prispevka poklicnemu
socialnemu delu in se tako izogniti nevarnosti, da ostanemo
v okvirih nekega nedoloCenega "druZbenega dela"."
-	"Prostovoljno delo (je) vedno sodelovanje s poklicnim
socialnim delom."
Udeležba prostovoljcev v socialnem delu "zahteva neko
obliko nadzorstva in vodenja, ki ga lahko zagotavljajo
poklicni delavci."
-	Prostovoljno delo je uspeSno le, "бе lahko nudi tiste
posebne "vitamine", ki so lastni prostovoljneau delu na
način, ki ga usaerja in vodi poklicni socialni delavec."
Prostovoljstvo "od spodaj"
- Solidarnost (kot odgovornost do soljudi) se v razvitih
družbah ne more spodbuditi z apeliranjem na zavest (s
"trkanjem na zavest ljudi") - to je učinkovito le v prvobit-
nih (nediferenciranih) skupnostih, kjer je stroga delitev na
nosilce moči (na tiste, ki jim je dano "trkati") in na
ostalo rajo (na katere se "trka"), kar se vzdržuje (utrjuje)
s tradicijo in s sredstvi prisile.
Moč zakonske regulative in neposrednega nadzora nad
ljudmi je efikasna v nerazvitih skupnostih, v (sektorsko)
diferenciranih družbah pa je omejena le na ozke segmente
družbe, ker se ljudje glede na specifične interese sami po-
vezujejo z različnostjo, ki jih obdaja. Te zveze so funkcio-
nalne, večsmerne in mnogoštevilne, zato so iz enega zornega
400	S.Dragos Soc Delo, 28, 1989, 4
kota (npr. oblasti) nepregledne. Zakonska regulativa teh
povezav ne more bistveno poenotiti, бе manj pa jih
spodbuditi ali omejiti.
-	Prostovoljno delo je namenjeno neposredno ljudem, ne pa
družbenopolitični in institucionalni organiziranosti. Razvoj
prostovoljstva je zato lahko tudi odgovor na neučinkovitost
družbenega sistema in institucij - zato se lahko "ustrezno
organizira in razvija" tudi mimo njih in včasih proti njim.
-	Za razliko od institucionalnega je bistvena značilnost
prostovoljnega dela njegova spontanost, mnogovrstnost in
nepredvidljivost. Kako ga torej planirati vse tja do
dolgoročnih planov na ravni federacije?
-	Kaj je večja iluzija: verjeti v ljudi, da so se spo-
sobni sami (brez institucionalnega nadzora) odločiti za
najboljše - ali pa verjeti v SZDL, da bo iz sebe naenkrat in
v vseh primerih sama sposobna se odzivati na potrebe ljudi?
-	Politična ideologija "socialnega avtomatizma" je onemo-
gočala razvoj socialnega dela kot strokovne dejavnosti.
"Predvidevalo" se je, da v socializmu ne bo več socialnih
problemov.
-	Učinek: prostovoljno delo je s prevlado politične in
kasneje strokovne (socialne) ideologije upadlo, pojavlja pa
se spet, ko se politični sistem in strokovne institucije
izkažejo za (premalo) učinkovite.
-	Ali je res prostovoljno delo nujno neučinkovito, če ni
pod neposrednim nadzorom stroke?
V stanju, ko se socialna stroka Se vedno ni dokončno
emanicipirala od politike, ali ni nevarnost, če se
prostovi. jno delo razvija pod nadzorstvom stroke in preko
tega pod nadzorstvom politike?
Afirmacija prostovoljstva, zlasti v smislu samopomoči, je
torej odvisna tudi od politične ideologije in usmeritve
strokovnih institucij; verjetno pa velja celo, da je razvoj
prostovoljnih dejavnosti v premem sorazmerju z diferen-
ciacijo celotne družbe ter avtonomizacijo njenih delov. Ni
torej sporna povezava prostovoljstvo - podružbljanje, pač pa
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	401
PROSTOVOLJSTVO "OD ZGORAJ" IN "OD SPODAJ": POVZETEK
PROSTOVOLJSTVO "OD ZGORAJ"	PROSTOVOLJSTVO "OD SPODAJ"
NaCin akcije
-	apelirati na zavest ljudi - ljudje apelirajo na dolžnost
institucij
Način zadovoljevanja potreb (^interesi)
-	potrebe so foraulirane od - potrebe so formulirane od
zgoraj, njihovo zadovolje- spodaj, njihovo zadovoljeva-
vanje pa Je (politično)	nje pa določa spremeabo
ideološko in (strokovno) (politike) ideologije in
institucionalno določeno (strokovnih) institucij
Prostovoljci z vidika institucij
-	izvajalci (prostovoljci) - izvajalci (prostovoljci) so
so tisti, ki pomagajo	ljudje, ki si pomagajo med
ljudem; od institucij, ki sabo in pri tem zahtevajo
jih usmerjajo ne zahtevajo od institucij, da so jim v
nobenega povračila pomoč, ne da bi te institu-
cije zahtevale za to poseb-
no povračilo
Prostovoljci z vidika prejemnikov pomoči
-	to so prostovolci, ki (brez - to so ljudje, ki si zaradi
povračila) nudijo pomoč	lastnih potreb pomagajo
tistim, ki Jo potrebujejo med sabo (= samopomoč)
(caritas)
402	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
družbeni kontekst, v katerem se skuSa to narediti. Ne gre za
nasprotja med povezovanjem in osamosvajanjem, ned individu—
acijo ter socializacijo: tudi dilema družbenega sistema ne
more biti v tem, katero naj forsira na račun drugega. Ce
naj pomeni solidarnost skrb vsakega posameznika zase in
hkrati za druge (vzajemnost), se mora prostovoljno socialno
delo razvijati predvsem skozi oblike samopomoči (seveda se
druge oblike s tem ne izključujejo); ne pa tako kot danes,
ko se na prostovolJstvo gleda kot na postransko dejavnost in
privesek (predvsem socialnih) institucij in le kot ne-
kakSnega blažilca socialno-ekonomskih problemov (v očeh
politike). Afiramcija prostovoljstva je možna le, če po-
družbljanje ne bo vodilo v podrejenost ali pa v izolacijo,
pač pa v samostojnost različnosti v družbi.
Prostovoljno socialno delo zato ne more biti pogoj bolJSe
družbe, pač pa obratno.
OPOMBE
1.	Delo, 17. XII. 1988 ("Rekli so").
2.	Kari Marx: Govor o haaSkem kongresu. MEID IV, CZ,
LJubljana 1979, str. 339.
3.	Friedrich Engels: Karl Marx. MEID IV, CZ, Ljubljana
1979, str. 540.
4.	SocioloSki leksikon, "Savremena administracija, Beograd,
1982, str. 454.
5.	Dr. AleS USeničnik: Sociologija, KatoliSka bukvama,
Ljubljana 1910, str. 57.
6.	Naspj.oh se zdi, kot da je največja slabost takSnih
konstruktov njihova ideoloSkost (so brez tega sploh
možni?). Tudi če pogledamo francoski primer Leona Bour-
geoise (kasnejšega predsednika sveta DruStva narodov) in
njegovo doktrino solidarnosti, vidimo, da ni bilo od
nikogar podprta prav zaradi ideoloSkih razlogov. Njegova
misel je namreč bila, da bi namesto bratstva kot splo-
šnega meščanskega načela prav z doktrino solidarnosti
Soc Delo, 28, 1989, 4	S.DragoS	403
povezal posameznike in razrede ter s tem utrdil družbeno
moralo, ne da bi se bilo pri tem treba zatekati k
religiji. Pojmovanje ljudi kot Članov asociacije naj bi
izrinili nasprotje med enostranskim individualizmom ali
pa etatizmom, na tem temelječa zakonodaja pa bi premagala
tudi tradicionalni individualistični odpor Francozov do
socialno-političnih idej. Vendar so Bourgeoisove ideje
propadle. Proti njim so bili tako socialisti, klerikalci
kot buržoazija; prvi so doktrino solidarnosti imeli za
kompromis, ki zabrisuje prvenstvo razrednega boja in
namesto kapitala vidi glavnega sovražnika v religiji,
klerikalci so v njej videli pohod zoper cerkev in odvze-
manje njenega primata nad sodalo, buržoazija pa je v
doktrini slutila napoved socializma. Tako je ideja pro-
padla zunaj in znotraj Francije, 1905. leta pa je fran-
coski senat celo zavrnil sintagmo "usluge socialne soli-
darnosti", ki naj bi priSla v tekst zakona o starostni
pomoči (o tem gl. - E. Spektorskij: Zgodovina socijalne
filozofije, II. zvezek. Slovenska matica v Ljubljani,
1933, str. 159-160).
7.	Več o kritiki države socialne blaginje in o možnih kon-
ceptih socialne politike gl. osnutek razvoja socialnega
skrbstva, ki ga je razvila delovna komisija nizozemske
vlade (povzetek naredil Bernard Stritih: Iskanje novih
strategij razvoja socialnega skrbstva, rokopis, VSSD,
Ljubljana 1988, 11 strani).
8.	Frane Adam, Darka Podmenik: Predgovor. Socialistična ci-
vilna družba? (zbornik, ur. T. Mastnak), KRT - 27/1985,
str. 19.
9.	Zato je predpostavka takSne solidarnosti koncept civilne
družbe, katere teorija "dokazuje, da je razvoj demo-
kracije v sodobnih, tako vzhodnih kot zahodnih sistemih
odvisen od poglabljanja razlike nmed državo in civilno
sfero oziroma od osamosvajanja in Širitve obsega
nedržavnih družbenih dejavnosti." (Ibid., str. 17).
10.Citati	iz del E. Kardelja (pripravljeni za jugoslovansko
404	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
posvetovanje o prostovoljnem delu). Jugoslovanski center
za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj,
Ljubljana, oktobra 1985, str. 23, 7, 8 (vse pod6. S.D.).
11.Tilka	Blaha (Clanica P RK SZDL Slovenije): Vloga SZDL
pri razvijanju prostovoljnega dela in spodbujanje ini-
ciativ občanov; (referat na kongresu) Prostovoljno delo
na področju socialnih dejavnosti, Cankarjev dom, Ljub-
ljana, 26. - 27. XI. 1985, ciklostirano, str. 2-3, 7-8
(vse podC. S.D.).
12."Vestnik"	socialnega varstva SRS, St. 3-4-5/1969, str.
14, 19, 127, III (vse podC. S.D.).
Srečo CragoS, socialni delavec, diplomirani sociolog,
mladi raziskovalec, ViSja Sola za socialne delavce,
Saranovičeva 5, 61000 Ljubljana
INSnruaONALNA ОВША KOLEKTIVNEGA BIVANJA
KOT NESAMOSTOJNOST IN NEPOVEZANOST STAROSTNIKOV
INSTITUTIONAL FORMS OF COLLECTIVE LIVING
AS DEPENDENCY AND UNCONNECTEDNESS OF ELDERLY
IDA HOJNIK
Povzetek
DoBovi za stare funkcionirajo po industrijski logiki in zato
ovirajo zadovoljevanje psiholoSko pomembnih potreb kot so
zasebnost, samostojnost in vklJuCenost v življenjsko okolje.
Predlagane so nekatere možnosti za preraSCanJe zaprtosti in
uniformnosti institucije, kot na primer: diferenciacija
oskrbovancev glede na stopnjo potrebne pomoCi in nege,
izboljšanje strokovnosti kadrov v zavodih in razvijanje
zunanjih dejavnosti.
Summary
Homes for the aged function acording to the industrial lo-
gics and thus hinder the satisfying of important psycholo-
gical needs of elderly such as privacy, authonomy and inte-
gration into the natural living environment. Some alternati-
ves to the closeness and uniformity of institutions are pro-
posed, e.g. differentiation of inmates acording to needs for
care and help, raising of professional skills of personnel,
and development of open care.
Domovi za starostnike predstavljajo institucionalno ko-
lektivno obliko bivanja starostnikov. I nstitucija omogoCa
maksimalno prostorsko povezanost (npr. skupna Jedilnica,
skupni prostori za popoldanski poCitek, skupna rekreacija),
na drugi strani pa minimalno stopnjo privatnosti.^ Funkcio-
nira po logiki indistriJske proizvodnje, le da so predmet
dela ljudje. KlaJnSCek (1985) takole ocenjuje funkcijo
institucij: "Spontanost in prostovoljnost (kolikor o njej
sploh lahko govorimo), Je zvedena na minimum, medtem ko vsa-
ko odstopanje od organizacijskih determinant institucije
406	I. Hojnik	Soc Delo 28, 1989, 4
spi <>ш1 jajo sankcije disciplinske, materialne in moralno po-
1itiCnenarave• Torej se "delavec" v tem primeru vedno nahaja
le bolj ali manj v vlogi funkcioniranja institucije, ki
njegovo delo hkrati ocenjuje, meri, vrednoti oziroma nagra-
juje." Avtor v istem članku tudi ugotavlja, da se delovno
učinkovitost - ne glede na predmet in vrsto dejavnosti
ocenjuje skozi prizmo tehnične racionalnosti {prt^v tam). S
te perspektive sploh ni pomembno, kakBen človek stopa v
kontakt s Človekom, ki je "na drugi strani" v isti in-
stituciji .
Vsaka institucija zadovoljuje le del človekove osebnosti,
njena dejavnost je funkcionalno usmerjena. Star človek ima v
instituciji zagotovljeno zadovoljevanje vseh osnovnih živ-
ljenjskih potreb in laJSanje zdravstvenih težav. Dom funkci-
onira kot substitut vseh človekovih potreb. Starostniku Je v
domu odvzeta prav vsaka skrb do samega sebe, kar pomeni tu-
di razkroj odnosa do svoje lastne identitete. Položaj posa-
meznika se v kolektivnem bivanju izkaže kot uniformno in
formalno utapljanje v zakonitosti institucionalega reda ko-
lektivnega bivanja. Logika industrijske organizacije po ka-
teri funkcionirajo vse institucije, preprečuje možnosti
kakršnekoli spontanosti v človekovem življenju. Kolektivna
oblika bivanja ohranja povprečniStvo v zadovoljevanju tiste-
ga segmenta človekovih potreb, za katerega je namenjena. V
njej ni prostora za Sirino zasebnosti. Niso redki primeri,
da starostnik umre kmalu zatem, ko je prišel v dom. Taki
primeri nas ne morejo začuditi, ker vemo, da institucija
okrni zasebni prostor, odvzame posamezniku samostojnost in
ga tudi izključi iz njegovega bivalnega okolja.' Prostorska
povezanost v instituciji je formalno organizirana in zato
predstavlja nasilje nad posameznikovo osebnostjo.
V domovih velikokrat prihaja do konfliktov med oskrbo-
vanci in osebjem zaradi nepomembnih malenkosti, ki v drugač-
nem okolju sploh ne bi prišle na dan, npr. pritožbe zaradi
prehrane, moteče lastnosti sostanovalcev. Takšni konflikti
pridejo na dan izključno zaradi tega, ker pozornost posamez-
Soc Delo 28, 1989, 4 I. Hojnik	407
nika ni usmerjena v lastno osebnost, temveC Zeli posameznik
"zaSCititi" svojo individualnost tako, da iS6e motnje zunaj
sebe v ljudeh, ki ga obdajajo. Gre za psiholoSki moment, ki
se izkaZe pomemben pri veCJi koncentraciji podobnih pro-
blemov v omejenem prostoru. Institucionalno organizirano
Življenje problemov ne more popolnoma odpraviti. Obstajajo
pa nekatere moZnosti, ko institucija lahko preraste svojo
zaprtost in uniformnost.
1.	Diferenciacija oskrbovancev glede na stopnjo potrebne
pomosi in nege. Za človeka, ki ima Se vitalne sposobnosti,
ni dovolj, da so zanj organizirane različne interesne dejav-
nosti, s katerimi "zapravlja" čas, ampak Je pomembno pred-
vsem to, da v čim.večji meri skrbi sam zase, kolikor mu
dopuSčaJo lastne moči.^ V večini slovenskih domov Je ta
kriterij teZko uresničljiv, ker okrog 80X oskrbovancev po-
trebuje stalno nego. (Kaučič, 1987).
2.	Upoštevajoč, da v institucijo prihajajo predvsem ti-
sti, ki pomoč neizbežno potrebujejo, lahko postavimo kot
pomemben kriterij strokovno usposobljenost kadra, ki pomaga
oskrbovancem. V ZDA razvijajo koncept tim. "teaching nursing
home" (Accetto, v tisku). Domovi predstavljajo učne baze za
bodoči zdravstveni kader, tako da se Študentje Ze med Stu-
dijem seznanijo z zdravstvenimi problemi v starosti. To
pozitivno vpliva tudi na oskrbovance, ker tako dobijo obču-
tek, da se nekdo za njih Se zanima in niso zgolj na stran-
skem tiru v "čakalnici smrti". Podobno bi lahko izobraževali
tudi socialni kader, ki dela s starostniki.
3.	Kot tretji pomemben kriterij preseganja institucio-
nalne zaprtosti predstavljajo zunanje dejavnosti, ki Jih
nekateri domovi v Sloveniji že kar uspeSno razvijajo. Z
zunanjimi dejavnostmi se dom odpira v okolje, po drugi
strani pa tudi okolica spoznava način življenja v domu.* Dom
kot institucija lahko razvija zunanje dejavnosti v omejenem
obsegu, predvsem kot servisne storitve (npr. gospodinjska
pomoč, pranje perila, razvoz hrane na dom, organiziranje
rekreacije za oskrbovance in druge starejSe iz okolja, razna
408	I. Hojnik	Soc Delo 28, 1989, 4
рг«. iavanja ). Odpiranje in povezovanje z okoljea se izraSa
preko obiskov mladine, otrok iz vrtcev, predstavnikov dru-
žbenih institucij, znancev, prijateljev in sorodnikov. V
domovih so obiCajno obiski dovoljeni preko celega dne,
gibanje oskrbovancev ni omejeno, razen pri tistih Posamezni-
kih, ki so prostorsko in časovno dezorientirani.
Nekatere raziskave kažejo, da imajo starejSi ljudje Se
vedno negativen odnos do domov (Jezernik, 1980; Accetto in
drugi, 1987). Accetto in sodelavci so ugotovili, da s kro-
nološko starostjo naraSča negativni odnos do domskega var-
stva, ker se s starostjo bolj poveča enocionalna občutlji-
vost. Zivković (1973) v svoji raziskavi ugotavlja, da je po-
zitivni odnos do domskega varstva trikrat večji pri tistih
starostnikih, ki so obiskali domove in spoznali njihovo živ-
ljenje. Torej je odpiranje doma pomembno tudi z vidika in-
formiranosti starejših o tej obliki bivanja.
Domsko varstvo je komplementarna oblika drugim, funkcio-
nalnim storitvam starostnega varstva. Največkrat je na vrsti
takrat, ko starostnik postane popolnoma odvisen od okolja.
Domovi so v obstoječi institucionalni obliki nujno potrebni
v prehodnem obdobju iz industrijske v informacijsko dobo.
Njihov razvoj bo potekal v smeri večje profesionalizacije
kadra glede funkcije nege bolnih oskrbovancev.
Odločujoč dejavnik za prihod v dom je predvsem slabo
zdravstveno stanje (Kaučič, 1987; Harel, Noelker, 1982). To
pomeni, da domovi postajajo vse bolj zdravstvene in vedno
manj socialne institucije.® Tako je v domovih profesionalno
delo maksimalno racionalizirano v rutinsko zadovoljevanje
fizioloških potreb. Trend naraščanja števila bolnih starost-
nikov v domovih se bo stopnjeval, ker se življenjska doba Se
vedno podaljšuje in ker razvijanje servisnih storitev v
lastnem domu omogoča starostniku, da ostane čira dlje doma.
Perspektiva razvoja domov v prihodnosti je v razvijanju ve-
čje individualizacije oskrbe, to pomeni več različnih oblik
varstva (npr. varstvo preko dneva, preko noči), več poveza-
nosti s sorodniki oskrbovancev ter z drugimi stanovalci
Soc Delo 28, 1989, 4 I. Hojnik	409
izven doma. DoloCeni skupni prostori so lahko namenjeni
dejavnosti za mlade in starejSe prebivalce bližnje okolice.
Dom lahko s ponudbo najemanja svojih prostorv privabi mlajSe
starostne skupine ali pa vkljuCi v svojo dejavnost tudi take
programe, ki so interesantni za starostno meSane skupine. S
taksnimi spodbudami za okolico lahko dom preraste svojo
institucionalnost in se razvije v lokalni izobraževalno-
družabni center. Funkcija doma lahko postane veCnamenska
(npr. rekreacija za različne starostne skupine, debatni
krožki, različne oblike samoizobraževanja-predavanja, teča-
ji, neformalno medsebojno izobraževanje).
Razvoj takSne oblike doma Je seveda možen le v urbanem
okolju. V ruralnem okolju je bolj primerno, da se varstvo
starejših organizira bolj v družinski obliki (npr. družinsko
varstvo starejših, podobno kot varstvo otrok). Na vasi je
bolj primerna na primer večja hiSa s "kolektivnim" gospo-
dinjstvom, kjer živi nekaj starejših ljudi skupaj z gospo-
dinjo in negovalko. (Taki primeri že obstajajo v SR Srbiji).
Razvijajo selahko tudi gospodinjske skupnosti, ko živi sku-
paj več starostnikov, ki sami vodijo gospodinjstvo in si med
seboj pomagajo. Pomembno je, da ostanejo ostareli kmetje v
istem bivalnem okolju in podobnem stanovanjskem okolju, kot
so ga bili vajeni celo življenje.
OPOHBE
1.	Tisti starostniki, ki bolj izražajo potrebe po zaseb-
nosti, čutijo v domovih manj udobja, ker nimajo možnosti
za fizično zasebnost niti za samoto (ne osamljenost) v
psihološkem smislu (Hooyman, Kiyak, 1988). Večina sob v
domovih je dvoposteljnih, tako da mora posameznik tudi
najožji bivalni prostor deliti z neznano osebo. Skupni
prostori (kot npr. knjižnica, klubska soba, kotiček za
popoldanski počitek) pa so namenjeni predvsem druženju in
družabnim aktivnostim in ne zasebnosti posameznika.
2.	Harel in Noelker (1982) ugotavljata, da v institucijah
410	I. Hojnik	Soc Delo 28, 1989, 4
presavijo dlje Casa tisti starostniki, ki so to obliko
bivanja izbrali prostovoljno in imajo stalne odnose z
družino, sorodniki in prijatelji zunaj institucije. Le-ti
tudi boljše subjektivno ocenjujejo svoje zdravstveno sta-
nje .
3.	Na Švedskem so v enem izmed domov za starostnike izvedli
zanimiv eksperiment (Houben, 1986). Ugotovili so, da
imajo stanovalci doma zagotovljene več organizirane po-
moCi, kot Jo dejansko potrebujejo. OdloČili so se, da
organizirajo "pomoC po meri". Stanovalce so razdelili v
tri skupine glede na stopnjo potrebne porooCi: visoka
stopnja pomoCi (2 - 2,5 ure), nizke potrebe po pomoCi (15
40 minut) in neodvisni stanovalci (2-8 minut).
Slednji so zaCeli sami Cistiti sobo, pripravljati manJSe
obroke, skratka, prevzeli so veCjo skrb za samega sebe.
Ugotovili so, da v dveh letih ni prišlo do oCitnega
prehajanja iz ene skupine v drugo, zreducirali pa so
lahko tudi zaposleno osebje.
4.	Zunanje dejavnosti lahko razvijajo domovi v urbaniziranem
okolju. V Ljubljani npr. ima najbolj razvejano zunanjo
dejavnost Dom starejših obCanov Bežigrad, ki ima to
obliko tudi profesionalno vodeno. Ta dom je tudi najbolj
napreden pri uvajanju novosti (prvi Je v Ljubljani orga-
niziral gospodinjsko pomoC na domu). Na drugi strani pa
dom na Bokalcih ne more razvijati zunanih dejavnosti, ker
je preveC dislociran iz visoko urbaniziranega prostora.
LITERATURA
Accetto, B., Dom za starejše kot "teaching nursing home" (v
tisku)
Accetto, B. in drugi, Zdravstveno stanje starejših ljudi na
podroCJu Ljubljane, Inštitut za gerontologiJo, LJubljana
1987
Harel, Z., Noelker, L., Social Integration, Health and
Choice, Research on Aging, Vol. 4, No. 1, Sage Pubi.,
Soc Delo 28, 1989, 4 I. Hojnik	411
Beverly Hills 1982
Нооушап, N.R., Kiyak, H.A., Social Gerontology, Allyn and
Bacon inc., Boston 1988
Houben, P., A Compulsory Housing Path or a Possibility of
Choice by the Elderly, The Netherlands Journal of Housing
and Environmental Research, Delft University Press, Çelft
1986
Jezernik, M., Potrebe in delovni potenciali ostarelih.
Institut za sociologijo, Ljubljana 1980
KlajnSCek, C., Institucionalizacija življenja in dela z
ljudmi. Časopis za kritiko znanosti, 1985, St. 73-74
KauCiC, Z., Aktualna problematika socialnih zavodov
Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 1987
(tipkano gradivo)
Zivkovič, M., Staranje v Jugoslaviji, Zavod za zaStitu na
radu, NiS 1973
Ida Hojnik, dipl. psihologinja, magistra sociologije,
asistentka. Fakulteta za sociologijo politiCne vede in
novinarstvo, Kardeljeva ploSCad 1, 61000 Ljubljana
poročila
ZAPISI S KONFERENCE MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA PHviSTOVOLJNA
PRIZADEVANJA V WASHINGTONU
Lansko Jesen sem se udeležila sestanka Mednarodnega zdru-
ženja za prostovoljna prizadevanja, ki Je bilo ustanovljeno
leta 1979. Povezuje več kot 40 držav vsega sveta v njihovih
naporih za razvoj prostovoljnega dela kot načina reševanja
številnih problemov in stisk, s katerimi se srečuje človek v
današnjem svetu. Združenje ima status svetovalnega organa
pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov, izdaja
mednarodni bilten in organizira redne konference. Zadnja je
bila v WashingtonUf prihodnja pa bo leta 1992 v Parizu. Po-
vabilo na Konferenco sem prejela po posredovanju Francoskega
centra za prostovoljne dejavnosti v Parizu. V ta center sem
vstopila pred kakimi štirimi leti, bolj po naključju kot
načrtno. Tedaj sem bila v Parizu - ne službeno, ampak kot
mati sina, ki biva v Parizu, in kot ženska, zalju-bljena v
Pariz. Privoščila sem si vsakodnevno razkošje kupovanja in
podrobnega branja časopisa Le Monde. Našla sem članek, ki Je
govoril o tem, da se prostovoljstvo v Franciji, tisto, ki ga
organizira Francoski center za prostovoljne dejavnosti, vse
bolj preusmerja iz karitativne dejavnosti v dejavnost, katere
prva gesla so: socialna udeleženost in spreminjanje lastnega
socialnega prostora, odkrivanje in opozarjanje na socialne
potrebe, hitro odzivanje nanje, neadministrativna pota
reševanja problemov, socialna akcija, vzajemna pomoč. Ključne
besede so mi zvenele simpatično, pa sem stopila v Center, se
seznanila z ljudmi in jim povedala, kako je s prostovoljnim
delom pri nas. Nekaj o tem so tudi objavili v svojem glasilu
in povabili so me, naj na konferenci v Washingtonu predstavim
naše poglede in delovanje. Tako se je v konferenčni dvorani
pojavila tudi jugoslovanska zastava. Skorajda nemogoče se mi
zdi v kratkem sestavku prikazati svetovno sceno prostovolj-
nega dela. Vsebine in načini so v različnih delih sveta
različni, odvisni od socialnih, kulturalnih, etničnih, ver-
skih dejavnikov, od tradicije in od sedanje razvojne faze in
ekonomske situacije. Pa vendar je nekaj osnovnih skupnih
prvin: pomagati ljudem, da bi bolje živeli, vzajemna pomoč,
iniciativa, samoorganizacija, dejavni pristop skupnosti k
socialnim problemom.
V vabilu na konferenco Mednarodnega združenja za prosto-
voljna prizadevanja - LIVE 1988 - piše, da je Mednarodna
konferenca namenjena:
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	413
-	posameznikon, ki vodijo projekte prostovoljnih dejav-
nosti v svojih državah
-	organizacija», ki vkljuCujejo v svoje delovanje prosto-
voljce ali delujejo v saeri razvijanja prostovoljstva
-	državnia funkcionarjea, ki so zainteresirani za razvoj
nevladnih prostovoljskih organizacij
-	predstavnikom poslovnega sveta, ki so zainteresirani za
vzpodbujanje svojih uslužbencev in delavcev v vključevanju v
prostovoljne dejavnosti v okviru podjetja ali lokalne skup-
nosti .
Da organizirano prostovoljno delo nikakor ni le dogaja-
nje, ki iaa zgolj značaj človekoljubnosti, priča prograa, ki
je segal od problemskih situacij, na katere se odziva pro-
stovoljno delo (staranje, varstvo in zaSčita otrok, aids,
krizne situacije, ekoloSka kriza in druge), preko organiza-
cijskih in pravnih vpraSanj, do vpraSanj, ki opredeljujejo
odnos aed ekonomskia razvojea države, problemoa zaposlovanja
in prostovoljnim deloa ter do vpraSanj, ki zadevajo interes
podjetij in poslovnega sveta za prostovoljno delo. Glavni
govorci na konferenci so bili funkcionarji prostovoljskih
organizacij, predstavniki poslovnega sveta in najviSji vlad-
ni predstavniki. Prostovoljna dejavnost je bila predstavljena
kot obetajoča razVojna alternativa. DanaSnje pojmovanje in
stanje na področju prostovoljnega dela je možno razbrati iz
osnutka LISTINE PROSTOVOLJSTVA TER ODGOVORNOSTI IN PRAVIC
PROSTOVOLJCEV. Listino so sprejeli udeleženci konference
"LIVE 1988", v Washingtonu, DC, ZDA, septembra 1988.
Prostovljno delo izboljSuje svet in je pomembna vrednota
vseh družb. Povečuje človeSke potenciale in bogati družbe z
aktiviranjem človeSkih virov. Vzajemno dajanje, vzpodbujanje
k socialni odgovornosti in razvijanje človeSke solidarnosti
so tradicija ČloveSke družbe. Prostovoljno je izraz naSe
ljubezni, naSe skrbi in zavzetosti za drugega in okolje v
katerem živimo.
1.	Opredelitev. Prostovoljno delo je delovanje, ki služi
družbi, in temelji na svobodni izbiri.
2.	Osnovna načela prostovoljstva. Prostovoljno delo je
dostopno vsem in ne le posebnim skupinam. Prostovoljci:
-	upoštevajo in spoStujejo dostojanstvo drugih;
-	pomagajo soljudem, često s skupnimi prizadevanji;
-	prispevajo k izboljSanju pogojev in kvalitete življenja
posameznikov in skupnosti;
-	odkrivajo potrebe in vzpodbujajo skupnost, da se zav-
zema za reSevanje problemov;
-	vzpodbujajo socialno odgovornost in razvijajo družinsko,
skupnostno in mednarodno solidarnost;
-	se lahko osebnostno razvijejo, postajajo bolj samo-
stojni, pridobivajo nove veSčine in povečujejo svoje
sposobnosti prispevati k lastni skupnosti.
3.	Odgovornosti prostovoljcev. Posamezniki ali skupine,
neformalne ali formalno organizirane, morajo sprejeti odgo-
414	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
Vv mosti :
-	izvršiti skupno doloCene naloge
-	biti lojalen
-	varovati podatke, ki so jia bili zaupani pri njihovi
prostovoljni dejavnosti
-	se udeležiti izobraževanja. Ce se to zahteva
-	spoštovati posebnost posameznikov in skupin ter njihove
kulture
-	razvijati prostovoljstvo
4. Pravice prostovoljcev. Tisti, ki vzi^odbujajo prosto-
voljne napore, morajo prevzeti odgovornosti do prostovoljcev
kot so:
-	ustrezno vodenje in podpora prostovoljcem pri doseganju
dogovorjenega cilja
-	zagotoviti izobraževanje. Ce je to potrebno
-	zavarovati prostovoljce pred nevarnostmi
-	zagotoviti povračilo stroškov povezanih z dejavnostjo.
Ce je to potrebno
-	spoštovati in upoštevati prostovoljno delovanje tudi
pri zaposlovanju in poklicnih možnostih prostovoljcev.
Na konferenci sem imela priložnost spoznati razvejanost,
mnogoplastnost in številne razsežnosti prostovoljnega dela v
ZDA. Ko govorijo Americani o svojih prostovoljnih prizade-
vanjih, izpostavljajo njihovo zgodovinsko tradicijo. Kot
najbolj bistvene oznaCevalce duha prostovoljnih prizadevanj
v današnjem Času, pa uporabljajo predvsem besede razvoj,
iniciativnost.
Bila sem presenečena nad velikim zanimanjem podjetij za
vključevanje svojih delavcev in uslužbencev v prostovoljne
dejavnosti. O tem so na konferenci veliko govorili. V po-
sebnem gradivu so predstavili položaj prostovoljstva v pod-
jetjih ZDA. Številna podjetja se zavzemajo za razvijanje
prostovoljnih dejavnosti. Program spodbujanja prostovoljnega
dela je zanje "sleherni organizirani ali formalizirani
mehanizem, ki ga uporablja podjetje za vzpodbujanje in pomoč
zaposlenim, ki se vključujejo kot posamezniki v različne
prostovoljne dejavnosti". V posebni publikaciji, ki jo je
izdal Gallupov inštitut s podatki za leto 1987, najdemo tele
informacije :
Prostovoljci v гРЛ
-	89 miljonov ljudi
-	48Х odraslih - skoraj eden od dveh Američanov
-	51X žensk, 47Х moških
-	ocenjena vrednost dela: 110 biljonov dolarjev
-	62Х delno zaposlenih
-	49Х polno zaposlenih
-	44Х nezaposlenih
Sledi seznam velikih ameriških podjetij, ki si prizadeva-
jo za razvijanje prostovoljnega dela in organizacijskih
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	415
struktur, ki opravljajo razvojno delo na področju prosto-
voljnih dejavnosti.
Posebno poglavje obravnava vpraSanje, zakaj se podjetja
zavzemajo za razvoj prostovoljena dela. To vpraSanje se mi
zdi posebej zanimivo in, če povzamem iz gradiva, ki mi je na
voljo, bi bil odgovor takSen: z vzpodbujanjem prostovoljnih
dejavnosti velika podjetja omogočajo svojim uslužbencem in
delavcem bolj razgibano življenje, vključevanje v socialne
aktivnosti, skratka, v nekem smislu povečujejo bogastvo in
kvaliteto življenja svojih delavcev, obenem pa Je to tudi
eden od načinov večanja lojalnosti delavcev- do podjetja.
Vodilni ljudje v podjetjih vidijo v razvijanju prostovolj-
nega dela dobre možnosti za izboljševanje razmer v svojem
okolju (občini, lokalni skupnosti). Sodelovanje v projektih
prostovoljnega dela Je tudi način izobraževanja ljudi in
večanja njihovih sposobnosti in veSčin. Poudarjajo, da je to
zlasti pomembno za zaposlene, ki prihajajo pri svojem
poklicnem delu v stik z ljudmi. Skozi projekte prostovolj-
nega dela pridobivajo ljudje nova znanja, razvijajo in
uporabljajo lahko svoje talente in sposobnosti, ki ne
pridejo do izraza na samem delovnem mestu. Prostovoljno delo
namreč nudi nove in drugačne priložnosti. Vse to prispeva k
večjemu zadovoljstvu- in razvoju osebnosti. Udeležba v raz-
ličnih prostovoljnih dejavnostih Je protiutež monotoniji
plačanega dela. Omogoča srečanja in povezovanje z drugimi
ljudmi. V Štiridesetih do petdesetih odstotkih podjetij, ki
imajo vgrajene posebne mehanizme za razvijanje prostovolj-
nega dela. Je opaziti tudi porast produktivnosti, delovne
morale in socialne odgovornosti. Torej podjetjem nikakor ne
gre zgolj za odvajanje denarja v dejavnost, ki prinaSa
davčne olaJSave, ampak za kraJSe in učinkovitejše poti k
reSevanJu mnogih problemov, za razvoj demokracije, za de-
javno udeleženost v družbenih dogajanjih.
Organizatorji prostovoljnega dela v ZDA so predvsem cen-
tri za prostovoljno delo. To so posredniki med ljudmi, pri-
pravljenimi opravljati prostovoljno delo, in posamezniki ali
ustanovami, ki bi želeli pomoč ali sodelovanje prostovolj-
cev. Centri za prostovoljno delo oglaSaJo možnosti prosto-
voljnega sodelovanja, vabijo, skrbijo za informiranost in
vzpodbujanje javnosti, zbirajo imena in druge podatke pro-
stovoljcev, Jih usmerjajo na njihova "delovna mesta", orga-
nizirajo tečaje izobraževanja prostovoljcev in tečaje izo-
braževanja organizatorjev prostovoljnega dela, delujejo kot
informacijski centri, v katerih Je možno dobiti podatke o
akcijah prostovoljnega dela na nekem področju, na primer pri
delu z bolnimi otroki ali bivSimi zaporniki. Zanimiva Je
primerjalna analiza profila prostovoljcev in neprostovljcev.
Prostovoljci in neprostovoljci so si zelo podobni glede
na spol, starost, zakonski stan, viSino letnega dohodka, pri-
sotnost otrok pod 15 let v družini in geografsko področje na
katerem živijo. Razlike pa so glede ravni izobrazbe in zapo-
slitvenega statusa; več prostovoljcev Je med viSje izobra-
ženimi in premožnejšimi, vendar razlike niso prav velike.
416	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
Na katerih področjih ljudje delujejo prostovoljno? Največ
prostovoljcev deluje v okviru verskih organizacij (64X), v
okviru izobraževalnih dejavnosti (44X) in v okviru mladin-
skih organizacij (41X). Raziskava kaže, da so ljudje, ki
opravljajo prostovoljno delo pogosto vključeni v več prosto-
voljnih dejavnosti. Glede na Število sodelujočih, je vrstni
red področij prostovoljnega dela takšen:
1.	verske organizacije
2.	izobraževanje
3.	zdravstvena nega
4.	mladinske organizacije
5.	civilne pravice
6.	beda in lakota
7.	preprečevanje bolezni
8.	kultura
9.	politika
10.	prevencija kriminala
11.	človekove pravice ali advokatura
12.	človeško ravnanje z živalmi
13.	zasvojenost z drogami ali alkoholom
14.	opismenjevanje
15.	krizne intervencije
16.	pomoč ob katastrofah
Zakaj se ljudje odločajo za prostovojno delo? Velika veči-
na prostovoljcev deluje, ker želijo pomagati drugim in ker
jim delo nudi zadovoljstvo. Odgovori na vpraSanje se zvrstijo
takole:
-	želim pomagati drugim, najdem zadovoljstvo v delu
-	specifično delo ali problem me zanima
-	čutim dolžnost, da delujem kot prostovoljec
-	znanec me je zaprosil naj se vključim
-	imam dovolj prostega časa na voljo
-	da bi spoznal nove prijatelje
-	da bi pridobil izkušnje, ki mi bodo služile pri delu
-	moj delodajalec me vzpodbuja k vključevanju v prosto-
voljno delo
-	je pogoj za članstvo v organizaciji ali za akamdemsko
mesto
-	zaradi materialnih ugodnosti kot so: dodatne karte za
promet, malice ali vabila.
Zakaj se ljudje ne vključujejo v prostovoljne dejavnosti?
Glavni razlog, ki ga navajajo, je pomanjkanje časa {79X) in
skrb, da ne bi bili sposobni zadostiti zahtevam dela (40X).
Vrstni red odgovorov glede na pogostnost:
-	premalo časa, preveč obveznosti
-	morda ne bi bil sposoben zadostiti zahtevam dela
-	zdravstvene težave, fizično nesposoben
-	brez interesa za prostovoljno delo
-	vlada bi morala poskrbeti za ustrezne službe pomoči
ljudem
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	417
-	ne vem, kako naj se vključim
-	starost: prestar ali premlad
-	ima pomisleke glede legalnega statusa prostovoljnega
dela
-	nima potrebnih znanj
-	ljudje bi morali biti plačani za svoje delo
-	povezano s prevelikimi stroški
Kaj bi vzpodbudilo prostovoljce, da bi se vključili v pro-
stovol j no delo? Kratkotrajne zadolžitve bi najbolj pritegnile
ljudi k prostovoljnemu delu. Druga vzpodbuda bi bila možnost
opravljanja dela s prijateljem ali v skupini. Vrstni red
odgovorov na vpraSanje je:
-	kratkotrajno sodelovanje
-	opravljanje dela s prijateljem ali v skupini
-	privprava, izobraževanje
-	vključenost lastne družine v prostovoljno dejavnost
-	nizki stroški za varstvo otrok
-	priznanje delodajalca
-	možnost prevoza do mesta dejavnosti in nazaj
-	povračilo stroSkov
-	drobne materialne koristi
Organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom bi
morale pri razvijanju programov prostovoljnega dela upošte-
vati potrebe in želje potencialnih prostovoljnih sodelavcev.
Kako pomembna je vzpodbujevalna vloga delodajalca za
vključevanje v prostovoljno delo? Ena od petih zaposlenih
anketiranih oseb izjavlja, da jo delodajalec vzpodbuja k
prostovoljnim dejavnostim.
Med zaposlenimi anketiranimi osebami, se 60 odstotkov ti-
stih, ki jih delodajalci vzpodbujajo k prostovoljnemu delu,
dejansko vključi vanj, ostali pa ne. Med zaposlenimi anketi-
ranimi osebami, ki Jih delodajalci ne vzpodbujajo k prosto-
voljnemu delu, jih 39 odstotkov deluje v prostovoljnih
dejavnostih, ostali pa ne.
Ti podatki očitno kažejo na vlogo delovne organizacije in
podjetij pri vključevanju ljudi v prostovoljne dejavnosti.
O tem, kako razvejane so možnosti prostovoljnega delo-
vanja in kako prisotne so v različnih človeSkih dejavnostih,
priča zloženka Ameriškega centra za prostovoljno delo v
Arlingtonu, ki ponuja zainteresiranim možnosti vključevanja
v naslednje dejavnosti:
DRŽAVLJANSKA VPRAŠANJA, DRŽAVLJANSKE PRAVICE,
PROGRAMI LOKALNIH SKUPNOSTI:
«
-	izboljšanje komunikacij med verskimi, rasnimi in
etničnimi skupinami z različnimi oblikami skupin-
skega dela kot so delavnice, sestanki, konference.
418	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
senzitivni treningi
-	doseči tiste, ki se ne poslužujejo razpoložljivih
možnosti v skupnosti
-	posredovanje informacij in usmerjanje
-	opravljanje administrativnih funkcij v različnih
odborih
-	prispevanje svojega znanja za delovanje in vodenje
odborov in komitejev
-	opravljanje organizacijskih funkcij v različnih
odborih
-	sodelovanje v centrih za mladostnike ali centrih za
starejše občane
-	izkazovanje družinske gostoljubnosti gostom iz
tuj ine
-	predlogi za politiko, za spremembo zakonodaje
-	podpiranje šole pri njenih prizadevanjih za dese-
gregaci jo
-	pomoč starejšim, revnim in tujcem pri izpolnjevanje
formularjev za davke in drugih formularjev
-	registriranje volivcev
SERVISI PORABNIKOV
-	finančno svetovanje tistim, ki želijo takšno pomoč
-	učenje ljudi kako največ dobijo za svoj denar
-	izbraževanje porabnikov glede kreditov in odplače-
vanja
-	pomoč in usmerjanje nezadovoljnih porabnikov, ki se
želijo pritožiti s pomočjo telefonske službe
"akcijske linije"
-	pomoč pri pravnih raziskavah na področju vprašanj
pravic porabnikov
-	organizacija kupovalnih skupin in zadrug •
-	izvajanje anket javnega mnenja
OKOLJE
-	borba proti širjenju onesnaževanja zraka, vode,
odlaganja škodljivih odpadkov in smeti, zvočnega
onesnaževanja
-	obnova in ozdravljenje pokrajine, zraka, vode in
drugih prvin fizičnega okolja, ki so danes ogrožene
-	širjenje znanja in načel vzdrževanja in ustvarjanja
naravnega življenja in čistega okolja
-	izboljševanje urabenga okolja in lepšanje dežele
-	ustvarjanje igrišč in parkov
-	čiščenje poti od smeti
-	postavljanje zelenic in vrtov v lokalni skupnosti
IZOBRAŽEVANJE
-	delovanje kot učiteljev pomočnik v razredu
-	nadzorovanje in pomoč otrokom pri učenju
-	sodelovanje v programih vračanja otrok, ki so
zapustili šolo, nazaj v šolo
-	preoblikovanje šolskih programov s skupnimi priza-
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	419
devanji Šolskega odbora
-	prispevanje svojih znanj in izkuSenJ pri delu s
s posebno nadarjenimi otroci
-	prinašanje knjig otrokom, ki Želijo brati
-	individualna pomoč pri opismenjevanju odraslih
nepismenih
-	sodelovanje v programih posebnega Šolanja
-	udeleZba v predSolskih programih, namenjenih izena-
čevanju socialno povzročenih razlik v znanju
-	učenje angleščine kot drugega Jezike za emigrante
-	ustanavljanje knjižnic in delovanja v njih, izvaja-
nje pravljičnih ur
-	Širjenje kulturnega horizonte Šolskim otrokom s
seznanjanjem otrok z umetnostjo, glasbo, gledali-
ščem, muzeji, razstavami
-	učenje Braillove pisave ali snemanje na kasete
knjig in učnih lekcij za slepe
-	pomoč otrokom v zavodih pri učenju
-	poučevanje akademskih in strokovnih predmetov na
"svobodnih univerzah", v sobotnih Soleh in drugih
izrednih Soleh
ZAPOSLOVANJE
-	svetovanje mladim in nezaposlenim glede poklicne
usmeritve, možnosti za delo in iskanje dela
-	prizadevanja za enake možnosti zaposlovanja
-	udeležba v Studijskih programih, ki omogočajo pre-
kvelifikecijo; iskenje stalnih ali začasnih služb
za nezaposlene
-	posredovanje poslovnih, tehničnih in finančnih
informecij ustenovam in podjetjem, ki so v težaveh
-	razvijanje možnosti ze poletno delo mledih
-	pomoč prizadetim osebam pri rezvijenju znanj in
veSčin z njihovo udeleženostjo v prostovoljnem delu
-	prizadevanja, de se vključi v formuler, keterege
izpolnjuje kadidet za delovno mesto, tudi rubrika
"Prostovoljno delo, ki da Je oprevljel".
ZDRAVJE IN DUŠEVNO ZDRAVJE
-	delo v kriznih centrih ze posilstve
-	delo v bolnišnicah in klinikah
-	sodelovanje v terapevtskem delu pri osebah s čust-
venimi motnjami, alkoholizmom, zasvojenostjo od
drog
-	zdravstveno vzgojno delovanje za Jevnost, ze mlade,
za ostarele, ne področju preprečevanja bolezni,
zasvojenosti in drugih psihosocialnih motenj
-	vključevanje v prizadevanja za načrtovanje družine
-	oskrba z informacijami in podpore družinam bolnih,
hendikepiranih duševno prizadetih oseb
-	preprečevanje samomorilnih poskusov, delovanje ne
vročih linijeh v kriznih centrih
-	udeležba v programih za preprečevanje nezgod,
420	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
programih krvnih bank, programih testiranja vida in
sluha
-	pomoč nekdanjim psihiatričnim pacientom, ki sedaj
živijo s skupnosti
-	pomoč pri negi otrok v ustanovah in na domovih,
delovanje v programih za nosečnice in bodoče očete
-	advokaturno delovanje za duševno zaostele ali
duševno bolne
-	svetovalno delo z mladimi in odraslimi v programih
za pomoč zasvojenim od drog in alkohola
-	sodelovanje v programih za zaščito trpinčenih žena
in otrok in za žrtve spolne zlorabe
BIVALIŠČE
-	izboljševanje obstoječih stanovanjskih stavb v
lastnem okolju
-	razvijanje neprofitnih programov za gradnjo novih
stanovanj ali obnovo starih stanovanj
-	udeležba v problemih izseljevanja ali preseljevanja
-	pomoč novonaseljenim družinam pri njihovih proble-
mih
-	proučevanje kršitev najemniške zakonodaje in izpo-
stavljanje teh kršitev pred sodiščem
-	vzpodbujanje dobrososedskih odnosov
-	svetovanje ljudem, ki se naselijo v nove hiše, glede
vzdrževanja hiše, zavarovanja, razporejanja stroškov,
hipotek
-	pomoč pri nastanjanju brezdomcev
ZAKONSKE PRAVICE, PREPREČEVANJE KRIMINALA
-	sodelovanje v programih za preprečevanje pre-
stopništva mladoletnikov
-	sodelovanje v dejavnostih sodišča, zlasti delovanja
ob osebah z izrečenim strožjim nadzorom
-	prevzemanje in vodenje primerov, delovanje v pri-
jateljskem odnosu ali vzgojnem odnosu
-	seznanjanje otrok in mladostnikov v šoli in zunaj
šole z zakonodajo
-	izboljšanje odnosov med policijo in lokalno skup-
nostjo
-	prijateljiski obiski zapornikom, mladim in starim,
moškim in ženskam, v času prestajanja zaporne kazni
in po povratku v skupnost
-	skrb za delovanje sodišča - da zbere ustrezne
informacije in deluje ažurno
-	pomoč policiji pri izvrševanju njenih nalog
-	iskanje služb in stanovanj za nekdanje obsojence in
pomoč v obdobju prilagajanja na normalno življenje
zunaj zapora
-	vodenje svetovalnih sestankov za zapornike
-	zastavljanje in razvijanja programov ter sodeloanje
v prostovoljnih programih v ustanovah za mlade pre-
stopnike
-	razvijanje programov, ki spremljajo socialna doga-
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	421
Janja v skupnosti
-	pomoč Žrtvam kriminalnih dejanj in nasilje
PREHRANA
-	vzgoja za zdravo prehrano: prehrambene potrebe, kaj
kupiti, kako pripraviti hrano z majhnimi finančnimi
izdatki
-	pomoč pri šolskih prehrambenih programih - sveto-
valna ali delovna pomoč
-	delo v prehrambenih bankah al i'skladiščih
-	oskrbovanje s prehrano starih in bolnih 'ljudi, ki
bi brez te pomoči morali bivati v zavodih
-	zbiranje odvečne hrane iz trgovin, restavracij in
drugih podjetij, ki imajo opravka s hrano
-	sodelovanje pri pripravi hrane za revne
SLUŽBA PSIHOLOŠKE POMOCi
-	prevzemanje vloge "starejše sestre" ali "starej-
šega brata" v življenju otrok, ki potrebujejo nek
dodaten odnos z odraslim
-	druženje z osebami, ki ne morejo zapustiti svojega
bivališča: ostarelimi, zaporniki, otroki v bolni-
šnici
-	vključevanje v programe pomoči starSem-samohranil-
cem
-	sodelovanje v programih dnevnega varstva otrok
-	posredovanje gospodinjskih in drugih za vsakdanje
življenje potrebnih veščin neizkuSenim
-	svetovanje po telefonu za posameznike in skupine
-	pomoč pri šolskih problemih, pri starševskih pro-
blemih
-	pomirjanje starejših, na posteljo vezanih oseb, z
vsakodnevnimi telefonskimi klici
-	pomoč imigrantom, tujcem, nenavajenim na novo kul-
turo
-	preprečevanje zanemarjanja otrok in trpinčenja
otrok
-	psihosocialna pomoč staršem invalidnih, duševno
prizadetih ali drugače hendikepiranih otrok in
mladostnikov
PROSTOCASNE DEJAVNOSTI
-	organiziranje igralnih dejavnosti in igralnih pro-
storov v prenaseljenih soseskah
-	organizacija in vodenje športega tima, učenje
športnih veščin, taborjenje
-	vodenje izraznih, kreativnih, rokodelskih
umetniških dejavnosti - glasbe, plesa, gledališke
igre
-	prirejanje zabav za otroke ali ostarele
-	omogočanje preživljanja počitnic duSevno prizadetim
ali telesno prizadetim in revnim
-	vzpodbujanje in sodelovanje pri izgradnji plavalnih
422	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
bazenov v krajevni skupnosti, poučevanje plavanja
in reševanja življenja
-	sodelovanje v raznih klubih	in prizadevanja za
ustvarjanje klubov v krajevni	skupnosti
PREVOZ
-	prevažanje tistih, ki si ne morejo sami zagotoviti
lastnega prevoza, zaradi pomanjkanja denarja, zara-
di bolezni, zaradi starosti ali zaradi telesne pri-
zadetosti
-	prizadevanja za izboljšanje javnega prevoza
-	zbiranje denarja za uvedbo minibusa za starejše
občane
-	delovanje v akcijah za uporabo avtomobilskega pasu
in varnega načina prevažanja otrok.
Katalogi ponujajo številne knjige, brošure in druge publi-
kacije o prostovoljnih dejavnostih. Naštejem naj le nekaj na-
slovov iz ameriškega kataloga Branje o prostovoljstvu, kate-
rega izdaja Ameriški nacionalni center za prostovoljne dejav-
nosti :
-	Prostovoljci, kako jih najti, kako jih obdržati
-	Marketinški čudež za prostovoljske programe
-	Sto in ena ideja za programe prostovoljnih dejavnosti
-	Učinkovito vodenje prostovoljskih programov
-	Kako preživeti kot organizator programa prostovoljnega
dela
-	Učinkovite prostovoljske organizacije
-	Kako razviti odbor prostovoljne dejavnosti
-	Prostovoljstvo in nezaposlenost
-	Prostovoljstvo in delovne organizacije
-	Kako se prostovoljni sektor lahko povezuje s podjetji
-	Kako pridobivati sredstva
-	Solidarnostno vedenje Američanov
-	Kako sestavljati lepake, vabila, časopise
-	Kako koristiti sredstva javnega obveščanja
-	Vprašanja zavarovanja prostovoljnih delavcev
-	Prostovljne dejavnosti in cerkev
-	Kako motivirati prostovoljce
-	Stres vodilnih delavcev
-	Odnos med prostovoljnim delom in sindikatom
-	Emocionalna prva pomoč - priročnik za prostovoljce
-	Imeti dober namen še ne zadošča
-	Kako pomagati ljudem pri opravljanju prostovoljnega dela
-	Otroci so zato tu, da bi jih imeli radi: vključevanje
prostovoljcev v terapijo in prevencijo trpinčenja in
zanemarjanja otrok
-	Kako koordinirati delovanje prostovoljcev v okviru šole
-	Vključevanje prostovoljcev v bolnišnicah
-	Vključevanje prostovoljcev pri delu z duševno prizadeti-
mi osebami
-	Vsakdo lahko komu pomaga - kot prostovoljec
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	423
-	Biti prostovoljec
-	Vaga staliSCa in vi
Za konec naj бе ошеп1ш, da iaajo mnoge viSJe in visoke
Sole V ZDA posebne oddelke za Studij, ki usposablja Studente
za organizacijo prostovoljnega dela.
dr. Anica Kos
POROČILO O SKUPINSKEM DELU Z OTROKI IN MLADOSTNIKI S TEŽAVAMI
V ODRAŠČANJU NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO PIRAN V SOLSKEM LETU
1988/89
Tudi v letoSnjea le^tu sem kot zunanja sodelavka spremljala
delo rednih skupin, ki jih v sklopu Centra za socialno delo
vodijo specialni pedagog tov. Miha Rotar in njegovi
sodelavci. V tem letu je uspelo to delo celo razSiriti, saj
sta se vključila dva nova sodelvca. Tako so v tem obdobju
vodili skupine: dvá strokovna delavca Centra za socialno delo
Piran in sicer tov. Rotar (ki je deloval tudi kot organiza-
cijski vodja vse dejavnosti) ter tov. Majda Golja, psiholo-
ginja CSD Piran. Skupaj sta vodila prviC začeto skupinsko
delo s starSi otrok, ki so v skupine vključeni 2e več let. Iz
dejstva, da je večina vključenih staršev, zlasti mater, redno
obiskovala skupine, in iz njihovih neposrednih izjav na
srečanjih, lahko upravičeno sklepamo, da je bila uvedba
takega načina dela resnično potrebna tudi za starSe.
Ze dolgo vemo, da je psihosocialno delo mnogo bolj učin-
kovito, če zajamemo celotno družino, ne le posameznega čla-
na. Na ta način namreč globlje posežemo v strukturno dinamiko
medsebojnih odnosov, pospešimo rast in omogočimo hitrejSe
spremembe tako v komunikaciji med družinskimi člani kot tudi
zmožnost njihovega vzajemnega odpiranja pa tudi odpiranja v
zunanje okolje. Oba vodja, terapevta v skupini, sta na naSem
strokovnem srečanju poročala o tem, kako poteka skupinsko
dogajanje, kaj povedo starSi o svojem počutju, kako
doživljajo svoje otroke in kako doživljajo dejstvo, da so
njihovi otroci vključeni v te, za nekatere morda Se vedno
nekoliko neobičajne skupine. Poročala sta tudi o vsebini teh
srečanj in o sodelovanju staršev. Vsak začetek je težak in
tako je bilo verjetno sprva tudi zelo zahtevno motivirati
starSe z avključitev v to skupino. Prepričana pa sem, da se
vloženo delo in trud lahko kaj kmalu bogato obrestujejo in
zato menim, da kljub obilici drugega dela velja s skupino
starSev nadaljevati tudi v prihodnje.
V podoben okvir sodi tudi skupen zaključek skupinskega
dela v letu 1989. V mislih imam izlet na Snežnik, kjer so
otroci skupaj s starSi in vodji skupin doživeli, da gre pri
vsem tem za sodelovanje med domom, skupimami in njimi samimi.
Poleg tega, da je bila to nekakšna učna situacija, da so
424	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
doživeli prijetne izkuSnje, so dobili tudi potrditev, da se
da mnoge vzorce vedenja, ki so bili za njih v skupinah novi,
prav dobro prenesti v vsakdanje življenje. Ta izlet pa je
pomenil poleg zbližanja med vsemi udeleženci, tudi za starSe
novo izkušnjo, saj so videli vodje skupin-terapevte pri nepo-
srednem delu s svojimi otroci in njihov odnos do dogajanja na
izletu.
Zakaj posebej poudarjam ta enodnevni izlet, k' je za vse
pomenil prijetno doživetje? Zato, ker je pripomogal k gradi-
tvi zaupanja med vsemi udeleženci, terapevti, otroci in star-
ši, pa tudi zato, ker je omogoCil izkušnjo, da se lahko uCimo
drug od drugega. Terapevtom pa je omogoCil tudi neprecen-
ljiv vpogled v dinamiko odnosov med starši in otroci. Na
osnovi izkušenj z izleta so starši verjetno v mnogoCem tudi
izpopolnili svoje predstave o skupinah in dogajanju, ki se
je vse leto odvijalo v skupini otrok.
Na naših strokovnih sestankih smo se v tem obdobju
temeljito pogovarjali tudi o vsebini dela skupin. Terapevti v
letošnjem letu so bili: Miha Rotar in Mojca Mihelič, ki je
začela s tem delom letos; ta dva sta vodila skupino sta-
rejših otrok in Pirana; Jožica Rupnik in Roberto Celič pa sta
bila terapevta v skupini mlajših otrok iz Pirana. Oba tera-
pevtska para sta v letošnjem letu prvič delala skupaj in se
dobro ujela, kar se je izražalo zlasti v zadovoljstvu otrok
in tudi vsebinah, ki so jih med letom v skupinah skupaj
preživeli, doživeli, ustvarili in razvijali.
Za letošnje leto pa velja še ena novost. Prej so morali
otroci iz Lucije hoditi v Piran na sestanke skupin, letos pa
sta v Luciji vodili skupino Marjeta Lindič in Darja Matiče-
tova. Obe imata že dolgoletne izkušnje pri delu z otroci in
mladostniki, tako da je tudi skupina v Luciji, ki je letos v
taki obliki doživela krst, dobro stekla.
Opozorila bi na neko značilnost, ki smo jo opazili in je
sestavni del razvoja in zakonitosti skupinskega dela. Otroci,
ki že dalj časa hodijo v isto skupino in jih je toliko, da
lahko tvorijo skupinsko jedro, zelo lahko sprejmemo v svojo
sredo nove člane in ti se tudi hitreje vključijo v skupinske
dejavnosti. Ce pa so vsi člani v skupini novi, potem je čas
vživljanja vseh veliko daljši. Potrebnega je veliko napornega
dela, da lahko skupina počasi zaživi, zlasti če je v njej
nekaj otrok, ki po vedenju izstopajo.
Mislim, da se je ravno ta značilnost odrazila tudi v
letošnjih skupinah. Tako skupina mlajših kakor tudi skupina
starejših v Piranu sta sicer obe dobili nekaj novih članov,
vendar je jedro ostalo isto, zato je dogajanje v skupinah
zaživelo že kmalu po začetku dela v jeseni. Lucijska skupina
pa je bila skoraj popolnoma na novo sestavljena. Tudi pro-
stor, kjer so se dobivali, je bil čisto nov (torej nove oko-
liščine še za peščico starih članov), tako da je bilo skupiiio
potrebno graditi od začetka in je kar nekaj časa trajalo, da
so pričeli funkcionirati kot skupina.
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	425
Glede vsebin, ki so bile okvir dogajanj v skupinah, bi
lahko rekla, da so dograjevanje in nadaljevanje tistih, ki so
tvorile jedro tega dela tudi že v preteklih letih in ki so se
izkazale za primerne. Ni pa odveC poudariti, da so se
terapevti odzivali tudi na želje skupin saaih in sledili tudi
njihovim iniciativam.
Preden bi nadaljevala z analizo letovanja, pa bi rada ome-
nila Se nekaj v zvezi s terapevti. Menim, da je posebej
dobro, da delajo v skupinah tudi takSni strokovni delavci, ki
niso zaposleni na Centru za socialno delo, so pa strokovno
podkovani za to delo, zlasti pa motivirani in jim tovrstno
sodelovanje prinaSa tudi svojevrstno Širjenje izkuSenj in po-
meni dopolnitev njihovega sicerSnjega dela z otroki. Omenila
bi rada verjetno že znano trditev, da ne velja vse, kar drži
za vzgojno delo z otroki brez posebnih potreb (normalnimi
otroki), tudi za delo z otroci s posebnimi potrebami ali te-
žavami v odraSCanju..fakSni pa otroci v teh skupinah so; nji-
hove izkuSnje niso najbolj harmoniCne, srečali so se že s hu-
dimi travmami, nesprejetostjo in nerazumevanjem; obremenjeni
so večinoma s specifičnimi učnimi težavami, kar jim otežuje
napredovanje na storilnostnem področju. In nasprotno: vse kar
se obnese pri delu, druženju, vodenju otrok z vedenjskimi
posebnostmi, se obnese praviloma zelo uspeSno tudi pri delu z
normalnimi otroki.
Morda se tudi v tem skriva odgovor na vpraSanje, zakaj so
ti zunanji sodelavci pripravljeni poleg svojega rednega dela
z otroki na svojih rednih službenih mestih, sodelovati tudi
pri tem skupinskem delu.
Menim, da to delo, če je iskreno in poSteno, prinaSa poleg
obremenitev tudi dovolj povratnih sporočil, kar pomaga da se
pri tem delu vztraja. S povratnim sporočilom pa mislim zlasti
odnos otrok, ki se postopoma razvije in postaja trdnejši. To
je pravo plačilo za vložen trud in napor.
Podala bi Se krajSo analizo letoSnjega letovanja na otoku
Stenjaku.
Preden začnem, moram posebej poudariti, da je analiza na-
pisana z mojega zornega kota, iz katerega sem kot udeleženka
opazovala in doživela to letovanje, da pa je mnogo tudi
skupnih zaključkov vseh terapevtov-vzgojiteljev, ki so na
letovanju vodili svoje skupine. Vsak dan smo namreč poleg
dela z otroki, posvetili kar veliko časa tudi sprotnim
analizam in sintezam dogajanja.
Prvič, in ta kolonija je bila že četrto letovanje otrok	iz
Piranskih skupin, je bilo to letovanje brez vnaprej čvrsto	in
trdno pripravljenega programa. To pa seveda ne pomeni, da	je
bilo letovanje brez programa.
Dogovor, ki smo ga sprejeli že prvi dan je bil, da se bomo
sproti prilagajali situaciji, da bomo upoStevali Zelje otrok
426	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
in se jim poskuSali Cim bolj odzvati. Vsak izmed odraslih pa
se bo vsebinsko udejstvoval na podroCju, ki mu osebno najbolj
odgovarja.
Dejavnosti, ki so bile na letoSnjem letovanju v ospredju
pozornosti, so bile: rekreacija (kopanje, šport - organiziran
in neorganiziran, raziskovanje otoka, sprehodi, skupen pohod
okoli otoka, tekmovanja ipd.); ustvarjalne dejavnosti kot so
slikanje, risanje (na različne materiale), petje, družabne
igrice, kjer je prišla do izraza domišljija otrok kot tudi
odraslih, ko si je bilo potrebno izmišljati razliCne variante
in izpeljave znanih iger; seveda so del dneva zavzele tudi
redne dejavnosti, ki sodijo v okvir prehrane, skrbi za Cisto
življenjsko okolje. Cisto telo; najveC Casa pa je bilo
posvečenega druženju, prijateljevanju.
Prva ovira, ki je na dan prihoda nekoliko zmedla tako
otroke, ki so lani že bili na letovanju, kot tudi odrasle, je
bila, da smo bili letos locirani na drugem mestu. V spominu
pa je še tako močno odmeval "grad", kjer smo bili lansko
leto. "Grad" nam je namreč omogočal, da smo bili vsi skupaj,
sedaj pa smo bili bolj razkropljeni in prvi dan to ni
zadovoljilo naše potrebe po varnosti in druženju. Tudi
odrasli smo bili nekoliko zbegani, saj smo bili vajeni, da
smo imeli "pregled" nad vsem dogajanjem in vsemi skupinami
hkrati.
Vednar pa se je tisto, kar smo prvi dan občutili kot po-
manjkljivost, izkazalo za prednost. Skupine so lahko res za-
čele delovati kot samostojne enote, če so začutile to po-
trebo, posamezni člani pa so lahko nemoteno prehajali drug od
drugega, od dejavnosti do dejavnosti, saj se le-te večinoma
niso odvijale le znotraj posamezne skupine, pač pa na ravni
celotne kolonije. Otroci iz posameznih skupin so se lahko
priključili tisti dejavnosti, ki jih je v tistem času najbolj
pri tegnila.
Tudi čisto fizično dejstvo, da smo bili letos bolj "var-
ni", ker nas niso obdajale skale in ni bilo nevarnosti za
otroke, nas je odrasle naredilo bolj mirne in s tem verjetno
tudi bolj sproščene. Prepričana sem, da je to in pa dejstvo,
da je bilo dovolj odraslih za to število otrok, tisti faktor,
ki Je vplival na miren potek te kolonije in na prijetno in
sproščeno vzdušje tako otrok kot odraslih.
Posebej se mi zdi pomembno omeniti, da razen nekaj
športnih tekmovanj v tej koloniji ni bilo drugih tekmovanj,
kot na primer tekmovanj v čistoči in pospravijenosti sob.
Celo tako daleč smo šli, da so v nekaterih skupinah (zlasti v
eni) prve dneve pospravljali kar vzgojitelji, potem pa smo
opazovali, kako bodo reagirali otroci. Prav nič niso prišli
na račun skeptiki, ki so mislili, da otroci tega ne bodo
opazili in da bodo čez dan nemoteno kopičili umazanijo neda
bi se dotaknili svojih sob. Nasprotno, prav so imeli opti-'
misti. Otroci so sami brez vzpodbujanja vzgojitelja prijeli
za metlo in počistili tudi čez dan, posebej pa so bili skrbni
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	427
pri vzdrževanju postelj in garderobe.
Tudi deljenje hrane je potekalo brez zapletov, lahko bi
rekla, da je bilo pri hranjenju letos veliko bolj mirno. Ni
bilo bojazni, da kdo česa ne bi dobil, da bi se večji okori-
stili z dobrotami na račun mlajših in podobno.
Pretiravala bi, če bi trdila, da med otroci ni bilo kon-
fliktov, kajti ena izmed neodtujljivih sestavin vedenjske
težavnosti (in na letovanju smo imeli kar nekaj zelo impul-
zivnih in nepredvidljivh otrok) Je ravno konf1iktnost. Isto-
časno pa lahko zatrdim, da teh konfliktov ni bilo ravno
veliko, ter da nam jih je uspelo hitro zgladiti oziroma
razrešiti. Tudi v tem vidim prednost, da je bilo na letovnju
tako veliko Število vzgojiteljev, saj smo bili povsod, kjer
so bili otroci neposredno prisotni in smo lahko takoj
ukrepali.
Se nekaj prav pos.e'bnega je treba omeniti. Otroci so se
letos neverjetno hitro, samostojno spoprijateljili z ostalimi
iz drugih kolonij. Morda smo zaradi dislociranosti na "gradu"
lansko leto bili malo izločeni, prepuSčeni bolj samim sebi in
zato tudi notranje bolj povezani in odvisni. Kar sami so se
domenili za Športna tekmovanja, razna srečanja, prijatelje-
vali, se pomenkovali v dvojicah in trojicah ali pa v večjih
skupinah. Kako intenzivno Je bilo to druženje, pa smo se od-
rasli zavedeli Sele na koncu, ko so "korenJaSki" fantje brez
sramu jokali, ker so se morali raziti s svojimi prijatelji iz
naSe in iz drugih kolonij.
Posebne dejavnosti, ki jih velja omeniti, so bile zlasti
primerne za fante in ti so bili v veliki večini (s seboj smo
imeli le dve deklici iz skupin, ostala dekleta so bile hčere
vzgojiteljev). Te dejavnosti so bile: organizacija pustolov-
skih in imaginadjskih iger, ki so omogočala sproščanje domi-
šljije in izživetje nakopičenih fantazij; spoznavanje značil-
nosti ribarjenja z vršo (kar nam Je omogočil prijatelj enega
izmed vzgojiteljev); otrokom, ki so se tega udeležili, je bi-
la to dobra izkušnja, vsem ostalim, ki so nas obdarili (zla-
sti ribič) pa tudi prijetna skupna večerja. Družabni večer,
ki smo ga začeli s skupno večerjo, pa nam Je ostal v prijet-
nem spominu kljub temu, da nas Je pregnala huda nevihta.
Pesmica, ki je bila namenjena vsakemu posebej, je bila kljub
nevihti noči popotnica za miren sen.
Pa tudi sicer je marsikatera spalnica doživela razkošje,
da so vzgojiteljice zvečer pripovedovale pravljice, ki jih
niso z zanimanjem poslušali le najmlajši v sobi.
To, da so se otroci na letovanju dobro počutili, nam je
bilo docela Jasno šele, ko smo videli, kako hudo Jim je bilo
ob slovesu, ko se najraje Se ne bi razšli. Pred tem smo bili
namreč tudi mi odrasli zelo intenzivno zaposleni z dogajanjem
samim, pa tudi z razmišljanjem o tem, ali bi se dalo kakSno
stvar izpeljati tako ali drugače. Redno smo analizirali tudi
drobna dogajanja, lastna občutja ob tem in zato mislim, da
428	S.Dragoš	Soc Delo, 28, 1989, 4
srao na tem letovanju tudi mi odrasli marsikaj pridobili tako
drug od drugega, še najveC pa od otrok in njihovega odnosa in
Čustev, ki jih je to letovanje v njih vzbudilo.
Ne nazadnje potrjuje to prepriCanje tudi dejstvo, da so se
skoraj vsi otroci že prvi delovni dan po letovanju oglasili
pri svojem specialnem pedagogu na Centru za socialno delo, da
bi s tem vsaj malo zapolnili vrzel, ki je nastala po prihodu
domov, potem ko so teden dni preživeli na soncu, zraku in
vodi, predvsem pa v krogu prijaznih vrstnikov in tudi zane-
sljivo prijaznih odraslih. Prav tega v svojem vsakdanjem
življenju moCno pogrešajo.
Alenka Kobolt
INFORMACIJA O PROGRAMIH CIP IN CIP
Svet mednarodnih programov (Council of International
Programs - CIP) je ameriška nevladna ustanova, ki organizira
4-meseene in 12-meseCne programe za socialne delavce in druge
strokovnjake, ki se ukvarjajo s socialnim delom, specialno
vzgojo, delom z mladimi, zdravstvenim in socialnim varstvom
ter upravnim urejanjem teh podroCij. Programi so v razliCnih
krajih ZDA in pri razliCnih ustanovah, najveCkrat pri univer-
zah. Njihov osnovni namen je izmenjava izkušenj med različ-
nimi kulturami in narodi, razumevanje in razvoj multikultur-
nih značilnosti in pristopov k problematiki sodobnega sveta.
Svet mednarodnih štipendij (Council of International Fel-
lowships - CIF) je mednarodna nevladna organizacija, ki
povezuje udeležence CIP programov. Namen te organizacije je
ohraniti stike med udeleženci razliCnih programov, nadalje-
vati z izmenjavo izkušenj, organizirati nove programe, izbi-
rati in obveščati kandidate za te programe in podobno.
Iz Jugoslavije se je od leta 1959 do letos udeležilo raz-
ličnih programov 62 socialnih delavcev, psihologov, defekto-
logov in podobnih poklicnih profilov: v ZDA jih je bilo 60,
eden na Finskem in eden v Indiji.
Višja šola za socialne delavce v Ljubljani je prijazno
sprejela pobudo, da sodeluje pri posredovanju teh programov
in pri izbiri kandidatov.
Pogoji za sodelovanje v teh programih so trije:
-	poznavanje strokovnega področja, za katerega je
organiziran program,
-	tekoče znanje angleškega jezika oziroma nemškega in
francoskega,
-	sposobnost prilagoditi se bivanju v družinah.
V nadaljevanju predstavljamo države, kjer so ti programi'
organizirani.
Soc Delo 28, 1989, 4
Poročila
429
Indija	Nizozemska MorveSka Švedska
Stevilo
udeležencev 10	4/6 3<4spec.proj) li/12
profil soc.del«-.	Eoc.del soc.del.* soc. del
iz katerih dr-
žav prihajajo vseh	CIP/CIF vseh CIP/CIF
starost/izkuSnje 25/50-2	15/55-2 +25-2	3 leta izk.
trajanje programa 10	4 8 6
od kdaj do kdaj 11/01	9/10 20/4-20/6 12/5-24/6
rok prijave 31/3	1/3 15/9 i/12
jezik angl.	angl. angl. angl.
programske karakteristike
uvajanje (v tednih) 3	1 3 3	.
praktično delo 6,	2 4 3
ovrednotenje 3 dni	2 dni po Norv.
kraj Bombay,	razi. Oslo Stockholm
Delhi	kraji
i i nane i rarj e
participacija 500 USD	ne ne ne
Stipendija CIF ne	kosilo nekaj da
notranja potova-
nja plaCa CIF da	da da
bivanje po družinah
zdravstveno
zavarovanje	potrebno
* program je prirejen tudi	za druge poklicne pro+ile, predvsem za
specialne pedagoge in strokovnjake, ki se ukvarjajo z mladimi
430
S.Dragoš
Soc Delo, 28, 1989, 4
Avstrija	Danske	Fins'.a	Francija
ètevj le
udeležencev 4	1/6	9	12
pro+il soc.del.	soc.del.	soc.del.	soc.del.
starost / i zkuSnj e	neoro/31eta neom/3	пготп/2	rieom/2
iz U-aterih dr-
iav prihajajo vseh	vseh	vseh	vseh
trajanje prngrsma 3 tedne	6	ó	10
od kdaj dc kdaj 6-26/5	okt/ncv.	23/4-3/6	21/4-30/6
rok prijave 20/12	1/6	30/11	1/12
je?i k angl/nem	engl	sngl	ir
pr ogr arns'--e UaraU ter i st i Ue
uvajanje (v tednih) 2 obiska	2	3	2
praktiSno delo predavanja	3	7+i
ovrednotenje	5 dni	par dn:	1 teden
kraj	Dunaj	Ccpenhagen Helairl;!	Fariz
♦ izven	+ izven
■f i nar.c i '' erij i:
particips=ij 9 3CC USD	500 USD	da	ne
štipendija CIF ne	ne	da	da
nctranja potova-
nja plaCa CIF ne	r.s	de	da
bivanje po družinah
zdravstveno za-
varovanje da	da	da	da
* progran je prjrc-jer. tudi za druge poklicne profile, predvsem za
specialne pedagoge in str ckc .-n j ske, ki se ukvarjajo z mladimi
Soc Delo 28, 1989, 4	Poročila	431
Velika	Združene države
Britanija ' Amerike
Število
udeležencev 8	150/200
profil eoc.del*.	soc.del*
iz katerih dr-
žav prihajajo	vseh
starost/IzkuSnJe
trajanje programa 6 tednov	4/12 mesecev
od kdaj do kdaj 6/5-16/6	4-8
rok prijave	30/10	31/8
jezik	angl.	angl.
programske karakt er istike
uvajanje <ч/ tednih) 1	1 mesec
praktično delo	5	3 mesece
ovrednotenj e
kraj	London	razliCna mesta po
Škotska	vseh ZD
financiranje
participacija	75»	do 900 USD
Stipendija CIF	ne	da
notranja potova-
nja placa CIF	da	da
bivanje po družinah
zdravstveno
zavarovanje	potrebno
* program je prirejen tudi za druge poklicne profile, predvsem za
specialne pedagoge in strokovnjake, ki se ukvarjajo z mladimi
Pr ipravila
Zvonka Pretnar, Leon Lojk
nove
knjige
CONDORCET - INTELEKTUALEC V POLITIKI
Elisabeth Badinter, Robert Badinter, Condorcet, un
intellectuel en politique. Libraire Artheae Fayard, Paris
1988
Stiki s kolegicami iz Dortmunda so mi zbudili zanimanje
za položaj žensk, zato sem v tekstih ob 200-letnici fran-
coske revolucije postala pozorna na podatek, da je bil
Condorcet edini feminist med revolucionarji. Hotela sem kaj
veC izvedeti o njem in imela sem srečo, da sem v Francoskem
kulturnem centru v Ljubljani naletela na novo, preko 600
strani obsegajoče biografijo z naslovom "Condorcet. In-
telektualec v politiki".
Knjiga je vzor izredno natančno dokumentiranega teksta;
opremljena je s Številnimi opombami, odlomki iz pisem, časo-
pisov, parlamentarnih debat, pol icijskih poročil, pis(a)nih
spominov in izjav sodobnikov itd. Morebitna neskladja med
dokumenti so ocenjena in pretehtana, sklepanje avtorjev
vedno skrbno utemeljeno in obrazloženo. Temeljita raziskava
je napisana v živahnem slogu, da se bere kot zgodovinski
roman.
Vsebinsko je tekst vreden branja ne le zaradi ženskega
vpraSanja, ki je bilo vendarle samo eno od mnogih Condorce-
tovih zanimanj, ampak predvsem zato, ker odkriva misleca, ki
je pred 200 in več leti razvijal ideje, ki so Se za danaSnji
čas moderne in izzivalne.
Marie Jean Antoine-Nicolas Caritat de Condorcet, roj. 17.
9. 1743 v Ribemontu, departman Aisne, je bil sin podeželske
plemiške družine, edinec, ki mu je oče umrl, ko je bilo o-
troku komaj dober mesec dni. Ko je bil star 11 let, so ga
poslali na jezuitski kolegij v Rei msu, od koder je prlBel
kot dosleden ateist in pristaS verske tolerance, kasneje pa
je postal vnet zagovornik laične vzgoje. Leta 1758 je bil
sprejet na College de Navarre v Parizu, kjer se je navduSil
za matematiko. Kot matematik je že mlad dosegel evropski
sloves in postal član Francoske akademije znanosti. Preko
matematike je priSel v stik s svojimi duhovnimi očeti:
d'Alambertom, Turgotom in Voltairom. To ga je uvedlo v javno
delovanje in kasneje v politično aktivnost. Kot filozof je
bil dedič enciklopedistov, racionalizma in razsvetljenstva.
V doslednem zavzemanju za napredek znanosti in blaginjo lju-
di ter za svoje prepričanje, je kot revolucionar in politik
doživel nemalo razočaranj, v polemikah z Robespierrom je
kdaj odstopil od filozofske drže, ter tu in tam sklenil kak-
Soc Delo, 28, 1989, 4 Nove knjige	433
Sen raanjäi kompromis s svojimi naCeli. Ob koncu življenja se
je vrnil k filozofiji, ter v zadnjem delu "Skica napredka
CloveSkega duha" (L'Esquisse d'un Tableau des progres de
l'esprit humain) povzel filozofsko misel v besedah: razum,
toleranca, humanizem. Umrl je 29.3.1794 v ječi, ni jasno ali
naravne smrti ali je napravil samomor. Condorcet je bil
"angažirani intelektualec", davno preden je nastal ta pojem.
Gotovo bi laže živel, če bi ostal pri matematiki in filozo-
fiji, vendar brez javnega in političnega delovanja mnogih
njegovih filozofskih idej ne bi bilo, oziroma jih ne bi
oblikoval v konkretne programe.
Ker je bil vnet bojevnik za enakost, je bilo razumljivo,
da je Condorcet postavil vpraSanje enakopravnosti žensk.
Pravičnost ne zahteva le, da se ženskam prizna volilno pra-
vico, ampak tudi to, da so lahko izbrane za vsako javno
funkcijo. Pogoj za to ni samo sprememba zakona, ki bi Ji
sledila sprememba navad, ampak predvsem radikalna sprememba
ženske vzgoje. Predlog, ki ga Je Condorcet podal 1. 1787, je
bil tako nov, da ni bil deležen niti ugovorov, ampak le
posmehovanja. 1
K ženski temi se je Condorcet vrnil leta 1790. Pravzaprav
je logično, da je v zavzemanju za svobodo in enakopravnost
deprivilegiranih, ko Je zahteval polne državljanske pravice
za protestante, enakopravnost Judov in osvoboditev črnih su-
žnjev v francoskih kolonijah, zastavil svoj glas Se za
volilno pravico žensk. Svoje staliSče je utemeljil na nači|),
ki danes v nekaterih podrobnostih zveni nekoliko anekdo-
tično. Takole pravi: "Vsi tisti, ki polovici človeStva mirno
odvzamejo pravico sodelovati pri ustvarjanju zakonov, krSiJo
načelo enakosti pravic. Zaradi nosečnosti in občasne boleh-
nosti žensk ni mogoče izločiti iz javnega življenja. Ne
predstavljam si, da bi za te pravice prikrajšali tiste, ki
jih vso zimo muči protin ali se hitro prehladijo. Ženske
nimajo manj političnega čuta kot moSki, saj primeri Elizabe-
te AngleSke, Marije Terezije in Katarine Velike dokazujejo
nasprotno. So ženske manj izobražene? Treba Je spremeniti
njihovo vzgojo. Sicer pa bi v primeru neustrezne izobrazbe
morali volilno pravico vzeti vsem nevednežem in prav kmalu
bi Jo imeli samo Se tisti, ki so Studirali javno pravo.
Absurdno Je domnevati, da bi politika ženske odvrnila od
materinskih in gospodinjskih dolžnosti, saj tudi kmetov ne
odtrga od pluga in obrtnikov ne iz delavnice." Opozarja na
paradoks, da so ženske lahko vladarice, ne smejo pa voliti.
Konča z zahtevo, naj njegovo utemeljitev poskusijo zavreči
kako drugače kot s posmehovanjem. "In predvsem mi pokažite
med moSkimi in ženskami kakSno tako naravno razliko, zaradi
katere bi ženskam lahko zakonito odrekali volilno pravico."
Condorcetov manifest je v javnosti povzročil veliko hrupa, a
politiki so modro molčali. Cas za enakopravnost žensk Se ni
bil zrel.
Resnici na ljubo Je o feministu Condorcetu treba navesti
Se dvoje. V ne ravno akademskem spopadu z Robespierrom,
novembra 1792, se spraSuje, zakaj Je okrog Robespierra vedno
434	Nove knjige Soc Delo, 28, 1989, 4
toliko žensk in odgovarja, da zato, ker je francoska revolu-
cija religija, v kateri je Robespierre ustvaril sekto...
"Ima vse lastnosti - ne verskega voditelja, ampak - vodite-
lja sekte... pravi, da je prijatelj ubogih in Šibkih,
vzpodbuja ženske in uboge na duhu, da mu sledijo..."
Ko je v zaCetku leta 1793 Condorcet pripravljal osnutek
nove ustave (osnutek zaradi nasprotovanja montagnardov ni
bil sprejet), je predvidel sploSno volilno pravico za vse
Francoze, stare nad 21 let, in celo za tujce, ki prebivajo v
Franciji več kot eno leto, ne pa za ženske. "Zaradi slabosti
naSega izobraževanja je treba to odložiti vsaj Se za nekaj
let. "
Avtorja biografije smatrata, da je bil od vseh Condorce-
tovih bojev glede na duh časa najbolj originalen prav boj za
volilno pravico žensk. Morda za takrat manj originalen,
danes pa prav tako pomemben Je njegov delež na Številnih
drugih področjih znanosti, filozofije in politike.
Z vidika socialnega dela in socialne politike bi na prvo
mesto postavila njegov ne dovolj znani prispevek k razvoju
družbenih znanosti. V nastopnem govoru po izvolitvi v Aca-
démie française, februarja 1781, je razvijal misel o aplika-
ciji eksaktnih znanosti na nove vede, "katerih predmet je
človek sam in katerih neposredni cilj je sreča človeka." S
tem je Condorcet počastil D'Alemberta, ki je med prvimi
pokazal pomembnost in učinkovitost aplikacije ene znanosti
na drugo. Cisto originalen Condocetov cilj pa je bil dati
družbenim znanostim - imenuje jih moralne znanosti - isto
zanesljivost kot eksperimentalnim znanostim. Dobro se zaveda
težavnosti, ki jo povzroča dejstvo, da Je raziskovalec sam
del druZbe, katero preučuje. Vendar je prepričan, da ta nova
veda lahko pridobi metodo in jezik, ki ji bosta podelila
status znanosti. Z uporabo analitične metode, ki Jo Je
povzel iz matematike, namerava vključiti v znanost nov
predmet: politična in družbena dejstva (le fait politique et
social). Sto let pred Durkheimom trdi, da Je treba človeSko
družbo raziskovati "kot raziskujemo bobre." Pred dvema sto-
letjema dojame politično in družbeno uporabo statistike in
verjetnostnega računa. Vse naSteto je zelo blizu Se danes
moderni interdisciplinarnosti, akcijskemu raziskovanju in
uporabi kvantitativnih metod v družbenih znanostih.
Misli iz tega govora, ki jih je razumelo le malo poslu-
šalcev, je uporabil v politični praksi. Ze leta 1774 Je
nagovarjal Turgota, naj da izsušiti nekatera močvirja v
Ribemontu in mu ponudil, da bo raziskal tabele umrljivosti v
vaseh na robu močvirja in tistih na višinah. Na Turgotovo
pobudo je leta 1785 objavil delo "o verjetnosti odločitev,
ki se sprejemajo z večino glasov". Smrtno kazen je zavračal
ne le iz humanih razlogov, ampak tudi zato, ker je izračuna-
val verjetnost sodne zmote.' Pred revolucijo se Je za
politiko zanimal kot matematik in ustvarjal "politično arit-
metiko", ki jo je kasneje preimenoval v "družbeno matemati-
ko" (mathématique sociale).
Soc Delo, 28, 1989, 4 Nove knjige	435
Z ožjega socialnega področja velja omeniti, da Je febru-
arja 1792 kot poslanec predložil zakonodajni skupščini
tekst, v katerem predlaga ustanovitev blagajn "pomoči in
varčevanja", kamor naj bi delavci vlagali svoje prihranke.
Prihranki in obresti bi bolnim in starim delavcem omogočili
preživljanje. To Je zamisel vzajemnega varčevanja, enega od
temeljev socialnega zavarovanja.
V	času pomanjkanja, pozimi 1792/93, Je predlagal povi-
šanje najnižjih plač glede na naraščanje cen žita. To Je bi-
la prva zamisel minimalne plače, seveda preveč drzna za
tedanji čas. Leta 1793 se Je zavzemal za progresivno
obdavčenje, s tem da se ne obdavči tisti del dohodka, ki Je
potreben za preživljanje družine. V svojem osnutku ustave
zavrača "kruto neenakost razmer", v katere najrevnejše
pahnejo bolezen, starost ali nesreča in predvideva pravico
do pomoči kot prvega izraza solidarnosti, ki Je dvignjen na
raven pravic človeka. Čeprav Je Condorcet s tem postavil
izhodišča socialne demokracije, avtorja njegove biografije
pravita, da ta projekt ni socialističen. Condorcetova
koncepcija družbe obstaja v temelju individualistična in
liberalna.
Vse življenje se Je zanimal za vzgojo in izobraževanje.
Ko Je zakonodajna skupščina sklenila, da Je vsak poslanec
lahko član samo enega odbora, si Je Condorcet izbral odbor
za Javno izobraževanje (Comité d'Instruction publique) in v
njegovem okviru na podlagi prejšnjega Tayllerandovega načrta
pripravil projekt, katerega načela so še danes aktualna. Za
prosvetlJenskega filozofa in enciklopedista so ljudje lahko
svobodni šele, ko so osvobojeni neznanja. Zato mora biti
izobraževanje kolikor Je le mogoče univerzalno, enako in
popolno. Vsakomu Je treba zagotoviti - ne naravno enakost,
ki ne obstaja, ampak - enako možnost dostopa do znanja.
Condorcet Je zagovarjal enako izobraževanje dečkov in deklic
ter meSane osnovne šole. Vsak državljan naj ima vse
življenje možnost, da se uči in izpopolnjuje. Svobodni
državljani morajo imeti splošno izobraževanje za otroke,
enako za moSke in ženske, revne in bogate, ter permanentno
izobraževanje za odrasle. Condorcetove ideje so torej pomem-
bne tudi za andragogiko.
Izobraževanje deli podobno kot danes na osnovno, srednje
in visoko, vrh pa naj bi predstavljala nekakšna akademija
znanosti in umetnosti, katere naloga naj bo vzpodbujanje in
urejanje izobraževanja. Šolanje na vseh stopnjah naj bo
brezplačno, revni otroci naj dobijo štipendije. Ob nedeljah
naj bi bilo dopolnilno izobraževanje za odrasle. Condorcet
Je predvidel celo posledice monotonega industrijskega dela
in menil, da Je nadaljevanje izobraževanja delavcev sredstvo
zoper posledice vsakodnevnega dela.
V	Condorcetovem pojmovanju Je tudi, da mora biti izo-
braževanje svobodno, nedogmatično, odprto kritičnemu razumu
in neodvisno od katerekoli politične ali verske doktrine.
436	Nove knjige Soc Delo, 28, 1989, 4
Postavlja torej princip nevtralne in laične Sole.
Seznaa naprednih in humanih Condorcetovih idej je Se
dolg. V pismu, ki ga je nedolgo pred smrtjo napisal za
hčerko, se zavzema celo za živali. "Ne onesreči tistih, ki
ti bodo pripadale, ne bodi neobčutljiva za njihovo naivno in
iskreno hvaležnost, nikoli ne povzročaj nepotrebnih
bolečin..."
Bil je antimilitarist. Leta 1772 je pisal, da je bojev-
niški duh (esprit militaire) znanost, kako v ljudeh nadome-
stiti moralni čut z mehanično ubogljivostjo. Kljub temu se
je leta 1791 zavzemal za vojno in predložil skupSčini
načela, po katerih naj bi se ravnala francoska vojska na
zasedenih ozemljih. SpoStovala bo pravice človeka, povrnila
povzročeno Škodo, vojaki se bodo vedli tako, kot če bi se
borili na domačem ozemlju... - Načela so bila sprejeta z
aplavzom, praksa jih žal ni upoStevala.
Zavzemanje za versko svobodo in toleranco ter za reformo
pravosodnega sistema ga povezuje z Voltairom, finančna
vpraSanja in načrt za reformo znanstvenega raziskovanja, v
katerem zagovarja neodvisnost znanosti, s Turgotom.
Zadnje mesece pred smrtjo, ko se je moral skrivati, da ga
ne bi aretirali, je pisal Skico napredka človeSkega duha. V
njej izraža prepričanje, da napredek človeSkega duha odpira
pot razvoju človeštva. Ker so sposobnosti razuma neslutene,
ima človeštvo pr%d seboj neomejene možnosti za srečo. Očitno
ga niti Voltairov Candide niti teror, v katerega je zašla
francoska revolucija, nista mogla odvrniti od trmastega
optimizma in vztrajne delavnosti.
Sedanje stanje v svetu, kljub napredku na nekaterih pod-
ročjih, najbrže ne ustreza Condorcetovim predvidevanjem. Ce
pa bi bolj upoštevali razum, toleranco in humanizem, ima
človeštvo možnost za napredek, kot ga razume Condorcet.
OPOMBE
1.	Zelo verjetno sta k tej ideji prispevala Thomas Paine,
levi, r ameriške revolucije, takrat na obisku v Parizu in
Condorcetova inteligentna in izobražena žena Sophie
2.	Kot poslanec je glasoval proti smrtni kazni za Ludvika
XVI
dr. Andreja Kavar-Vidmar
dokumentacija
SEZNAM DIPLOMSKIH NALOG, KI JIH JE KNJIŽNICA VSSD PREJELA
V LETU 1988
ABRAM Jana: "Nastanek, namen in delovanje zapora", Ljubljana,
1988, 41 str., UDK 343.821/828. Mentor: FLAKER Vito. N 2100
BELSAK Milena: Medsebojna pomoč na vasi: Oblike medsebojne
pomoči v Gorišnici, Ljubljana, 1988, 56 str., UDK 361.2.
Mentor: STRITIH Bernard. N 2098
BIZJAK Maja: Socialno-zdravstvene razmere bolnikov z aktivno
TBC v obdobju 1980-1985. leta v občini Slovenska Bistrica,
Ljubljana, 1987, 38 str., UDK 361.1. Mentor: MESEC Blaž.
N 2148
BOBINA Mojca: Mladoletno prestopniStvo v občini Krško v letih
1983 do 1987 in primerjalna analiza Tovarne celuloze in
papirja "Djuro Salaj" Krško, Ljubljana, 1988, 70 str., UDK
343.915. Mentor: OVSENIK Mara. N 2123
BOSTJANCIC Barbara: Elizabetina družba I. 1920 - I. 1946,
Ljubljana, 1988, 66 str., UDK 304. Mentor: KIKELJ Anton.
N 2106
B02IC Nataša: Odnos med starši in otroci po razvezi, LJubljana,
1988, 61 str., UDK 347.627.2. Mentor: CACINOVIC-VOGRINCIC
Gabi. N 2102
CESTNIK Zdenka: Delovne in Življenjske razmere delavcev v DO
Teol, Ljubljana, 1988, 51 str., UDK 331.38. Mentor:
KAVAR-VIDMAR Andreja. N 2150
CEBULJ Danilo: Zaposlovanje invalidov v OZD, Ljubljana, 1988,
61 str., UDK 262.4:331.966. Mentor: MESEC Blaž. N 2105
COPI Zanin: Komunikacije v vzgojno varstveni skupini,
Ljubljana, 1988, 76 str,, UDK 362.7. Mentor:
CACINOVIC-VOGRINCIC Gabi. N 2134
CRNAC Sarita: Življenje in delo novinarjev na Radiu Koper -
Capodistria in Primorskih novicah, Ljubljana, 1988, 55 + 6
str., UDK 331.83. Mentor: KAVAR-VIDMAR Andreja. N 2127
DADIC Tomo: PoloZaj priseljencev iz drugih republik v Titovem
Velenju, LJubljana, 1988, 44 str., UDK 339.452. Mentor:
RAPOSA-TAJNSEK Pavla. N 2099
438	Dokumentacija Soc Delo, 28, 1989, 4
DURIC Nataša: Ta mračni predmet poželenja /Položaj in podoba
ženske v fašizmu in nacizmu/, Ljubljana, 1988, 34 str., UDK
396. Mentor: STOPAJNIK Franc. N 2145
ERZN02NIK Jana: Izobraževanje - razvoj kadrov v DO "Kladivar"
Ziri, Ljubljana, 1988, 84 str., UDK 331.86. Mentor: OVSENIK
Mara. N 2133
FLAJS Niko: Pobegi iz zapora, Ljubljana, 1988, 46 str., UDK
343.915. Mentor: STRITIH Bernard. N 2140
GABRSCEK Darja: Demografski vidiki popctresne sanacije v vjisi
Stanovišče po potresu leta 1976, Ljubljana, 1988, 44 str.,
UDK 314. Mentor: KIKELJ Anton. N 2103
GRADIŠNIK Zdenka: Možnosti za ustanovitev varstvenega oddelka
za odrasle duševno prizadete v občini Tržič, Ljubljana,
1988, 62 str., UDK 362.2. Mentor: KAVAR-VIDMAR Andreja.
N 2086
HOČEVAR Mirjam: Socialne razmere na slovenskem v letih 1910 in
1911 po časopisu "Slovenski narod", Ljubljana, 1988, 153
str., UDK 361.362. Mentor: KIKELJ Anton. N 2135
HOSTNIKAR Helena: Življenjske in delovne razmere pomorščakov
Splošne plovbe Piran, (ko so vkrcani na ladjo), Ljubljana,
1988, 73 str., UDK 331.83. Mentor: KAVAR-VIDMAR Andreja.
N 2143
IVANUSA Stanko: Upad učnega uspeha v osnovnih šolah občine
Ormož, Ljubljana, 1988, 55 str., UDK 37. Mentor:
CACINOVIC-VOGRINCIC Gabi, N 2151
JORDAN Alojzija: Izmensko in nočno delo v termoelektrarni
Trbovlje, Ljubljana, 1988, 39 + 4 str., UDK 331.812.
Mentor: KAVAR-VIDMAR Andreja. N 2149
JURKüóEK Milena: Življenjske razmere delavcev iz drugih
republik v DO RLV Titovo Velenje, Ljubljana, 1988, 49 + 7
str., UDK 331.83. Mentor: KAVAR-VIDMAR Andreja. N 2136
KAVCIC Mirjam: PomoC starejšim občanom v okviru RK, Ljubljana,
1988, 70 + 8 str., UDK 362.6. Mentor: MESEC Blaž. N 2121
KOGOJ Metka: Socialna dejavnost v letih 1908 in 1909 po
časopisu "Slovenski narod", Ljubljana, 1988, 258 str., UDK
361J362. Mentor: KIICEJ_J Anton. N 2115
KROPE Srečko: Posredovanje delavcev milice v dru-inskih krizah
(sporih in nasilju), Ljubljana, 1988, 55 str., UDK 347.61.
Mentor: CACINOVIC-VOGRINCIC Gabi. N 2094
Soc Delo, 28, 1989, 4 Dokumentacija	439
KROSELJ Mojca: Krajevna skupnost Kapela in njeno uresničevanje
socialno-varstvenih pravic, Ljubljana, 1988, 45 str., UDK
361.2. Mentor: RAPOSA TAJNSEK Pavla. N 2091
LA2AR-B020VIC Cilka: Alkoholična dru2lna in organizacija
njenega urejanja po HudolInovI alkoholoSki Soli, LJubljana,
1988, 42 str., UDK 178.1. Mentor: RAPOSA TAJNSEK Pavla in
RAMOVŠ Jo2e. N 2119
LESNIK Herbert: Tatvine mladoletnikov v samopostrežnih
prodajalnah, Ljubljana, 1988, 52 str., UDK 343.915. Mentor:
STRITIH Bernard. N 2113
LEVICNIK Mihaela: Sociodemografske karakteristike populaciJe,ki
si je pridobila status kmeta na območju občine Ljubljana
Moste-Polje v obdobju 1974 - 1983, Ljubljana, 1987, 88 str.,
UDK 314. Mentor: STOPAJNIK Franc. N 2090
LIČEN Ingrid: Razpad zakonske in družinske skupnosti in razmere
po njej, Ljubljana, 1988, 82 str., UDK 343.627.2. Mentor:
STRITIH Bernard. N 2097
LIKAR Barbara: Profil socialnega delavca v zdruZenem delu,
Ljubljana. 1987, 55 str., UDK 36.08. Mentor: OVSENIK Mara.
N 2120
LOPATEC Silva: Socialno-demografska sestava prebivalstva In
problematika za Stiri KS Suhe krajine v občini Trebnje,
Ljubljana, 1988, 60 str., UDK 304. Mentor: MESEC BlaZ.
N 2128
LAPOV Darja: Porazvezna problematika bivSih zakoncev, ki imajo
skupno bivališče, Ljubljana, 1988, 52 str., UDK 347.627.2.
Mentor: MESEC BlaZ. N 2109
M/GISTER-STEFANOVSKI NataSa: Splav kot metoda naCrtovanJa
druZine ali kot izhod v sili, Ljubljana, 1987, 67 str., UDK
361.178. Mentor: MESEC BlaZ. N 2085
MARINI Mojca: Socialno delo v 02D, Ljubljana, 1988, 81 st».,
UDK 361.334. Mentor: OVSENIK Mara. N 2125
MARKE LG Mateja, PEGAN SaSeu Socialne razmere na slovenskem
letih 1880 in 1882 po časopisu Skjvenski narod, Ljubljana,
1988, 196 str., UDK 361.362. Mentor: KIKELJ Anton. N 2114
MAZI Suzana: Socialna dejavnost po "Slovenskem narodu" v letu
1914, Ljubljana, 1988, 181 str., UDK 361/362. Mentor:
KIKELJ Anton. N 2137
O.AMADI Geoffrey: Community participation and self-help
policies as a method of advancing social integration in a
third world; a case of rural development programme in rivers
state - Nigeria, Ljubljana, 1988, 38 str., UDK 361.058.
Mentor: RAPOSA TAJNSEK Pavla. N 2122
440	Dokumentacija Soc Delo, 28, 1989, 4
OBREZA Marjeta: Predzakonsko svetovanje, Ljubljana, 1988, 75 +9
str., UDK 362.171. Mentor: CACINOVIC-VOGRINCIC Gabi. N 2132
PANGERC Barbara: Sodelovanje v igralni skupinski terapiji
otrok, Ljubljana, 1988, 153 str., UDK 159,9. Mentor:
STRITIH Bernard, N 2095
PAVKOVIC Rosanda: Vloga socialnega delavca v združenem delu (na
primeru Železarne Jesenice), Ljubljana, 1988, 56 str,, UDK
36,08, Mentor: OVSENIK Mara. N 2129
PETRIC Vlasta: Potrebe obCanov starih nad 65 let v KS Anton
Tomaž Linhart, Boris Kidrič in Boris ZiherI, Ljubljanii,
1988, 45 +3 str., UDK 362.6. Mentor: RAPOSA TAJNSEK Pavla.
N 2131
PIPAN Neva, SUMAK Nataša, UREK Mojca: Zavod za duševno in
živčno bolne Hrastovec - Trate, Ljubljana, 1988, 170 str.,
UDK 362.2. Mentor: FLAKER Vito. N 2116
PISOTEK Tanja: Društvo upokojencev Slovenska Bistrica,
Ljubljana, 1988, 59 str., UDK 362.6. Mentor: KAVAR-VIDMAR
Andreja, N 2107
PLAUSTAJNER Jožica: potrebe in organizacija pomoCi na domu
starih ljudi v Ks Dušan Kveder Ptuj, Ljubljana, 1988, 42
str., UDK 362.6. Mentor: STRITIH Bernard. N 2141
PLETERSNIK Tatjana: Dodeljevanje družbeno denarne pomoči v
občini Brežice, Ljubljana, 1988, 65 str., UDK 362.5.
Mentor: KAVAR-VIDMAR Andreja. N 2146
PRIMC Helena: Življenje in nekatere aktivnosti odraslih duševno
prizadetih oseb v občini Postojna, Ljubljana, 1988, 52 str.,
UDK 362. Mentor: BREJC Tone. N 2112
RADE ' Kristina: Analiza bolniških izostankov
delavcev,zaposlenih v obratu proizvodnje elektrotehničnih
izdelkov DO Elektroelement, Ljubljana, 1988, 68 str., UDK
331.S16./817. Mentor: STRITIH Bernard. N 2117
RIBARIC Maja: Krvodajalstvo v koprski in tržaški občini v letih
1980 do 1987, Ljubljana, 1988, 50 str., UDK 362.1. Mentor:
KIKELJ Anton. N 2108
SELSEK MarijïL- Uspešnost vključitve mladostnikov v neposredno
življenjsko okolje po odpustu iz vzgojnega zavoda Logatec in
stanovanjske skupine vzgojnega zavoda v Ljubljani,
Ljubljana. 1986, 65 + 6 str., UDK 343.915. Mentor: STRITIH
Bernard. N 2144
Soc Delo, 28, 1989, 4 Dokumentacija	441
SRHOJ Jure: Delovno pravni problemi delavcev alkoholikov,
Ljubljana (Pravna fakulteta), 1988, 33 str., UDK 178.1.
Mentor: KONCAR Polonca. N 2130
STRASEK Dragica: Potrebe pomoči in nege na domu starejših
občanov v KS Lava /občina Celje/, Ljubljana, 1988, 44 + 8
str,, UDK 362.6. Mentor: LAMUT Milena T.. N 2147
SPANBAUER Danilo: Samomori v KS Selnica ob Dravi v letih 1983
do 1987, Ljubljana, 1988, 58 str., UDK 314,424.2. Mentor:
STRITIH Bernard. H 2093
ST0LC-JE2 Alenka: Nasilje v družini - trpinčenje otrok,
Ljubljana, 1988, 53 + 6 str., UDK 361.17. Mentor:
CACINOVIC-VOGRINCIC Gabi. N 2142
TOMSIC Anka: Dejavnosti RK Slovenije v obdobju od leta 1950 do
1953, Ljubljana, 1988, 75 str., UDK 304. Mentor: KIKELJ
Anton. N 2087
TOPLAK Milena: Vpliv nočnega dela 2ensk na družinsko življenje
v Kliničnem centru v Ljubljani, TOZD Interne klinike I,
Ljubljana, 1981, 70 str., UDK 331.966-055.2. Mentor:
KAVAR VIDMAR Andreja. N 2089
VLASIC Mira: Nočno delo Žena v tovarni Novoteks - TOZD
Predilnica Metlika, Ljubljana, 1988, 47 str., UDK
331.966-055.2. Mentor: STOPAJNIK Franc. N 2092
VOVK Valentina: Socialne razmere na Slovenskem v letu 1915 po
časopisu "Slovenski narod", Ljubljana, 1988, 156 str., UDK
304, Mentor: KIKELJ Anton, N 2083
VRSNIK Marija: Mladoletniki in delovno razmerje, LJubljana,
1987,	63 str., UDK 331.836-053.7. Mentor: KIKELJ Anton.
N 2096
WEBER Anica: Vpliv druZIne na uCenčevo uspeSnost, Ljubljana,
1988,	36 str., UDK 37. Menton CACINOVIC-VOGRINCIC GabL
N 2118
ŽEMLJIC Irena: Življenje In počutje oskrbovancev doma
upokojencev ■'Danice Vogrinec" Marrbor, LJubljana, 1988, 70
str,, UDK 362.6. Mentor: RAPOSA TAJNSEK Pavla. N J2101
ZIDAR Katen-ina: Način prikaza socia^nih razmer delavcev "l^bod"
TOZD "Libina", Krško, LJubljana, 1988, 52 str., UDK
361.334. Mentor: OVSENIK Mara. N ¿126
442	Dokumentacija Soc Delo, 28, 1989, 4
2V0NC Zdenka: Analiza kadrovske dejavnosti v Integral IX) SAP
Ljubljana, Ljubljana, 1988, 71 str., UDK 331.5. Mentor:
OVSENIK Mara- N 2124
2IBERT-HUMAR Jelka: Potek življenja oskrbovancev v domu
dr.Janka Benedika v Radovljici, Ljubljana, 1988, 60 + 12
str., UDK 362.6. Mentor: RAPOSA TAJNSEK Pavla. N 2139
2IGANTE Neva, STEMBERGER Nataša: Od propada do ponovne rasti
alkoholika, Ljubljana, 1988, 67 str., UDK 178.1. Mentor:
MESEC Blaž. N 2138
social
work
Slovenian review for theory and practice of social work
Volume 28	Ljubljana 1989	No. 4
UDK 304 •»■ 36	UDC 304 + 36
CONTENTS
ARTICLES
-	Franc Brine
Theoretical and practical questions of after-release
help	365
-	Srečo DragoS
What kind of volunteering for what kind of
socialization	388
-	Ida Hojnik
Institutional fora of collective living as
dependency and unconnectedness of elderly	405
REPORTS
-	Report on the Conference of the International
Association for voluntary endeavors in Washington
(Anica Kos)	412
-	Report on group work with children and adolescents
with developmental difficulties in the Center for
social work Piran (Alenka Kobolt)	423
-	Information on CIP and CIF prograas (Zvonka Pretnar,
Leon Lojk)	428
NEW BOOKS
-	Condorcet, intellectual in politics
(E.Badinter, R.Badinter, Condorcet, Un intellectuel
en politique. Libraire Artheae Fayard, Paris 1988)
Andreja Kavar-Vidmar	432
DOCUMENTATION	437
NAVODILO SODELAVCEM
Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke poSiljajo v dveh
izvodih na naslov: Uredništvo Socialnega dela. Višja šola za
socialne delavce, SaranoviCeva 5, 61 000 Ljubljana.
Obseg člankov, teoretičnih razprav in poročil o raziskavah
naj ne presega 15 tipkanih strani. Obseg ostalih prispevkov,
to je poročil, vesti, ocen, prikazov idr. naj ne presega 5
tipkanih strani, če ni drugače dogovorjeno. Člankom prilo-
žite povzetek do 15 vrstic.
Vsako besedilo naj bo napisano z dvojnim razmakom, to je do
36 vrstic na stran, ker sicer ni mogoče besedila popravlja-
ti.
Opombe in navajanje virov: Člankom dodajte po potrebi
OPOMBE in seznam LITERATURE. (1) V opombah podrobneje poja-
snjujemo besedilo ter navajamo vire. Opombe potekajo po
zaporednih številkah, ki jih v besedilu pišemo za en razmik
nad besedo, na katero se nanašajo (npr. pomoč^ ). Vsebino
opomb navedemo na koncu besedila pred seznamom literature in
ne pod črto vsake strani. (2) Literaturo navajamo tako, da
že med besedilom navedemo v oklepajih ime avtorja, letnico
izida dela, iz katerega je vzeta navedba, in stran (npr.
Fromm, 1963, 21). Na koncu besedila dodamo seznam uporab-
ljene literature, urejen po abecedi priimkov in imen avtor-
jev. Primeri: Dragoš, S., Zakaj ni socialnih programov,
Socialno delo, 28, 1989, 2, 161. - Miloševič, V., Socialno
delo. Samozaložba, Ljubljana 1988.
Grafikone, sheme in druge slike priložite na posebnem listu,
v besedilu pa označite, kam sodijo.
Besedilu priložite na posebnem listu svoje osebne podatke:
ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov, ustanovo,
kjer ste zaposleni in funkcijo, natančen domači naslov z
navedbo občine in krajevne skupnosti, telefonsko številko in
številko žiro računa.
UDC 304+36
social
work
Vol. 28, 1989_No. 4
Slovenian review for theory and practice