ACTA IIJSTRIAE • II • 2003 • 2
prejelo: 2003-06-12	UDK 34!.234:81'242(450.36=863)(094.5.07)
STATUT DEV1NSK0 - NABREŽ1NSKE OBČINE IN 28. ČLEN ZAKONA 38/2001. JEZIKOVNA ENAKOPRAVNOST ZA SLOVENSKO MANJŠINO V ITALIJI
Jože ŠKERK IT-340 i 3 Devin - Nabrežina (Trst), Trnove a iS
IZVLEČEK
V prispevku je m kratko prikazano, kako statut občine Devin - Nabrežina iz leta 1991 zagotavlja visoko raven zaščite. To med drugim omogoča premagovati težave in omejitve, ki jih je uvedel nov državni zakon št. 38/200!, tako imenovani zaščitni zakon slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski Benečiji. Ko namreč na občinski ravni niso spoštovali statutarnih določil pri sestavljanju in objavljanju aktov, sklepov, odred ipd. tudi v slovenskem jeziku ir> rte samo v italijanščini, so bile na Deželno upravno sodišče (DUS), ki je julija 200J (sklep št. 63/2001 R. O.) odredilo sestavljanje aktov ipd. tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, vložene štiri tožbe. Pod velikim vprašajem vsekakor ostaja možnost ostalih občin, kjer prebivajo Slovenci, da bi dosegle isto raven zaščite in uvedbo popolne dvojezicnosti.
Ključne besede: Slovenci, [talija, jezikovna enakopravnost, zakonodaja, Devin - Nabrežina / Dnino - Aurisina, Zakon 38/0!
STATUTE OF THE DUINO - AURISINA / DEVIN - NABREZ1NA COUNCIL AND ARTICLE 28 OF TIIE LAW 38/2001. LINGUISTIC EQUALITY FOR THE SLOVENE MINORITY IN ITALY
ABSTRACT
The. article briefly presents how the Duino - Aurisina (Devin - Nabrezina) statute from 1991 provides for a high level of protection in this area. This enables, among other things, to surmount the difficulties and limitations brought by the new state law No. 38/2001, the so-called Law on the protection of the. Slovene minority in the Friuti Venezia - Giulia region. When statutory provisions were not respected during the preparation of various acts, conclusions, decrees, etc., that were to be published not only in Italian but also in the Slovene language, four actions were brought before the Regional Administrative Court, which in July. 200.1 (decree No. 63/2001 R.O.) decreed various acts to be prepared in the Italian as well as the Slovene language.
189
ACTA HIST KI AK - 11 • 2003 • 2
Joif SKER.K; STATU'1 Df:VtNSkO-NAORE?.lNSKf.OBCtNK IK 28 ¿TEN ZAKGNA JW2001, l*M«
The possibility that other councils populated by Slovenes mil succeed in achieving the same level of protection, along with the introduction of true bilingualism. still remains highly questionable.
Keywords: Slovenes, Italy, linguistic equality, legislation, Duino - Aurisina / Devin -Nabrezina, Law 38/01
Toplo se zahvaljujem organizatorjem za povabilo, s čimer so izkazali posebno občutljivost za problematiko občine Devin - Nabrežina, ki leži med Krasom in morjem in ločuje Trst od ostale Italije, zaradi cesarje, na žalost, že od daljnega leta 191S podvržena posebnim oblikam raznarodovanja avtohtonega in skoraj izključno slovenskega prebivalstva, ki je zato danes postalo manjšina.
Po zahtevnemu in napornemu političnemu in tehničnemu delu, pri katerem sem tudi osebno sodeloval, smo z našim občinskim statutom iz leta 1991 kljub vsemu dosegli visoko raven zaščite. Le-ta je nedvomno višja od tiste, ki sojo sprejele ostale občine, v katerih je v Italiji prisotna slovenska manjšina in kijih upravlja levica, saj so se te v glavnem omejile na deklaracijo principov, ne da bi v svojih statutih uveljavile in uzakonile točne predpise, s Čimer so prepustile zaščito dobri ali slabi politični volji italijanske večine in italijanskih oblasti.
Vsak zaščitni zakon mora zagotoviti enakopravnost življenjskih pravic manjšine in večine, tako da pripadnost manjšinski skupnosti ne povzroča nobene škode in zagotavlja polno uživanje osnovnih človekovih pravic, ki so potrebne za potrjevanje zgodovinske in življenjske prisotnosti, ter opaznost manjšine na ozemlju, kjer prebiva.
Identiteta skupnosti, ki jo je treba zaščititi, obstaja predvsem v jeziku, v katerem izraža njeno življenje, kultura in prisotnost. Zaščita manjšine ima dalje dva neločljiva pogoja: na eni strani zakonska določila, na drugi politično voljo, da se ta izvajajo. Uspešna zaščita je torej tista, ki omejuje politično samovoljo z jasnimi, popolnimi in obveznimi zakoni in predpisi.
Pot, ki smo jo ubrali v občini Devin - Nabrežina, nam sedaj dovoljuje, da premostimo težke ovire in omejitve, kijih postavlja tudi nov italijanski zakon št. 38 z dne 23. februarja 2001, t. i. "Zakon o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-JuUjski Krajini".
Poleg tega, da zakon priznava slovenski manjšini izredno nizko raven zaščite in jo izrecno pogojuje politični volji italijanske večine (v tem smislu se ga ne da primerjati z nobenim podobnim zakonom v Evropi!), v členu 28, št. 2 tudi zagotavlja, da "nobenega določila tega zakona ni možno tolmačiti na način, ki bi slovenski manjšini zagotavljal nižjo raven zaščite od tiste, ki jo že uživa na podlagi prejšnjih
190
ACTA HI STRIAE • 11 • 2003 » 2
lefc ŠKERIC STATUT DEViNSKO-MABRrŽINSKF. OBČINE IN 29. ČLEN ZAKONA 38/2001, 189-193
določil", v katere spadala tudi statut in pravilnik občine Devin - Nabrežina, ki zagotavljata popolno enakopravnost italijanskega in slovenskega jezika.
Toda tudi ob tako ugodnem stanju smo bili prisiljeni braniti svoje pravice pred restriktivno in včasih celo nasprotno politično voljo ne samo desnice, temveč tudi levičarskih ali levosredinskih sil, ki so vodile občino v zadnjih desetih letih na čelu z županoma Depangherjem in Voccijem. Ti namreč pri sestavljanju in objavljanju aktov, sklepov, odredb, itd, tudi v slovenskem jeziku in ne samo v italijanščini niso spoštovali statutarnih določil, kar je imelo za posledico, da so bile na Deželno upravno sodišče (DUS) vložene štiri tožbe.
Občinski statut in pravilnik o poslovanju občinskega sveta občine Devin - Nabrežina predvidevata dve različni osnovni ravni jezikovne zaščite in upravnih odnosov.
Najprej so pravice in dolžnosti, ki se izrecno nanašajo na manjšino kot socialno kolektivno teto, kar obvezuje upravo, da po uradni dolžnosti izdaja predpise, sklepe itd., ki so namenjeni erga omnes, to se pravi na splošno prebivalcem, ne glede na njihovo narodnost, tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku.
V tem smislu člen 4, št. 2 občinskega statuta izrecno predpisuje, da so "vse odredbe, določila, javna obvestila in drugi akti javnega interesa, ki so izpostendjeni javnosti, kot tudi cestni znaki v staronaseljenih vaseh, {...] sestavljeni tudi i' slovenske/v jeziku." Predpis je zelo jasen in se nanaša na kakršnokoli delovanje občinske uprave, ki ima splošen značaj.
Sledijo odnosi posameznih članov manjšine, ki se nanašajo na dolžnosti in pravice zasebnega značaja, zaradi česar je dvojezičnost prvi pogoj "na zahtevo posameznika", ki jo vsak po svoji volji uveljavlja ali pa ne.
Člen 4, št. 3, odreja: "Občina zagotavlja vsem občanom v stiku z občinskimi institucijami in uradi pravico do proste rabe slovenskega jezika, v pisni ali. ustni obliki ter do odgovora v istem jeziku, v neposredni obliki ali s pomočjo tolmača."
Člen 15 odreja: "L V občinskem svetu je priznana pravica do rabe slovenskega jezika. 2. Sklicanje, dnevni redi, zapisniki in drugi dokumenti, ki so razdeljeni občinskim svetovalcem, morajo biti napisani tudi v slovenskem jeziku. 3. Občinski odbor poskrbi za prevajalsko službo v skladu z določili, ki vsebuje pravilnik."
Pravilnik o delovanju občinskega sveta iz leta 1995 določa v raznih členih strogo spoštovanje navedenih pravic, da se izogne ničnosti aktov.
Ker je občinska uprava vztrajala, tudi potem ko je vstopil v veljavo zakon 38/2001, ki priznava dvojezičnost le na zahtevo posameznikov, in ni želela spoštovati splošnih predpisov iz člena 4, št. 2, tako da je uporabljala le italijanski jezik, in ker organizacije in politični predstavniki nase manjšine niso izkazovali interesa, da se to negativno stanje odpravi, sem bil prisiljen osebno vložili omenjene štiri tožbe na DUS z zahtevo, da se občini ukaže spoštovanje njenega statuta in pravilnika o delovanju občinskega sveta in uresničitev dosledne dvojezičnost i.
191
ACTA IIJSTRIAE • II • 2003 • 2
JofcŠKPRK: STAR-1!' DEVI^SKO-NABREŽINSKli OtiČfNE IN 28. ČLEN ZAKONA 38/2001, 180-103
Levičarska občinska uprava župana Voccija - s sklepoma št. 132 z dne 7. 6. 2001 in št. 158 z dne 5. 7. 2001 ob začetnem strošku 12.640.000 lir - je imenovala odvetnika z. nalogo, da se upre rekurzu z zahtevo po njegovi zavrnitvi, češ daje uradni jezik le italijanščina in da je slovensko besedilo le privesek, nekakšen "optioual", ki je lahko prisoten ali ne, vsekakor brez vpliva in povsem nepotreben za pravno veljavnost sklepov in ukrepov.
S sklepom št. 63/2001 R. O. z dne 20. julija 2001 je DUS priznal upravičenost rekurza in odredil sestavljanje aktov itd., ki jih navaja čl. 4, št. 2, tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, z utemeljitvijo, da bi uporaba le italijanščine pripadnikom manjšine povzročila "težko in nepopravljivo škodo".
Ob izidu omenjenega zgodovinskega sklepa so občinska uprava in stranke, ki so jo podpirale, demagoško zagnale vik in krik, češ da ni denarja za prevajalce in da bodo morali črpati iz sredstev, namenjenih za kulturne in socialne dejavnosti. Kar je najhujše pa, da Slovenci ne izkazujejo nikakršnega interesa za rabo slovenskega jezika in dvojezičnih aktov.
Po ostri medijski polemiki pa se je morala občinska uprava prilagoditi spoštovanju svojega statuta in pravilnika ter je začela sestavljati vse akte, namenjene za javnost, v celoti in istočasno v italijanskem in slovenskem jeziku.
Izredno visok in ugoden dosežek na sodišču, ki je imel velik in dolgotrajen odmev tako v zamejstvu kot v Rimu in Ljubl jani, je dokazal Slovencem v Italiji, da se morajo za svoje najbolj osnovne človekove pravice pogumno boriti, če hočejo doseči pomembne uspehe.
Pod velikem vprašajem vsekakor ostaja možnost ostalih občin, kjer prebivajo Slovenci, da bi uspele doseči isto raven zaščite in uvedbo popolne dvojezičnosti, kot smo uspeli v občini Devin - Nabrežina, kajti čl. 28, Št. 3 zakona 38/2001 postavlja težke ovire in pogoje, bodisi vsebinske kot proceduralne.
Za zaključek bi želel opozoriti še na dejstvo, da bosta o tolmačenju in izvajanju zakona št. 38/2001 pravzaprav dokončno odločali upravni sodišči v Trstu in Rimu, bodisi na osnovi pritožb Slovencev kot tudi Italijanov, kar je in bo povezano z izredno visokimi izdatki, večletnimi zapletenimi postopki v raznih instancah in vsekakor v rokah izključno italijanskih sodnikov.
192
ACTA HISTKÍAE• ¡I • 2(103• 2
Jcot SKÍ.RK ST-STUT DEVINSKO-NA8REá:i¡>!SKE OflClNE IN 28, fl.-FN: ZAKONA 5»a001. 189-1»
LO STATUTO DEL COMUNE DI DUINO - AURISINA / DEVIN - MABREZiNA E L'ART. 28 DELLA LEGGE N. 38/2001. PARITÁ LINGÜISTICA PER LA MINORANZA SLOVENA IN ITALIA
Joie SKERK
ÍT-34013 Duino - Aurisina/ Devia - Nabruiina (Trieste / Trst), Ternova Piccoía i Trnovca 15
RIASSUNTO
Con ¡o Statuto comunale di Duino - Aurisina / Devin - Nabrezina del 1991 é stato raggiunto un alto livelto di tutela dclla minorativa sloveno in Italia, di maggiore qucllo adottato dagli aliri común i nei quali essa é presente. Cid permette, tra l'altro, di superare le dijftcoltá e le restrizioni poste dalla nuove legge nazionale n. 38/2001, la cosiddetta legge di tutela delta minora/iza lingüistica slovena /relia Regione Friidi - Venezia Giulia. Non essendo state rispettate nel Comune predetto le disposizioni Statutarie n guardan! i la stesura e la pubblicazione di atti, delibere, ordatante e simili anche in lingua slovena, sano stati conseguen temen te presentad (¡ualtro ri-corsi al Tribuna te Amininisirativo Regioitale (TAR) di Trieste. Con 1'ordinanza de! 20 Itiglio 2001, ti 63/2001 il TAR ha disposto la s tesura degli atti contestualmente in ambedue le lingua, italiano e sloveno. Rimane tuttavia irrisolto i.1 problema dei rimunenti conuoú nei cjitali vivono gli Sloveni, cioe se riuscirantw ad ottenere lo S tes so livello di tutela e Tintroduzione di un bilingüismo completo.
Parole chiave: sloveni, Italia, uguaglianza lingüistica, legislazione, Duino - Aurisina / Devin - Nabreiina, legge 38/01
193