(j)J££om v7/and f-yu6uce..* NO. 92 I Ameriška Domovina 'mmmmmmmmmmmmJm wk L^RLji_li—l ■ I PJk A AMERICAN IN SPIRIT . .. . ... SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, MAY 9, 1962 ŠTEV. LX — VOL. LX AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, MAY 9, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Kdo je odgovoren za poraz vladnih čel v severnem delu Laosa! Komunisti jih po zavzetju Nam Tha potiskajo proti tajski meji in proti prestolnici Luang Prabang. VENTIANE, Laos. — Čete kraljevske vlade so bile poražene v severnem Laosu, izgubile so važno postojanko Nam Tha »n vsak stik z mejo ob rdeči Kitajski. Ameriški strokovnjaki, ki. jih je bilo 12 in ki so ušli iz mesta s helikopterjem, trdijo, da so se kraljevske čete “dosti odločno” borile. Takega pričanja o kraljevskih četah nismo navajeni. V Ameriki so seveda takoj napadli administracijo, da je one kriva poraza, ker je u-sdavila podpiranje laoske vlade. Laoška vlada se namreč noče fia milost in nemilost predati “nevtralni vladi,” ki bi v njej 'meli komunisti ali njihovi prijatelj ministrstva vojne in policije. Washington si pere roke Naša administracija si hoče hitro oprati roke in zvaliti odgovornost na laoško vlado. V ta namen trdi dve stvari: Laoška kraljevska vlada je sama sprožila komunistično ofenzivo. Že cele mesece je namreč pošiljala &voji posadki novo orožje in no-ve čete, kar naj bi po mnenju administracije v Washingtonu pomenilo ' kršitev premirja. Na drugi strani so laoški komunisti že davno opozorili kraljevsko tdado preko nevtralca Suvane k’ume, da ne bodo dolgo trpeli, kako kraljevska posadka v Nam Tha pridobiva na moči in da jo hodo zdrobili. Preiskava naj dcžene resnico Podobna svarila je kraljevska vlada dobila tudi iz Washingto-ila, ki je povrhu še ustavil podpiranje kraljevske vlade. S tem Pa Washington ne trdi, da je bilo postopanje laoških komunistov pravilno. Spor bi morali Prepustili v reševanje mednarodnemu odboru za Laos, ne pa ga likvidirati kar na svojo roko. Preiskava bo dognala, kdo tiria prav, ali naša administra-clJa ali kraljevska vlada, ki trdi, je poraz v Nam Tha zakrivi-d Amerika, ker ni hotela dajali kraljevski vladi vsaj vojaške Podpore. 1 Sicer pa zadeva ni važna: Predsednik in vojni minister raljeviske vlade se sprehajata Pek j e v jug(>v>zhodni Aziji in ^oeta pomoč, ki jo Amerika ne aje. Nevtralec Suvana Fuma pa sprehaja po Parizu, je aTtl na oddihu ... Le kdaj bo 2r>ana trojka kraljevskih prin-Cev začela presojati položaj? Kar 22 letal sestreljenih v J. Vietnamu? , PARIZ, Fr. — Poročevalska j U^a rdeče Kitajske je objavi-’ da so komunistične čete se-, relile od začetka letošnjega le-a skupno že 22 letal, ki so jih 1 užene države dale Južnemu Vletnaimu. Novi grobovi Albert J. Vovk Včeraj zjutraj je nenadoma umrl v Parma Community General bolnici Albert J. Vovk, 4815 Tuxedo Ave., Parma, Ohio, v starosti 45 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo Gertrude, roj. Jernejčič, hčerki Judith in Jane, sina Allena, mater Roso Vovk, sestro Josephino Žnidaršič, brate Raymonda, Roberta in Hermana Vovk. Pogreb bo v petek ob pol desetih iz Schuster pogrebnega zavoda na Ridge Rd. v Parmi, Ohio, v cerkev sv. Frančiška Šaleškega na State Rd. in nato na pokopališče Holy Cross. Viktor Grahek Po kratki bolezni je umrl v Southwest Community bolnišnici v Berea 52 let stari Viktor Grahek z 9222 Miles Ave., rojen v Aurori v Minnesoti. V Cleveland je prišel pred 16 leti in je bil zaposlen pri Hatten-dorf Bliss Construction Co. Bil je član KSKJ št. 131. Zapustil je brata Johna, sestri Julijo in Ano Kanninen (v Newark, Calif.) ter druge sorodnike. Pogreb bo v petek ob 8:30 zjutraj iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Volilve predsednika vzrok za krizo vlade! Tudi rdeča Kitajska prodaja ljudi za denar HONG KONG, — Castrovo prodajanje ujetnikov lanskega ponesrečenega poskusa vdora na Kuibo je splošno znana stvarj ki postavlja vodnika komunističnega režima na Kubi v svojevrstno luč. Castrovo kupčevanje z lastnimi rojaki ni edinstveno v komunističnem svetu. Nekaj podobnega počenja tudi rdeča Kitajska. Ta izdaja sorodnikom Kitajcev, ki žive v tujini, dovoljenja za izselitev njihovih dragih za odkupnino od 700 do 800 angleških funtov. V Peipingu ve-doj da je na Kitajskem ljudi dosti, celo preveč, saj v nekaterih predelih vlada občutna lakota, deviz pa manjka. Za materialista, ki mu je človek najbolj razvita žival, skupek mišic in kosti, je torej človeška trgovina popolnoma — naravna, kot je bila nekdanjim trgovcem s sužnji. Volitve za predsednika republike Italije so bile izredno ostre. Povzročile so napetosti v vladi in parlamentu, ki utegnejo povzročiti padec same vlade. RIM, It. — Predsednika republike volijo člani obeh domov parlamenta in delegati pokrajinskih zbornic. Volitve so običajno potekale dosti mirno. Zadnje pa so povzročile pravo bm-jc in pretepe v zbornici. Zunanji minister Antoni Segni> ma-:o na desno usmerjeni krščanski demokrat, je bil izvoljen šele pri devetem glasovanju, ko so ga končno podprli složno vsi člani stranke. Glavni tekmec za predsednika republike je bil socialni demokrat Giuseppe Saragat) ki so ga podpirali vsi levičarji. Seg-ri je dobil komaj 15 glasov več. kot je bilo potrebnih za zmago. Fanfanijeva vlada v nevarnosti? Sedanja vlada A. Fanfanija. v kateri je Segni zunanji minister, je možna največ zaradi tihe podpore socialistov, ki sicer niso zastopani v vladi. Ko bo sedaj Segni odstopil, utegnejo nasprotniki levo usmerjene vlade priliko izrabiti, da vržejo celo vlado. V tem slučaju je zelo verjetno, da bo nastalo vladno krizo mogoče rešiti le z razpustom parlaipenta in z novimi valitvami. Krščanski demokrati so v se- Ameriska pomoč Egiptu ni čisto brez pogojev! ZDRUŽENI NARODI, N.| Y. — Združene države niso uradno stavile nobenih pogojev za 200 milijonov goispodarske pomoči, ki bi jo rad dobil Naser, vendar s tem ni rečeno, da bo to širokogrudno darilo brez vsakih obvez od strani Združene arabske republike, kot se Egipt uradno imenuje. Združene države izražajo upanje, da bo Naser ustavil propagando proti kralju Saudu v Saudski Arabiji in proti jordamj-skemu kralju Huseinu, dalje pričakujejo od njega, da bo zavrl pot v socializem in se izogibal tudi spopadom na meji z Izraelom. želje in pričakovanja so torej kar precejšnja in Naserju he posebno všeč. -----o------ Pojdite pred Kremelj! LONDON, Vel. Brit. — Ko je vodja delavske sHranke Hugh Gaitskell začel govoriti na zborovanju pristašev svoje stranke, je skupina nasprotnikov atomskega orožja skušala zborovanje motiti s klici “Prepovejte bombo!” Gaitskell je demonstrante pozval, naj gredo v Moskvo in pred Kremljem pozivajo Hru-ščeva, naj prepove svojo bombo. “Naj gredo in če ostanejo tam, nam ne bo nič žal. Vemo, da je vseh skupaj samo peščica, ki pri volitvah ne pomem nič!’’ DISALLE PROTI RH0DESU Pri včerajšnjih primarnih volitvah je zmagal Di-Salle nad avojima tekmecema McElroyem in Metrakosom na demokratski volivnici, Rhodes pa nad Whitom na republikanski. Demokrati so izbrali za kongresniškega kandidata “na splošno,, Kennedya, republikanci pa R. Tafta. Sen. Lausche je brez težave zmagal nad svojima tekmecema. CLEVELAND, O. — Guv. Michael DiSalle je kot je bilo pričakovati odnesel zmago nad svojim tekmecem glav. drž. nravdnikom McElroyem in bo jeseni demokratski kandidat proti republikancu Jamesu Rhodesu za guvernerja države Ohio. Sen. Frank J. Lausche je z lahkoto zmagal nad svojimi tekmeci za demokratsko nominacijo za zveznega senatorja. Jeseni se bo pomeril z republikancem J. VI. Brileyem. Z lahkoto sta dosegla nominacijo tudi demo-cratska kongresnika Feighan in Vanik. Republikanska sorodnikom pa iskreno kojenim starčkom in starkam. Preje tega ni bilo. Brezposelni in starčki so bili brez vsake podpore. Po parkih in allejih so revščino prodajali milijoni brez Prescott St., v Waukeganu. V letih preselil v Waukegan. Pokojnik je vodil kakih dvajset let gostilno v Slovenskem narodnem domu na deseti cesti. Leta 1946 se je podal v pokoj. Zadnja leta je bil bolj rahlega zdravja. Bil je član- večih društev in zelo popularen rojak v naselbini. Bil je priljubljen radi njegove vedno vesele' družabne lastnosti. Zapušča žalujočo vdovo in dva sina) dva brata in dve sestri. Pokopan je bil na Northshore Garden Memories pokopališču. Naj počiva v sožalje! — Predkratkem je umrla 79 let stara rojakinja Mrs. Gertrude Mali, ki je bivala na 837 dela in jela in mnogi brez strehe. Socialno starostno zavarovanj e; ki ga je zamislil in uveljavil pokojni predsednik Roosevelt je prineslo narodu v tem oziru rešitev. Pod njim Ameriko je prišla leta 1906. Zapušča žalujočega moža, enega sina in eno hčer in sestri Mrs. M. Stupar tu v Waukeganu. Pokopali so jo na Northshore Gar- oziru rešitev, pod njim se je i^611 Memories pokopališču. So-odpravilo tudi otroško delo inlrodnikom sožal)e’ Pokojnica pa uvedlo marsikaj kar je v korist vsem. Ljudje imajo zdaj vsaj nekaj neke zaščite, katere preje ni bilo. Zdaj imajo ljudje zaščitene vloge na bankah, preje tega ni bilo. V gospodarskih krizah so ljudje gulbili svoje prihranke in nihče se ni menil za nje. In še marsikaj drugega. Prav pod Rooseveltom je prišel mali človek, delavec do nekega priznanja, preje ga ni nihče pfi- naj počiva v miru! — Vse čitatelje in naročnike A. D. lepo pozdravlja, Vrhenšk Tine. Rajnki škof dr. Rožman k prazniku naših mater Cleveland O. — Zelo rad be-rem premišljevanjaj ki jih vse-znaval, pač pa bil povsod izkori- jbujejo govori rajnkega našega ščan pri delu in povsod. Če škofa dr. Gregorija Rožmana, kdo, se moramo ameriški delavci iVsebujo polno globokih misli za hvaležno spominjati predsedni-[vsakdanje življenje. Kakor da ka Roosevelta. Slava mu! se- pogovarjam z njim, tako mi * NOVI GROBOVI PRI NAS. je pri srcu. — Tekom te zadnje zime je smrt • Tudi za nedeljski praznik na-hud0 zredčila vrste naših pijo- ših mater, ki jim ga pripravlja-nirjev. Pobrala je par zelo agil- ta obe naši Slovenski šoli, sem nih slovenskih mož, ki so se stoP11 v vas k gospodu škofu, vsestransko udejstvovali v živ-' D'vakrat in še večkrat sem pre-Ijenju naše naselbine. Pogre-lbral govor, ki so ga imeli še kot šali jih bomo. pomožni škof 25. marca 1930 na Ti pijonlrji so: |proslavi mater v Ljubljani. O- — Predkritkem je preminuTse/bno zame je to naj lepše, to se 65 let stari '.ugledni rojak Mr. pravi najgloblje, kar sem bral Louis župecjki je bival na 1138 v našem jezikovo materi. V AD Victoria St. jv North Chicago. ,ni prostora, da bi bilo mogoče Umrl je v bolnišnici sv. Terezi- ponatisniti ves ta govor. Pona-je. Bil je dolgo let zaposlen tisnjen pa naj bo vsaj zaključek pri American Steel Co., zadnje'tega govora, da bi se ob njem čase v pokoju. Tekom zadnje večkrat ustavili vsi, ki čutimo, zime je bil slabega zdravja. Bil d? )e krščanska mati med vse-je rodom z Iga pri Ljubljani. V mi božjimi darovi največji. Ta-Ameriko je prišel leta 1914 in kcde 86 glasi; leta 1920 se je poročil tu v Wau-j “Kakšna velika in sveta na-keganu z Mpry Cat (p. d. Kve- loga! O matere, čuvajte božje drova Micka) rodom iz Kamni-'lučke, otroške dušice, ki so Va-ka pri Preserju. Tu zapušča Šim ljubečm in varnim rokam imenovano žalujočo vdovo, ene- izročene! Oj, kako vas občudu-ga sina in eno hčer, ter brata in jej° angelci božji, ko nosite ču-tri sestre. Pokojnik se je prej- do neumrljive duše v svojem °_bencm Pai bo nova okrajna £nja jeta zei0 navdušeno udej- naročju; kako bi Vam zavidali, stvoval na polju dramatike. Na- če bi bili zavisti zmožni; sveti stopal je v premnogih vlogah, posel, ki je sicer le angelom va-Udejstvoval se je tudi na polju ruhom dodeljen. In pa, kako podpornih društev. Pokopan je mogočne, skrbne) ljubeznive zabil iz cerkve Matere Božje na veznike imate vprav v angelih deseti cesti na Ascension poko- božjih. Dajte se jih posluže-pališče v LibertyvilJe, kjer je vati!” že cela vrsta naših pokojnih lju- j “Otroške dušej ki jih je mati d: pokopanih. Naj mu bo lah- rada prejela iz božjih rok, kaka ameriška zemlja! žalujočim kor in kolikor jih ji je Stvarnik sorodnikom pa iskreno sožalje! [določil, ki se jih ni branila, ker — Pred nedolgim je premi- ni zrla v njih v prvi vrsti neza-nul tudi v išti bolnišnici sv. Te- želenih bremen ampak dragoce-režije znani rojak 69 let stari ne darove, od Vsesvetega ji izrc-Mr. Ignacij Grom, ki je bival na čene te otroške duše so zvezde 834 Wadsworth Ave., v Wauke- na materinem nobesu, ki ji Ijub-ganu. Bil je dolgo let zapo- ko migljajo in prijazno svetijo v slen pri Vascoloy-Ramet C or- nočeh, ki legajo na njeno dušo; poration. Zadnja leta je živel so biser in demanti v njeni kro-v pokoju. V Ameriko je prišel ni, katero ji bo poklonil Gospod, leta 1905. Bil je vdovec. Žena kateremu nihče zastonj ne slu-Margaret mu je umrla leta 1953. j žh najmanj pa mati, ki neguje Zapušča dve hčeri in tri sino-'najdražje, kar je Bog v vsemo-ve. Tudi ta se je navdušeno gočni ljubezni ustvaril, v najpo-udejstvoval pri večih društvih, I žrtvovalnejiši ljubezni odkupil katerih član je bil, tako je na- in odrešil — duše človeške.” stopal tudi pri dramatičnih igrali | “Koliko je vsakdo izmed nas in bil je izvrsten več letni pevec torej svoji materi dolžan? V cerkvenega pevskega društva «to letih ji ljubezni v polni meri cerkve Matere Božje, odkjer je ne vrneš! Vračajmo ji po Njej, bil pokopan na Ascension poko- k; je najvišji vzor mater in de-pališče v Libertyville. Naj mu 'vic- Vsakokrat, ko se nam iz bo ohranjen časten spomin in srca dvigne pozdrav: Zdrava naj počiva v miru! Sorodnikom, Marija, naj ena misel odleti k pa globoko sožalje! ^materam našim, k vsem, seda- — Preminul je predkratkem njhn in bodočim, da vzorna sli-tudi 73 let stari rojak Mr. Igna- ka krščanske matere med našim cij Jereb, ki je bival na 932 Mc- narodom ne obledi, da svojega Alister Avenue, Waukegan. U- oajdražjega zaklada ne zgubi, mrl je v Victory Memorial bol- temveč da bo vreden največje-nišnici. V Ameriko je prišel le- ga božjega daru — krščanskih ta 1904 in sicer najprvo v Mis- niater!” sodna hiša dalo novo lice našemu mestu. Zraven nove potrebne prostore za razne urade, katerih zdaj manjka. Novi časi zahtevajo vedno kaj novega. Čas in življenje tečeta naprej in tako moramo mi z njima, drugače bi ostali zadaj, za drugimi, kar pa ne želimo. * NA ENI STRANI VESELJE, na drugi pomišljevanje. Kaj je to in radi česa to? V okrožju Velike Chicage so poklicni električarji izvojevali pri poganjanjih za novo mezdno lestvico zmago. S 1. novembrom letos pride nova pogodba v veljavo, po kateri bodo poklicni električarji delali 35 ur na teden in za 35 urno tedensko delo jt določena plača $175.00, to je $5.00 na uro. Električarji so zmage veseli. Tisti, ki jim bodo morali za razne posluge in postrežbo plačevati, se pa praskajo po glavah in pravijo, ta postrežba bo slana in draga. Ta. ko je vedno, enim je prav, drugim ne. * OBLETNICA SMRTI VELIKEGA PREDSEDNIKA. -Ko ta le dopis pišem je ravno 18 let, ko je 17. aprila 1944 za-t snil oči socialno čuteči predsednik Franklin D. Roosevelt. Nastopil je kot predsednik leta 1933 v najbolj kritičnih gospodarskih časih Amerike. Tisto-casni rod, kolikor je istega še živega se spominja, kako je bilo tedaj. Za stare ljudi, za revne, pohabljene se ni do tedaj menit nihče. Prepuščeni so bili sa- sissippi, od tam pa se je po dve]; Janez Sever. Farni dan pri Mariji Vne-bovzeti Cleveland, O. — V nedeljo, 20. maja, poteče deset let, odkar je prišel č. g. Matija Jager za župnika k Mariji Vnebovzeti. Na željo cele fare se bodo tega dne vršile razne pomembne slovesnosti, dasi jih velezasluženi jubilant hvaležno odklanja. Hvaležni farani želijo, da se poleg cerkvenih svečanosti priredi tudi farni banket v šolskem avditoriju v počastitev ter v priznanje velikanskega dela, ki ga je za lepoto hiše božje vneti župnik tako temeljito dovršil; na banketu bosta poleg drugih nastopila tudi cerkveni pevski zbor “Ilirija” in Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti. Ker je desetletnica župnikovanja Father Jagra zadeva cele župnije, je vseobča želja, da se nedelja, 20. maja, praznuje kot Farni dan. Ko je prišel Father Jager za župnika v Collinwood, je takoj videl težko nalogo, ki ga čaka; predvsem je videl potrebo povečati šolsko poslopje, ker je bilo dokaj premajhno za tako obsežno župnijo; nato je sezidal udobni Šolski avditorij, kjer se lahko vrše razne farne prireditve in kjer se šolska mladina lahko varno zbira ob času odmora; sprevidel je končno, da je stara cerkev veliko pretesna, kar je že davno odslužila njenemu namenu in jo je treba ah razširiti, ali sezidati novo; razširiti staro cerkveno obzidje pomeni, zabiti ogromno vsoto denarja v stare obrabljene zidove, medtem ko bi se s približno istimi stroški dalo graditi novo cerkev. Tako se je Father Jager v sporazumu s farani odločil zidati novo cerkev. Ni bilo lahko delo za novodc-šlega župnika, da je vse to preobrazil; križi in težave so ga spremljale povsod, kamorkoli se je obrnil, ampak njegova gorečnost za čast in slavo božjo, njegova neumorna delavnost ter marljivost in njegova iskrena ljubezen do faranov, ga je vzpodbujala, da je premostil vse zapreke ter s pomočjo svojih dobrih faranov dozidal krasno cerkev, ki je ena izmed naj lepših cerkva clevelandske škofije. Malokateri duhovnik bi si naprtil tako težko breme ter tvegal tako velikopotezno zamisel, kot jo je uresničil ter dovršil vele-častiti župnik Jager v tem kratkem razdobju desetih let pri Mariji Vnebovzeti. Bog ga živi! Ernest Terpin. -----o------ V nedeljo na koncert “Planine” Cleveland, O. — Za prihodnjo nedeljo nas vabi pevski zbor Planina na svoj spomladanski koncert, v Slovenski narodni dom na Maple Heights. Ljubitelji lepe slovenske pesmi se bodo temu vabilu navdušenih pevcev in pevk gotovo odzvali in jih šli poslušat. Koliko pravega življenja in delovanja je pri naših pevskih društvih. Pesem je tista, ki druži, ki vžiga naša čustva, pesem nas napravlja ljubeče brate in sestre. “Sem pevec in peti vse mi je na sveti . . .” je dejal naš pesnik in tako čutijo tudi naši navdušeni pevci in pevke, tu rojeni potomci slovenskega naroda, ki ljubijo svojo slovensko pesem nad vse. Ob obilici raznovrstne zabave, ki jo jim nudi današnji moderni svet, je slovenska pesem tista, kateri posvečajo prvo mesto. Mar ni to hvale vredno? Spored nedeljskega koncerta je zelo lep, sestavljen iz prisrčnih znanih pesmi, nežnih in milodonečih, primernih za čas cvetoče pomladi. Na, koncertu bo nastopil mešani zbor, moški in ženski zbor, slišali boste nekaj samospevov in par znanih in priljubljenih ameriških pesmi. Zbor Planina vodi znani pevovodja g. Frank Vauter, na klavirju pa ga bo tudi tokrat spremljala znana in odlična pianistka gospa Vera Slejko. Da se vam ne bo treba prehitro posloviti od Planine, bo po koncertu prijetna zabava i*1 ples. Saj tako dobro de, malo posedeti v veseli, domači družbi. Če le morete, pojdite prihodnjo nedelj o na Maple Heigh te v Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Avenue na koncert pevskega društva Planine. M. V. ------o------ Za senzorja prosijo Cleveland, O. — Torkar Franc Filip, rojen 7. februarja 1930 v Kalu pri Novi Gorici, žena Antonija Pavla, rojena 21. oktobra 1933 v Knetzah ipri Kopru in hčerka Nadja, rojena 28. julija 1958 prosijo za sponzorja, da bi mogli priti v Ameriko. Oče je mehanik in varilec, delal je v jeseniški tovarni in ima strokovne skušnje v vseh delih kovinske stroke. * Kavčič Marjan, rojen 20. marca 1943 v Ljubljani, samski, natakar, sedaj v taborišču Latina pri Rimu bi tudi rad v ZDA-Vsled preganjanja je dvakrat bežal. Prvič je bil ujet in zaipi't> drugič se mu je posrečilo. Pripravljen je sprejeti vsako delo. Prevoz ima zasiguran. Kdor bi mogel dati sponzorstvo omenjenim, ga lepo prosimo naj javi na naslov Lige: 1156 Washington Blvd. Mayfield Heights 24, Ohio. Liga- -------O------- V spomin matere Cleveland, O. — Halo, ljube mamice! Kjerkoli ste po širnem svetu, ker bo v nedeljo “vaš dan,” želim napisati nekaj vrstic, ki mi jih zalivajo solze. Da, tudi jaz sem imel mater, prihaja mi v spomin tako živo, da bi jo skoro lahko objel. Vidim jo, ko sem se od nje poslavljal in se odpravljal v tujino-Capljala je za menoj daleč iz vasi in ponavljala: “Tonček, pojdi nazaj, ostani doma!” Končno sem se ustavil in se postavil pred njo, ki je imela od solz ves zalit obraz. Mrzlo sem j1 rekel: “Mati, jaz grem proč!” Srce mi je krvavelo. Na ovinku sem še enkrat pogledal na' zaj na rodno vas in na mater na prašni cesti . . . Vprašal sem se: O usoda, zakaj moramo zapuščati matere ter hoditi v daljni svet? Pomiril sem se šele na vlakU> ko sem se domislil: “Glej Tono, saj nisi sam, saj te mati spremlja, kamorkoli greš. Ali ne čutiš njenih prstov, ko te je v sl°' vo pokrižala z blagoslovljen0 vodo? Ali ne slišiš njenih op0' mino v “Sin moj, ne pozabi na Boga! Mati božja naj te spremlja na vseh potih. čudno, da mi ta žalostni Pr*' zor ravno sedaj prihaja tako živo v spomin! O mati, kako bi Te mogel pozabiti? O, ve skromne, dobre mamice, ko bi vedel°> kako smo se razmnožili v tujin1« ko bi videle vnuke in vnukinj0« ne bi plakale. Tujina ni več tujina, temve-pribežališče zatiranih, postala Je naša nova domovina. Sprejel3 nas je kot svoje lastne otroke. Pravijo, da se ptice rade vračajo tja, kjer so se zvalile. Tak0 je tudi z nami. Spomini nam uhajajo nazaj v domači kraj-ki er smo ob svojih materah rastli in se veselili otroško br°z' skrbnega življenja. Spomnimo se v nedeljo svojih mater tudi v molitvi. Pr;' žgimo jim v spomin malo lučk° in lažje nam bo pri srcu. Vsem živim materam čestb' ke, mrtvim večni mir! A. F. Jaksetich' ------o------ Ni zadovoljen z nosom Fotograf: “Dragi gospod, kako ste kaj s sliko zadovoljni?” Gospod: “Well, nos se mi P°' sebno ne dopade.” Fotograf: “Meni tudi ne, t°da vaš je!” F. S. FINŽGAR: Gozdarjev sin rxxTXxxx TTTTTXTTTTXTTTXXXgTTTXXXXXXXXXXXXXXXIXfcil Jesenske nedelje popoldne 1. 1847 so bili zbrani možakarji Doselčani sredi vasi. Fridno so vlekli dim iz malih čedr ter se živahno pomenkovali. Nekateri so posedli po starem hrastovem deblu, drugi so se pa postavili v krogu ob njem ter od dela trudne voke držali prekrižane na hrbtu. “Kako je toplo solnce,” je govoril Novin, postaren mož v irhastih hlačah. Visoke golenice je imel potisnjene za pete. Podveze so mu mahale ob njih. “Saj vendar že precej jeseni pomnim, a tako gorke pa le ne, kakor je letos. Sirovina je že vsa pospravljena, pa sem še videl včeraj lastovico gorile za našim hlevom.” “Le potrpi,” seže mu Kralj v besedo. “Anti ne veš, da gosposka in zima ne prizanese. Jesenski gorkoti nič ne zaupam. Nenadoma se prekre-ne, — in bo mraza preveč. Še Za ozimino se bojim. Kar naenkrat bo. potegnil sever, pa bo padel sneg na talo zemljo in škodoval ozimini. Glej, letos smo, hvala Bogu, imeli tako letino, kakor malokdaj. Kdo ve, kaj bo drugo leto?” “Kaj bo drugo leto,?” prične hitro Surga, suh možiček, nekoliko zganjene postave, ter stopi v sredo. “Kdo ve, kaj bo drugo leto? vprašaš. Jaz vem, kaj bo! Vojska, sama živa vojska bo, in ljudje in cesarji se bodo vojskovali, da bode tekla kri, kakor za Belim Gradom ; tako so mi peli rajnica mati. Bog jim daj večni mir!” “A, beži beži! Kaj boš kvasil!” jezil se je Kralj nejevoljen, da mu je prevzel besedo; “meniš, če nam berič raz kamen pred cerkvijo s tistih preklicanih papirjev bere, da nam hoče gosposka zopet sinove pobrati, da mora biti potem vojaka. Saj to je vsako leto!” “O, ti šleva neuka,” razhudi ae Surga ter poravna kolikor mogoče upognjeni hrbet in glasno nadaljuje: “Pa ti boš meni pravil, kdaj bo vojska, kdaj pa ne? Pa ti, ki ne veš in ne znaš na bukve brati, ter ne razumeš cesarskih po-pirjev — ti — pa meni, ki sem hodil v šolo ter se naučil jezika, da bi kmalu gospoda Pred: altarjem razumel,—drva Zavrharska ti!” Surga bi bil še dalje rohnel in ga ošteval, da ga ni ustavil Brence ter ga pohvalno potolažil ; “E, no, saj vemo, da si Zelo učen — za vse nas; pusti Kralja v miru. Povej nam rajši o vojski, ali bo, ali je ne bo.” “Kdo pravi, da je ne bo? Sama živa vojska in krvava bo, — vam pravim. Cesaj’ pa Lah se bosta udarila. Sam sem izvedel in videl na svoje oči Zapisano s črnim na belo Lanceliji pri gosposki. Ali vam ni danes berič Lukež bral in zabičal, da se ne sme nobeden tako skriti, da ga ne bi dobila gosposka?” Sosedje so se glasno nasmejali Surgovi opombi. A precej se jim izresnili obrazi. Vojska je le vojska. Mar-sikdo se je bal za sina, katerega bi nerad pustil, da bi ga tebi nič meni nič zaklal hudo-krvni Lahon. “Kaj nisem pravice govoril La-li, da se mi smejete? Le eakajte, predno preteče leto, boste pa jokali po rajnih, ki Jih potolče Lah tam za mor-Jotn. Pa kaj, menite, da bo te-8a dovolj? K nam, vidite, v fiašo vas bo prišla vojska. Vse P°lje bodo pohodili in kruh nam bodo kradli. Tedaj boste videli, kaj se pravi: Bog po- magaj! No, oče Knafelj, pa recite, če ni res! Kako je bilo takrat, ko so prišli Francozi k nam? Vi dobro pomnite! Mi smo bili tedaj še otroci.” “Bog nas varuj te šibe,” pričel je pripovedovati mož, ki je sedel na hlodu, ter naslanjal roki na palico, ki jo je postavil med koleni. “O, to nam bo huda pela, če nas Bog potiplje od te strani. Jemne-sta, kako je bilo za Francoza hudo, pa so bili še dovolj po» steni.” Stari Knafelj se je nato oprl trdlneje na kljukasto palico in nadaljeval. “Meso smo jim morali dajati in pogačo, sami pa smo črnega kruha stradali. Nobena reč ni bila varna, vse je šlo z njimi. Vidite, tam-le na one-gavem vrtu so kurili in postavili šotore. Ves plot so požgali. — In kaj ga ne bi? Vsak je odnesel eno desko, pa ni bilo znati, kje je stal prej plot. To vam jih je bilo kot listja in trave.” Počasi so pi’istopili še drugi možje, ki so še dobro pomnili Francoza, ter so glasno pritrjevali Knafljevi pripovedi ali pa pomenljivo kimali z glavami. Tudi gruča fantov se je zbrala krog njih. Vsakemu je utripalo srce, češ, kaj če bo treba zadeti puško in iti na vojsko. Modrovali so, da bi brez njih lahko opravili. Jezili so se torej nad gosposko, por sebno pa še nad biričem, ker jim nosi taka naročila ter jim prizadeva skrbi in bridkosti. “Ta strela biriška se priklati med nas ter nam ne da pokoja,” jezil se je Gozdarjev Janez. “Da bi sam pes pobral airiče in gosposko, ki misli, da smo mi njeni psi, ter nas pošilja Bog ve kam, da nas pobijajo, kakor jaz zajce. iJajši vidim, da grem v naj-aolj skrit brlog, kakor med ved pozimi, kot da bi se dal ujeti i n vtakniti v vojaško suknjo.” Tiho, tiho,” šepetnil je skrbljivo Novin. “Nikar ne zabavljaj na gosposko; glej, tam gre Lukež. Saj pravim, če volku govoriš, pa volk pride.” Vsi se nato obrnejo proti xoritu. Droben možicelj z znano kapo cesarskega služabnika nižje vrste se je pri-motal okoli vogla Brencetove hiše. Pod pazduho je stiskal nekaj popirjev. Z drobno palico se je trkal ob nove “biri-ške” hlače. Ta čas namreč ni nosil po Gorenjskem drug dolgih hlač, kakor biriči in cunjarji. Zato so pravili dolgim hlačam sploh “bhiške”. Gledal je v tla, kakor da ne bi videl zbranih vaščanov. Ko se že precej približa, pogleda potuhnjeno izpod košatih obrvi ter dobrovoljno pozdravi Doselčane. “Ej, dobro popoldne, možje! Pa bo malo mrzlo, ker tako na večer goloroki stojite na vasi. No, za fante je pa še le prav, da se utrdijo za voj sko, da pokažejo kaj so Gorenjci. Kaj ne, Janez, he, he! “Ne zini mi več o vojski in ne draži nas po nepotrebnem! Sem že dosti utrjen za vojsko in zato tudi, da bi utegnil pozabiti, da nosiš cesarskega ti ča na kapi. Najbolje je, da se hitro izgubiš iz naše vasi. Po noči smo fantje gospodarji! “O Bog in sveta Pomagalka, nikar me ne preklinjaj in ne tepi, saj sem le tako rekel v šali . . . kar je res, je pa res! “Mloči in poberi se izmed poštenih ljudji. Sicer me res naprosiš, da kupim nocoj zastonj od tebe ušesa in teh par Mibvan Djilas pride 16. maja pred sodnijo BEOGRAD, FLRJ. — Djilas pride 16. maja znova pred sodnijo, tako trdijo dobro poučeni, toda ne uradni krogi. To bo že četrtič, da bo stal pred beograjskim kazenskim sodiščem. Obtožnico ima že v rokah, ni pa uradno objavljena. Obtožen bo radi svoje nove knjige “Pogovori s Sltalinom”. Obtožba je sestavljena na podlagi paragrafov 2 in 5 kazen- las, kar jih imaš na glavi.” Možje so pogovarjali Janeza. A vendar le bolj na videz. Vsak bi mu bil rad privoščil, da bi mu bil potipal Janez nekoliko na žilo. Poznali SO' ga— kot Lahov k0š in bili so mu gorki. Zakaj dosti fantov-skri-vačev je že izdal. Lukež je porabil priložnost ter jo urno pobrisal, da je unesel zdravo kožo. (Dalje prihodnjič.) skega zakona. Dolži Djilasa, da je zlorabil uradne dokumente, ko je bil še v javni službi in da jih je sedaj pustil objaviti v tujem časopisju. Najvišja kazen, ki ga lahko doleti, je deset let ječe. Pri tem bi moral odsedeti še pet let iz prejšnjih obsodb. V Sremski Mitroviči, kjer je ječa, bo imel torej dosti časa, da piše nove knjige. Dvomijo, da bo obravnava javna. Djilas je že napovedal, da se sploh ne bo branil, ako ne bo razprava javna. Zato ne mara tudi nobenega advokata kot pravnega branilca. ------o------ Preveč Tpeceni raki Neki mož z dežele pride v londonski hotel in zagleda raka na krožniku na bližnji mizi. Ker mož preje rakov ni poznal, vpraša natakarja: “Kako pravite tej stvari?” Natakar: “To je rak”, se čuje odgovor. Mož: “Prinesite mi enega in zraven kozarec piva.” Natakar mu prinese raka in pivo, ter odide k drugim gostom, ko se vrne zagleda pred možem čisto prazen krožnik “No, kako se vam dopadejo raki?” vpraša gosta. Mož: “So jako fini, le malo so bili prepečeni. Koža je bila skoro vsa sežgana, komaj sem jo zgrizel!” MALI OGLASI Zemlja naprodaj Dva akra zemlje je naprodaj v Willoughby Hills n a Hanna Rd., ki se odcepi od Eddy Rd. Kličite PO 1-6654. (93) Mesnica naprodaj Dobro idoča mesnica naprodaj v Collinwoodski slovenski naselbini. Po zmerni ceni. Kličite Ke 1-0983. (93) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica se oddajo na 1010 E. 63 St. Kličite UT 1-9658. EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE Spomnite se matere na njen posebni dan! VEČERNI ČAR V KRASNIH Rayon Georgette šifon obleke MERE 10 do 20 MVz do 221/2 Nabrano krilo, koničasti hrbtni izrez, drapiran životek. V črni in modri barvi. Mere 10 - 18, 14V2 do 22i/o. Čipkasta obleka, dopolnjena z bogatim, v nezalikane gube nabranim krilom. V črni barvi. Mere 10 - 20, 141/2 do 2214. Zobčasti vratni izrez je izrazit okras te lepe obleke s široko drapiranim krilom. V črni in modri barvi. Mere 12-20; 141/2 do 22i/>. Plavalo boste kat na oblakih v tej tcnčici iz raybh-georgette sifona. Obleke so v celoti podložene s taftom. Mere: damske in ženske. Vsaka obleka je modna posebnost izrazite elegance. Nihče ne bo verjel, da je cena tako nizka. ZDAJ NA A1R-1NDIA NOVE ZNIŽANE VOZNINE ZA KVALIFICIRANE SKUPINE 25 ALI VEČ POTUJOČIH SKUPAJ V JUGOSLAVIJO IZ NEW YORK A SAMO $415.01) OBRATNA JET-EKONOMIČNA SKUPINSKA VOZNINA DO BEOGRADA • Vaš AIR-INDIA urad vam bo dal vse podatke glede zahtev skupinskih kvalifikacij. • Naši uradi v U.S.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vaše sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija). . ";V\ " Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali AIR-INDIA The airline that treats you like a maharajah f Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, O., Tel.: 861-2636 jLa TftateUHshi dan najlepše voščimo našim materam z cvetlicami JAMES A. SLAPNIK FLORIST 662« ST. CLAIR AVE. HE 1-8824 30 LET — SLOVENSKA CVETLIČARNA — 30 LET Dostavljamo po vsem mestu in brzojavno po vsem svetu Sprejemamo pismena in telefonična naročila... Kličite CHerry 1-3070 KLETNI ODDELEK DAMSKIH OBLAČIL ... VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE Tajnik ali tajnica Moški ali ženska, ki razume knjigovodstvo, dobi delo v Slovenskem domu na W. 130 St. in McGowan. Za podrobnosti pišite na Wm. Sinkovič, 3278 W. 122 St., Cleveland 11, Ohio. (92 Naprodaj dvodružinske Na E. 71 St., dve hiši na enem lotu, sprednja hiša eno stanovanje 7 sob, drugo 6, zadnja hiša pa 5-5; novi plinski furnezi, omare in lijak v prvovrstnem stanju. Zelo dober kup. PANOS REALTY EN 1-3085 (92) Ali ste že prispevali kaj h gradivu o slovenskih izseljencih? Naslov osrednjega znanstvenega zbirališča je: Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Ohio. Z, 1 Mrs. M. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čudovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj počutim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAPSULES. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za S 1.95. 50 za $3.69. 100 za *6.4» Lekarna odprta do 6. zvečer, Zaprta ob sredah in nedeljah. Barvar Znotraj in zunaj; hitra postrežba; tudi klepar (plumber). Delo zajamčeno. Zmerna cena. Re 1-7909. (93) Sohe se odda 4 sobe in kopalnica, $50 mesečno, ravno dekorirano, velik porč. Na 421 E. 157 St. zgoraj. Kličite KE 1-0034 ali AV 6-9382. (9,11 maj) Hranite denar za deževne dneve -■’upujte U. S. Savings honde' V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Anton Kordan ki je preminul 9. maja 1957. Blagor mu, ki se spočije, r v črni zemlji v Bogu spi, lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. Saj križ nam sveti govori, da zopet vid’mo se nad zvezdami. Tvoji žalujoči: JOSEPHINE, soproga SINOVI in HČERE Cleveland, 9. maja 1962. ' Pierre 1’Ermite: Žena z zaprtimi očmi Odhaja po isti stezi, kjer je stopala včeraj sredi cvetlic in rumenega žita ... Odhaja, ne da bi se obrnila nazaj..zato ne vidi še poslednjikrat Melanije, kako ji kaže pest in zaluča za njo svojo priljubljeno besedo, spopolnjeno po okoliščinah: “Ah, vlačuga vseh vlačug!...” II. DEL Petindvajseto poglavje Ob desetih zvečer. Župnik od sv. Frančiška je povečerjal. Dan je bil kot vsi dnevi pri gotovih pariških župnikih stalna, utrudljiva preobremenitev, ki se prime duhovnika koj po maši in mu sledi korak za korakom, uro za uro in včasih minuto za minuto; tako dela iz njega bitje, ki se obešajo nanj vse bolečine, vse stiske, vsi interesi, vsa samoljubja in celo vse muhe. Med deseto uro in polnočjo nastopita dve prijetni uri, ko bo mogel slednjič čitati, delati, moliti. Nocoj posebno rabi časa zase. Zato je dal vratarici strogo naročilo: “Izvzemši za bolnike, ki se jim mudi, nisem doma prav za nikogar ...” 10 h 5... Ravno se je namestil v svoji pisarni pred belo stranjo, na kateri začenja pisati nekaj vrstic... Tu pozvoni... “To mora biti za kakega umirajočega ...” pomisli, zakaj hišnica, ki zlasti ponoči ni preveč poskočna in je bila opozorjena, ne bi bila spustila drugače nikogar gori. Pozvolni drugič ... Služkinja pohiti..., gospod župnik sliši, kako se pregovarja, skuša braniti... toda kaj hitro se vrata odpro, v salon stopi mlad moški ter se zgrudi brez besede na stol... Tu se spusti v jok, podpirajoč glavo z obema rokama. “Vi, Ludovik Hughe! .. — vzklikne duhovnik. “Da... jaz!...” “Kaj pa je?” Mladenič ne odgovori ničesar. “Kaj se godi? .-...” vprašuje župnik. “To, da prihaja k vam nocoj človek ves obupan, čisto pri kra-ju...” G. župnik, navajen takih prizorov, čaka ... Gleda tega mladeniča, kako joče. Pozna ga že CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE WOODDALE — 6 Mi. W. O’Hare, straight out Irving Park; 7 Rms. 3 bedims, bar rm. Nat. frpl. Auto, gas hit; 2% car gar. breezeway; 1 Idscped. acre. Low taxes. Private. $25,500. PO 6-1417. (95) VIC. KEDVALE & LAWRENCE — BY OWNER 6 room brick bungalow. Full basement. Tile bath and kitchen. Alum. S & S. 2 car gar. Many extras. — $27,000. SP 7-2792. BUSINESS OPPORTUNITY DRIVE-IN SANDWICH SHOP FOR SALE 1820 RIVER ROAD MELROSE PARK, ILL. P (92) GROCERY — Delicatessen. Established 30 years. Good business. Living quarters. Well stocked. By owner. Account of illness. Phone 622-4147.. (93) iz njegove mladostne dobe______ Nikoli ga še ni videl v takem stanju, niti ne po gotovih težkih neumnostih, katerih se je svoj-čas večkrat udeležil. Prav na dnu svoje misli se g. župnik tem solzam čudi... Ludovik Hughe, se mu je vedno zdelo, se je zanimal predvsem za kupčije in zabave. Ima-li torej srce?... je nežnočuteč, ta mladi in veseljaški industrija-lec?... “In lahko zvem za vzrok tega obupa?” povpraša vnovič. “Oh, saj ga poznate ... Imenuje se Marija Durand.” “Ah, Mhrija Durand ...” “Da, uboga in nesrečna deklica!... Kje je? Kaj se godi z njo?” “Toda ali je niste vrgli čez prag?” “Jaz da bi vrgel Marijo Durand čez prag! ... Marijo Durand, najboljši stvor, kar sem jih kdaj poznal! ... Visoka duša, ki so se ji posrečile rešitve, neizvedljive drugim ... Ona me je nagnila, da sem opustil Montmartre. Ona me je pregovorila, da sem prosil očeta odpuščanja. Ona me je polagoma privedla do tega, da se pečam zopet resno s tovarno. Znala me je motriti tako, da je njen pogled pronik-nil jasno v mojo notranjost in vest... Marijo Durand? .. Oprostite mi, toda ona je videla vame globlje kot ste vi kdaj videli!...” “Potem pa res ne razumem več!... Zakaj ste jo pa pustili oditi?...” “Zakaj je odšla? Prav to vas prihajam vprašat... Niti moj oče niti jaz nisva mogla uspeti, da bi to ugotovila na res zadovoljiv način. Veste... ali morebiti ne veste!... Bilo je tu strupeno govoričenje nizkotne kuharice, ki mu je v ostalem šoferjeva žena oporekala ... Moja mati mi je zagotovila, da je bila Marija odšla sama od sebe______ nenadoma ... iz neznanega vzroka... To se mi zdi prav neverjetno ... Celestin se zopet za- CH1CAGO, ILL. HELP WANTED NURSES PONTIAC OSTEOPATHIC HOSPITAL PONTIAC. MICHIGAN New 406 bed hospital expansion program just being completed. This beautiful hospital is located 20 miles North of Detroit in Michigan’s vacation and resort land of Lakes. IMMEDIATE OPENINGS IN THE FOLLOWING: $ 384.79 - $ 560.14 depending upon qualifications and experience. SUPERVISORS HEAD NURSES MEDICAL NURSES (All 3 shifts in all departments open) LICENSED PRACTICAL NURSES $ 280.79 - $ 360.53 depending upon qualifications and experience. (All 3 shifts open) . experience JUNE GRADUATES (Graduate school of Nursing pending State Board Examination) $ 10.00 shift differential for all employees working 3:00 to 11:00 p.m. and 11:00 p.m. to 7:00 a.m. OR PERSONNEL MEDICAL TECHNOLOGISTS: (Male or Female) Registered A. S. C. P., A. M. T., or qualified by experience. Excellent working conditions, two weeks vacation with pay after 1 year, 3 weeks after 5 years, sick leave, meals at cost, free cofffee breaks, employees discount. Blue Cross and Blue Shield participation, many other fringe benefits. Experienced personnel contact: PONTIAC OSTEOPATHIC HOSPITAL 47(4 North Perry Street Pontiac, Michigan Attn.: Personnel Director Phone: FEderal 8-7271 (93) kriva v hoten molk, ki se mu pozna zadrega ... Nazadnje pa ste videli Marijo vi!... Kaj vam je dejala? ...” “Da je pri vas neizmerno trpela ...” “Neizmerno ... Da, spominjam se teh besed. Izrekla jih je nekega večera tamkaj na obrežju ...” “Videl sem bil naprej to trpljenje in sem bil Marijo svaril pred njim.” “Zakaj? Mi smo poštenjaki.” “O, stavek ni bil naperjen proti vam ... Dejal sem ji bil: ‘Zaprite oči!... Ne ozirajte se na gotove reči... gotove obraze .. . gotovo nagajanje ..., da rečem naravnost..., gotove u-mazanosti. .. Ubogo dekle je poskušalo ... Storilo je v resnici vse, kar je moglo. Toda bili so sovražni napram nji, da je ni sem mogel karati, če je šla služit si drugam manj grenak kruh ...” “Kaj so ji prav za prav sto- rili?” “Če še ne veste, ni moja stvar, da bi vam to pravil. Vaša mati je dobra, a tako slabotna, tako vplivanju podvržena!_______ Kdo ukazuje pri vas? Kuhinja. V teh okoliščinah Marija Durand, tako tenkočutna, tako občutljiva kot je, ni mogla obstati.” “Res je ..., pri nas ukazuje kuhinja in kakšna kuhinja!... Če bi nam risali grb, bi lahko naslikali dve nogi na možganih ... O, to res ni nič kaj laskavo za mojega očeta in zame. Kaj hočete!..,. Zaposlena s tovarno, sva zapazila položaj šele, ko je bilo že prepozno. Ampak kje je Marija Durand sedaj?..” Župnik si pomišlja.. Oči mladeniča vise na njem, oprezujoč na besede in na vse, kar bi moglo razširiti odkritje teh besed. “Prav res ne vem, ali vam smem odgovoriti! Kajti po mesecih moralnega mučenja ima Marija Durand pravico do mi-( ru in pozabljenja na te zoprne spomine.” “Brez dvoma!... Ampak jaz sem bil dober z njo ...” “Zelo dober!... Vem ...” “Torej imam morda tudi jaz pravico, da me manj izobči kakor druge.” Župnik še okleva, končno pa se le odloči: “Res je, vi zaslužite, da napravim za vas izjemo. Dvigam torej kos zagrinjala... Glejte, kaj vam lahko povem: Drugi dan potem, ko je prišla Marija Durand tako obupana iz “Uvelih Rož”, me je vprašala, kakor da jo je poslala previdnost božja, mlada in bogata Američanka, za katero se zelo zanimam, nagnjena k tuberkulozi in z ne velikim znanjem našega jezika, za kako dobro vzgojeno dekle, ki govori angleški, da bi jo spremljala v Chamonix, kjer se mora zdraviti v višinskem zraku. Marija Durand je čakala ondi, zapuščena pri vratih moje pisarne. Seznanil sem obe in sta se na me- JV a znanilo in Zahvala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrl naš ljubljeni soprog, dragi oče in brat, Previden s sv, zakramenti je zaspal v Gospodu dne 30. marca 1962. leta. Rojen je bil 17. marca 1886 v Trzinu, fara Mengeš. — V Ameriko je prišel leta 1913. . .Vj ,5 . Pogreb se je vršil 3. aprila 1962 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. Pokojnik je bil član društva sv. Janeza Krstnika ABZ št. 37, društva Katoliških borštnarjev št. 1640 in društva Najsvetejšega Imena pri fari Marije Vnebovzete. rj", •r V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Vargi, Godini in Ruparju za obiske pokojnika v bolnišnici; Father Godini za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano sv. mašo zadušnico; Father Rebolu za spremstvo na pokopališče in Father Vargi za navzočnost pri sv. maši zaduš-nici. Srčna hvala vsem, ki so ob oder našega dragega pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Srčna hvala pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto. — Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Prisrčno se zahvalimo pevcem in pevkam cerkvenega zbora Ilirija, ki so pod vodstvom g. Martina Rakarja zapeli v pogrebnem zavodu ginljive žalo-stinke v slovo pokojniku. Toplo se zahvalimo bratrancu pokojnika Fred Narobe in sestrični Miss Mary Narobe, ki sta iz Chicaga priletela na pogreb. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo! Ljubi mož, dragi oče in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine! Vse prehitro si nas zapustil! Lahko bi živel še kaj let in v miru in zadovoljstvu užival večer svojega življenja. Pa je Bog odločil drugače. Poklical Te je k Sebi, da Te za vso Tvojo ljubezen in dobro, ki si ga obilo storil na tem svetu, bogato poplača z večnim veseljem. — Mi žalujemo za Teboj in Te pogrešamo vsepovsod. Tolaži pa nas zavest, da se bomo enkrat zopet združili v novem življenju, kjer bomo skupaj uživali radosti raja. —• Do takrat pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah! Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, Bog sveti raj Ti podeli! Žalujoči: TEREZIJA, soproga FRANK, Jr., sin Sister MARY THERESA, hčerka, redovnica Order of St. Francis of the Blessed Sacrament (Canton, Ohio) V starem kraju zapušča brata JAKOBA. Cleveland, 9. maja 1962. stu sporazumeli. Štiriindvajset ur nato sta odšli v Chamonix. To mi je zelo drago, zakaj Marija Durand je prišla od vas nazaj fizično in moralno jako potlačena. Če pomislim, da so se vojskovali z njo celo radi hrane! ...” “Celo radi hrane!... Pri nas, kjer je vsega dovolj.... v izobilju!” “Da... In vaša kuharica bi bila v stanu okrvaviti si roke, da se ni Marija nazadnje odločila, da pojde proč. Marija Durand ne govori rada; vendar pa sem izvlekel iz nje izvestne podrobnosti o divjaškem načinu, kako so ravnali z njo v kuhinji, kadar je bila vaša Melanija sama z njo. Bog ji odpusti!... ampak prej ali pozneje je bila vaša kuharica čisto v stanu, da j° ubije!...” ------------------------------------------------^ Najlepši dar za mater živo ali pokojno: Vpišite jo v Salezijansko mašno zvezo v Rimu ki jo je ustanovil sv. Janez Boško in potrdil sv. oče Leon XIII. UDJE TE ZVEZE SO DELEŽNI; 1. šestih sv. maš, ki se vsak dan darujejo v baziliki Srca Jezusovega v Rimu. Te “večne” maše ao se začele brati leta 1387 in se bodo darovale do konca sveta. 2. Zaslug vsakdanjega sv. rožnega venca in blagoslova z Najsvetejšim v rimski baziliki in po vseh 1,250 salezijanskih zavodih po svetu. 3. Vseh dobrih del, ki jih opravljajo salezijanci po vsem svetu, njih gojenci in misijonarji. Poleg tega se daruje na praznik Srca Jezusovega v Rimu slovesna sv. mat-a za vse žive ude, na Vernih duš dan pa za mrtve. UMETNIŠKA DIPLOMA. Kdor vpiše sebe ali drugega, prejme umetniško diplomo kot dokaz, da je vpisan. Krasna diploma se lepo poda kot darilo ob raznih priložnostih. Vpisnina znaša; $ 5.00 za osebo, $20.00 za vso družino. ImTošnja za vpis v salezijansko mašno ZVEZO V RIMU Prosim, da vpišete v čfelez. mašno zvezo: Ali je ta oseba, ki naj se vpiše, živa ali mrtva? ................• Moje ime in priimek: .............................................. Naslov: . ....................................................•— City: ........................... Zone: ...... State: ............. To prošnjo je poslati skupno' z vpisnino na: SALESIAN MISSIONS, 148 Main St., NEW ROCHELLE, N. Y. V Clevelandu se lahko vpišete in dobite diplomo tudi pri: “Familia” na 6116 Glass Ave. in v župnišču sv. Lovrenca. Vse trajno kodranje ------- SAMO ENA GENA ANDRE DUVAL Izberite od najbnljiih COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE ▼ ključiv&i umivanje las kodranje in rezanja las Garantirano Reg. $10 do $25 Najbo’.j&i licenztrani operatorji Posebna raztopina za tetke Jane Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več. Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja! 406 Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu z samo eno ceno. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St_ 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene F BLAG SPOMIJS OBLETNIC SMRTI NAŠIH DRAGIH 'STARŠEV, KI SO NAS TAKO HITRO ZAPUSTILI TER ODHITELI V BOLJŠO DOMOVINO OČE JOHN PLUT ki so umrli 9. maja 1960 Kako smo srčno Vas ljubili, bili največji ste zaklad. Prezgodaj smo Vas izgubili, bilo je konec lepih nad. Vaši žalujoči otroci: JOHN, sin FRANCES PLUT, snaha MATI MARY PLUT ki so umrli 5. novembra 1959 Minula so že leta tri, odkar Vas groba tema krije, a Vaš spomin še zdaj živi iz večnosti ljubeče sije! JOSEPHINE REBICH, hči MIKE REBICH, zet JOHN J„ LEONARD, MICHAEL, vnuki Cleveland, O., 9. maja 1962.