UKAZI
DEŽELNIH OBLASTNIJ
ZA
avstrljansko-lllrslto Primorje*
ki obstoji iz poknežene grofije goriške in gradiske, mejne grofije isterske in neposrednjega deržavnega mesta Tersta z okolico njegovo
in vojvodstvo Kranjsko.
LETO 1861.
III. Zvezik.
Izdan in razposlan dne 29. Marca 1861.
3.
Razglas c. k. namestništva za Primorsko in Kranjsko od 7. februarja 1861,
F kterirn se nektere določbe vojaškega kazenskega zakonika sploh naznanjajo.
Vsled razpisa visocega c. k. deržavnega ministerstva od 2 0. januarja 1861 st. 1222—84 se sploh naznanjajo v slovenščino prestavljene določbe vojaškega kazenskega zakonika od leta 1855 od §. 304 do §. 331.
Deželni namestnik Njegovega c. k. apostolskega Veličanstva
Baron Burger.
Tretji del.
Hudodelstva na vojaško deržavno moč in kako se imajo kaznovati.
Pervo poglavje.
O hudodelstvih na vojaško deriaono moč sploh.
§. 304.
Hudodelstva na vojaško deržavno moč.
Za hudodelstva na vojaško deržavno moč se imajo kaznovati :
1. brezoblastna nabira vojakov;
2. zapeljanje ali pripomoč, da kak vojak prelomi vojaško prisego;
3. ogleduhstvo in druge zoper vojaško deržavno moč	namenjene,	v	§.	327
omenjene djanja.
§. 305.
Preiskovanje in kaznovanje teh hudodelstev po vojaški sodbi.
Vojaške sodbe imajo preiskovati in kaznovati hudodelstva, ki so napeljane v naslednjih treh poglavjih tudi pri civilnih osebah brez ozira, pod ktero sodbo oni spadajo, razu n v §. 318 omenjene podpomoči.
Ako se kaka oseba, ki je sicer civilni sodbi podveržena, okriviči hudodelstva, ktero imajo soditi vojaške osebe, le za to, da doprinese še kako veče hudodelstvo, n. pr. veliko izdajo ali punt, ali, ako pri tistem, ki se je okrivičil ta c ega hudodelstva na vojaško deržavno moč, skupej zademjo še druge hudodelstva, prestopki ali zadolženja, ima soditi vojaška sodba tudi te kaznjive djanja,	vender pa	v	teh	pri-
meri ej ih po kazenskih postavah, ki veljajo za civilne osebe.
Drugo poglavje.
Brezoblastno nabiranje vojakov. tz. 306.
Brezoblastno nabiranje vojakov.
Hudodelstva brezoblastnega nabiranja vojakov se okriviči:
a)	kdor v domači deželi kogar koli si bode, ali v tuji deželi, ktero posedejo av-
strijonski vojaki, vdinja kakega vojaka ali moža, ki se šteje k armadi za drugo
in ne cesarsko avstrijansko vojsko ali za službo h kaki puntarski stranki; ali
b) kdor zapeljuje možd, hi je na deržuvno vojaško službo s prisego navezan, da bi se preselil v kako tujo deželo; ali
c) kdor posili odpelje kogar, ki je na avslrijansko deržavno vojaško službo s prisego navezan, da bi drugim in ne cesarski avstrijanski armadi novince pri— peljaval, ali puntarjem orožene možč, ali tujim deželam naselnike.
§. 307.
Kazen: a) v vojskinem času;
Ako se je storilo to hudodelstvo ob vojski in v prid sovražniku ali puntarjem, naj se obäsi hudodelec, in ako se zasači med vojsko, zapade nagli sodbi.
Nabira vojakov med vojsko za kako drugo in ne sovražno deržavo naj se kaznuje v primerlejih a) in b) §. 306 s težko ječo od pet do deset let, in v primer-leju c) ravno tega paragrafa s težko ječo od deset do dvajset let.
§. 308.
b) ob času mini.
Ob času mini naj se kaznuje to hudodelstvo v primerlejih a) in b) §. 306 z ječo od enega do pet let, in ako je hudodelnik tuji deržavi ali puntarjem že kakega moža pridobil, ali vojake še dalje nabira, ali nabiranje ponavlja, ali če to hudodelstvo doprinaša takrat, ko je deržavni mir v nevarnosti, in kadar on to ve, s težko ječo od pet do deset let.
V primerleju c) §. 306 se kaznuje hudodelec ob času mini po manj ali bolj obteživnih okoljščinah s težko ječo od pet do deset let.
§. 309.
Ako se ne kaznuje s smertjo neoblastno, s silo združeno nabiranje vojakov, in je tisti, kteremu se je prostost vzela, v smerlni nevarnosti, ali, ako bi mogel prostost za vselej zgubiti, naj se sodi na ječo do smerti.
§. 310.
Kazen za tako poskušanje.
Ako je kdo hudodelstvo brezoblastnega nabiranja vojakov le poskušal, naj se sodi ob vojski na težko ječo od pet do deset let takrat, ko se ima storjeno hudodelstvo s smertjo kaznovati; če se je pa pri tem kak človek s silo odpeljal, naj se sodi na težko ječo od deset do dvajset let. Razun teh primerlejev naj se kaznuje poskušanje z ječo od šest mescev do enega leta, in pri obteživnih okoljščinah od enega do pet let.
§. 311.
Kazen sodeležnikov.
Kdor pri neoblastnem nabiranju hudodelniku s svetom ali djanjem, ali na kaki drugi način s hudobnim namenom pomaga, naj se kaznuje kakor hudodelec, vender
se sme v primerlejih, v kterih se ima po §. 308 nabiravec kaznovali z ječo od pet do deset let, tak sodeležnik, ako je bil nabiravcu v pomoč le pri eni ali drugi na-biri, ali če ni vedil, da je deržavni mir v nevarnosti, kaznovati z ječo od enega do pet let.
§. 312.
Kazen sodeleštva pri pripomoči za neoblastno nabiranje.
Kdor more odverniti hudodelstvo neoblastnega nabiranja, ako to stori lahko brez svoje nevarnosti in nevarnosti za svoje ljudi (§. 522) ali tiste osebe, ki so pod njegovim postavnim varstvom, pa ga ne odverne ali hudodelca ne ovadi gosposki, naj se obsodi po okoljščinah, ali se je to zgodilo ob času miru ali vojske, v ječo na šest mescev do enega leto, in ako se je zavolj tega zgodila posebna škoda, do pet let.
§. 313.
Pogoj za odpuščenje kazni.
Tisti se nima kaznovati, ki se je sicer na kaki koli si bode način vdeležil hudodelstva neoblastne nabire, pa prostovoljno nabranih ljudi ne odpravi na določeno mesto, ali jim ubrani odhod, ali če gosposki nabiro ob času oznani, ko za to še ni vedila in se more odhod še ubraniti; tako oznanilo ima na tihem ostali.
Trcfje poglavje.
O zapeljevanju ali pomoči, da kdo vojaško službeno prisego prelomi.
§. 314.
Hudodelstvo po takem zapeljanju.
Zapeljanje. da kdo vojaško službeno dolžnost prelomi, se ima vselej za hudodelstvo na vojaško deržavno moč, če se zapelje, šunta, spodbuja ali skuša zapeljati kak mož, ki je s prisego navezan k c. k. vojaški službi, če tudi zapeljivce ni v vojaški zvezi — da pobegne ali kaj lacega stori, kar je po teh postavah hudodelstvo na	storjeno prisego, poslušnost, čuvanje, ali druge vojaške dolžnosti, naj se to zgodi
po	darilih	ali drugih koristih, po obljubah, ali	na	kaki koli si bode drugi način.
§. 315.
Kazen.
Ako	je ostalo le pri poskušnji, je kazen	na	tako zapeljanje ječa od šest mescev
do	enega	leta, ki se pa ima po okoljščinah	in	kaznjivosti namenjenega vojaškega
hudodelstva na tri leta, in če se je zapeljanje vresničilo, do pet let podaljšati.
§. 316.
Pripomoč k vojaškemu hudodelstvu.
Hudodelstev pripomoči, ktere so omenjene v §. 314, se tisti okriviti, kteri, ako-ravno ni v nikaki vojaški zavezi, pripomore kakemu človeku, kterega veže prisega
na	c. k. vojaško	službo, h kakemu hudodelstvu,	naj bo že	kakor	si bode. Kazen	na
je z ozirom,	ali se je djanje izpeljalo ali le	skušalo speljati,	ječa od šest mes-
cev do pet let.
§. 317.
Kazen zapeljanja ali pripomoči pri obteživnih okoliščinah.
Ako se ima pa pri tem v §§. 314 in 316 omenjenem zapeljanju ali pripomoči kako vojaško hudodelstvo s smerljo kaznovati, ali če se zgodi hudodelstvo v vojski, če se je bati	nevarnosti zavolj števila oseb,	na ktere	meri zapeljevanje, ali	če
Se	je pripetila	velika škoda, naj se krivec	obsodi v	težko	ječo za pet	do
deset let.
Ako pa se za dobro spozna take hudodelstva z naglo sodbo overati, se ima po ra*glašenji slojne sodbe, vsak krivec ustreliti.
§. 318.
Kazen na pripomoč k pobegu.
Kdor brez poprejšnega dogovora (§. 314) kakemu človeku, ki je navezan na vojaške postave ali vojskine zakone, s tem v pomoč pride, da mu pot pokaže, da mu drugo obleko preskerbi, ali da ga pri sebi skriva, ali na kaki koli si bode drugi način, in tako njegov beg olajša, ali stori, da se begun težje zasači, ta se ima kaznovati z ječo od šest mescev do enega leta.
Ako se je pa godila tako pomoč dalj časa s skrivanjem, ali s lem, da se je kupovalo orožje, oprava, konji in druge vojaško reči od beguna, ali zavoljo dobička, pri posebno obteživnih okoljščinah, se ima krivec kaznovati s težko ječo od enega do pet let.
§. 319.
Razun te kazni, ki je postavljena po §§. 314 in 317, na pripomoč pobegu iz v°jaškc službe, ali prikrivanje begunov je vsakdo dolžan, ki se je tacega hudodelstva okrivičil, za vsacega beguna sto goldinarjev v vojaško dnarnico plačati. Ako ne more te globo plačati, se ima kazen njegova podaljšati ali poostriti; tudi to, da Se je begun spet ujel, ne more pri lej postavi nič prenarediti.
§. 320.
se ima ravnati z vojaškimi osebami, ako pripomorejo h kakemu vojaškemu hudodelstvu, ali koga v to zapeljejo.
Z vojaškimi osebami, ki se pregrešo na §§. 314 ali 316, in ki po dolžnosti, |la ktero so prisegli, morejo ravno tako odgovorni biti za kako vojaško hudodelstvo,
1 kteremu so pripomogli, kakor hudodelec sam, naj se ravna po postavnih odločbah,
1 so dane zastran posamnih vojaških hudodelstev, in ako v teh ni nič posebej Mazanega zastran zapeljitve in sodeleštva, naj se kaznujejo po §. 11 občnega Predpisa.
Četerto poglavje.
Ogleduhstvo in druge djanja zoper vojaško deriatno moč.
§. 321.
Ogleduhstvo. A. Ob vojski ali ko se armada na vojsko pripravlja.
Okriviči se hudodelstva ogleduhstvo, kdor ogleduje ob vojski ali takrat, ko je očitno, da se vojaške priprave delajo na kakega zunajnega sovražnika, ali na puntarje v domačih deželah, moč in kakovost vojaščine na suhem ali na morji, njene naredbe ali namene, njeno postavljenje in premikanje, stan terdnjav ali poljskih varov, zaloge ali magacine, sploh take okoljščine ali reči, ki zadevajo vojaško deržavno hrambo, ali započetja vojaške na suhem in na morji in ima ta namen, da bi to oznanil sovražniku ali tisti deržavi, ki se je bati, da bi se vojska ž njo ne unela, ali pa puntarjem na kako koli si bode vižo.
§. 322.
Kazen na budodelnika in sodeležnike.
Kdor tako hudodelstvo stori, naj se obesi, če je ostalo tudi brez nasledkov in le pri poškušnji. Sodi naj se hudodelec; ako se zasači, ko doprinaša to hudodelstvo ali med vojsko, po nagli sodbi.
Kdor z namenom pomaga ob vojski ali v času, ko mu je znano, da se vojaške priprave delajo na zunajnega sovranižka ali na puntarje v domačih deželah, ogleduhu s tem, da sam ogleduhstvo počenja, ali da se sovražniku oznanila donašajo, ali pa tuji deržavi ali puntarjem o vojaških zadevah in rečeh, naj bo s svetom ali djanjem ali na kako drugo vižo, se v deleži hudodelstva in se ima kaznovati kakor ogleduh sam.
Ako pa glavni hudodelec ali sokrivec kakega ogleduhstva, ki se je zgodilo ob času vojskinega pripravljanja, o kterem govori §. 321, ni nič vedil, da se delajo take priprave, naj se kaznuje s težko ječo od enega do pot let, in ako se je tuji vladi ali puntarjem že kaj ovadilo, s težko ječo od pet do deset let.
§. 323.
Sodeleštvo s pomočjo pri ogleduhstvu ob Lasu vojske ali vojskinega pripravljanja.
Kdor more odverniti ogleduhstvo ali oznanila sovražniku ali tistim, na ktere se po njegovi vednosti vojska pripravlja, ker mu je lahko brez nevarnosti zase in za svojo rodovino (§. 522) ali za tiste osebe, ki so pod njegovim postavnim varstvom, pa tega nalašč ne odverne; ali kdor gosposki nalašč ne ovadi početja, za ktero ve in ki se ima po tej postavi za ogleduhstvo, se vdeleži ogleduhstva in se ima kaznovati s težko ječo od pet do deset let; pri posebno obteživnih okoljščinah pa od deset do dvajset let.
§. 324.
B. V kakem času, ki ni zaznamovan v g. 321.
Hudodelstva ogleduhskega se tudi listi okriviči, ki z namenom pozveduje take naredbe in reči, ki se tičejo deržavnega vojaštva, in kterih deržavna vlada očitno ne opravlja ali obravnuje, in sicer v kakem drugem času, kakor govori §. 321, da hi jih oznanil kaki tuji deržavi ali pa vstajnikom.
§. 325.
Kazen.
Tak ogleduh naj se kaznuje po okoljščinali rabljenih zvijač, važnosti ogleduhstva m po škodi, ki more iz tega deržavi pripetiti se, s težko ječo od enega do pet let, m ako je oznanilo o ogleduhslvu tuji deržavi ali vstajnikom v roke prišlo, s težko ječo od pet do deset let.
Ravno tako naj se kaznuje tisti, ki nalašč pomaga ogleduhu ob času, o kterem ne govori §. 321, pri ogleduhslvu in oznanilih na tujo deržavo ali vstajnike s svetom in djanjem ali na kako drugo vižo.
§. 326.
Kazen sodeleštv» na pripomoč pri ogleduhslvu ob kakem drugem času, kakor govori g. 521.
Kdor ob drugem času, kakor govori §. 321, nalašč ne odverne ogleduhstva, ki bi ga lahko odvernil brez nevarnosti zase in svojo rodovino (§. 522) ali za tiste °sebe, ki so pod postavnim njegovim varstvom, ali ne ovadi znanega ogleduha gosposki, naj se obsodi v težko ječo od enega do treh let, in ako se je oznanilo zavolj tega tuji deržavi ali vstajnikom podalo, od treh do pet let.
§. 327.
Druge početja na deržavno vojaštvo.
Kdor se ob vojski, ali v §. 321 omenjenem času pogovarja s sovražnikom, ali hrez tega kaj stori ali opusti, da bi s tem cesarsko-avstrijanskemu vojaštvu, ali kaki drugi ž njim zvezani armadi škodo storil, ali sovražniku kak dobiček naklonil, Se okriviči tudi takrat hudodelstva na deržavno vojaštvo, ako bi imel znamenja kakega drugega hudodelstva ali prestopka.
§. 328.
Kazen.
Vsak, kdor to hudodelstvo stori, ali se ga vdeleži, naj se obesi, ako se je
a)	hudodelec, da ga doprinese, zakrivil s kakim drugim hudodelstvom, ki sc tako že po tej postavi kaznuje s sinertjo, ali pa kakega v §§. 362 čerka c), 364, 366 in 450 čerka d) omenjenega hudodelskega djanja, ali opuščenja; ali če se je
h) zavolj tega avstrijansko-cesarskemu vojaštvu pri operacijah na sovražnika velika zguba pripetila.
§ 329.
V vsi h drugih primerlejih naj se navadno kaznuje hudodelec s težko ječo od deset do dvajset let,	sicer pa, ako se	pokažejo znamenja kakega druzega hudodelstva,
ki	se po tej postavi	ostreje kaznuje,	kakor veleva ta postava.
§. 330.
Kazen sodelestva zavolj pripomoči v g. 327 omenjenega hudodelstva.
Kdor nalašč ne	odverne v §. 327 omenjenega hudodelstva in	ga more od-
verniti brez	nevarnosti zase in	za svojo rodovino	(§. 522)	ali	za tiste osebe,
ki so pod postavnim njegovim	varstvom; ali kdor nalašč	ne	ovadi gosposki
tako njemu	znano hudodelsko	početje ali osebe,	o kteri	ve,	da se vkvarja
s tacim početjem, se vdeleži ravno tega hudodelstva in se ima kaznovati s težko ječo od pet	do deset let, pri	posebno obteživnih	okoljščinah pa od deset do
dvajset let.
§. 331.
Kdaj sc ima kazen prizanesti.
Tistemu, ki se	vdeleži kakega	v tem poglavji imenovanega	hudodelstva in
skesaje se hudodelstvo sam odverne, ali gosposki še ob času naznani, ko še zanj vedila ni in se more škoda obvarovati, se ima kazen odpustiti. Tudi ima tako oznanilo skrito ostati.
OPAZKE
1. k	§§. 312, 323, 326 in 330.
§.	522	zadeva hudodelnikovo rodbino	in	svaštvo	v navzgornji in navzdoljni	verst»
kakor tudi njegove brate in sestre in njihne otroke ali tiste ki so mu še bliže v žlahti, njegovo soprugo (ženo) ali njenega sopruga (moža), brata in sestre moža ali žene in moža ali ženo njegovih bratov in sester.
2. k §. 320.
§.	11	veleva: Hudodelstva ali prestopka	ni samo	neposrednji prestopnik kriv,	ampak
vsak, ki je ukazal, nasvetoval	djanje, ali	ga s podukom in hvalo vpeljal, ®
namenom vzrokoval, da se doprinese, nalašč za sredstva poskerbel, overe zaderževal, ali ga na kako koli vižo pospešil, ali pomagal, da se lagje doprinese, ali, da bo delil ž njim dobiček in zaslužke.
Zlajšajoče okoljščine, ki le zavolj osebnih razmer kakega hudodelnika, prestopnika ali sokrivca ali deležnika kazni oproste, se nemajo razlegati na druge sokrivce ali deležnike.
3.	K §. 328 čerka a.
Da se to boljo razume, se tu napeljujejo sledeči §§., in sicer 362. Druge hudobne poškodbe tuje lastnine se štejejo za hudodelstvo javne sile
c)	ako se na hudobno vižo poškodjejo železnice, naj se vožnje gode s so-parjem ali ne, ali pritičneh njihne stvari, vozovi, mašine, orodje, ali druge reči, ki so k vožnji potrebne, ali parogonje, soparne mašine, soparni kotli, povodne naprave, mostovi, priprave v rudnikih, ali sploh poškodjejo pri posebno nevarnih razmerah.
364. To hudodelstvo tudi tisti doprinese, ki kako nevarnost pripravi s kakoršnim koli si bode djanjem, ki izvira iz hudobnega namena, ali če nalašč zanemari dolžnosti, ki jih ima pri opravilih na železnici ali pri ofcertnijah in započetih ki so imenovane v §. 362 pod c).
Zastran teh nevarnost govori §. 362 z ozirom na že povedano še dalje:
b)	ako iz tega pride kaka nevarnost za življenje, zd ra vij e, telesno varnost ljudi, ali za tuje blago v velkem obsežku.
366. Hudobno poškodovanje kakega dela deržavnih telegrafov, in vsako namenjeno motenje telegrafiranja, kakor tudi vsaka nalaščna kriva raba te deržavne naprave, neglede, koliko škode je s tem storjene, se ima kaznovati za hudodelstvo javne sile s težko ječo od šest mescev do enega leta, in pri posebno važni škodi in hudobnem namenu, od enega do pet let.
450. Hudodelec, ki požiga, naj se ob vojski obesi
d)	ako je ogenj podnetil v kakem kraju, kjer je vedil, da se hrani smodnik, ali kjer so shranjene lake reči, ki se razpokajo (eksplodirajo), ali na kaki opravljeni vojaški ladii, naj bo ta ladij», kjer koli je.
-	-	i	V-''	::	;	■	ii-	L'!	■	'■	<
■ ,
'