dofloljubova prilogfi posvečena izobrazbi : in našim društvo« : aev. 11. V Ljubljani, dne 21. novembra 1912. Leto IV. nfls cos. Minulo je poletje s težkim delom zunaj in začela se Ijo zima, ko se bomo držali bolj doma. Zimski čas so naši ljudje že od nekdaj obrnili zlasti za pouk in razvedrilo. Zimski večeri s prejami so bili nekdaj poleg cerkve naša edina šola, naše društvo, naše družabno središče. C.ela vas se je zbrala zdaj v eni zdaj v drugi hiši, ženske so pridno vrtele kolovrate, moški popravljali orodje ali kadili tobak, vmes pa so se pele narodne pesmi, pripovedovalo bajke in povesti, poučevala se j c narodna zgodovina. Spomin na boje s trdimi nemškimi grajščaki in krutimi Turki so ohranili našemu ljudstvu 1 i večeri s prejo, in ti boji so naša zgodovina, s temi boji je naš maloštevilni narod dokazal svojo življenjsko silo, svojo žilavost in nadarjenost, dokazal je, da je vreden boljše usode. Kako živ sc je ohranil spomin na te turške vojske, .se vidi sedaj, ko bijejo naši bratje s Turki zmagoslaven boj. Marsikaterega slovenskega korenjaka vleče na Balkan, da bi se osvet.il nad Turki tudi za krivice, ki so jih storili našim dedom. Sedaj je zimskega dela manj kot ga je bilo časih. Kako dolgo so sc časih ljudje zamudili z rezanico, sedaj se s slamoreznico v par dneh nareže za dolgo dobo, in lanu ni, ki je ženske nekdaj mudil celo zimo. Zato se po zimi že lahko dobi nekaj časa za društvo, ki naj nadomešča nekdanje zimske večere s pravljicami, petjem, zgodovino. Posebno letos ne bo zmanjkalo zlepa gradiva. Da bodo društva dobila Potrebno pomoč od »Slovenske krščan-skosocialne zveze« v Ljubljani, je vodstvo določilo za vsako dekanijo posebnega poročevalca, ker more Zveza le na ta način uspešno vršiti svojo na-]ogo, če se delo deli. — Določeni so sledeči poročevalci: Ljubljanska okolica: dr. Franc Dolšak. Cerknica: Posl. Gostinčar Jožef. Idrija: Dr. Mirko Božič. Kamnik: Dr. J. Krek. Kranj: Dr. V. šarabon. Leskovec: Profesor Koletič. Litija: Dr. Ivan Zajec. Loka: Profesor Ivan Dolenc. Moravče: Dr. J. Krek. Novo mesto: Profesor Evg. Jarc. Postojna: Dr. Žitnik. Radovljica: Dr. L. Pogačnik. Ribnica: Anton Kralj, tajnik »Zadružne zveze«. Semič: Dr. Adlešič. Šmarje: Odvetniški koncipient J. Jerič. Trebnje: Dr. Podobnik. Trnovo in Reka: Profesor Osana. Trst: Dr. Malnerič. Vipava: Dr. Natlačen. Vrhnika: Dr. Logar. Žužemberk: Profesor M. Bajuk. Morebitne poznejše izpremembe se bodo sproti naznanjale. Ti poročevalci bodo stopili v zvezo z vsemi društvi, skrbeli bodo, da bodo društva dobila predavateljev, po predavanjih bodo navzoči pri odborovih sejah, kjer se bo sklepalo o tem, kako dvigniti in poživiti društvo in o ž.eljah, ki jih ima društvo do Zveze. Če bo mogoče, bodo tudi vsako leto prišli pregledat delovanje vsakega društva, če izpolnjuje naloge, ki si jih jc postavilo ob ustanovitvi, če je dovolj predavanj in drugega društvenega življenja, če se redno vrše odborovc seje, kako izpolnjuje odbor svoje dolžnosti, kako posluje društvena knjižnica, če so v društvu potrebni odseki in kako delajo itd. Seveda bodo tudi po možnosti radi pomagali, da se odkriti nedo- statki popravijo. . Kjer obstoje dekanijski odbori, bodo poročevalci v stalnem stiku z njimi, kjer jih ni, jih bodo skušali ustanoviti, kjer to nc bo mogoče, bodo skušali dobiti saj drugače zvezo z vsemi, ki imajo zmisel za društveno življenje v dotični dekaniji, zlasti s podružnicami Slovenske Dijaške Zveze. Skrbeli bodo tudi za ustanovitev novih društev. O svojem delu bodo poročali poročevalci pri Zvezinih sejah. Posebej je še določen profesor Ant. Sušnik za to, da bo skrbel za predavanja, posredoval med društvi in predavatelji in napravil v predavanjih red, ker so ravno predavanja najvažnejši del društvenega dela. Krščanska socialna zveza bo torej izpolnjevala svojo dolžnost, če stvar ne bo šla tako naprej, kot bi morala, bodo kriva društva, ne Zveza. Zato naj društva pridno porabijo ugodnosti, ki jih nudi Zveza, pridno naj se obračajo nanjo za nasvete in pomoč, ne sinejo pa tudi pozabiti na članarino. Čim bolj bo Zveza delala, tem več bo imela stroškov. Tisto štiri kronice se za nobeno društvo ne bodo toliko poznale, Zveza bo pa 'imela precej dohodkov več, če jih bodo vsa društva redno plačevala. Ne samo predsedniki in odborniki, tudi drugi člani izobraževalnih društev naj se zaupno obračajo na Zvezo! Časih se predsednik in odborniki nič ne zmenijo za društvo, marsikateremu vnetemu članu je hudo, da društvo spi, pa si ne ve pomagati; kar zaupno naj piše Zvezi, kako je in kaj bi bilo potrebno, Zveza bo že po svojem poročevalcu poskrbela za red in pomoč. O gospodinjskih odsekih se pišo dovolj v »Slovenski Gospodinji«. Zlastf tam, kjer se vrši gospodinjski tečaj, naj se takoj, ko se ta konča, v društvu ustanovi dekliški ali ženski odsek, pa tudi drugod, kjer je le mogoče, posebno gospodične učiteljice imajo tu lepo polje za delo. Voditeljice gospodinjskih tečajev bodo gotovo zelo vesele, če bodo videle, da ostanejo udeleženke njihovih tečajev tudi po tečaju skupaj, da se jim tudi druge, po napredku hrepeneče gospodinje pridružijo in gotovo bodo rade tudi pozneje prišle predavat gospodinjskim odsekom po 9' društvih in še dosti lepega in potrebnega jim bodo vedele povedati. Zimski čas je po naravi namenjen nam in našemu delu. Porabimo ga! Od tečaja do tečaja. (Prosto po Sven Hedinu.) (Dalje.) 4. Skozi našo državo na Balkan. Poslovimo se od Spreve in Bero-lina! Če bi hoteli ostati v vseh zanimivih mestih, ki jih bomo videli, tako dolgo kakor v Berolinu, sploh ne pridemo več domov. Samo do Carigrada imamo še dvatisoč kilometrov in 13 dobrih ur rabi brzovlak, da nas popelje na Dunaj, glavno mesto Avstrijsko. Na zahodu imamo Labo, ki teče pri Hamburgu v Severno morje, in na vzhodu Odro, ki se izliva pri Štetimi v Vzhodno morje. Samo z Labo se seznanimo, najprej v Draždanih, glavnem mestu saškega kraljestva, in potem na Češkem, kjer spremlja železnica po krasni, bogato obljudeni dolini njene vijuge. Tudi v Pragi, enem izmed najstarejših in najlepših evropskih mest, se ne utegnemo muditi; hitro drči vlak naprej, in šele na Dunaju se ustavimo. Dunaj je bogato, krasno mesto, četrto največje v Evropi; cerkev sv. Štefana dviguje svoj visoki stolp nad dva milijona ljudmi, ki prebivajo tu. Poleg spomenikov iz starih časov stoje prelepe moderne palače, in »Ring« jc ena najlepših cest na svetu. Dunaj je bolj kot Berolin mesto veselja in zabave, gosposko, staro plemenitaško mesto gledišč, koncertov, plesov in kavaren. Skozi Dunaj drži kanal Donave z dvanajst mostovi, in skozi vzhodni rob mesta se vale valovi »lepe modre Do- 1 nave«, ki so dali s svojim ljubkim šum-ljanjem podlago za slavno dunajske valčke. Kakor Berolin je tudi Dunaj žarišče izobrazbe, znanosti in umetnosti in krije v svojih zidovih nešteta čuda. Nobeno čudo pa ni tako čudovito, kot stari cesar Franc Jožef. Ne, ker je tako star in zadnji iz umrle generacije, ampak ker njegova častitljiva osebnost druži državo, ki je sestavljena iz najrazličnejših dežel, narodov in verstev. Petdeset milijonov vlada njegovo žezlo, Nemce, Čehe, Madžare, Poljake in še celo vrsto drugih narodov, celo Mohamedanci žive pod varstvom katoliškega cesarstva. Življenje cesarjevo je bilo bogato nezgod in bolečin. Doživel jc vojno, upore, in vstaje in z najmodrejšo spretnostjo je držal skupaj razprte ljudske mase, ki so skušale in še skušajo zdrobiti njegovo državo. Brez njega si je komaj misliti avstrijsko-ogrsko monarhijo, in zato v naši dobi ni življenje nobenega človeka tako važno kot njegovo. Sedaj je enoinosemdeset let star in že triinšestdeset let nosi cesarsko krono; 10» od leta 1867. je kralj ogrski. Pod njegovo vlado se jc trgovina, poljedelstvo, industrija in splošno blagostanje ne izmerno dvignilo. Najbolj čudno pa je, da jc še vedno vitek in raven, da še vedno nosi glavo pokonci in dela tako pridno, V) t dninar v donavski dolini. O njegovi priljubljenosti priča množica pripovedk. Na severu avstrijsko-ogrske monarhijo tečeta Laha in Dnjestr in na jugu več manjših rek, ki se izlivajo v Adrijansko morje. Druge reke pa se izlivajo vse v Donavo. Največja reka v Evropi je Volga, ki ima svoje lastno morje, Kaspiško. Donava jc druga največja reka in ima tudi svoje lastno morje, Črno morje. Od izvira do izliva v morje meri skoro 3000 kilometrov. Teče skozi Bavarsko, Avstrijsko-Ogr-sko, dela mejo med Rum unijo in Bul-garijo in se dotika celo koščka ruskega ozemlja. 60 velikih pritokov ima, od teh je nad polovico plovnih. V Budimpešti, ki jo prereže pod krasnimi mostovi, bi človek mislil, da ima jezero ne reko pred seboj; Elizabetin most v tej prestolnici Ogrske je dolg 290 m. Še bolj spodaj, ob rumunski meji je 1 kilometer široka in tam, kjer jo reže železnica med Bukareštom in Črnim morjem, je most, ki jc skoraj 4 km dolg in najdaljši na cclem svetu! Nedaleč od te točke deli Donava svoje vode v tri rokave in tvori pri izlivu veliko delto. Tu raste gosto trsje, dva moža visoko, pasejo se velike črede bivolov, volkovi hodijo na lov in ptičev gnezdi tu na milijone. Od Budimpešte nas pelje vlak skozi ogrsko ravnino, čudovito globino, okro-ženo od gorovja. Tukaj mnogo dežuje, zima je zelo mrzla, poletje vroče, kot po vseh deželah, ki so daleč od morja. Viharji prahu in peska niso nič nenavadnega. Nekdaj je bila ogrska nižina rodovitna stepa, po kateri je dirjalo na konjih pastirsko ljudstvo madžarsko in paslo svoje številne črede goved in ovac. Sedaj sc širi vedno bolj poljedelstvo. Prideluje se pšenica, rž, ječmen, oves, turšica, riž, krompir in vino v taki množini, da ne zadostujejo samo za dom, ampak se v obilni meri izvažajo. Po daljnih stepah z veliko močvirji nimajo prebivalci druge kurjave kot trsje in posušen gnoj. Živinoreja je bila na Ogrskem vedno zelo razvita. Še vedno se izrejajo plemenske krave in biki s skrbnim izbiranjem in ovce, koze in prašiči vseh vrst; perutninar-stvo, čebelarstvo, svilopreja in ribar-stvo so na visoki stopinji. Nomadu, ki potuje s svojo čredo iz kraja v kraj, je konj nenadomestljiv, zato je naravno, da je bila Ogrska vedno bogata konj, in sicer izvrstnih konj, mešane tatarske in arabske krvi. Če se opazuje dežela, kjer raste vse to bogastvo in kjer dobro in enakomerno namočena zemlja ustvarja ljudem tako blagostanje, iz vlaka, se vidi ravna in enolična. Vidijo se pač črede s pastirji na konjih, vasi ceste in koče. Kdor pa hoče dobiti dobro sliko o vsem tem, mora obiskati veliko poljedelsko razstavo v Budimpešti. To je popolna slika ogrskega življenja na kmetih, od pašnikov in hlevov do surovega masla v lepi obliki in sira, od življenja svilo-prejkinega v bubi do dragocene svile. Kaže nam kmetovo življenje na gruntu, v priprosti koči iz trsja ali v šatoru, razne vrste žita, ki ga seje po svojih poljih, rumene satove, ki jih natrga jeseni iz panjev, pa tudi ustrojeno usnje, iz katerega dela jermene, sedla in kovčege. Kaže nam orožje, orodj-in plen ogrskega lovca in ogrskega ribiča. Šele, ko jo zapustil zadnjo dvorano razstave, bo videl, kako modro in lepo gospodari ljudstvo na svoji zemlji. Zato ga plačuje ta z blagostanjem in bogastvom. Z neznansko naglico drči vlak po ravnini in čez srbsko mejo. V Belgrndu, srbskem glavnem mestu, pregledajo carinski uradniki našo prtljago. Vrše. samo svojo dolžnost, vendar jih no maramo. Tu sc poslovimo od Donave in potujemo po dolini reke Morave. Srbske vasi z nizkimi, belimi hišicami, kritimi z opeko ali slamo, so lične in slikovite. Povsod zeleni grički, poraščeni hribčki, črede in pastirji in kmetje, ki stopajo za plugom v pisani narodni noši. Majhni šumeči potoki sc vrte v živahnih skokih proti Moravi; ta vali valove proti Donavi. Tudi skozi Sofijo, glavno mesto Bulgarije, teče reka, ki se izliva v Donavo, ki je torej življenjska žila cele vrste narodov. Ob času preseljevanja narodov so se izlival" trope novih pritcpcncev od vzhoda v Evropo navadno po donavski dolini, in še danes je ta reka ena najvažnejših vezi med vzhodno in zapadno Evropo. Skopo nam prikriva noč kraljestvo Bulgarijo, skozi katere južni del se peljemo oh reki Marici, ki jo zapustimo šele v Turčiji za Odrinom. Tu je balkanski polotok najširši, in med vožnjo mislim na slavne balkanske dežele na. jugu: na Albanijo z bojevitimi prebivalci, Macedonijo, domovino Aleksan-> dra Velikega in Grško, nekdanjo zibelko vede in umetnosti. 5. Carigrad. Če te prinese kdaj sreča v ta biseri med vsemi mesti na svetu, se ne izgubi takoj po ozkih, umazanih ulicah, ampak pohiti takoj na gornjo ploščo visokega stolpa, ki se dviguje kvišku sredi Stambula, turškega dela Carigrada. Pokrajina nepozabne lepote sc raz-i grinja pred teboj. Videl boš celo morje tesno ena k drugi stisnjenih lesenih hišic najrazličnejših barv. Izmed mcšanice streh starega Stambula kipe vitki stolpiči minaretov in okrogle kupole mošej. Tik pod nogami leži veliki trgovski bazar in bolj zadaj Hagija Sofija, najimenitnejša mošeja (nekdanja cerkev božje modrosti). Kakor Rim, jc sezidan Stambul na sedmih gričih; doline vmes so polne zelenega drevja in senčnih vrtov. Zadaj na zapadu se še poznajo stolpi starega mestnega zidu, čeznje se gibljejo tožni vrhovi cipres na pokopališčih. 0(1 severa 1i moli nasproti v topem kotu polotok, ki nosi mestna dela Galato in Pero, kjer stanujejo Evropejci, Grki in Italijani, Judje in Armenci in drugi. Med tem polotokom in Stambulom je ozek morski zaliv; imenuje se Zlati rog, ker so po njegovih valovih prihajali in odhajali od pamti-veka velikanski zakladi. Na severovzhodu vidiš morsko ožino enakomerne širokosti. Gladina jo modra kot safir, na obrežju je venec vasi in belih vil med košatimi gaji. To je Bospor, cesta v Črno morje. Na desni strani Bospora, ravno na vzhodu, je tretji glavni del Carigrada, Sku-i.ui, ocl morja pa gor do vrha nizkih gričev. Potem obrni pogled proti jugu. Oči si moraš zasenčiti z rokami, ker široka morska gladina lepo odbija solnčno svetlobo. Pred teboj leži 200 kilometrov dolgo Marmarsko morje, čudovita voda,Hiti jezero niti morje, niti zaliv niti ožina, člen med Črnim in Kgejskim morjem, z onim zvezano z Bosporom, s tem z Dardanelami. Plavajoči vrtovi tam, dve milji proti jugovzhodu, so Princevi otoki in zadaj za njimi, v modri zračni daljavi se dviguje malo-azijsko gorovje. Scmintja se sveti kako belo jadro in kak oblaček iz paro-broda plava v zraku. In daleč naokrog se vidi taka pokrajina v vedno medlej-šili barvah, dokler se suha zemlja, morje in nebo no stopč drugo v drugem. Nepozabna ti ostane slika tega mesta, razdeljenega po silnih vodnih cestah. Tvoj pogled objame dva dela sveta in dva morja in jasno vidiš važno morsko cesto, ki pelje skozi glavno mesto osmanske države. Vsak dan hite neštete ladje skozi Bospor v Črno morje na primorje Bulgarije, llumu-iiije, Busije in Male Azije, in ravno toliko skozi Dardanelc v morja Grčije in k obalam Sredozemskega morja. Kar nerad sc ločiš od plošče. Ali so sanje, ali je resnica? Stojiš v Evropi, toda na pragu Azije! Skutari na oni strani s svojim vencem temnozelenih cipresnili gozdov stoji že na azijski strani! Toda če pogledaš tik podse na ceste, polne Turkov, ali bele, ozke čolne ki plavajo po ožini, se čutiš bolj v Aziji kot v Evropi. Neprestano šumenje slišiš krog sebe, to ni veter, ni pesem valov; enako je šumenju roja čebel. Scmintja čuješ razločno klic no-sača, lajanje psa, žvižg parnika ali zvonec ccstnc železnice. Sicer se pa spaja glas narave s človeškim delom v en sam zvok in objame te sumeči •molk, nemirni mir, ki se drži vedno nad dimniki velikih mest. (Dalje prihodnjič.) Ivs. Koblar: Boža no pl gospodo Janeza. Nocoj so Vsi sveti in jutri so Verne duše — rad bi pokleknil na grob, kjer je zaprto srce mojega srca, a moram na tuje grobe, ker daleč jc pot do tebe in misel je bližja nebu, kakor noga tvoji gomili, mati! A rad bi ti vsaj prvič voščil na god tvoje verne duše verno molitev ob grobu, zato hrepenim po tistih blagoslovljenih tleh tvojega smrtnega doma, čeprav zastonj; a vendar, saj veliko hrepenenje odvaga veliko ljubezen. Sam s sabo sem, grem na grobe in govorim s teboj. In kaj? Nekoč sem ti rekel zlata mati, nocoj je beseda samo v spominu in če bi ti dajal najslajša imena, bi ti rekel verna mati. A nocoj samo besede ločitve! Govoriva o tistem majnikovem jutru, ko si sklonila glavo name in izdihnila, tedaj ko sem začutil smrt za celo življenje — govoriva o smrti, ki ne mine, govoriva o smrti, ki je večna. — Dovolj, ker moja misel je prazna, in bojim se, da ne bi žalil tvojega spomina, saj mimo mene gre svet, ki ni še plakal na grobih, mimo mene spe svet, ki nocoj ne ve za grobe, mimo mene gre cvet v življenje, kot da ni smrti. A pogovoriva se zvečer sama, pogledava si v lice kakor nekdaj, zdaj samo: Vso blaženost na god tvoje verne duše ti želi tvoj sin! Zato hitro na grobe! Jesen okroginokrog — a tu pomlad. Zunaj mrak — a tu plapola nešteto luči. — Pomlad! Da, človek ne mara smrti, tiste grozne, resnične smrti, in okiti še mrtvaško glavo z zelenjem. In vendar, ko bi se vsaj enkrat pokazala ta njiva božja v vsi svoji resničnosti, a ne bi smela dahniti nanjo ne pomlad, ne poletje, in zima in jesen naj ne bi kazali tudi na nji svoje male primere minljivosti — pa bi imel svet za vedno spomin končnosti. Ko bi vstala tista smrt, ledena, v večnost segajoča in bi z glasom šklepetajočili kosti govorila — da, potem bi bili sklepi dejanja, svet bi ne grešil več v ljubezen in tudi smrti ne bi več kitil z ljubeznijo. — Vendar, kako mali so, ki občutijo resnično smrt, kako malo solz pade na grobe — greši sc pred pogrebom in po pogrebu, morda še s solzo v očeh, saj njih človek je hujši kakor ljubezen, čeprav je ljubezen sil-nejša kakor smrt. In vendar mnogokrat po grehu spet vstane ljubezen! Pod velikim križem sem se spomnil zgodbe, kateri sem sam pride j al konec o vstajenju, zgodbe rodu,' ki je živel v ljubezni, a jo izgubil v grehu in po grehu zopet poiskal prejšnjo ljubezen. Bilo je tudi o Vseh svetih. Zvonovi so peli, ljudje so molili, luči so plapolale — vse je bilo kakor vsako leto — le tam pod velikim križem j c bilo drugače, le tam danes ni stal gospod Janez in s tresočim glasom molil jn-ošnie za rajnike, ker letos jc počival že sam tu, dozorel klas, ki se je ospel, da bi rodilo njegovo seme tisočeren sad. Nov duhovnik je molil in molitev naroda je kipela nad zem-ske oblake. Šele danes je prav čutilo ljudsko srce, kdo je bil on, ki ga krije ruša, zato je bil grob gospoda Janeza najlepše okrašen. In zgodil se je čudež! Neznana roka je bila vsadila na grob vrtnico, ki je pa ovenela — a nenadoma, prav danes je pognal krasen rdeč cvet. »To je znamenje!« — je šlo od ust do ust. »Gospod Janez so bili mučenik, verjemite, to je božje znamenje.« In res je bilo tako! Vaščani so vedeli, da je bil rajni gospod Janez mučenik, saj je umrl od žalosti, žalost pa so mu pripravili oni. Zakaj je umrl s solzo v očeh? — Bdeča roža je božje znamenje, da jc prejel gospod Janez mučeniško krono. Štirideset let je bil v vasi gospod Janez, vzgojil si je svoj rod, zato ga je ljubil s srčno krvjo, zato so ga tudi otroci ljubili kot očeta. Krepak in nra-ven je bil njegov rod, znal je ljubiti domačo zemljo, imel je strah pred tujim svetom. »Svet je nevaren, nesreča, dragi moji,« je vedno učil sivolasi gospod, »Vzame vam zadovoljnost, ljubezen do domačega dela, do zemlje, in nesreča je tu.« In ubogali so ga otroci, zato so bili srečni in srečen je bil tudi on. Ko je velikonočno jutro žegnal pisane kolače, ko je o Križevem škropil pomladna polja in vrte — takrat je čutil moč sreče kakor nikoli — saj je videl pred seboj življenje ljudstva, ki prejema in prosi vse iz božjih rok. A vendar, prišlo je drugače. V svet je odhajalo prVo dekle. Da bi se vrnilo srečno! Vrnilo sc je. S povešenimi očmi, s senco na licu, z bridkostjo v srcu, s kesanjem po padcu. In gospod Janez? Bazjokal se je, poklical dekle k sebi in tudi ono se je razjokalo pred njim. »Otrok, kaj si mi storil? Zakaj si me izdal?« Dekle pa je molčalo. »Povej mi, otrok, zakaj si pozabil na dom?« »Ne morem pomagati— prepozno,« je vzdihnila. »Ne morem, ne morem.« »Povej mi, hči, zakaj si pozabila na Boga? Moli in mogla boš! Moli tudi zame. Poglej Magdaleno in bodi Marija!« — Prišel je še hujši udarec. Odšel je v tujino drugi. Oče je hotel na svoji posesti videti sina, gospod Janez bi bil rad dal svojemu rodu svojega naslednika. Čutil je, da je osivel, vedel je, da bo enkrat, ko ga bodo nesli tja, kamor je spremil cel rod, da pojde počivat star k starim, a njegovo življenje mora seči čez njegov grob — saj bo rodu gospodoval njegov sin. In ni mu bilo nikdar hudo, ni se bal smrti — saj se je veselil, ko razgrne svojo oporoko v pridigi na prvi novi maši. Bazdal je vse, žrtvoval vse zanj. lil A tujina! Odšel je, šc je prihajal 011, ki ga jc hotel ogreti pod domačo streho — a postajal je tako tuj in odtujil se je, ni ga bilo več. Ljudje so se ga ogibali, govorili le natihem o njem — in vendar ga je vzgajal gospod Janez! Ni ga bilo več. Tam daleč jc ostal v tujem svetu, pozabil na dom in vero. Šc več, tujino je vzljubil, zasovražil dom in veri je napovedal boj. Gospod Janez ni govoril več o njem, živel je zase in molil — a na vrata so trkali hudi časi. Sovražnik je od daleč vrgel seme, tiho in neopaženo, da ni nihče vedel, kdaj je zrastel na dobri njivi slab sad, in v čuječnosti se je vtihotapil greh. Bilo je, kakor da gospod Janez ni sejal. bilo je, kakor da ni nikdar govoril božje besede, in nastopil jc čas, ko sinovi niso več poznali očeta, ne brat brata, bližnji bližnjega. Nov čas jc prišel in zahteval tudi smrti očeta. Gospod Janez je umrl tiho, niso vedeli kdaj, sam zvon je oznanjal njegovo smrt. In čez leto so okrasili njegov grob, roža je pognala rdeč cvet, znamenje mučeništva, ledena srca so se mehčala in vse jc molilo na njegovem grobu, a molilo bolj zase kakor zanj. In konec tej zgodbi? Vstajenje — saj grob oznanja vstajenje in padec zahteva poboljšanja! Da, vstajenje — rdeča roža! Poslušajte! Mrak je padal na grobove, luči so plapolale močnejše, pokopališče jc žarelo v vročih žarih — kakor bi bilo polno kipečih src. Polagoma so vašča-ni odhajali, le redki so bili vzdililjaji na grobih a tudi ti so utihnili, molitev se je preselila v hiše, kjer je v trojnem rožnem vencu med zvonjenjem zvonov reševala verne duše. Pokopališče jc ostalo samo, luči so umirale v vetru in temi — mir jc kraljeval, le tupatam jc prasketala dogorela svetilka, kakor bi se borila nemirna duša. Vrata so zaškripala, ženska postava sc je boječe premikala mimo grobov. Vse je odšlo — zdaj, ko je nihče ne vidi, ima dostop tudi ona — ki je prva zakrivila smrt in mučeništvo gospoda Janeza. — Grešniki so vračajo. Grešili so vsi in vendar gledajo samo njo, mrzijo samo njo — drugi plakajo na grobu o belem dnevu — zanjo je ostala noč. Ob grobu gospoda Janeza jc obstala. Rdeči cvet je sklonil glavo pod večernim mrakom, ona ga je uzrla v svitu luči. Torej je vendar ozelcnel, torej je vendar ljubezni moč dala življenje! Zaihtela je ob gomili njega, ki ga je ranila prva. Prosto se je izjokala kosanje je vrelo in se umirilo v potolaženost. Dolgo je samevala ob grobu, luči so ugasnile — tudi ona se je poslovila od dragega groba. V njenem srcu je vstajal mir in zdaj bi lahko odgovorila 12i gospodu Janezu: »Zdaj moreni pošteno živeti.« Mučenik ni trpel zastonj , njegovi otroci se vračajo. Vstajenje! Iz tujega sveta pozdrav na tvoj grob! Misel vstajenja plava tudi krog mene, ko govorim s teboj, mati. Rožo na tvoj grob vsadim tudi jaz. Jon Ilus. (Dalje.) Viklifove nauke jc odobraval tudi Hus. Kakor jc bil Ilus učena glava, dober govornik in v življenju strog do samega sebe in do drugih, pogrešamo vendar na njem dveh velikih čednosti, ki morata dičiti vsakega vernega katoličana, tudi učenjaka: ponižnost in pokorščina. Po vzoru Viklifa je tudi Ilus pri čeških pridigah v Bctlehcmski kapeli očitno karal razkošno življenje visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Podobno kakor Viklif je šel tudi Ilus vedno dalje in polagoma začel napadati Cerkev samo in njene nauke. Duhovščina se mu je zdela prebogata in pre-posvetna. Proti papežu v ogorčenju ni bil izbirčen v izrazih. Tajil je iste verske nauke kakor Viklif; poleg tega pa še vso papeško oblast, cerkvene kazni, odpustke in da si sme vsak duhovnik po svoji vesti razlagati sveto pismo, ne da bi sc oziral na cerkveno razlago. Hus se je moral radi svojih naukov pri praškom nadškofu zagovarjati, na kar mu je bilo prepovedano nadalje pridigovati v Bctlehcmski kapeli. Hus jc zahteval, da se mora služba božja opravljati v češkem jeziku; s tem si je pridobil zase Čehe, zlasti plemiče, češke narodnjake, obrtnike in kmete, katerim so se sline cedile po cerkvenem premoženju. Tudi Večeslav sam je bil Husov pristaš. V nasprotnem taboru so bili Nemci, duhovščina in večina profesorjev praškega vseučilišča. Umevno je, da se je tudi dijaštvo vseučilišča razcepilo. Ta veliki cerkveni in narodni razpor je še povečalo dejstvo, da sta bila na čelu katoliške Cerkve takrat dva nasprotna papeža, in pa kralj Večeslav sam. Na vseučilišču v Pragi se je glasovalo, kakor smo že nekaj omenili, po narodnosti. Tujci so imeli tri glasove, Čehi pa samo enega. Profesorji so bili v večini nasprotniki Husovi in so zavrgli njegove nauke. Toda Večeslav je to uredbo vseučilišča izpremenil. Ko sta bila takrat dva papeža, on ni hotel nobenega prianati, ampak je odločil, da naj se počaka toliko časa, da se v Rimu razmere urede in zasede Petrov prestol samo en papež. To je 011 zahteval za Češko. Duhovščina in profesorji na vseučilišču pa so sc mu uprli in izjavili, da priznavajo v rimskem papežu pravega Petrovega naslednika. Povodom te izjave je Večeslav 1. 1409. izdal posebni kraljevi ukaz, po katerem imajo tuje narodnosti na praškem vseučilišču lo en glas, Čehi pa tri. Tako je Hus zmagal na vseučilišču, ki je v verskih stvareh imelo odločilno besedo. Nemški profesorji in dijaki so vsled tega ukrepa zapustili Prago in odšli na druga vseučilišča; v I.ipskem se jc takrat osnovalo novo vseučilišče. Ilus je bil prost na vseučilišču in zato sc jc njegova kriva vera strašno hitro širila. Čeprav so mu prepovedali, je vendar pridigoval v Betlehemski kapelici; znal je poslušalce vneti /, ognjevito besedo. Praški nadškof je sicer na papeževo povelje izobčil I-Iusn. in njegove pristaše ter ukazal njegovo, in Viklifove spise očitno sožgati, ali Hus se je bore malo zmenil za vse to, saj je vedel, da ga ščiti kralj Večeslav. Ta je sicer začel poskušati Ilusa odvrniti od krive poti. Ko pa je papež Ivan XXIII. pozval tedanji krščanski svet na križarsko vojsko proti izobčenemu neapeljskemu kralju Ladislavu in obljubil, da prejmejo oni, ki bi kaj darovali za vojno in opravili spoved in vredno prejeli sveto obhajilo, popolni odpustek, so se nasprotniki Cerkve strašno razburili — Ilus je očitno začel tajiti veljavo odpustkov, ščuval ljudstvo zoper oznanjevalce odpustkov in dal papežev ukaz očitno sežgati. Sedaj ga je papež Ivan XXIII. pro-klel (1412). Tudi Vcčcslavu je bilo Hu-sovo počenianje preveč, zato ga je dal izgnati iz Prage. Naslednja doba Ilusovcga delovanja je najvažnejša. Ko je moral zapustiti Prago, je šel na kmete med pripro-sto ljudstvo in tam oznanjeval svoj nauk. dostikrat kar pod milim nebom. Zlasti je rohnel proti duhovski, v prvi vrsti papeževi oblasti. Učil je, da papeži1 niso veljavni zastopniki Kristusa na zemlji, tla se ne da dokazati, da bi bil Kristus postavil vrhovnega poglavarja v vidni podobi, ampak on sam je najvišji poglavar. Papeži imajo svojo oblast le vsled ugodnih prilik, ki so jih znali izrabiti, in od cesarja. Posvetna in duhovska gosposka ima le toliko časa pravico zapovedovati podložnim, dokler je v milosti božji, zato take gosposke ni treba ubogati. V teh Husovih naukih leži seme za poznejše prckucijc na Češkem. Ljudstvo se je začelo zoperstavljati zoper, vsako višjo oblast, češ, saj je grešna. Število Husovih privržencev je v, kratkem času silno naraslo. V tem času je zasedel nemški prestol brat Večeslavov, Sigmund. Večeslav pa je vladal samo Češko. On je imel poleg svojih slabih to dobro lastnost, da je uvidel, da je on poklican v to, da po svoji moči pomaga napraviti v Cerkvi red in ji pomaga do prejšnje veljave. Zato se je trudil, da sc je sešel cerkveni zbor v Kostnici v Švici. Tam so hoteli poravnati spor papežev, ker so naenkrat vladali trije papeži in za-treti Husovo krivoverstvo. Oba, Sigmund in Večeslav, sta prigovarjala llusu, da naj gre na cerkveni zbor v Kostnico, da tam javno poda svojo iz-jnvo, ker Hus nikakor ni holel veljati '/.a krivoverca. Tudi Hus sam sc je skliceval na zbor. Ker jo proti nekemu odpustku pa-]> /.a Ivana XXIII. nastopil, ga je papež sain pozval, da naj pride v Kostnico. Prijatelji so sicer Husu odsvetovali, naj ne hodi, ali on jih ni poslušal. A rli u tega mu jc izročil Sigmund neko pismo, v katerem mu je zagotovil, da s- mu med potjo ne bodo delale nikake težave in velel vsem vladarjem, po ko-jili svetu bi Hus potoval, naj ga prav nič nc ovirajo. Prijatelji so nabrali Husu denar za popotovanje in trije češki plemcnitaši ;u ga spremili prav v Kostnico. V Kostnici je bil v začetku popolnoma svoboden; hodil je, kjer je hotel i o smel vsak dan maševati. Ko pa je še v Kostnici začel javno učiti in razlagati \oje nauke, ga je papež dal zapreti. Ali tudi v ječi je IIus obdržal zvezo s svojimi pristaši na Češkem. Po Husovem odhodu v Kostnico niso imeli več enega poglavarja, zato so se takoj razcepili v dva tabora. Nekateri so trdili, da so morajo natančno držati llus ivega nauka, drugi pa so začeli učiti, da obhajilo pod samo podobo kruha ni veljavno, ampak da se bode delilo sveto obhajilo pod podobo kruha in vina. nc pa pod samo podobo kruha, kakor ga deli katoliška Cerkev. Hus sc je že prej enkrat zavzemal za ta nauk, pa ga jo zopet zavrgel. Ko pa je slišil, da se njegovi privrženci prepirajo o tem, se jc zbal, da ne bi njegovo seme, ki ga jc sejal med češkim ljudstvom, pozeblo, se je zopet zavzel za sveto obhajilo pod obema podobama. Odslej je bil Ilusovcem kelih to, kar jo kristjanom križ. Po kelihu so se spoznavali, kelih je moral biti na vsakem vidnem mestu, na zastavah itd. Cesar Sigmund se je jezil, ker so dali Ilusa zapreti, ker so Husovi spremljevalci vpili, da je prelomil dano besedo, da se Husu ne bo nič žalega zgodilo. Ali cerkveni oblastniki so ga pomirili, češ, da je Hus sam kriv zapora, ker je očitno širil svoje zmote in da so bili prisiljeni ga zapreti. Sigmund je tudi izprevidel, da Husovi nauki niso nevarni samo cerkveni, ampak tudi po-> svetni oblasti. Na Sigmundovo zahtevo so Ilusa trikrat, zaslišali. Izprva so menili, da se bo Hus pokoril soclbi cerkvenega zbora, ali kmalu je poslal prejšnji. Pri1 prvem zborovanju je trdil, da hoče vse preklicati, če mu zbor iz svetega pisma' dokaže, da se je zmotil. Drugič je zatr-: jeval, da se drži Viklifovih naukov, če^ prav jih je Cerkev zavrgla. Tretjič pa jo pobijal pravico cerkvenega zbora, odločevati o verskih zadevah; on se mu ne bode nikdar pokoril. (Dalje prihj Dobro blaTO se samo hvali to jc stara znana resnica. Vsak zna ločiti dobro blago od manj dobrega in od slabega in vsak si izbere vedno le ono, ki je najboljše. Vendar pa nikakor ni odveč, če na dobro blago opozarjamo, kajti marsikdo ne pozna dobrega blaga, t. j. ne ve, da se tako in tako blago prodaja, ali pa ima proti njemu predsodke in ga neče po-; 7ain nnn^oriomn +i,Hi na Vf/->1 i n el/r> ijauinn nrimD« \r Unri'-, pištola od i K tiapiej Hiislro-van cenik zastonj. F. DUsEK, tovarna orožj , Opočno St. 2137, ob drž. želez , Ce ko. Praške šunke od 4 do 7 kg po K 2-2t» Vso vrsto prekajenega mesa po najnižji coni dobavlja 3593 Karol Hruška o. inkr. dvornidoba-bavitelj Praga-ZažkDD. (.'-S" Conlk zastonj iu franko. '.»J) OSTA/NKI 30 metrov za K 14'- o 1 raznega dobrega i modernega blaga za joson in zimo za obleko, bluze in predpasnike itd. Ostanki . zajamčeno 3—9 m dolgi in sveži. — Pošilja proti povzetju 3? 00 JULIJ KANTOR, tkalnica, Baby pri Nachodu ČEŠKO. Vzorci ostankov se ne razpošiljajo. Zaslužek 2 4 K na dan in stalno z luh-kim in pi ujubljcnim pletenjem doma. s h trim pletiln m stroji m . Pat*nthetJCl" mdosežno praktičnim in trpvžmm. NanCi se lahito in zastonj. ZHjamfc-no, da se delo uovsod lahko oddaja. Pojasnila daje zastonj podjetje za povzriiqo doma-!tl potom vsem svojo najiskrenejšo zalivalo za izka (1 mi zaupanje, ter prosim, da sc ohrani enaka n ;.i0. njenost tudi mojemu nasledniku. 3017 Oplotnica, 8. novembra 1912. IVAN VIZO VIŠEK, bivši poslovodja trgovine A. i-', bj v Podjieči, sedaj jioslovodja v Oplotnici. Glavni zastopnik tudi netrgovec, se išče za prevzetje edinega zastopstva naše tovarne za stroje za tukajšnji okra\ Popolnoma neodvisno, zelo prijetno mesio. Gospodje, ki razpolagajo z nad 3000 K gotovi naj pošljejo takoj pismene ponudbe z navedbo ; um. žeiijskih razmer na 3 2 tovarno za stroje C.BANTELMANN & Co., Hfliom UiMMtAfl vajen konj kakor tudi mm, f—ribi^r— ■XMJimLL3BH v"""'" loviti postrvi, se sp:e;-meta. 36i9 Ž .prnsie Deouii e, Oraii damo pri odjemu 2 ducatov »MI:AV ldinj (2 leti vporabnih) skupaj K 10 — im posre&resai .-&J1 Aparat je trikratno posrebren, skrbno izdelan in v navadni črni škatljici shranjen. Po kakovosti „MEM" klinj je zajamčeno popolno, sigurno, čisto in hitro britje. „MEM" klinje za brilno oi^ravo cn ducat K i5 —, pol ducata K 2 50, klinja za poskušnjo 50 vin. v znamkah. Ueliki kaflaSogi a predmulih za brit e in toa9efo preti wjsos!atoi 20 nin. u znamkah. irojoSkego pomočnika 8p rej m o tnkoj Ivan Tomazln, Strahinj Naklo. 3555 Te' 'lična pisarna Stavbeno podjetje Valentin Accetfto zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8 sc !|)oro»*a za napravo vseh v stavbeno stroko spadaiočih na-' i !< v in del ter kot oblastveno koncesijonirana zasebna za nakup !n proiislo posestev Postrežba vestna in točna. JVC« 3..05 lin in žaga ter 10 do 20 oralov zemljišča se po prav nizki ceni proda na Golniku na Gorenjskem. Več pove Avg. Erzin, Elizabetna cesta štev. 4 v Ljubljani. 2' A CTA\J ¥ dobi vsak pri naročili 1 pošt-/"» J VF1™0 nega zavoja po 5 kilogramov R oiiter-jeve zdravilne ržene ka?e lop vporaben predmet iz niklja, aluminija i tel. kot košaro za kruh, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. 1 poštni zavoj franko po povzetju K 4'—, broz namečka K 3 40. — Pred Božičem na željo za božično _drevesce angela z zvončkom ali kak 31«3 <.10) drug okrasek, pupe in razne igrače. KAROL RICHTER, Lewin45, Češko. Kdor išče, ta najde veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri 2744 R. MIKLABC, Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5. U Ameriko! U Ameriko 2 Ciinard-Line. Velik, krasen oar-nik na dva vijaka ..Lacoma" Kapit. Irvinc. a,. * — ., „ — m- « _ • • —— '18.000 reg. ton, 188 m dolg in 23 m širok pri-pluje dne 27. novembra v Trst (Franc Jožefovo pristanišče) in odpluje dne 28. novembra v Reko, Messino, Palenno, Neapel, New Yoik. Pojasnila in vozni listki se dobe: Dunaj 1., Kiirtnerring 4; Trst, Schroder & Co, pri vseh agentih v provincijalnih glavnih mestih, v vseh potovalnih pisarnah in pri Thomas Cooks Sohn, pri vseh Lloydovih agenturah m agentih Dalmatia. .Jk1 v Cena za III. razred iz Trsta v New York 180 K in še 20 K osebnega davka. M 2990 3 Božjastnim pomoč in zdravje po novem pravljenju. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški zavod Budapest, V. GroBe Kronen-Gasse 18. Zavod za te čaj o o TRGOVSKI VID3 Frifl. Mostor, imojitoli pre-ko evrop. moj /,uano luvuc, 1 rgovsko iilulif cm ij o. l.ipsko. 1'ro.pekto pošilja zastonj ravnateljstvo. :t;i 17 Bolni »a želodcu, srcu. prsih, nervozni, slabotni m oni, l nadomestilo presnega masla za i pc£aMe h»l"nie „,„!«, hr0h samo . Bloimscheino »llnikum margarino Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko. Združene Ivornice za maroarino in presno maslo, Dunaj XIV. F. K. KAISER, puškar Ljubljana, Selcnburg. ul. 6 priporoča svojo največjo zalogo pušk ln samokresov ter lovskih priprav - Avto-l matične pištole ,Browninq', .Stcuer itd. ] Najboljši topič ,SflLUT'. V zalogi Imam vse potrebščine za ribjil ov v mi|veC| ■ 7b rl do najnižjih cenah. Poprava koles (blcikljev) ,Zb'r Pter n lil deli. Popravila toCno in «no Umetalnt oaen). C. kr. prodaja smodnika. Ceni" zastonj ln poštnine prosto. :b 3012 S nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to. SamoBlaitfischei- nou .uniKum* je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso doslej hvalisano. Izdelovanje Blaimscumim , uniKum' je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki u 20 K. In sicer: 1 moderna obleka iz raševme al. hstra, 1 praktična obleka za lušna opravila m I krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd. - tlazpo£il|a sc po povzetju.----- Prvovrstna tovarniško razpoilljalnlo. Josip Frankenslein, Jaromer 91, Češko. Od ostankov sc ne pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na zeljo franko Vzorci se morajo vrniti. ,116»«' i l.lnU0" CTl 1D 1 ___» CLIMAX niotori na petrolej .m. Najcenejši obrat. a e Komanditna družba Baclsrich & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX|«, IliiligtnstSdteritrai. Bij Je. liijslirejia specialna lovarta monarhije za dvotaktne motorje na surovo olje. Tovarna štedilnikov H, Kolosous, We!s. Zo, Avstrijsko, Po dobroti In kakovosti neprenosljiv .\iezni. emajlirani, porcelanasti šled iui u kakor tudi iz majoiikeza gosnodir.jstvo, hotele, restavracije i d Načrti za ku hinje na paro, plinove Štedilnike, irsKe peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki Železni traov;ui, kjer ne, se pošiljajo naravnost Zahtevajte ..Izvirno IČo-io.seus - Ste-dilnike"inz - vrnite siabejše izdelke 5975 Ceniki zastonj Nastane prav nič! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Zastonj razpoilljam povsod vzoroe auknenega blaga, blaga za obleka, blaga za bluze, pe-rllnefra blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, okatorda, blaga za postelje, kakor vseli vr t blapa za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma - voj nakup lahko dosežele po zelo tigodn h prednostih. KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi, Herrengasae 10. 2710 ♦ ♦ ♦ ♦ | ♦ J jjlš" Le naravnost ntx od tovftrniSko razpošlljalnico „SUDETM" Krnov Stev. 301 favslr. Slezija) kupite 8030 blago za moške ln ženoke obleke kakor tudi Šlesko platnlno najboljše kakovosti po najnlijlh tovarniških oenali. Ostanki eoio poceni. Zahtevajte vzore«. Krasno sozijske novosti. Zimski barhenti! Kdor rabi dobre in pristnobarv. harhente, fliinolo za srajce in drugo perilo, laneno in bombnžaste kanaluse, cetlro, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospone, žep. robce in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko Jaroslao marek, ročna tkalnica štev. 45. v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci se pošiljajo zastonj in po&tnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta. flanele. kafanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K. }>rve vrste za 20 K, 1'inojSe vrste za 25 K franko po povzetju, Od ostankov se vzorci no poSiljajo. Srajce za gospodo iz flanele ali cetlrja l komad K 180, 2 20, 2 60, H, m « Pri odjemu 0 kom. srajc jih pošljom franko Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisujo se slovensko Najboljši češki Izvori KrSčanska tvrdka. Perje in puh 1 kg novega, sivega, skubljenega posteljnega perja 2 K, boljšega k i! 40, polbelega K 2 «'. belega ____K 4. boljšega K 6. sneZnobelega za gospodo n o, puha, sivega K (i, 7, in 8, puha be.ecia K 10, prsnega puha K 1 J, cesarskega puha K 14, od 5 kg naprej franuo. DmirČDKC nnctolio 'z gostega rdečega, modrega VUHIJLIIC |IU3ICIJC rumeneg.1 ali belegi nnnkincj blagu, 1 pernica, oiioii IfHULlicm velika z dvema zglav- nlc ma vsaka ca H0'69cm velika, zadostno napoluiena z novim sivini trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24, pe.nlca sama K 12, 14 in io. Zglavnica s>imu K 3 50 lu K 'I, pernica cal&V140cm velike K 15, IS in K 21', vzglavnice ca 9u-7U .".,0 ,.0, y,. letia prlma K 2'sc>. belega K i —, inegn niehkei,,, ....... orvo rstneqn K 7 -, 8 — In u 60.' Sivega puha K i, /•-, belega finega K 10-—, prsueoa puha K u- , odpet kg naprej franko. 2420 Douršene &aapa!n|ene postelje iz gostegn, trpežnega. rudečega modrega ali belega Inlet (uankingi blaga 1 pernica iko cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnicama, vsaka ca mi cm dolga, onem široka, zadostno napolnjena z novim sivini, puhastim iu terpežnhn posteljnim perjem K 16—, s polpuhom K 2ii—, s puh per-|eui K 24- . Posamezne pernice K 10 —, r."—, p —, 10-Posamezne vzglavnice K a —, 3 50 4 -. Pernice 200X140 mi velike K 13 —, ir - ,!«•—, 20--. Vzglavnice 00X7" cm velike K 4-fln, r, -,S5U Snod pernice Iz najbolšega gradla zo postelje 180X110 cm velike K 13 - In 15 -,'razpoši-ja od tO i\ naprej franko proti povzetju ali predplačilu Maks Berger Dešenica št. a/235 Češki les. Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ah denar vrne Bogati ilusir. ceniki vsena postelnega blagn zastonj. V začetku mnogih hudih bolezni se pojavi k.selj, ki gaj komaj opazimo. Zato zavži-vajte pri nastopu kašlja zdravniško priporočeni Jhijmomel Scillae. da se ognete tega zla. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRilGNER-ja lekarni c. In kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I 1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprel pošiljatvl K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSI-Ijatvl 7 K. io steklenic proti naprej poSiijatvi 20 K. Pozor na Ime sredstva, izdslovatelja ; .. |__ In rirstreno znamko, m 18 Dobiva se v vseh lekarnah. V LJubljani: Rihird Sušnlk, dr. G. Plccoll, Jos. Cižmaf. ^^p*