&Q&etcL
Uredništjvo in upravništvo Kranj, BIeiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo lzhaIa vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4'—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45’— — Inserati po tarifi
Leto I.
Kranj, 18. deccmbra 1957
Štev. 20.
listava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvp je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
Zakon o tisku
§ i. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
Pomen ovsiških volitev
Jugoslovansko-francosbo prijateljstvo
100.000 glava množica pozdravlja franc, zunanjega ministra
in najplemenitejše napore, ki so bili kdajkoli izvršeni, da bi se ljudje rešili vojne nesreče in da bi se vneslo v odnošaje med narodi več pravice in prijateljstva... Toda ko naglašamo pri tako miroljubnem značaju sporazuma iz 1.1927. solidarnost, ki ga označuje, ne pozabimo, da je vrednost pogodbe odvisna tako od volje onih, ki jih združuje, kokor tudi od odnosov, ki obstojajo med njimi na vseh področjih. Njihovi srečni učinki se ne morejo pokazati v arhivih, nego samo v življenju: s trgovinskim prometom, z medsebojnim pospeševanjem proizvodnje, ki ustvarja obenem trdnejše vezi in večje blagostanje, z izmenjavo intelektualcev, profesorjev, dijakov, znanstvenikov in umetnikov, ki dviga kulturno stopnjo z jačjim vzajemnim razumevanjem in vzajemnimi simpatijami, z osebnimi stiki med civilnimi in vojaškimi vodilnimi osebnostmi, ki morajo druga drugi izraziti svoja stališča in razložiti svoje metode, da bi se med seboj bolje prilagodile". Ta govor, ki ga ponedeljski »Slovenec" ni objavil, kaže, da je naš dragi francoski gost razumel najgloblja čuvstva in razpoloženje našega ljudstva, ki vidi v prijateljstvu s Francijo in bratsko Cenoslovaško edino in najboljše jamstvo za svobodo ip neodvisnost narodov Jugoslavije. Življenje je v Belgradu pokazalo, da se Jugoslovan-sko-francosko bratstvo ne bo zaprašilo v arhivih, pa naj pride, kar hoče!
Na slavnostni večerji, prirejeni v čast francoskemu zunanjemu ministru je imel g. dr. Stojadinovič govor, v katerem se je spomnil pokojnega francoskega ministra Louisa Ba.lhoua in kralja Aleksandra, o katerih je dejal, da sta padla kot žrtvi ogabnega zločina. Kakor znano je bil ta zločin uvod v vrsto zločinov proti svetovnemu miru. Neposredno pred prihodom g. Delbosa seje g. Stojadinovič mudil v Rimu, kjer je stisnil roko velikemu čuvarju miru g. Mussoliniju. G. Delbos je na napitnico odgovoril med drugim tudi tole: »Naši vojaki so se borili drug poleg drugega in prelivali svojo kri za isto stvar tako pri Belgradu kakor pri Verdunu... Topli sprejem, ki mi ga je priredilo mesto Belgrad, dokazuje trdnost in življensko silo jugoslovanskega ljudstva (mi pri tem pač lahko dostavljamo, da je bil Belgrad resnični tolmač čuvstev, ki prevzemajo nasproti Franciji vse ljudstvo od Triglava do Djevdjelije). Jugoslovanski in francoski narod, enako lojalno in zvesto, stvarno prisrčno združena po zajednicah čuvstev in interesov prav tako kakor po zajednici slavnih del, ki sta jih izvršila, sta sklenila, da bi dokazala to soglasnost duha in interesov s pogodbo iz 1.1927, ki sem jo imel časi z vami, gospod minister, podaljšati in ki nima drugega namena, kakor da jamči za varnost naših dveh držav, pospešujoč obči mir po načelih pakta Društva narodov, ki izražajo najkoristnejše
Ali se ie mleko moralo podražiti?
Med volivnimi rezultati 16 občin, v katerih so bile volitve zadnjo nedeljo, padejo najbolj v oči odstotki volivcev ^ občini Ovsiše. Dočim je v večini drugih občin volilo po 60, 70% voliv-nih upravičencev se je v tej majhni Sorenjski občini udeležilo volitev 85 % vseh volivnih upravičencev Odkod ta ^elika razlika v primeri z ostalimi ob-cjnami? Ali je ta razlika samo v številu, eli pa so morda globlji vzroki za *a pojav?
V ovsiški občini ima neomejeno gospodarsko moč znana bogataška farni-lija. Ta družina se je popolnoma vdi-njala poprejšnjemu režimu JNS. Bila je za popoln centralizem, ki naj bi Slovenijo izžel do zadnje kaplje in slovenski narod zbrisal z zemeljskega površja. Da bi si pridobila tudi politično moč, je uporabljala vedno vsa že tolikokrat preskušena sredstva gospodarskega pritiska na one, ki so gospodarsko zavisni. Odpor proti takemu Pritisku je naraščal med vsemi sloji v občini, med kmeti, med delavci, med obrtniki. Kmetje, delavci in obrtniki so spoznali, da ne pomeni centralizem samo izkoriščanja in zatiranja-Slovenije v celoti, temveč tudi to, da se gospodarstvo v občinah vodi samo v korist velikih industrijcev in trgovcev, veleposestnikov in bankirskih oderuhov. Kmetje, delavci in obrtniki so spoznali, da se popravljajo ceste in pota samo za hogate industrijce in zemljiške lastnike in da si znajo ti vaški bogatini pomagati na vse mogoče načine, kadar gre za to, kdo bo nosil stroške občinskega gospodarstva. Kmetje, delavci in obrtniki so uvideli, da ne sme biti vodstvo občine v rokah takih ljudi, ki bi delali samo za izkoriščevalsko peščico velikih magnatov in v škodo večine delovnega ljudstva.
Iz teh razlogov so se združile na kmečko-delavsko-obrtniški listi v ovsiški občini vse tiste skupine, ki jim je v resnici pri srcu blagor slovenskega delovnega človeka in ki so za načelo, da naj ljudstvo v popolni svobodi odloča o svoji usodi. V teh vrstah so korakali tudi pošteni slovenski katoliški možje in fantje ter so s tem dokazali, da tudi med njimi živi čut za resnico in pravico. Ovsiške volitve so nov primer za to, da je nujno potrebno sodelovati s slovenskimi katoliškimi množicami, .če nočemo, da nas bodo protislovenski in protiljudski magnatje in njihovi politiki prodali za Judeževe srebrnike. Močno skupnost slovenskega naroda pa je mogoče skovati le z delom. Niso dovolj samo pogajanja, razgovori med posameznimi slovenskimi, demokratičnimi društvi in gibanji, treba je poprijeti tudi za praktično delo, treba je tvorno poseči v vsakdanje življenje. Ljudstvo, ki vidi dejanja, je takoj pripravljeno podpreti tistega, ki mu kaže pravo pot. Tistim, ki samo govoričijo in ne narede ničesar, pa ljudstvo obrne hrbet.
Ovsiše so nam lep zgled pravega kompromisa. Pošteni ljudje so se na pošten način sporazumeli v korist najrevnejših slojev in zato tudi ni bilo več tiste brezbrižnosti, ki se sicer loti zatiranih in izkoriščanih. Ob gnilih kompromisih pravijo slabo plačani delavec, v bedi živeči kmet in propadajoči obrtnik : „Kaj me briga politika! Naj jo vodi gospoda samal Nam se tako ne bo nikdar godilo nič bolje. Saj so se združili proti nam vsi, ki nam jahajo na vratu." Ob dobrih, pravilnih, poštenih kompromisih pa slišiš vse drugačne besede; takrat pravijo: »Fantje pljunimo v roke! Danes gre za našo stvar. Nič več ne bodo drugi gospodarili z I
Dolgotrajna gospodarska kriza je posebno zadela prav poljedelca. Cene | njegovim izdelkom so padale mnogo j hitreje nego cene industrijskim izdel- ‘ kom. Razliko med cenami industrijskih in poljedelskih izdelkov imenujemo »škarje". Te „škarje“ so se torej med krizo vedno bolj odpirale. Ta pojav ni nič novega in je jako lahko razumljiv. Veliki industrijci se zbirajo v močna združenja — kartele, truste itd. Ta združenja skrbe predvsem za to, da medsebojna konkurenca ne potisne cen preveč navzdol. Do neke mere odstranjujejo torej karteli in trusti konkurenco, ki je značilna za kapitalistično gospodarstvo. Kmetje pa tega ne morejo napraviti s takim uspehom
našim premoženjem. Vsi na volišče, da bomo pokazali svojo zavednost!" Tako je bilo v ovsiški občini in zato ni bilo tu običajnega političnega mrtvila, ki bi ga nekateri za vsako ceno radi pripisali slovenskemu narodu kot nekako njegovo »rasno* lastnost. Malo jih je bilo, ki niso našli na pravo pot. Dejstvo, da so se sporazumele demokratične skupine, je tudi nasprotnike pognalo na volišče. Toda ves njihov napor jim ni več pomagal. Ob enotni volji vsega ljudstva se mora razbiti vsako protiljudsko stremljenje.
Ovsiške volitve so poučne za vso Slovenijo. Njihov nauk je: 1. ni res, da bi protiljudske skupine zaradi svoje gospodarske moči morale zmagati: 2. ni res, da bi slovenskega katoliškega ljudstva ne bilo mogoče pridobiti za resnično ljudsko politiko; 3. združeno slovensko demokratično ljudstvo more z delom — in samo z delom! — preprečiti vsa protiljudska stremljenja.
In končni sklep? Ta je čisto kratek: »Pojdi in stori tudi ti tako!"
in tako se ne morejo kosati z indu-! strijo. Muči jih tudi to, da ne morejo | v toliki meri izkoriščati izsledkov mo-' derne znanosti in tehnike kot industrija. Sedaj vemo, kaj se skriva za znanim izrekom: »Kmet poceni prodaja in drago kupuje".
Naš kmet bi si izboljšal svoj položaj lahko na več načinov. Ker je zaradi tehnične zaostalosti njegovega gospodarstva v resnici nemogoče, da bi lahko poceni izdelal svoje izdelke, bi človek mislil, da je treba kmetu samo pomagati, da tehnično izpopolni svoje gospodarstvo, pa bo vse v redu. To zahtevo smo že dostikrat slišali, čeprav navadno v tejle obliki: »Dajte kmetu strokovno izobrazbo!" itd. Izkustvo nas pa uči, da se ta zahteva ne da izpolniti v današnjem gospodarskem načinu. V najhujših letih krize smo videli celo, kako so posebno v fašističnih državah opuščali v poljedelstvu uporabo modernih strojev in kako so se vračali k najbolj starodavnim načinom obdelovanja. »Modri“ državniki so skušali skriti to pod človekoljubnim geslom, da se na ta način zmanjšuje brezposelnost, vsakdo pa se je lahko na lastne oči prepričal, da gre tu le za brezobzirno izkoriščanje človeške delovne sile, ki je bila cenejša od stroja. Po tej poti torej danes za kmeta ni izhoda.
Kmet pa je lastnik svojih proizvajalnih sredstev, t. j. zemlje, živine orodja, strojev itd. Kar izdela je njegovo, in če izdela dovolj, lahko nekaj tudi proda. Le predostikrat mora prodajati tudi, čeprav niti zase ne pridela in ne izdela dovolj. Cim dražje prodaja svoje blago, tem boljše zanj. Tako sta mislili tudi Zveza mlekarskih zadrug in Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico ter sta svetovala vsem
Ljubljenci svojih in tujih narodov
Po dolgih mesecih se je vrnil v Ru-munijo bivši minister Titulescu. Ljudstvo ga je v Bukarešti navdušeno pozdravilo in s tem pokazalo, da mu je bila bolj všeč njegova miroljubna zunanja politika kakor pa današnja, ki vleče vedno bolj na desno, v smeri osi Rim—Berlin—Tokio.
Prav tako navdušeno sprejemajo narodi tudi francoskega zunanjega ministra Delbosa. Njegova pot preko Varšave in Bukarešte je pravi triumf. Povsod je ljudstvo hotelo izraziti, da vidi v Franciji steber miru in narodnih svoboščin. V Belgradu ga je ljudstvo sprejelo z nezaslišanim navdušenjem. De-settisoči so vzklikali demokratični Franciji. Na napisih so blestela gesla: Naj živi Francija! Naj živi mir!"
Yvon Delbos se bo vrnil v Francijo s trdnim prepričanjem, da so vsi jugoslovanski narodi za trdno zvezo z demokratično Francijo in za njeno mirovno politiko.
Hkrati pozdravljamo s tem tudi Francijo, zaščitnico in zaveznico malih narodov, ki jih hočejo fašistične države podjarmiti in uničiti, ter njeno politiko, s katero se hoče ohraniti mir, zagotoviti vzajemno varnost med narodi in nedeljivost miru po vsem svetu. Taka politika zagotavlja posebno nam Slovencem danes naš narodni obstoj in našo narodno samostojnost.
Demokratični, svobodoljubni in miroljubni Slovenci zato prisrčno pozdravljamo topel sprejem zastopnika naše močne demokratične prijateljice v Belgradu ter želimo, da bi okrepil prijateljske zveze med Jugoslavijo in Francijo, ter preprečil vse namere, s katerimi bi sovražniki svobodoljubnih jugoslovanskih narodov hoteli razbiti to prijateljstvo.
kmetom, ki lahko prodajajo mleko, naj se tako kot kapitalisti v industriji združijo in povišajo cene mleku. Nikdo ne more odrekati kmetom te pravice niti ne upravičenosti takega postopanja, ker je bila letina močnih krmil slaba. Vendar pa je vprašanje, ali je to pravilen način in ali je to edini način, na kateri bi se dal popraviti položaj večine slovenskih kmetov.
Z mlekom se hranijo danes široki sloji slovenskega delovnega ljudstva. Delavcu in malomeščanu je mleko poleg kruha in krompirja najvažnejša hrana. Povišane cene mleku bodo zadele v živo prav te sloje. Prepad med kmetom in delavcem ter malo-meščanom se bo zaradi tega poglobit. Tisti sloji, ki bi morali najbolj tesno sodelovati drug z drugim, ker jih tarejo iste nadloge in ista bremena, si bodo na ta način postali sovražniki. Ni nemogoče, da imajo politični prišepe-tovalci, ki so našemu kmetu dali ta nasvet, prav ta namen, ker se boje prevelike skladnosti med kmeti, delavci in malomeščani. Ta misel se rodi človeku še posebno zato, ker ni nikdo od teh kmetovih svetovalcev omenil, da bi bilo tudi dobro, če bi kmetje istočasno s povišanjem cen mleku tudi podprli delavca v njihovem boju za višje mezde. Ce bi ne bilo zares nobenega drugačnega izhoda iz težkega položaja, v katerem je večina naših kmetov danes, bi bilo treba pri povišanju cen mleku omeniti vsaj ta pogoj. Tako bi se izognili po-vzročenju sporov tam, kjer ne more in ne sme biti sporov.
Našemu kmetu pa bi se dalo pomagati še drugače in morda bolj iz-Nartaltevanje na 2. strani
Sedemdesetletnica gdč. M. Rooss-ove
V soboto 18. decembra praznuje gdč. Marija Roossova, od vseh spoštovana in obče znana zaščitnica revežev, sedemdesetletnico svojega življenja. Ne odgovarja sicer predpisom našega modernega časa, da spominjamo jubi-lantko kljub njeni popolni duševni in telesni svežini na težo sedemdesetih let, toda opravičuje nas naš dober namen, ki zrcali v vzkliku: Posnemajte ta svetel vzor in delujte ravnotako nesebično!
Gdč. Roossova je bila rojena leta 1867. v Kranju. Po končanih študijah je učiteljevala par let po deželi, potem pa skoraj celih 35 let v Kranju. Gela generacija Kranjic in okoličank si je pridobila v njenih razredih v življenju potrebnega znanja in dobrih naukov in prepričani smo, da ni bivše učenke, ki ne bi ohranila svoje učiteljice v najboljšem spominu. Poleg rednega poklicnega dela pa je naša slavljenka stalno aktivno sodelovala v odboru Vincencijeve družbe od ustanovitve naprej, kjer je zbirala, prispevala in razdeljevala revežem in podpore potrebnim vse in še več, kar je bilo v danih razmerah mogoče; opravljala je vsa dela kar najnesebičneje in se tako povzpela brez vsake protekcije in samo z vestnim ter požrtvovalnim delom od navadne odbornice preko tajnice in blagajničarke do častnega mesta predsednice Vincencijeve družbe. Za njeno nesebično delovanje na karitativnem polju in res vzgledno katoliško življenje je prejela jubilantka tudi visoko papeško odlikovanje: Pro Ecclesia et Pontifice, katero je do danes prvo in edino papeško odlikovanje v Kranju sploh.
Tudi mi se pridružujemo spontanim častitkam celega mesta ter želimo slavljenki: Se mnogo let zdravja in čim več uspehov pri lajšanju gorja!
Delavska zakonodaja
(Dopis iz Jesenic)
Priobčujemo pričujoči dopis, ker postajajo kranjske razmere vedno bolj slične jeseniškim in ker se obravnava ravno te dni tudi pri nas — vprašanje nedeljskega počitka.
Slovenska akademija znanosti
11. decembra se je ustanovila Akademija znanosti v Ljubljani. Za sedaj ima 7 članov. Predsednik je po starosti katoliški filozof dr. A. Ušeničnik. Drugi člani so: dr. Kidrič, dr. Kos, dr. Nachtigal, dr. Zupančič, dr. Krek in pesnik O. Zupančič.
Za slovensko narodno življenje je Akademija lahko velikega pomena. Zbirala bi lahko v svojih vrstah najboljše sinove slovenskega naroda in jim dajala ugled, kakršnega si posameznik le težko pridobi. Toda zato bi morala izpolnili razne pogoje, od katerih bi bil eden ta, da bi bili njeni člani ne samo temeljiti znanstveniki, temveč tudi neustrašni bojevniki za resnico in pravico. Zdi se pa, da se bo naša Akademija omejila samo na takozvano znanstveno delo.
Nadaljevanje iz 1. strani datno kakor po poli visokih cen. V oktobru je bil v Mariboru občni zbor okrajne Kmečke zveze in Zveze absolventov kmetijskih šol. Na tem občnem zboru so udeleženci predlagali razne predmetne stvari, ki bi v zelo izdatni meri olajšale stanje kmečkega stanu. Predlagali so, naj bi se zemljiški davek znižal za najmanj 50%, ker plača nerodovitna Slovenija tega davka na osebo 240 din, dočim ga plača rodovitna Vojvodina 216 din; dalje so predlagali, naj bi se črtali vsi davčni zaostanki, ker je Slovenija v povojnih letih plačala desetkrat več davka, kakor biga sorazmerno z ostalimi pokrajinami bilo treba; dejali so, naj bi država podpirala zadružništvo, posebno vnov-čevalno in pomagala oživotvoriti kreditne zadruge; in končno so dejali, naj bi se ukinili posredni davki, recimo trošarine na sol, sladkor, vžigalice itd., ki so v breme vsem gospodarsko šibkim slojem, posebno pa kmetu. To bi bil najbolj pameten izhod iz današnjega težavnega stanja. In kar je največ vredno, ob teh zahtevah se bi lahko zbrala večina slovenskega naroda; ne bilo bi nikakih prepirov med kmetom in .delavcem, trgovcem in obrtnikom.
Žal pa so isti ljudje, ki delajo v Kmečki zvezi, pozabili v decembru, kaj so govorili v oktobru. Zakaj to? V čigavo korist in čigavo škodo?
Izmed ostalih slabosti, ki jih uživa delavstvo K. I. D. sta tudi nedeljsko in nadurno delo.
Po zakonu o zaščiti delavstva mora dati podjetje tistim delavcem, ki so zaposleni tudi ob nedeljah, vsako tretjo nedeljo prosto, za stalno ponavljajoče nadosemurno delo pa mora iskati pristanka s tajnim glasovanjem prizadetega delavstva. Toda K. I. D. danes ne dela ne prvega, ne drugega. Zakaj ?
Leta 1935. in lansko leto, je delavska delegacija na razpravah za nov delovni red med drugim zahtevala izvajanje §14 z. o. z. d., da se mora tistim delavcem, ki so zaposleni ob nedeljah in praznikih dati vsako tretjo nedeljo prosto in da morajo v smislu tega dobiti toliko dni plačanega dopusta, kolikor dni so delali ob nedeljah. Vse to pa je delavska delegacija zahtevala tako, da ne sme biti delavstvo nič prekrajšano na zaslužku. Toda K. I. D. se je temu protivila z vsemi silami, ker pa je tudi inšpekcija dela morala zavzeti isto stališče, je K. I. D. šla na drugo pot. Začela je enostavno prakticirati tako, da je liste, ki so delali ob nedeljah, pustila med tednom doma obenem pa vložila na bansko upravo pritožbo radi izvajanja tega § a. Jasno je, da se je tisto delavstvo, ki je zaposleno ob nedeljah -— ker bi ob nedeljah ravno tako moralo delati, med tednom bi bilo pa doma — začelo razburjati. Razburjalo se je pa tudi zato, ker se je to zrčelo prakticirati pri najnižje plačanih, obenem pa iznašati vesti, da so tako zahtevali delavski zaupniki. Kaj je bil tu namen? Namen je bil ta, da je K. I. D. hotela imeti zaslombo pri svoji pritožbi na bansko upravo tudi od prizadetega delavstva. Danes tega ni več. Danes delajo ob nedeijah tudi tisti, ki preje niso nikoli delali. Stalno delajo vsako nedeljo tudi delavci tvrdke „Slograd“, dalje dela ogromno število mladoletnih, ki po zakonu o z. d. sploh ne bi smeli delati ob nedeljah. Zakaj K. I. D. danes ne prakticira to, kar je lansko leto? Zakaj se delavstvo danes ne protivi temu tako, kakor lansko leto? Odgovor je lahek. Prvič: danes nimajo zaupniki zadostne opore v organizacijah, ki bi se temu protivile in zahtevale izvajanje zakonskih določil in pa ker odgovorni krogi miže, da K. I. D. lahko gazi zakone kakor se ji poljubi. K. I. D. pa tudi dobro ve, da je nedeljski zaslužek delna nadoknada za znižane plače, ki mesečni zaslužek nekoliko dvigne in ublaži nezadovoljstvo.
isto se danes dogaja pri nadurnem delu. V gotovih obratih se danes dela 9, 10 in tudi po trinajst ur dnevno, med tednom se dela po 7 šihtov brez nedeljskega dela: to se pravi, da delajo po 16 ur na dan, ne da bi se pravilno vprašalo delavstvo, če na to pristaja in ne da bi inšpekcija dela temu kaj ugovarjala. Kje je za delavca še kakšna zaščita?
K. I. D. pripravlja s tem revizijo sc-cijalne zakonodaje. Ona bo rekla: Moji delavci radi delajo tudi ob nedeijah, zato odpravimo 50% doklado. Oni radi delajo po 10, 12, 16 ur na dan, zato ni treba osemurnika. Ekono-mat že ima 10 urnik, čeprav nezakonito.
Ce odštejemo nadure in nedelje od plače, potem šele vidimo, koliko je delavstvo izgubilo z novo kolektivno pogodbo in potem lahko spoznamo
vzroke, zokaj postaja delavstvo pasivno. S tem mu je pa tudi odvzeta vsaka možnost izobrazbe in družabnosti. Ce bo šlo tako naprej, bo delavstvo postalo navadna žival brez vsake kulturne zavesti.
Dolžnost nadrejenih oblasti je, da se začno zanimati za to stanje. Občina Koroška Bela je že napravila v tem oziru svojo dolžnost, ko je dne 6.7.1.1. sprejela sklep, da protestira proti neznosnemu stanju v tovarni, da se uvede komisija od poklicanih oblasti, v kateri naj bo zastopana tudi občina kot prva inštanca oblasti, da se uradno ugotovi stanje. Zato je dolžnost okrajnega glavarstva in banske uprave, da gresta takoj na delo, državnega tožilstva pa, da odgovorne faktorje postavi na zatožno klop radi nečloveškega izrabljanja.
Delavci! Naša dolžnost je pa, da gremo v svoje strokovne organizacije, da zahtevamo od naših vodstev močnih skupnih akcij za povečanje naših plač, da nam ne bo treba radur in nedelj, ampak bomo ta čas lahko porabili za našo izobrazbo in vzgojo.
Koliko dobi kmet za mleko
Tudi mi pozdravljamo to započeto akcijo, da naš kmet upravičeno dobi nekaj več za mleko kot do sedaj. Pri razmotrivanju tega vprašanja pa se niso vpoštevale razne okoliščine in sicer, kdo mora mleko plačevati najdražje in kdo dobi za mleko manj kakor bi moral dobiti.
Največ mleka in mlečnih izdelkov konzumira danes delavec, ki pa nima ravno zavidanja vrednih dohodkov. Mleko in mlečne izdelke kupujejo naši delavci večji del v tukajšnjih poslovalnicah Mlekarske zadruge Naklo. Pred poviškom je plačeval konzument mleko po 2 dinarja za liter, mlekarna pa je plačevaia kmetu 0'96 do 1*10D za liter. Za skoraj podarjeno mleko je moral kmet čakati na plačilo do tri mesece in še takrat ne dobi celega zneska, temveč mora vzeti v račun tudi nekaj sira, katerega naj vnovči kakor more in zna, kajti privoščiti si ga v današnjih razmerah ne more.
Imamo pa tudi „velike“ zadružnike, ki ob vsaki priliki forsirajo in priporočajo mlekarske zadruge ter je tudi njihova želja, naj bi se sploh vse mleko oddajalo zadrugam, da bi tako nastal nekak monopol mleka. z.al pozabljajo prizadeti gospodje zelo radi, da sami ne' oddajajo mleka v mlekarne, temveč ga od kmetov celo še kupujejo ter poiem prede-lavajo v surovo maslo, ker vedo, da je to rentabilnejše, saj prodajajo surovo maslo po Din 32'— za kg. Taki
zadružniki so nastopali zelo samozavestno celo na omenjenem zborovanju.
Iz vsega tega se vidi, da se s takim postopanjem kmetu ne bo koristilo, občutno prizadet pa bo konzument, ker plača danes v mlekarni za V2 litra mleka Din l-25, to je toliko, kolikor bo prejel kmet za 1 liter mleka v slučaju, da mlekarne povišajo sedanjo odkupno ceno za 25 para.
Po našem mnenju bi se dala ta stvar ugodneje rešiti i za kmeta i za konzumenia na kak drug način, mogoče tako, da se kmetu plača 25 para več, prodajna cena pa naj bi ostala ista ; gledalo pa naj bi se na zmanjšanje ogromnih režijskih stroškov, katere plačuje ob koncu koncev le vedno — kmet. Mogoče bi gospodje funkcijonarji zadrug ne obiskavali poslovalnic z avtomobili, temveč bi se vozili z vlakom, kar je gotovo ceneje.
Ob tej priliki lahko tudi omenimo, kako „veliki“ ustanovitelji in voditelji raznih zadrug prodajajo svoje poljske pridelke. Namesto da bi iste, kakor sami propagirajo, oddali v zadruge, pokupijo pridelke še od drugih kmetov ter jih skupno prodajajo v Ljubljano, Tržič ali drugam, kjer izkupijo za nje več kakor v zadrugi. Ubogi član (manjši kmet) pa naj posluša samo njih glasove in čaka mesece na „zaarani" krompir ali fižol.
Zadružniki — voditelji! Dajte najprej sami lep zgled, poiem bodo zborovanja tudi več zalegla.
Telesna kultuia
Telovadna akademija (Sokolsko društvo, Kranj). Na drž. praznik se je ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva vršila telovadna akademija, katere prvih šest točk so izpolnili: deca (moška in ženska), naraščaj in članice. V vseh teh točkah se akademija ni prav nič razlikovala od prejšnjih akademij. Velik napredek pa smo videli v 7. točki: Raznoterosti (moški naraščaj), ki je izvajal zelo težke vaje jako skladno. Vaje z grabljami in snopi (članice) so bile lepo izvajane, so pa tudi lahke in ne potrebujejo posebnega znanja. Najlepša točka akademije je bila: Jutro (ženski naraščaj), krasne, komplicirane vaje, ki prehajajo mestoma že v artistiko, so bile izvajane tako popolno, da bi jih lahko pokazali na vsaki prireditvi. Zaradi vzornega kritja, temperamentnega in skoraj brezhibnega izvajanja je vredno omeniti tudi 10. točko (člani).
Telovadna akademija (Odsek fantov in deklet). Zaradi velike re-reklame in visokega pokroviteljstva bi človek pričakoval od te akademije več. Tako pa so čast kranjskih deklet in fantov rešili ljubljanski telovadci, ki so nam pokazali res nekaj nadpovprečnega, čeprav še davno ne zaslužijo naslova mednarodnih telovadcev s tem, kar so pokazali v Ljudskem domu.
Simbolične vaje so simbolizirale popolno nepoznanje takih in podobnih vaj — vaditelja. Vsa akademija mi pušča vtis, da se na tem polju res dela, da pa občutno primanjkuje strokovnjakov. Potrebno bo še veliko dela, da bodo prišli fantje in dekleta na tekoče, kajti od sodobne telovadbe jih loči gotovo 15 letna doba.
Glasba
Koncert gorenjskih godbenikov (Vodstvo g. A. Fakin). Napovedani spored je bil nekoliko spremenjen. V prvi točki smo slišali violinski koncert od A. Vivaldi-ja, ki ga je izvajal kot solist mnogoobetajoči mladi Kumer ob spremljevanju godalnega kvarteta. Delo datira ir. predklasične dobe (oKoli 1. 1650) in spada med najlepše primere predklasične viol. literature. Mladi Kumer ga je tehnično podal odlično, pa tudi interpretacijsko povsem zadovoljivo. Goslač ima vse pogoje za velik uspeh v glasb, življenju: lep in siguren nastop in lepo igro v tehničnem in muzikalnem pogledu.
Klavirski trio op. 49 so vzorno izvajali ga. Fakinova, g. ing. Skopal in g. Ravnikar. Delo je Mendelssohnovo (19. stol., sodobnik VVagnerja), ki je izrazito romantičen komponist. Njegova melodika je skoraj slovansko topla, edina hiba je ta, da rad in veliko ponavlja. Gotovo pa je, da je današnji publiki njegova muzika na moč dostopna.
Gdč. Pavla Furlanova nas je izne-
nadila s prikupnim nastopom iti'lepim glasovnim maferijalom. Publiki je gotovo ugajala, saj je morala dodati še Schubertovega »Metuljčka" — Dekliški oktet je dober in se mu pozna šola. — Koncert je obsegal še sledeče točke: Osterc S. „Slanica“ za maii orkester. Delo je bilo napisano 1.1936. ob priliki natečaja ljublj. radijske postaje. Osterc je napisal varijacije na „Sla-. nico" od dr. Schwaba. V delu nikakor ni skušal iskati novih smeri, ker je pač natečaj sam določil vsebino in pomen skiadbe. — Nadalje smo slišali še »Turški marš“ in „Gaiop“ od L. M. Škerjanca. Je to dvoje efektnih skiadb, ki sta zlasti v inštrumentalnem pogledu vzorni. Škerjanc je sploh naš najboljši inštrumentator. Zadnje točke sporeda je izvajal orkester gorenjskih godbenikov (opazili smo veliko mladih muzikantov) pod taktirko g. Fakina prav dobro. Obisk je bil srednji.
Predavanje
Angela Vodetova:	„	Vzajemno
delo med možem in ženo“ (Vzajemnost.) Predavateljica je prikazala odnos žene pri javnem udejstvovanju od prvih začetkov, ko je žena živela v zadrugi, pa prav do danes, ko je žena v demokratičnih državah zavzeta enakopraven položaj z možem. Prikazala je tudi ženo v državah, kjer že imajo ženske volivne pravice in pozvala prisotne k nujnosti, da se žena udejstvuje v strokovnih organizacijah. Obisk je bil srednji.
Domače vesti
Naše tujsko-prometno društvo
Pretekli torek zvečer se je vršil v hotelu »Kranjski dvor" redni letni občni zbor kranjskega Tujsko-prometnega društva, Predsednik g. Peterlin je uvodoma prisrčno pozdravil navzočega j^vnatelja Zveze za tujski promet g. dr. Zizka, potem pa podal v izčrpnem elaboratu daljše poročilo o vseh aktualnih vprašanjih našega tujskega prometa in končno potegnil paralelo -med našimi in inozemskimi metodami in ukrepi za privabitev tujcev. G. Kožman )e podal tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je društvo budno motrilo in resno obravnavalo vse zadeve, hcoče se tujskega prometa in se zani-hiaio za vsako tozadevno akcijo, večino načrtov pa samo zamislilo in deloma tudi že izvedlo. Za odstopivšega blagajnika g. Joško Majdiča — ki je kar uajvestneje vodil društveno blagajno celih trideset let, za kar mu je občni zbor izrekel soglasno najiskrenejšo zahvalo — je poročal zopet g. Kožman, 93. Berjak in dr. Šilar pa sta kot preglednika računov konštatirala, da je blagajna in celokupno poslovanje popolnoma v redu. Pri sledečih volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor, ki se je po končanem občnem zboru konstituiral sledeče: predsednik Peterlin, podpredsednik Gorjanc, blagajnik Matevžič, tajnik Kožman ; odborniki: Boh, Češenj, Fock, Lieber, Mayr, Megušar ; namestniki: Kern, Lap, Rangus, Terčon; pregledovalca računov pa Berjak in dr. Šilar.
Po volitvah se je vnela debata o vseh perečih vprašanjih, v katero so Posegli skoraj vsi navzoči. Bodočo pisarno »Tourist Office-a“ smo prestavljali, dav je bilo veselje. Končno pa je g. dr. Žižek dokazal, da ta pisarna ne spada drugam, kakor na kompleks g. Gorjanca, nakar je g. Gorjanc obljubi), da bo — če se do pomladi ne dobi primernega prostora — že preskrbel primeren lokal na svojem zemljišču. Zelo izčrpno se je obravnavala 'udi kopališka zadeva, žal pa že od Prejšnjega občinskega odbora" v to svrho določeno zemljišče ni dobilo sposobnega in zadosti poučenega zagovornika. Sedanji župan g. Cesenj je trdil, da bivši Suhadolnikov svet sploh ne odgovarja tem namenom, ker ga obdajajo same pristave, ker je dostop zelo neroden, ker moti bližina Jugo-brune" in ker ni zadosti sončen. Kdor pozna lego tega prostora, bo takoj uvidel, da vsi ti ugovori absolutno ne drže in da so le izgovori. Izgleda namreč, da ni resnega namena, da bi se to vprašanje rešilo v doglednem času, kijub temu, da se |e že razpravljalo o prospektih, na katerih bo naše kopališče že narisano a la Potemkinove vasi. Najprimernejši in najbližji prosior že imamo, vanj smo investirali že blizu tristotisoč dinarjev, sedaj pa iščemo na vse kriplje in z vsemi mogočimi komisijami in strokovnjaki drug prostor. No saj vleči nas nikar, recite, nismo interesirani ali pa imamo druga navodila in jama bo ostala jama... Tudi bodoči poštni prostori so delali težave. Do danes poznamo že tri varijante — kjub temu, da so v Belgradu izjavili, da poštne direkcije ne kupujejo starih stavb — bojimo pa se, da bo obve-Ijaviia ta četrto, to je, da bo ostalo vse pri starem. - G. župan se je dotaknil tudi vodovodnega vprašanja in dejal, da so bila vsa dela navzlic ogromnim denarnim žrtvam — sama »flikarija", sedaj je sicer res več vode na razpolago — tam pri studencih seveda — cevi pa je ne morejo požirati, ker smo položili preozke in poleti bo spet suša in samo radi bo celo mesto zopet brez vode. G. dr. Šilar seje spravil nad komunikacije, grajal naš način gradnje cest, zahteval asfaltiranje prostora pred »Staro pošto" in predlagal, naj se zgradi avtomobilska cesta na Smarjetno goro, ki je sedaj zelo dobro oskrbovana ter še vedno najlepša izletna točka. G. Fock je zahteval, da se pri-tegnejo k delu mlade moči, ki se vedno bolj odtegujejo vsakemu društvenemu delu in obiskujejo kvečjemu še kake plesne prireditve. Pregledal pa je 9. Fock, da ima današnja mladina prestati vse drugačne boje za obstanek
kakor pa anno dazumal in da niti plesov več ne poseča. Končno se je oglasil tudi g. ravnatelj dn Žižek, ki je prinesel pozdrave Zveze in s poročilom, da je Zveza kooptirala v upravni odbor g. hotelirja Peterlina, tudi dokazal živo zanimanje Zveze za naše zadeve. G. Peterlin je ob koncu pozval vse k resnemu nesebičnemu delu za procvit tujskega prometa, se zahvalil vsem navzočim, osobito pa g. okr. glavarju Lipovšku, ki je ves čas pozorno zasledoval interesantno debato, za udeležbo in zaključil občni zbor.
Vincencijeva družba bo proslavila 70-letnico svoje predsednice s čajanko v nedeljo dne 19. t. m. ob 6 uri zvečer v Marjanišču.
Izredni občni zbor Kranjskega glasbenega društva se vrši v četrtek 23. dec. ob 20 uri v salonu gostilne Lukež.
Planinci — planinke. Na Silvestrovanje v Valvazorjevi koči pod Stolom vljudno vabi načelnik SPD v Kranju.
Predavanje g dr. I. Štempiharja
iz Jesenic se radi tehničnih zaprek žal ni moglo vršiti; predavatelj je sicer prispel v Kranj na kolodvor, toda snežni metež in burja sta ga zamedla in mu tako onemogočila pristop v mesto, Naši Ljudski univerzi pa s tem niso bili pov-ročeni nikaki stroški, ker je imel g. predavatelj v Kranju še drug opra\ek, namreč važen posvet s svojim najnovejšim klijentom.
Razširjen spored ljubljanske ra-dio-postaje. Namesto do 23. ure, oddaja ljubljanska postaja zdaj tudi preko tega časa in sicer prenaša v italijanščini poročila iz Rima. Tistim, ki ne znajo laški, ni treba biti posebno žal za užitkom, edino naši primorski rojaki, živeči v Jugoslaviji, bodo lahko obujali sedaj vsak večer ginljive spomine.
Spored ljublj. radio-postaje ob priliki Delbosovega obiska: Dne
11. t m. ob 22. uri govor Mussolinija z balkona beneške palače, s katerim proglaša izstop Italije iz Društva narodov, nato „Giovinezza“, »Al armi noi fas-cisti" in druge italijanske pesmi, ki so zlasti primorskim Slovencem zelo pri srcu. 13. t. m. ob 23. uri prenos poročil iz Rima v italijanščini, v katerih je s posebnim zadovoljstvom povdarjeno, da g. dr. Stojadinovič v svoji napitnici francoskemu ministru ni niti omenil Društva narodov in kolektivne varnosti.
Dospela je velika pošiljka klobukov znamk Piccadilly, Haryson in Hiickel. Hinko — Kranj — moda za gospode.
Delavec iz Kranja nam piše: Dragi urednik! Prav vesel sem bil članka o počitku ob nedeljah in praznikih. Čisto res je, da bi bila najprej dolžnost podjetnikov samih, skrbeti za to, da bi lahko delavstvo izpolnjevalo svoje verske dolžnosti. Zlobno je, valiti vso krivdo na delavca, češ da delavec ni veren ali pa da hoče celo nekomu odvzeti vero. To delajo naši gospodarji in tisti, ki jih na vsakem koraku podpirajo. Ce pa bi se kdo spomnil, da bi zahteval, naj podjetniki plačajo tudi ob praznikih mezdo, mislim, da bi ne bilo delavca, ki bi ne hotel tudi ob praznikih praznovati. Drugače je vsaka skrb za delavčevo dušo zlagana. Lahko je skrbeti za vero, ljudi pa pustiti stradati.
Blatna vas. Kranjci smo božji previdnosti res lahko hvaležni, da nas je posadila na skalo, sicer bi začetkom tekočega tedna sigurno vsi potonili — razen najbolj državotvornih seveda. Ves novemberski sneg smo lepo pustili na ulicah, tako da sta dež in sneg zadnjega pondeljka ja dobila najprimernejše podlago in sredi mesta je nastalo močvirje, s katerim bi se pobahala vsaka, še tako razvajena žaba. Občinsko upravo že dalj časa zastonj opozarjamo, da je ona glasom zakona o občinah dolžna skrbeti za red in snago po ulicah in da naj bi očistila vsaj prehode in pločnike, če ni potrebnega kritja, pa vpeljimo v petkih beraško trošarino, to se pravi: ob prihodu v mesto naj se pobira vsak petek od beračev, ki pridejo v mesto po miloščino, gotova vsota kot vstopnina v obliki mestne trošarine zato, da iste ne bo treba plačevali »našim" tovarnam.
Pisarna »Putnika" v Kranju že otvorjena. V Kranju je »Tourist-office" »Putnik" otvoril pisarno, ki bo vršSla vse posle v zvezi s potovanjem. Dolgoletni napori našega agilnega »Tuj-sko-prometnega društva" za otvorjtev take pisarne so sedaj kronani z uspehom. Pisarna že posluje in vrši sledeče posle: prodajo kart za tu-in inozemstvo (železnice, avione, parobrode itd.), potovalna zavarovanja, preskrba vizumov za vse države, skupinska potovanja, informacije (brezplačno) itd. Pisarna posluje začasno v hiši Mestne hranilnice skupno s tujsko-prometnim društvom. Vsa naročila se lahko izvršujejo tudi potom telefona št. 34. Cenj. občinstvu priporočamo, da se pisarne poslužuje v vseh slučajih, ki so zvezani s potovanjem. Karte se lahko kupujejo že 1 ali 2 dni preje. Pisarna je otvorjena od 8—12 ter 15—18 ure.
Nekaj za naše šolarje. Kubanski minister za šole je objavil proglas, da je vsako učenje v počitnicah prepovedano in da bodo tisti, ki se pregreše po tej naredbi — najstrožje kaznovani. Sedaj bo konec večnih vprašanj: Ali si se danes že kaj učil? — Ali si ponovil slovnico? — Kaj pa računica? Knjige in zvezki morajo biti čez počitnice lepo zaklenjene po predalih in noben človek te ne sme spomniti nanje ! Sedaj naj pa le zagode očka ali pa potoži mamica, da otroci podivjajo če ne sede vedno pri knjigah! To se mora seveda takoj prijaviti na policiji in starši bodo kaznovani, da bo joj! Res, čudovit je ta prosvetni minister iz Kube! Strašanska lenoba je moral bili kot učenec in kako prevdaren in pameten je postal z leti!
Moralistom, ki se zgražajo nad goloto, svetujemo, naj si dobro prečitajo dopis iz Brezij v današnji naši številki. Urezati suknjo za Kranj po tem »mušlru" ne bo težko'.
Oj te „štenge“ ... Ta teden je padla na zloglasnih stopnicah k Zdravstvenemu domu gospa Krčeva iz Huj in se občutno potolkla. Je to že peti resen slučaj, merodajni faktorji pa se ne zganejo kljub stalnim pritožbam. Pa ja ne čakamo, da se kdo ubije? Mislimo, da bo s sedanjimi tožbami že dosti stroškov, ker občina no vsak način odgovarja za malomarno izvedena dela.
Okrajno glavarstvo v Kranju objavlja : Ker javnost graja, da so se v zadnjem času cene nekaterim življen-skim potrebščinam nesorazmerno dvignile, opozarjamo vpoštevno javnost, da sta še vedno v veljavi zakon q pobijanju draginje življenskib potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. 12. 1921, Ur. 1. št. 6/5 iz leta 1922 kakor tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. 9.1922, Ur. 1. št. 311/99. Posebej opomnimo, da še ni bila preklicana obveznost, da mora vsakdo, ki prodaja življenske potrebščine ne
debelo aii drobnd, Označiti cene posameznih predmetov, zlasti onih, ki so izstavljeni v trgovini in pred njo tako, da jih vsakdo lahko razločno vidi.
Sreski načelnik : Lipovšek I. r.
j Inserate in božična voščila sprejemamo samo do torka opoldne, ker izide božična štev. že Četrtek.
Cerklje
Tečaj v krojenju in strojnem vezenju se je vršil v prostorih g. Kerna ob precejšnji udeležbi. Tečaj je priredila tvrdka Singer.
Občinska seja se je vršila dne 5. t. m. in se je sklepalo o socialnih podporah ter nastavitvi obč. tajnika. Nastavitev tajnika smo odložili, glede podpor pa določili, da jih bomo dajali v obliki čevljev, katere bodo dobili najpotrebnejši.
Škofja Loka
Pri nas se pogostokrat dogaja, da po noči nesramni, pijani kričači zbudijo iz spanja vse meščane. Večkrat se čujejo pritožbe stanovalcev iz Spodnjega trga, da se zlasti v ta del mesta po noči ne prikaže noben stražnik, ki bi razgrajače ovadil in zaprl. Preteklo nedeljo se je ponovno zgodil slučaj, da so pijanci vpili in kričali pozno po noči. Kako lepo bi se zahvalili gostje-tujci, če bi se postavil hotel na vogalu Spodnjega trga in Grabna, ker bi se
jim vsako nedeljo kalil nočni mir. Upravi policije priporočamo, da temeljito zasleduje kalilce nočnega miru, ter jih primerno kaznuje.
Naročniki telefona se stalno pritožujejo glede razmer, ki vladajo na tuk. pošti. Telefonska služba se vrši vsak dan le od 8 do 12 in od 15 do 18 ure. Ker je pa ta kratek čas radi premalo telef. linij prekratek, da bi naročniki prišli na svoj račun, bi bilo vsekakor potrebno, da se uvede na pošti služba C, ter s tem da možnost govorov nepretrgoma od 8. ure do 21. ure zvečer. Škofja Loka je sedež sre-skega načelstva, komande I. pl. polka in drugih uradov, kateri že itak dosti zasedejo telefon. Na oblastva in lastnike govorilnih aparatov se apelira, da zahtevajo od pristojnih oblastev daljšo C službo za telefon.
Brezje
Občinska pisarna se je preselila ta teden iz Mošenj na Brezje, v zvezi s tem dogodkom je odstopil župan g. Pauperc Silvester in 3 odborniki (eden JNS). Iz tega je razvidno, da v naši krajevni JRZ ni popolnega soglasja.
Moralistom, ki se obregujejo ob našega Sokola in mu očitajo goloto pri nastopih, svetujemo, naj v pomladnih in poletnih nočeh katerikrat spuste nekaj bengaličnega ognja v zrak ali naj se pa poslužijo reflektorjev in na razsvetljenem breškem polju bodo našli marsikaj, kar ne spada v sokolske vrste, ampak v krog sramežljivih borcev za čistost, pa se vendar ne boje nagote in ne spoštujejo 6. božje zapovedi. Potem upamo, da jih ne bodo več bodli v oči sokolski telovadni kroji, gledani z »dnevne perspektive"! Če to ne bo zadostovalo, bomo o priliki spregovorili bolj natančno.
V zvezi z zadnjimi spremembami občinskega teritorija in njegovega imena ter ^ odstopitvijo njegovih 5 članov obč. odbora se po občini širijo vesti, da bodo v kratkem volitve. Po §§ 6 in 9 zakona o občinah bi morale biti!
Med občani se širi govorica, da
namerava sedanji obč. odbor z norim županom in 4 občinskimi odborniki zgraditi na Brezjah občinski dom in meščansko šolo. Nekako pred dvemi leti nas je dr. Šmajd prepričeval, da je »Ljudski glas božji glas". Bomo videli!
ŠPORT
Ljubljana-liga : Kranj
V nedeljo 19 f. m ob 14. uri
Za zaključek tekmovanja pred novo sezono še »poslastica" za p*>* mrax' in prijatelje nogome*. spoda^as ligaš odhaja za prafcnjke na gostovanje v ifelijo in bo v nedeljo še enkrat preskusil v Kranju svoje moštvo, s katerim bo nastopil v tujini. Kranj bo po* stavli nasproti seveda vse, kar ima trenutno najuCjjšega na razpolago všlevši nekaj dobrih ndV.!h moči in se nadeja častnega izida. Upanje je, da se bodo do nedelje tudi vremenske prilike toliko izboljšale, da ne bodo preveč ovirale zanimive tekme.
Glavna skupščina S. K. Kranja se vrši v torek, dne 28. t. m. ob 20. uri v klubski garderobi v Nar. domu. Dolžnost vseh članov je, da se skupščine udeleže, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji športa.
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Dopis S. K. Lesce se vzame na znanje. Pozdravljamo obnovitev klu-bovega dela, in želimo čimvečjih uspehov. Kondicijski trening radi finančnih težkoč odpade, pač pa se vrši trening za vse tekmovalce naših članov v Mojstrani pod vodstvom g. Kuisme, kamor pošljite svoje tekmovalce. Opozorite g. Torkarja, da se sodniški tečaj vrši že v nedeljo 19. dec. na Jesenicah.
G. Fran Prešern II. se opozarja, da se obrne glede svoje prošnje potom svojega maiičnega kluba na GZS P.
TPD Radovljica. Imena kandidatov za smuške učitelje se odpošljejo JZSS.
Društva uradno še ne moremo sprejeti v redno članstvo GZSPa, dokler ne sprejmemo od strani saveza potrdila o Vaši prijavi. Blagovolite tozadevno urgirati pri savezu. Opozarjate se, da se vsa korespondenca z JZSS vrši le preko podsaveza. Vašo skakalnico smo prijavili savezu, vendar tekme ne bodo dovoljene na njej, dokler je savez ne verificira. Stroške za veri- | fikacijo nosite sami.
Dopis TPD Dovje Mojstrana se vzame na znanje. Prijava za včlanitev se bo upoštevala čim prejme podzveza članarino.
Vremenska poročevalska služba Na anketi, ki jo je organizirala Zveza za tujski promet v Sloveniji, nas je zastopal podpredsednik GZSP g. Zupan Jože.
Dopis SK. Dovje Mojstrana se vzame na znanje. Prijava g. Mazija za sodniški tečaj se vzame v evidenco. Snov za izpit se dobi v pravilnikih, ki se naroče pri savezu. Glede veselice sledi dopis.
Dopis JZSS-a glede treninga tekmovalcev v Mojstrani pod vodstvom g. Kuisme, se vzame na znanje. Vse klube se ponovno opozarja, da na tečaj pošljejo čim več svojih tekmovalcev.
Verifikacija. Verificirata se za SK Bratstvo Jesenice Pogačnik Anton in Razinger Anton. Zavrne se verifikacija članov SK Poljane Kranj, ker niso priložena zdravniška potrdila. Glasom
ZA BOŽIC
sklepa uprave se črtajo vsi tekmovalci, ki niso obnovili verifikacije do 15. dec. Seznam je razviden v „Soboti“ št 17.
Medmestna tekma v slalomu Gradec-Maribor-Jesenice. Ker se del lega tekmovanja vrši v območju Jesenic, se naprošajo klubi Skala, Bratstvo, Gorenjec vsi Jesenice, da čim prej javijo višino odškodnine za preskrbo tekmovalcev v svojih kočah.
Članarina Potrjuje se prejem čla-
narine za 1.1937-38. od TPD Sv. Križ. Ostali klubi se opozarjajo, pod pret-njo suzpenza.
Seja širše uprave GZSP. Vabijo se vsi zastopniki klubov, da se udeležijo seje širše uprave, ki se vrši v soboto dne 18. dec. ob 18 uri zv. v hotelu Triglav na Jesenicah. Dnevni red: 1. Vsedržavni smuški izlet. 2. Izlet gorenjskih smučarjev. 3. Razno.
Uprava GZSP
UMU OGLHSI
Vsaka beseda Din 1’—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote- Kranj, Bleiweisova 7
ELEGANTEN
gospod kupi eleganten
KLOBUK
Iščem stanovanje
enosobno tudi v bližini mesia s 1. januarjem. Naslov na upravo pod „Brez otrok4*.
Oddam
takoj lepo meblirano sobo v središču mesta. Naslov v upravi lista.
Stanovanje dveh sob
s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za »Zračno",
Gospod
s sigurno eksistenco želi dopisovati s trgovsko izobraženo gospodično z nekaj kapitala, staro do 30 let. Dopise pod »Lep dom- na upravo »Sobote-.
Mizarskega vajenca
in mlado pomožno silo vsa dela sprejme solidno zarsko podjetje. Naslov upravi lista
mi-
v
ŽIVE RIBE: KARPI, ŠČUKE, POSTRVI, SOMICI itd. PERUTNINA: PISKE, GOSKE, RACE, PURANI itd.
Naročila asa ribe in perutnine sprejemamo do 20. t. rn.
Vsak petek sveže namočena polenovka. Velika izbira bonbonov, čokolade, keksov in desertov kakor tudi raznih likerjev, konjaka, ruma in finih namiznih vin. — Vse špecerijsko blago vedno sveže na zalogi po najnižjih cenah.
DELIKATESA A. TERČON „Pri Puščavniku** - Tel. 70
Kadar rabite trpežno baterijo, kupite enkrat znamko
Helios
ki je v kvaliteti prvovrstna. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Samoprodaja : Ides	Kranj
Sveže mleko
naravnost od producentov se oddaja in dostavlja po želji tudi vsakomur na dom. Več se poizve pri
Švegelj Alojziju
Kranj, Blejska c. 1
Tiskarna „Sava“ d. d«
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljk Zaloga vseh Šolskih potrebSčin
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
perilo,
iuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nogavice, rokavice, kravale, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WENDL1NG
Jenkova ulica
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI-!
„!DES“
TVORNICA ČRNILA IN
KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
naffinejše
Priporočamo vsem trgovcem, gostilničarjem, društvom itd.
Prašno olje
ZA BOŽIC
OBDARUJ
PRAKTIČNO
Stekleno, porcelanasto, emajlirano posodo ali servise, jedilne garniture sploh vse kar se rabi v kuhinji kupiš najceneje in trpežno pri
COLNAR-JU
V KRANJU
GOSPODINJE!
ZA PRAZM8KE
OREHE, ROZINE, SUROVO MASLO TER VSE ZA POTICE
dobite najceneje v preurejeni špecerijski in delikatesni trgovini
IVAN REKAR, KRANJ
Nakup
surovih svinjskih kož
Kakor vsako leto tako kupujem tudi letos po najvišjih dnevnih cenah
svinjske, goveje in telečje kože
ZUPAN LEOPOLD
usnjar	KRANJ
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE
DOMAČE BLAGO
Domače pa je ie ono blago,‘katerega izdela naš domač obrtnik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovec!
IGNACU MAJNIK
splošno strojno ključavničarstvo
KRANJ, BLBllVEISOVA ULICA 29
Prvo podjetje na Gorenjskem za napravo
jeklenih valjčnih zastorov
izdeluje tudi orodja za sončne plahte, škarjasta omrežla, štedilnike, železna vrata, okna itd.
Cene zmerne! Izdelava prvovrstna! Postrežba solidna in točnaj
Urejuje Čolnar Lojze - Z. konzorcij .Sobote- Čolnar Lojze, Krrmj, Blei»eisora 7. - Tiskarne .Sera' d. d., Kranj. - Za liskarno Vilče Pešl, Kranj