LETO III. e ŠTEVILKA 3 MAREC 1964 CENA 30 DIN Zapisek na rob plenuma Občinskega komiteja ZMS Hladi delavci o svojih problemih, NA RAZPRAVI O TEZAH ZA BLIŽNJO REPUBLIŠKO KONFERENCO ZVEZE MLADINE SLOVENIJE SO ČLANI OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS NAČELI VRSTO VPRAŠANJ, KI JIM NAMERAVAJO V NASLEDNJEM OBDOBJU POSVETITI VEC POZORNOSTI. niso samo njihovi Gre predvsem na večje družbeno uveljavljanje mladih proizvajalcev v delovnih kolektivih. Vrsta slabosti v samoupravljanju, na katere so opozarjali mladinci na seji, je potrebna temeljite analize tudi s strani ostalih družbeno- političnih forumov, zlasti sindikatov in ZK. AH so res še vedno primeri v delovnih organizacijah, kjer samoupravni organi označujejo predloge mladih z mladostno za-lctavostjo, z nezrelostjo in podob- nim. Zakaj mladi še vedno ne dobivajo odgovorov na svoje predloge? Taka in podobna vprašanja in misli so prepletale razpravo mladih članov občinskega vodstva Zveze mladine. Ali je položaj v resnici takšen? Kot so menili nekateri, teh ugotovitev ni moč posploševati. Mlad delavec se je oglasil: »Pri nas vsa pereča vprašanja rešujemo na proizvodnih konferencah in tudi Seminar za nova vodstva mladinskih aktivov Tudi letos je občinski komite ZMS Kamnik organiziral seminar za nova vodstva mladinskih aktivov, ki je bil v preteklem mesecu v domu v Kamniški Bistrici. Seminar je bil namenjen predvsem vodstvu aktiva oziroma predsedniku in sekretarju ter članom sekretariata občinskega komiteja, ker je bilo ugotovljeno, da se je izmenjalo približno 80% vsega kadra po aktivih. Seminarja se je udeležilo 37 mladink in mladincev iz 17 mladinskih aktivov in člani sekretariata občinskega komiteja. Iz nekaterih aktivov so poslali na seminar že perspektivne člane, ki bodo v naslednji mandatni dobi zamenjali sedanje vodstvo. Žal pa so nekateri aktivi vzeli to akcijo občinskega komiteja zelo neresno, ker niso poslali nobenega mladinca ali mladinke, za kar zaslužijo posebno grajo. Ti aktivi pa so: Svilanit, Eta, Spitalič, Tuhinj in Križ. Vodstvo seminarja je bilo zaupano idejno-vzgojni komisiji, kateri je pomagal seminarski svet, ki so ga seminaristi izvolili med seboj. Program seminarja je bil sestavljen tako, da so se mladinci v prvem delu seznanili s splošno družbenimi dogodki v občini, medtem ko je drugi del obravnaval konkretno delo aktivov. Program je bil takle: 1. Gospodarski plan občine za leto 1964. 2. Vloga političnih organizacij v sistemu upravljanja. 3. Statuti in 42-urni delovni teden. 4. Vodenje sestankov in avdio-vizuelna sredstva. 5. Oblike in sistem idejno-vzgojnega dela. 6. Delo po komisijah. 7. Statut ZMJ in vloga mladega aktivista. Vsaka tema je trajala eno dopoldne in so jo predavatelji najprej podali v nekaj besedah, nakar se je razvila razprava. Razprave so bile zelo živahne, kar kaže. da se mladina vedno bolj zanima za splošne družbene dogodke v občini. Pri družbenem planu občine se je razprava razvila predvsem okoli turizma, ki se mu bodo v Kamniku in okolici na široko odprla vrata, saj bodo v bližnji prihodnosti dograjeni zelo pomembni turistični objekti. Zanimiva pa je bila tudi razprava okoli kmetijstva. Predavanje o vlogi političnih organizacij v sistemu upravljanja je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu je bilo obravnavano delavsko samoupravljanje in vloga političnih organizacij, v drugem delu pa so bili mladinci seznanjeni z delom Občinske skupščine in z vlogo bodočih krajevnih skupnosti na terenu. Pri statutih in 42-urnem delovnem tednu pa se je razprava razvila predvsem o rotaciji in reelekciji. Rotacija je že veliko obravnavana v novi ustavi, medtem ko mora reelekcijo podrobno obravnavati statut. O skrajšanem delovnem tedniku pa ni bilo kakšnih posebnih razprav, ker je bilo vsakomur jasno, da ne moremo iti na skrajšani delovni teden, če ne bo večje produktivnosti in enakega osebnega dohodka. Vsi udeleženci pa so bili enotni, da bo v prvi vrsti treba izboljšati delovno disciplino. S tem je bil prvi del predavanj izčrpan. V drugem delu pa smo začeli s predavanjem o idejno-vzgojnem delu po mladinskih aktivih. Obravnavale so se posamezne oblike idejno-vzgojne-ga dela, ker vsaka posamezna oblika vsebuje nekaj specifičnega za posamezni aktiv. Ker pa so bili na tem seminarju mladinci šolskih, tovarniških in vaških aktivov, smo organizirali tudi delo po skupinah, ki je trajalo en dan. Te skupine so obravnavale konkretno problematiko mladinskih aktivov in so bile naslednje: šolska, tovarniška in vaška. Po zelo živahnih razpravah so posamezne skupine prišle do zelo zanimivih ugotovitev, na podlagi katerih so nato tudi zavzeli sklepe, po katerih naj bi se organiziralo delo po aktivih, ftolska skupina je predvsem obravnavala učne uspehe in za- uspemo. Probleme rešujemo .skupno z drugimi družbcno-politični-mi organizacijami. Saj proble ni mladih v kolektivu niso samo naši, pač pa so stvar vsega kolektiva.« Zdi se, da je bila ta misel res vredna, da jo je občinski komite dal kot napotek, kako naj se mladi delavci pripravljajo na bližnjo republiško konferenco ZMS. Ij vzela sklep, da se morajo aktivi po šolah z vsemi močmi boriti za izboljšanje učnega uspeha in se vključiti v tekmovanje, ki je organizirano v ta namen. Stalno morajo imeti povezavo s pionirsko organizacijo in tudi iz njih črpati kadre za vodstvo svojih aktivov. Skupina, ki je ugotavljala stanje po vaških aktivih, je ugotovila, da sta glavna problema društveni prostori in denar. V skupini za. tovarniške aktive pa je prišlo do zanimivih razprav predvsem na področj-i ideološkega dela. Te razprave so bile o proizvodnih konferencah, klubih mladih proizvajalcev in izobraževanju. Posebno je bila zanimiva razprava o proizvodnih konferencah in klubih mladih proizvajalcev, ker ni bilo jasnih osnovnih stališč, kaj je naloga prvih in kaj drugih, kar pa se je po daljši razpravi popolnoma izkristaliziralo. Sklep teh razprav je bil, da morajo tovarniški aktivi organizirati Čim več proizvodnih konferenc, ki naj obravnavajo konkretne gospodarske probleme tovarne, obenem pa predlagajo ustrezne rešitve. Ugotovljeno je bilo, da po posameznih gospodarskih organizacijah polagajo premalo pozornosti izobraževanju tako strokovnega kot političnega kadra. Ker pa za daljšo razpravo ni bilo časa, je bil sprejet sklep, da se skliče plenum občinskega komiteja glede izobraževanja. Pri posameznih razpravah so sodelovali tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno-pc-litičnih organizacij, kar je seminar še bolj obogatilo in so mladinci še bolj zavzeto sledili razpravam. O* Poslovni del seminarja Je bil zaključen s poročili in sklepi posameznih skupin. Po tem zaključku pa so nekateri mladinci pripravili kratek zabaven program. Ob konferenci Sveta Svobod in prosvetnih 55 < O m o ui 55 < \f t ^ V ■ W) predvsem v tem, da Svet nima Hl"l |Cm\/ nriC A /^r*\A^ir^^ samega svojega prostora, kjer hi 11 I Li J I C V II UjC mjL| I I \£ se lahko nemoteno in redno sestajal in kjer bi imel spravljen svoj —""■m—~-——-~~-~___________________ armv> j e se^j raztresen v raznih omarah povsod po Kamniku V februarju so se na redni let ni konferenci sestali delegati vseh in ga bo v bodoče, če bi Svet le ............................**"' prišel do svojega prostora in naj- kuHurno-prosvetnlh društev naše občine, da bi pregledali delo Sve- potrebnejšega inventarja, že težko ......................................................................"zbrati. Več kot dve leti govorimo ta in društev v preteklem več kot enoletnem obdobju, da bi anali- tudi o tem, da je treba skupnemu .........***"* organu vseh kultumo-prosvetndh zirali razmere in potrebe, ki narekujejo na Kamniškem kulturno- društev najti redno nastavljeno ..................................................**delovno moč, ki bi kot tajnik Sve- prosvetno dejavnost ter sprejeli glede na to zaključke in nakazali ta opravljala vsa potrebna in ..........................''mnoga dela, k:i jih Svet nalaga perspektive za čas, ki je neposredno pred nami, in da bi izvolili svojim članom, /lasti pa predsed- .......................***niku in tajniku. Morda bi vpra- nov centralni organ vseh kulturno-prosvetnih neprofesionalnih sanje predsednika Sveta ne bilo ........................................................'*vsako leto ob volitvah znova ena- organizacij. ko pereče, ko bi imel v redno na- •"•*••konkretnih kamniških problemov meščenem tajniku zagotovilo, da na srvoji aktualnosti precej prido- mu vse breme dela, vsi mnogli se- Konferenca, ki so ji prisostvo- bil in seveda pritegnil v razpravo Stanki v Kamniku, Ljubljani in vali tudi predsednik občine tov. tiste diskutante, ki so želeli o na- drugje ne bodo vzeli ne samo vse- Franc Vidervol, predsednik ob- vedeni problematiki govoriti bolj ga prostega, ampak tudi mnogo činskega odbora SZDL tov. Vinko načelno in okvirno. Glege na to službenega časa. Vendar je vpra- Dobnikar, predstavnik Zveze Svo- ee je razpravljanje izognilo neka- sanje plačanega tajnika povezano bod in prosvetnih društev SRS terim ozkim in prakti cističnim s prejšnjim vprašanjem prostora tov. Ivan Stah, predstavnik Sveta stališčem, ki jim podobne konfe- in ga bo moč rešiti šele tedaj, ko Svobod okraja Ljubljana tov. renče včasih rade dajo preveč bodo morda v novi stavbi nekda- Slavko Gerkman ter predstavniki prostora in poudarka in ki sta jih njega »-kulturnega doma- na raz- Sveta Svobod Občine Domžale, je vsaj dva udeleženca hotela tudi tu polago tudi za kulturno-prosvetne po referatu dosedanjega predsed- načenjati. Zelo dobro, morda celo organizacije vsaj najpotrebnejši raka Staneta Marcijana in poroči- najboljše, je bilo tajnikovo poro- prostori. Zal je bilo moč tudi iz lih tajnika prof. Tine Romšakove člio. ki se ni omejilo le na našte- letošnjega blagajnikovega poročila ter blagajnika tov. Silve Sircljeve vanje opravljenega dela in uspeš- ugotoviti, da so sredstva v blagaj- zelo živahno razpravljala pred- no izvršenih akcij nekdanjega no Sveta dotekala neenakomerno, vsem o načelnih vprašanjih kul- Sveta, temveč je tudi nadvse toč- oziroma šole proti koncu poralov- turno-prosvetnega življenja v na- no in jasno izluščilo in oblikovalo nega obdobja, zaradi česar so ši komuni. V to smer je šel tudi številne objektivne in subjektiv- ostajala društva v času največje predsednikov referat, ki je, našlo- ne težave, zaradi katerih Svet sezone večkrat brez najpotrebnej- njen na gradivo predkongresnih Svobod in prosvetnih društev še finančne pomoči. Konferenca tez, Skušal opozoriti na mnoge ne- kamniške občine ni mogel v pre- se je zavzela za to, da bi se v bo- raačiŠčene odnose med duhovno teklem letu v celoti izpolniti svo- d oče takšna praksa aiehala in da ustvarjalnostjo in njenimi »pro- jih nalog in zaradi katerih bo bi Svet ob pričetku sezone ne le ducemifci« ter »-uporabniki-" le-te. vedno bolj otežkočeno tudi delo vedel, s kakšnimi sredstvi more Referat je zaradi upoštevanja novoizvoljenega Sveta. Te težave računati, temveč da jih bo pravo- Problemi šolstva v naši občini Mladi na razpotju brez kažipota »Kdo ml lahko svetuje, kam naj pošljem sina, ki ni dokončal osmega razreda osnovne šole?« je na nekem zboru volilcev spraševala mati petih otrok. »V uk ga nikjer ne sprejmejo brez popolne osemletke, v tovarni pa so tudi dejali, da imajo dovolj delavcev ...« Taka vprašanja v zadnjem času zlasti na našem podeželju niso več redka. Kaj je temu vzrok? Dovolj pove samo tale podatek: predlanskim je v naši občini končalo osemletno učno obveznost z nedovršenim osmim razredom 44 % vseh učencev, lani pa že 46 %. Ali smo že poskušali dovolj jasno odgovoriti na vprašanje: kam s tistimi 173 mladimi ljudmi, ki so samo lani zapustili osemletko, ne da bi jo uspešno dovršili? Ali bo morda kazalo še prej zastaviti vprašanje, kje so vzroki za tako slabe učne uspehe? To vprašanje je našlo svoj odmev v razpravi na zadnji seji občinskega komiteja ZKS, ki je celotno sejo namenil problemom poklicnega usmerjanja in načrtovanja potreb po strokovnih kadrih v naši občini. Občinski komite je menil, da bi bilo treba v zvezi s slabimi učnimi uspehi temeljito proučiti dvoje vprašanj: organizacijo šol in učne programe. Kljub določenemu napredku pri organizaciji šol imamo v občini še vedno 13 šol z nepopolnimi višjimi oddelki, le tri osnovne šole so popolne. Tako stanje vsekakor močno vpliva na kvaliteto pouka. Posebno vprašanje predstavljajo učni programi, ki so po mnenju večine prosvetnih delavcev prenatrpani in preobširni. V osmem razredu osnovne šole imajo učenci 32 ur pouka: če k temu dodamo še najmanj 10 ur učenja doma, potem nam trditve o preobremenjenosti učencev ne bo težko zagovarjati. To vprašanje pa seveda kaže obravnavati širše in ne samo v merilu občine. To sta samo dva od vzrokov za slab učni uspeh na naših osnovnih šolah. Teh je seveda še več in bi jih bilo treba po mnenju občinskega komiteja s strani sveta za šolstvo ter zavoda za prosvetno pedagoško službo podrobneje proučiti. Se vedno je ostalo odprto vprašanje, kam usmeriti mladino po končani osemletni obveznosti. S tem vprašanjem v zvezi je bilo v razpravi največkrat slišati naslednjo besedno zvezo: problem nerealnih načrtov potreb po kadrih. Čeprav ta zveza zveni nekoliko aktivistično, vendar opozarja na eno zelo važnih področij, ki mu v delovnih organizacijah še vedno ne dajejo dovolj pozornosti. Večkrat slišimo, da bi moral nek organ imeti pregled nad potrebami po strokovnih kadrih v občini vsaj za eno leto naprej. Temu sledi ugovor: kdo pa ima lahko tak pregled, če ga niti v podjetjih nimajo, če niti kolektivi sami ne vedo koliko in kakšne ljudi bodo v teku enega leta potrebovali. Ni drugače, spet nekaj številk: lani so kamniške delovne organizacije na anketo zavoda za zaposlovanje odgovorile, da bodo enakomerno skozi vse. leto 1963 zaposlile 447 moških in 109 žensk. Vendar .je bil ta »letni načrt« že konec marca skoraj izpolnjen, žensk pa je bilo takrat 30 več zaposlenih kot so predvidevali. Podobno je bilo tudi s »planiranjem« prostih učnih mest za priučitev in uk. Osnovno vprašanje je torej: kakšne so naše potrebe po izobraževanju in usposabljanju delavcev za posamezna delovna mesta v podjetjih. Res jc, da odgovora na to vprašanje ni moč stresti iz rokava. Vendar bo treba v tej smeri veliko veliko več prizadevanj kadrovskih služb v delovnih kolektivih kot doslej. Tako Imenovanega planiranja »na pamet« bi bilo tudi na tem področju že lahko dovolj. I.j časno tudi dobil ter jih razporedil društvom glede na njihove potrebe in aktivnost. V razpravi to sodelovali tudi gostje iz Domžal ter so zavzeli za tesnejšo povezavo pri delu med svojo in našo občino; predsednik Občinske skupščine Kamnik in predsednik občinskega odbora SZDL sta obljubila kultumo-pro-svetni dejavnosti tudi v bodoče vso podporo; o bližnjem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije pa sta govorila predstavnika okrajnega in republiškega Sveta. Pred zaključkom jc konferenca izvolila še nov Svet širinajstih članov, od katerih je sedem novih. -zv- Kratek pomenek Kadar se v Kamniku začnemo pogovarjati o kulturi, nam beseda nenadoma zastane in pogled obstane nekje v zraku, prav tam pa lebdi in životari tudi naša Kultura (pisana z veliko začetnico preprosto zato, ker zasluži spoštovanje). Mnogo se govori po Kamniku, da je Kultura pozabljen pastorek. Mladina vzdihuje: »Dajte nam plesa!« No, pa smo tam! Ali je ples sploh kultura? j Po najinem mnenju (to, kar berete, piševa namreč v duetu) je. i tudi ples lahko oblika kulturnega udejstvovanja, seveda, če izključimo pretepe in podobno folklo-' ro, ki je čedalje pogosteje zastopana na naših plesiščih. 1 Ples ob gramofonu je precej žalostna zadeva, če pa plesne korake spremlja ansambel, ki se spozna na ritem, se stvar bistveno zboljša. Ansambel, ki ga v Kamniku vsi poznate, se imenuje KADO. Poiskala sva člana tega ansambla Milana Remškarja in mu zastavila nekaj vprašanj, ki jim je botroval, poleg prirojene radovednosti, še kanec kamniškega »firbca«. Milan je bil takoj pri volji in začel je nizati podatke, ki sva jih komaj sproti vnašala v beležnici. Naš ansambel smo osnovali v jeseni 1963. Začeli smo z nasled-j njo zasedbo: boben, kontrabas, kitara, harmonika in tenor sak-safon. Debatirali smo v Domu invalidne mladine, kjer smo gojen-I cem pripravili program, ki so ga zelo toplo sprejeli. Upam, da ste j že iz naših prvih začetkov spoz-I nali. da smo se zbrali zgolj iz na-i vdušenja za glasbo in ne iz ka-I kršnekoli potrebe za denarjem, i toda, saj veste: tudi denarja se ! ne branimo. Igrali smo še na oddaji »Pokaži, kaj znaš« na Duplici, na Kviz oddaii v gimnaziji i smo spremljali Katjo Levstik, nadalje smo še igrali na raznih ple-sih v Domu in v Kavarni, na raz-: nih sindikalnih zabavah in drugih zabavnih prireditvah. Naša i velika želja pa je. da bi bili ne-. I kje stalno angažirani, najraje, ' ker smo pač mladi, na mladin-| skih zabavah oziroma plesih. V | načrtu imamo sodelovanje na modni reviji v Mengšu in Dom-\ Žalah v mesecu aprilu, za naprej i pa še nimamo nobenega načrta, j ker mislimo spremeniti zasedbo. Vidimo torej, da imamo ljudi, I ki so pripravljeni delati za poživitev zabavnega življenja, ki je Kamniku potrebno, če se bo kot turistično mesto uveljavljal izven | meja naše komune. -jok-as- Proslava 8. marca v Kamniku Na predvečer 8. marca je bila v dvorani nad kavarno proslava v počastitev mednarodnega praznika Dneva sena. Navzoče je pozdravil in spregovoril nekaj besed o pomenu tega dne predsednik SZDL tovariš Dobnikar, nakar je oktet Solidarnosti zapel tri pesmi. Ostali program so pripravili gojenci Glasbene šole Kamnik. Apamik Marinka je zaigrala Schubertov Impromptu. Prisrčno so voščili svojim mamicam najmlajši gojenci šole, cicibani in učenci nižjih razredov, ki so zapeli štiri pesmice: Mozartovo Pesem o potepanju, Kuhar-jevo Jaz imam pa goslice, Pirni-kovo Otrok poje in narodno Jaz pa grem na zeleno travco. Mala Lidija Repanšek je recitirala pesem Bože Novakove Mami. Na težke dni, v katerih so se žrtvovale za svobodo tudi žene, matere in dekleta, sta nas spomnili Tončka Eksler in Slavka Podgoršek s pesmijo V gori zeleni. Majda Petrovec je zaigrala Griegovo Tonsko sliko. Prisrčna sta bila mala Mirjana Matičič in Janez Novak z Minattijevo pesmico Deklica in mamica. Priljubljeno narodno pesem Nmau čez izaro je zapela učenka solopetja Francka Lah. Posebnost proslave je bila balada mladega Damjanu Berganta, učenca 6. razreda. Navdihnila ga je Burgillerjeva skladba za klavir z istim naslovom. Z občutkom jo je recitiral Marjan Fabjan. S klavirjem ga je hotel spremljati sam avtor, a je žal zbolel. Pri klavirju ga je nadomestila tov. prof. Vremšakova. Tudi učenci podružnice Glasbene šole Kamnik z Duplice so se predstavili z prizorom Zlate Vi-daček Mama, vzemi me nazaj. Janez Benkovič je zaigral na klavir Caselov Galop. Zbor mlajših harmonikarjev je pod vodstvom tov. Spaničeve zaigral Fakinivo skladbo Zavrtimo se in narodno Kje so tiste rožce moje. Pester spored sta zaključila in navdušila kamniško občinstvo Mirjana Matičič in Branko Krempl ob spremljavi harmonikarja Zvonka Carica z glasbenim prizorom Ti, pa jaz, pa zidana marela. S programom, v katerem so sodelovali zlasti najmlajši, so se skušali oddolžiti skrbnim mamicam in počastiti praznik vseh delovnih žena. M- °- Mala Mirjana Matičič in Branko Krempl ob spremljavi harmonikarja Zvonka Carica Poslovanje banke in hranilnice v 1.1963 V letu 1963 so Kamničani dosegli 332 milijonov hranilnih vlog. Povprečno so hranilne vloge rasle po 10 milijonov mesečno. V počastitev dneva varčevanja so vlagatelji vložili 13 milijonov novih vlog ter tako dostojno proslavili mednarodni praznik varčevanja. Banka in hranilnica pa je v letu 1963 odobrila 13,5 milijona obresti. V nasprotju s hranilnimi vlogami pa so potrošniška posojila precej nižja, saj znašajo za lansko leto le 248 milijonov, a so kljub temu za 102 milijona višja kot v letu 1962. v to povišanje je všteto tudi posojilo za nakup 31 avtomobilov. Zanimiva pa je pri tem tudi ugotovitev, da posojila za nakup tekstila padajo, višajo pa se posojila za nakup gospodinjskih strojev, televizorjev ter na splošno električnih predmetov trajne vrednosti. vanj. Sklad, ki je bil ustanovljen 1956. leta, je letos narastel na 1 milijardo, ki predstavlja močno denarno bazo za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo v naši občini. V preteklem letu je bil iz tega sklada odobren kredit za dograditev hiš 50 delavcem in uslužbencem. DK Oktet Solidarnosti Zrelostni izpiti na gimnaziji Kamnik V šolskem letu 1963/64 bo na kamniški gimnaziji opravljalo zrelostni izpit 26 kandidatov. To so dijaki 4. razreda gimnazije, ki bodo letos končali srednjo šolo. Izpit bodo opravljali še po starem, to je, po nereformiranem načinu. Kandidati so si izbrali temo, ki jim jo je odobrila posebna komisija profesorskega zbora. Dijaki, ki želijo opravljati izpit, morajo temo, katero so prijavili, popolnoma obdelati in obvladati ter pismene naloge oddati do 20. aprila. V junijskem roku bodo morali dijaki to maturitetno nalogo zagovarjati uslmeno, hkrati pa pokazati ustrezno znanje iz celotnega predmeta, iz katerega so si izbrali temo maturitetne naloge. Največ kandidatov se je odločilo za biologijo in to kar šest, sledijo zgodovina in fizika, za katero so se odločili štirje dijaki, trije so si izbrali zemljepis, kemijo in angleški jezik, za matematik« sta se odločila dva, a za slovenski jezik en sam kandidat. Prav tako bodo morali dijaki, ki žele opravljati izpit, pisati v junijskem roku tudi slovensko nalogo s politično, kulturno ali gospodarsko tematiko. Skupna ocena iz pismenega in ustmenega dela maturitetne naloge in ocena slovenske naloge bo veljala kot ocena, s katero je kandidat opravil zrelostni izpit. Dijaki pripravljajo maturitetno nalogo doma, medtem ko bodo slovensko nalogo pisali v šoli. Dijaki morajo izbrano snov popolnoma obdelati in obvladati, zato črpajo snov iz vsakovrstne literature, pomagajo pa si tudi s tujimi deli, ki jih morajo sproti prevajati. V veliko korist pri tem pa jim je znanje angleškega in francoskega jezika. Angleščino se učijo kot prvi, francoski pa kot Žalostna obletnica V letu 1963 je bilo iz stanovanjskega sklada odobrenih 742 milijonov kreditov za zidavo stano- Pred 20 leti, 29. januarja 1944, je v St. Vidu nad Ljubljano pod streli okupatorjevih rabljev padlo 25 talcev, ki so bili po večini iz Kamnika. Svojci padlih in nekdanji zaporniki iz Begunj so počastili njihov spomin. Obiskali so najprej St. Vid, kjer so pred spomenikom padlih žrtev položili vence, med njimi tudi lep venec Zveze borcev. Nato so se odpeljali v Begunje, kjer so na skupnem grobu prižgali bakle. Tovariš Nande Mihelič je v svojem govoru obudil spomin na tiste dni, ko je okupatorjev bes dosegel višek, ker je začutil, da se mu umikajo tla pod nogami. Govornik se je spomnil vseh, ki so padli in tudi tistih, ki so trpeli po zaporih, pa so medtem že umrli. Bivši zaporniki so si nato ogledali muzej in bunkerje v begunjskih zaporih, kjer so v strahu pričakovali negotovo usodo, saj so nekateri tudi po več mesecev prebili v njih. Obiskali so tudi Drago. Prvi, ki so bili tam ustreljeni, so bili skojevci iz Kamnika. drugi tuji jezik. Vsi profesorji so pokazali veliko pripravljenost pomagati dijakom pri maturitet-nih nalogah. Dajejo jim smernice in svetujejo uporabno literaturo, ravnateljstvo gimnazije pa je vsem četrtošolcem izdalo potrdila, s katerimi jim je dovoljen vstop v univerzitetno knjižnico v Ljubljani. -jok-as- abonenti ljubljanske drame V letošnjem letu so dijaki kamniške gimnazije abonirand v ljubljanski Drami. Do sedaj so si ogledali Borove Raztrgance, Shakespearovega Othella in Camuso-vo Kaligulo. Do konca šolskega leta si bodo ogledali še četrto dramsko predstavo, v načrtu pa imajo tudi ogled dveh opernih predstav. S tem sd bodo kamniški dijaikti izpopolnili svoje znanje, kar je tudi predvideno v načrtu reformirane gimnazije. a-s Spominski pohod na Veliki planini Mladinski odsek Planinskega društva Kamnik je 23. februarja organiziral na Veliki planini tradicionalni spominski smučarski pohod. Udeležilo se ga je okrog 100 pionirjev in mladincev iz Kamnika, Domžal in Ljubljane. Zjutraj je bila pred spominsko ploščo na Mali planini, kjer je bil predvojni zgodovinski sestanek SKOJ, prisrčna svečanost. Po govoru so se udeleženci podali na Veliko planino in mimo naselja nazaj čez Gojško planino na cilj na Mali planini. Proga je bila dolga okrog 10 kilometrov. Organizacija je bila dobra, prevoz udeležencev pa so oskrbeli s posebnimi avtobusi do Črne. Vsi udeleženci so bili z izvedbo spominskega pohoda ob izredno lepem vremenu zelo zadovoljni, čeprav je bilo ponekod malo snega. J5 < ffl O >-< < 2932 55 < O m o CO 55 < Deveti Kamniški zbornik je izše Deveti letnik Komniškega zbornika za leto 1963 je bil zaradi nepredvidenih tehničnih ovir (prednostno delo v tiskarni in bolezni) dotiskan šele sredi marca in je zdaj že naprodaj v knjigarni. Ker sta zadnja dva letnika Kamniškega zbornika obravnavala predvsem zgodovino NOB, je deveti letnik strnil vse literarne prispevke, ki so izostali v prejšnjih letih. Tako je zdaj tudi na tem področju izpolnil nalogo, ki si jo je zastavil že v svojem programu, namreč, da bo pomagal odpreti ožjo kulturno zgodovino Kamnika in okolice in obravnavati življenje in delo najpomembnejših prednikov. Deveti letnik Zbornika je posvetil posebno pozornost Tuhinjski dolini, o kateri bi skoro lahko trdili, da je bila do zdaj premalo obravnavana. Čeprav je bila dolgo odrezana od velikega prometa, zasluži, da poudarimo njen pomen v preteklosti. Za spoznavanje življenja v Tuhinjski dolini sta pomembna tudi oba prispevka v Zborniku: najdba denarja v Češnjieah in Paglovčeva kronika. Z objavo kronike smo hoteli po- častiti tudi Paglovčev spomin ob 200. letnici smrti (seveda z majhno zamudo). V čem so zasluge Pa-glovca, ki ga prištevamo med najbolj znamenite Kamničane. Paglovec je bil pisatelj, šolnik in gospodarstvenik, graditelj svoje knjige je pisal, kakor saim pravi, »kmetijskim in delovnim ljudem«. Dr. Kidrič trdi, da je bil Paglovec v svoji dobi »najjačja osebnost slovenske književnosti«. Po protestantski dobi je po 162 letih dal v roke Slovencem prvi „Veriga" v Podgorju V režiji France la Svetelja je podgorska igralska družina »Svobode« uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga«. V nabito polni dvorana podgorskega prosvetnega doma so igralci doživeli lep uspeh. Njihov prikaz kmečkega življenja na vasi je učinkoval naravno in prikupno. V igri je stopal v spredje Rudi Vidic v vlogi Poleg tridejanke »Veriga«, s katero so gostovali na desetih odrih v kamniški, kranjski in šišenski občini, so pripravili tudi komedijo »Uly«. Na sliki: Pavle Bergant v vlogi Primoža v »Verigi« Marka. Dobro je izdelal lik Meja-ča Tone Galjot, obe glavni ženski vlogi pa Jelka Mrakova in Joži Baumanova. V ostalih vlogah so nastopili Stane Sveteij, Roman Gregorin, Tone Bizjak, Peter Pre-zelj, Breda Golob, Anica Galjot in mlada Tone Koželj in Stanko Jemc. -z abecednik in mnogo pripomogel k dvigu pismenosti in uveljavljanju slovenske knjige. Njegove knjige so doživele tudi po štiri izdaje in so jih tiskali še 50 let po Paglov-čevi smrti. V zgodovino slovenskega denarništva se je vpisal Paglovec kot ustanovitelj prve hranilnice, ki jo je po lastni preudarnosti napravil v Smartnem za potrebe prebivalstva Tuhinjske doline. S svojo šolo, ki jo je imel za otroke Tuhinjske doline, je dvigal izobrazbo in vzgajal potujoče učitelje, ki so druge učili brati. Kaže, da je prav za potrebe svojega šolskega pouka začel zapisovati letnice iz preteklosti in dogodke svoje dobe, saj sam pravi, da jih piše z uporabo svojim naslednikom. Takrat učenci niso imeli na voljo šolskih knjig. Tako je nastala kronika, ki zajema dobo od 1705 do 1759. Seveda bi lahko mnogo navedb iz Paglovčeve kronike lahko brez škode izpustili, ali jih skrajšali in strnili v zgoščeno obliko. To so storili že drugi. Toda za zgodi vi no ima delo svojo vrednost le v svoja celoti, ker le tako odseva iz njega tisti namen, za katerega jo je Paglovec pisal. Zato moramo podrobnosti pomembnih in nepomembnih dogodkov sprejeti prizanesljivo in v spoštovanju do zaslužnega moža, ki je bil za svojo dobo zelo napreden. Razstavo akvarelov akademskega kiparja Aladina Lonca v Kamniku Od 15. do 22. marca 1964 je v Kamniku ponovno razstavljal akademski kipar Aladin Lanc. Od zadnje samostojne razstave v Kamniku leta 1962, je imel spo-miladi 1. 1963 samostojno razstavo v Kranju, na Bledu in na Jesenicah, jeseni istega leta pa v sklopu gorenjskih slikarjev ponovno v Kranju in na Bledu. Otvoritvi letošnje razstave v Kamniku je prisostvovalo nad 120 obiskovalcev, kar je presenetljivo veliko število in obenem razveseljivo, saj pomeni, da dobiva Kamnik likovno vzgojeno publiko, ki z zanimanjem spremlja tovrstne razstave. Aladin Lanc spada med tiste slikarje, ki se najraje in najpo-polneje izražajo v akvarelih. Razstavil je 31 akvarelov, ki so najnovejša dela zadnjega leta in tako predstavljajo novo slikarjevo zaključeno celoto. Za razliko od akvarelov, ki jih je razstavljal na prejšnjih razstavah, kjer je ujel v barve le segment narave, num je pokazal na tej rastavi širšo pokrajino v različnih letnih časih. Nedvomno je Lanc slikar, ki se popolnoma prepusti lepoti narave. Upodablja neponovljive trenutke večno spreminjajoče se narave, stremi za tem, da ujame vtis, impresijo, kar mu mojstrsko uspe z nežnimi, a realističnimi barvnimi toni. Skladnost barvnih lis v različnih odtenkih ali kontrastih mu daje neprisiljeno perspektivo prostora in liričnega vzdušja. Risba in barva se zlivata, medsebojno dopolnjujeta in družno pričarata vizijo nastopajoče pomladi z odjugo, mračne in turobne jeseni ali cvetoče ajde na polju. Slikarju Lancu so posebno dragi anlipodni momenti porajanja in odmiranja, bodisi letnih časov ali svetlobe in sence. Obožuje naravo, njeno živo samoto, lirično' poigravanje vetra, obla- kov, meglic in svetlobe nad pokrajino. Poln je posluha za naravno barvno paleto, ki jo tako dovršeno prenese, kot bi si barve sposojal pri slikarki Naravi, ki ji ostaja do kraja zvest. Slikarju Aladinu Lancu čestitamo k uspeli razstavi. MC—Z Vlak za 156 dinarjev cenejši Po ponovni podražitvi avtobusne vozne tarife je zdaj razlika med vožnjo z avtobusom in vlakom, saj znaša celih 156 din v obeh smereh. Pred podražitvijo je bila vozovnica z avtobusom na progi Kamnik—Ljubljana 160 din, zdaj pa je 210 dinarjev. V obeh smereh je podražitev prizadela potnikov žep za 100 dinarjev. Ker so ostale tarife v železniškem potniškem prometu nespremenjene, to je 132 din v eni smeri, pomeni zdaj razlika 156 din za pot v Ljubljano in nazaj znatno postavko v varčevanju našega malega človeka. Sredi marca je železniška uprava spet vrnila v promet tiste vlakovne zveze, ki jih je bila ukinila v zimskem času. Pozor, kamenje pada! Vsako pomlad se s strmih sten Starega gradu prožijo skale na cesto, ki po levem bregu Bistrice povezuje železni in leseni novotržki most. Naravna obramba proti kamenju je drevje in grmovje, ki vsaj ublaži padec skal, če jih že ne zadrži. V skrbi za varnost prometa bi pač morali pobočje še bolj na gosto zasaditi z drevjem in grmovjem, v prvi vrsti z lesko in akacijo. Tako pa vidimo prav nasprotno. Leto za letom izsekujejo še tisto malo grmovja in drevja, ki se zdaj skromno zoperstavlja kamenju in skalam, ki drvijo v dolino. Podoba je, da nihče o tem ne vodi računa. Kamniški planinci uspešno zaključili jubilejno leto LETOŠNJI OBČNI ZBOR KAMNIŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA JE PRAVZAPRAV POMENIL MEJNIK NA PREHODU V OSMO DESETLETJE DELA TEGA MNOŽIČNEGA DRUŠTVA. S ŠTEVILNIMI PRIREDITVAMI IN DELOVNIMI USPEHI JE DRUŠTVO LANI DOSTOJNO PROSLAVILO SVOJ JUBILEJ KOT ENO NAJSTAREJŠIH PLANINSKIH DRUŠTEV V SLOVENIJI. Zelena luč za planinske domove: krediti Premalo imamo prostora, da bi podrobno opisali vso široko in razgibano dejavnost društva, o kateri so poročali predsedniki posameznih odsekov. Zato se moramo zadovoljiti samo z nekaterimi fragmenti, ki pa kljub temu kažejo, da kamniški planinci v svojem delu ne ostajajo pri togih oblikah, pač pa skušajo z vedno novimi prijemi, zlasti pa z vključevanjem mladine, čimbolj pospešiti svoje delo. Prav zato ne bo odveč, če posebej spregovorimo o mladinskem odseku, ki vključuje že preko 600 mladincev in pionirjev. Ta odsek je lani v dveh tečajih usposobil 50 mladinskih vodnikov, organiziral vodniški pohod, dalje pohod po poti II. grupe odredov s Krvavca preko Bistrice na Veliko planino, spominski smučarski pohod na Veliko planino k spomeniku V. konference SKOJ itd. Nič manj aktiven ni bil alpinistični odsek, ki ima 29 članov in je lani opravil 132 vzponov. Med pomembnejšimi velja omeniti vzpone v Belačev steber v severni steni Kalške gore, centralno smer v 800 m visoki vzhodni steni Brane (Humar, Skarja), udeležba na vzponih v M. Blanc, na Grossglokner in druge. Odsek gorske reševalne službe je moral v preteklem letu dva-indvajsetkrat posredovati pri ne-srečafi v Kamniških planinah. Priredil pa je tudi razstavo reševalne opreme v Kamniški Bistrici. Nekaj članov pa se je udeležilo tudi odprav na Poljsko in v Centralne Alpe. Tudi odsek za varstvo narave in odsek za gorska pota in markacije sta bila zelo delovna. Prvi Knjižničarski tečaj v Kamniku Knjižničarski tečaj v Kamniku V zadnjih dneh meseca januarja je Ljudska knjižnica Kamnik ob pomoči Zveze prosvetnih društev Svobod občine Kamnik priredila dvodnevni knjižničarski tečaj. Udeležilo se ga je 12 knjižničarjev šolskih, ljudskih in tovarniških strokovnih knjižnic. Tečaj je bil v Rdečem kotičku Doma v Kamniku. V izčrpnih in zgoščenih predavanjih, ki so jih vodili najpriznanejši bibliotekarji Narodne in univerzitetne knjižnice ter Tehniške knjižnice iz Ljubljane, so tečajniki prejeli temeljne teoretične napotke sodobnega kn j i ž n iča rstva, inven tarizac i j e, katalogizacije in decimalne klasifikacije knjig. Teoretične razlage so spremljale praktične vaje in ekskurzijski ogledi knjižnic v Kamniku. ZS KAMNIŠKI PLANINCI SO TUDI LANI PONESLI POZDRAVE TITU Z VRHA GRINTAVCA je na posebnih dveh tečajih usposobil 36 planincev za gorske stražarje, ki bodo v bližnji prihodnosti, ko bo odprta žičnica na Veliko planino, morali krepko prijeti za delo in zaščititi našo planinsko floro pred »planinci«. Lani je bila v društvu izredno živahna tudi gradbena dejavnost, saj so se dograjevale oziroma urejevale vse 3 planinske postojanke, ki jih upravlja društvo. Na Kokrškem sedlu je bila dvignjena streha in adaptiranih več ostalih prostorov. Predvidevajo, da bodo kočo odprli najkasneje 15. junija, ko bo odprta tudi nova pot s Kokrškega sedla na Kalško goro. Lani so planinci dogradili tudi žičnico na Kokrško sedlo, s katero so prepeljali okrog 60 ton gradbenega materiala in 6 ton materiala za oskrbo koče in gostov. Na Kamniškem sedlu je bila pokrita streha, vendar jo je vihar že spet poškodoval. V letoš- njem letu bo treba pripraviti načrte za razširitev oziroma za gradnjo nove koče. Planinski dom na Starem gradu, ki bi lahko postal zelo privlačna turistična postojanka, pa vedno ni dograjen. Posebno pa bo treba čimpreje poskrbeti za oskrbo te postojanke s tekočo vodo. Kaže, da bo letos problem vodovoda le rešen na ta način, da bodo namesto predvidene gradnje rezervarja pod Veliko špico uporabili vodnjak pri parkirnem prostoru. Vsekakor pa bi bilo treba preko pristojnih forumov čimpreje zagotoviti najetje ustreznih kreditov in čimpreje dograditi postojanko. V interesu razvoja turizma na Kamniškem je, da se bo del povečanega turističnega prometa usmeril tudi na naše planinske postojanke, med katerimi bo moral dobiti tudi Stari grad pomembno mesto, ki mu glede na ugodno lego, lahek dostop itd. tudi gre. F. S. Smučarska proga s Starega gradu Mednarodna prireditev tlldi V Kamniku Ker v Kamniku ni pravih smučarskih terenov, je smučarski klub oživil staro idejo o izgraditvi smučarske proge iz Starega gradu. Z deli na tej progi so že začeli, vendar so smučarji hotclli zvedeti še za mnenje smučarskih strokovnjakov. Tako sta prišla iz Smučarske zveze Slovenije zvezni trener naših alpincev Marjan Ma-gušar in inž. Ljubo Bizjak. Skupaj s člani sekcije sta si ogledala terene ter že trasirala progo. Omenimo naj, da je Magušar traslral že proge v Kranjski gori. Proga bo potekala z vrha Splce po severnih pobočjih Starega gradu do dna pri vodovodnem rezervoarju. Proga bo dolga 1.600 m in bo Imela 400 m višinske razlike. Njihovo mnenje je, da tako ugodnih pogojev za postavitev nima noben kraj. Naj naštejemo vse ugodnosti, ki prav silijo v realizacijo te proge. Dostopi k progi so možni v zgornjem delu proge (Stari grad) in spodnjem delu (Podskalca). Proga ima zelo ugodno severno lego, kjer sneg leži do konca marca, Razen Izseka so po- trebna le manjša zemeljske dela. Najvažnejša lastnost proge pa je v tem, da bo primerna tako za smučarja-turista kot za tekmovalca. Tako bo lahko na tej progi doseči množičnost, videli pa bomo tudi marsikatero mednarodno tekmo. Zvezni trener Magušar je obljubil, da bo trasa odgovarjala mednarodnim predpisom in gotovo bomo dobili v organizacijo večjo mednarodno tekmovanje (FIS B). Zgornji dve tretjini proge odgovarjata tako množičnemu kot tekmovalnemu smučanju. Spodnji del pa bo nekoliko težji in bo namenjen za slalom. Ker so potrebna na progi, razen izseka, le manjša dela, bo imel Kamnik že v naslednji sezoni priložnost organizirati republiško prvenstvo ln prvenstvo slovenskih gozdarskih skupnosti. Posebno zadnje tekmovanje bo za Kamničane gotovo zelo uspeSno, saj so za kamniški Kozorog zbrani asi Mulej, Štele. Ti bodo prav radi pomagali kamniškim smučarjem pri poznejših Izvedbah tekmovanj. 8. M. Z < O m O X . li^Mivtmil/i v I. republiški ligi, mladinci pa rer, ki ima tudi glavne zasluge za lxOV6 pMQODIlV6 V NQ Ml MIKU v Ljubljanski ,podzvezni ligi, kjer razvoj tega lepega športa, sicer igrajo članska moštva. Od- Tenis ima v Kamniku že boga- bojkaši so pozimi dvakrat teden- to zgodovino. Pod strokovnim W$S$-.-w siko trenirali v telovadnici, pomla- vodstvom trenerja Milana Ogri- ! dili so prvo moštvo, zboljšali eki- na in Bojana Slogla je številni te- Wm po članic, pri vsem tem pa niso nišiki naraščaj kar dobro napre-pozabilt na naraščaj, ki je v tej doval. Člani, ki so lansko leto do-panogi zastopan zelo številno. segli peto mesto v republiškem Člani tekmujejo v predsezoni v merilu, mislijo tudi letos nadalje-zimski ligi, kjer so zastopana mo- vali zas.avljeno delo. Naraščaj, ki štva Ljubljane, Kranja, Brežic. ga tudi v tej sekciji ne zanemar-Kočevja, Novega mesta, Črnuč, to- jajo, se že vidno uveljavlja tudi v ki bi bila sposobna v nekaj letih spet dvigniti sloves kamniških plavalcev. Predvsem pa je treba iskati vzroke tudi v specifičnosti plavalnega športa, kajti za dosego dobrih rezultatov je treba dnevno preplavati kilometre in kilometre. Prav tako je ovira dolga mrtva sezona in dejstvo, da nimamo zimskega bazena. Naši plavalci so v prejšnjih letih trenirali v ljubljanskem zimskem bazenu. Le-ta pa zaradi prevelike obremenjenosti ne more zadostiti čedalje večjim potrebam. Košarkarji in rokornetaši, o katerih je bilo vsaj včasih nekaj slišati, so prenehali z aktivnim delom. Vzrok temu je tekati predvsem v pomanjkanju ustreznega asfaltnega igrišča, ki ga pristojni C NADI.J. NA 7. STR. h." U 6 Cepljenje otrok Obvezno cepljenje otrok rojenih leta 1963 in starejših, ki še niso bili popolno cepljeni, bo po spodaj navedenem razporedu. Cepljenje bo proti davici, tetanusu in oslovskemu kaš-lju ter otroški paralizi. Proti davici, tetanusu in oslovskemu kaši ju se cepi v razmaku šest tednov z Injekcijami. Otroci rojeni leta 1962 in starejši, ki so bili trikrat cepljeni in še niso bili rcvakcinirani, to je ponovno cepljeni z eno injekcijo, morajo biti cepljeni letos. RAZPORED CEPLJENJ: c e p I j e n j r kraj kje prvil drugI* tretjif dan ura dan ura dan ura I.OKE šola 8. IV. 7.30 18. V. 7. 30 29. VI. 7.30 ŠMARTNO šola 8. IV. 9 18. V. 9 29. VI. 9 LAZE zdrav. post. 6. IV. 10 18. V. 10 29. VI. 10 SPITAL1C šola C. IV. 12 18. V. 12 29. VI. 12 MOTNIK kraj. urad 6. IV. 1.1 18. V. 13 29. VI. 13 SELA šola «. IV. 14.30 18. V. 14. :o t»\ VI. 14.30 TUNJICE pri Jamovcu 7. IV. 13 it, V. 13 30. VI. 13 GOZD šola 7. IV. 13 1!T. V. 11 3». VI. M STRANJE šola 7. IV. 1S-19 19. V. 11- 19 30. VI. 11, 1 H KAMNIK otr. disp. 8. IV. 12-19 20. V. 12- 19 1. VII. 13-11 VRANJA PEO šola 9. IV. II 21. V. * 2. VII. 8 NEVLJE šola ». IV. 9.30 21. V. 9. :u 2. VII. 9.30 KOMENDA ambulanta 10. IV. 13 22. V. 13 3. VII. 13 MOSTE šola 10. IV. 14.30 22. V. 14. 30 3. VII. 11.30 DUPLICA obr. amb. STOL 10. IV. 16-18 22. V. 1C IX J VII. 16-18 PRVI TRAKT ZGRADBE, V KATEREM BO BODOČI ZDRAVSTVENI DOM Čedalje večje potrebe po zdravstvenih storitvah terjajo, da še letos kamniški zdravstveni dom dobi nove prostore. Po sedanjem predlogu bi v ta namen letos dogradili prvi trakt doma SZDL, v drugem traktu pa bi dobili svoje prostore knjižnica, delavska univerza, glasbena šola in telovadnica. Res je že zadnji čas, da zgradba začne služiti svojemu namenu. Cepljenje proti otroški paralizi bo istočasno z gornjim cepljenjem. Enkratno bodo cepljeni proti otroški paralizi tudi otroci rojeni 1961. in 1962. leta, TI otroci bodo dobili vabila. Otroci letnikov 1956 do 1960 bodo letos ponovno cepljeni, če že niso bili v letu 1963. Ti otroci ne bodo dobili posebnih vabil, ampak zanje velja že tole obvestilo. Pridejo naj v času, ki je določen v tabeli pod -drugič«. S seboj naj prinesejo 240 dinarjev in žličko. Cepljenje je obvezno, zato privedite svoje otroke k cepljenju. Svet za zdravstvo in socialno varstvo Skupščine občine Kamnik BODOCr SAMSKI DOM V KAMNIKU Mlade ljudi bo prav gotovo razveselila novica, da bo dosedanja zgradba zavoda za usposabljanje invalidne mladine preurejena za potrebe samskih stanovanj. V njem bo dobilo stanovanja okrog 150 ljudi. Zavod se bo namreč kmalu preselil v nove prostore na Perovem. Ob pričetku nogometne sezone • Kljub snegu so nogometaši pričeli s svojim tekmo- • vanjem v NPL. Tokrat bo tekmovanje zelo zanimivo, # saj se šest najboljših moštev iz te lige plasira v bodo- # čo II. slovensko consko ligo. Bilanca jesenskega dela pa je za Kamničane zelo neugodna. Po odličnem začetku je bilo pričakovati lep plasma, toda tekma z Duplico je zaradi številnih poškodb in zapore igrišča pustila posledice. Slaiba stran jesenskega moštva je bila v slabi fizični moči. Hiter, toda fizično slab napad ni našel prave poti proti ostrim obrambam, saj te v nižjih ligah igrajo bolj na nogo kot na žogo. V spomladanskem delu bo moštvo okrepljeno, saj bodo nastopili Slatoajna, Mihelič, Fišer, Slap-ničar in Klemene. Vendar pa bo imel že po prvih tekmah trener Berginc težave zaradi premajhnega števiHa igralcev. Posebno po porazih bo treba še bolj zagrizeno trenirati, ne pa izgubiti voljo, kot je bilo to do sedaj. Ce bo več volje in resnosti, uspeh ne more izostati. Krajevni tekmec Duplica je po jesenskem delu na 1. mestu. To moštvo igra Izredno oster nogomet, kar v tej ligi uspeva. Vse breme leži na odlični obrambi, ki jo je zelo težko prebiti, ker ta opravi svoje že pred 16-metrskim prostorom. Ker igrajo vsa moštva proti njim ofenzivno, je njihovemu napadu v nevarnih protinapadih zaradi razredčene obrambe nasprotnika mnogo lažje zabiti odločilni gol. Moštvo ima realne možnosti, da obdrži 1. mesto, vendar le ob dobri disciplina igralcev. Precej pa je odvisno tudi od tega, kako bodo sodniki gledali na njihovo ostro igro, saj so njihovi kriteriji sojenja zelo neenotni. Vendar pa v republiški ligi nimajo realnih možnosti za obstanek, saj so tehnično prešibki, pa tudi sodniki tam ne dovolijo tako ostre igre. Ob koncu še beseda o gledalcih. Zanje, žal, ni pohvale. Tudi sodniki pravijo, da je kamniška publika najslabša. Navijanja v Kam- ŽA MESEC FEBRUAR 1964 • ROJSTVA: Marjeta Hrastovec iz Spitaliča 17; Jožica Rakovec iz Zg. Tuhinja 54; Frančiška Zupin iz Križa št. 75 — Komenda. • POROKE: Edvard Golob, uslužbenec, star 20 let iz Zduše in Stanka Trdina, delavka, stara 19 let iz Vrhpolja; Alojizij Jaikša, delavec, star 27 let iz Kamnika in Jakša roj. Jožefa Golob, hišnica, stara 35 let iz Kamnika; Štefan Koritnik, krojač iz Klanca št. 29, star 28 let in Ljudmila Lah, stara 2« let, uslužbenka iz Klanca 2; Martin Oblak, osebni upokojenec, star 60 let, nemški državljan iz Nemčije in Jožefa Klobučar gospodinja, stara 51 let iz Duplice; Osnovna šola Toma Brejca Občinska skupščina je na svoji seji sprejela sklep, da se bo lil osnovna šola v Kamniku poslej Bre^aVala osnovna Toma Novo skadišče »Tobaka« *« v Kidričevi ulici. Janez Ogrinc, kmet, star 29 let iz Podgorja in Matilda Orehek, delavka, stara 25 let iz Godiča; Alojzij Ozimek, šofer, star 27 let iz Smarce in Ema Kuhar, uslužbenka, stara 24 let iz Smarce; Peter Podliipniik, ščetar, star 30 let iz Suhadoi in Marijana Hočevar, delavka, stara 24 let iz Mekinj; Avgust Poljanšek, kmečki delavec, star 25 let in Ivanka Zaje, kmečka delavka, stara 20 let; Jože Šafer, šofer, star 23 let iz Kamnika in Jožefa Novak, tkalka, stara 23 let iz Mekinj; Jože Višnikar, star 28 let, šofer iz Ljubljane, Križna ulica 5 a in Marija Plevel, stara 24 let, tovarniška delavka iz Podboršta pri Komendi št. 18. # SMRTI: Julija Brodnik, osebna upo«o-jenka, stara 83 let iz Mekinj; Ivana Gradišek, družinska upokojenka, stara 63 let iz Volčjega potoka; Mihael Kladnik, osebni upokojenec, star 73 let iz Kamnika; Julija Klemenčič, osebna upokojenka, Stara 85 let iz Kamnika; Anton Korošec, kmet, star 82 let iz Raven št. 1; Matija Lah, kovač, star 74 let iz Stahovice; Avgust Lužovec, osebni upokojenec, star 67 let iz Kamnika; Katarina Strcin, gospodinjska pomočnica, stara 35 let iz Komende št. 7; Frančiška Vrhovnik, družinska upokojenka, stara 82 let iz Tunjic. niku skoraj ni slišati. Zelo pogosto pa je Slišati psovke, ki so namenjene igralcem (predvsem domačimi) in sodniku. Slabo sojenje publiko navadno podžge. Temu vplivu podležejo še igralci, ki zaigrajo ostreje, sodnik pa v takih primerih poostri kriterij sojenja in posledice tega so znane. Vendar se mora publika zavedati, da sodnik svoje odločitve nikdar ne bo spremenil, pač pa bo sodil še ostreje. Kamniška publika zahteva od nogometašev preveč. Vedeti je treba, da so pogoji treninga v Kamniku najslabši. Sanitarij, ki jih ima že vsak podeželski klub, v Kamniku ob Igrišču ni. To je tudi razlog, da v Kamnik noče priti na trening noben nogometni klub. Ce bi bilo to urejeno, bi v Kamniku lahko videli Olimpijo. Ljubljano in podobne kvalitetne kJulbe. Na tekmah je pogosto slišati kako hočejo, nekateri preveliki "Strokovnjaki-« dajati igralcem razne nasvete. Naj se ti zavedajo, da niti trener ne govori med tekmo. Raje naj pridejo na trening in tam povejo svoje mnenje, saj. trenerjev v Kamniku zelo primanjkuje. M. 8. Pred letno športno sezono • NADLJ. Z 6. STR, forumi obljubljajo že vrsto let. Medtem ko so rokornetaši popolnoma prenehali s treningi, deluje v okviru športnega društva na gimnaziji košarkarska sekcija, ki ima mnogo perspektivnih članov in tudi množičnost je zadovoljujo-ča. Vendar pa fantje igrajo brez vsakršnega strokovnega vodstva in delo v tej smeri ne more pripeljati do zaželenih uspehov. Bolj kot v katerikoli drugi sekciji je pomanjkanje strokovnega kadra pri rokometaSih in košarkarjih najbolj očitno. -jok- Udor zemlje na cesto proti Žalam Zemeljski plaz, ki se je sprožil na cesto proti Žalam prav v smeri spomenika NOB, je dal mnogo opravka komunalnemu podjetju. Razvoziti so morali nad 800 m'1 kopati del hriba. Kamniti zid ni bil dovolj velika opora za drevje, ki je raslo na grušču, pod katerim je gladka plast laporja. Čeprav je plaz odnesel zemljo sko- zemlje, ki je za ves teden zaprla promet po tej cesti. Vzrok, da se je zemlja vdrla, je bil pač hud veter, ki je omajal korenine še preostalih dreves. Pri preureditvi ceste so namreč morali posekati nekaj dreves in od- ro do temeljev hiše, ni neposredne nevarnosti/da bi se zemlja se naprej udirala. Verjetno bi precej utrdili ta del hriba, če bi ga zasadili z akacijami, ki s svojimi gostimi koreninami utrdijo še večje strmine. 55 < tO o S < ¡4 TIHCZITJB lil •z, < o ta O w i—i i: < 8 KINO -DOM« KAMNIK I. in 2. aprila ameriški film RAZBURKANO MORJE; 4., 5. in 6. aprila mehiški barvni film VIHAR NAD MEHIKO; 7., 8. in 9. aprila francoski film USODA; II. , 12. in 13. aprila ameriški barvni CS film NEPOZABNA NOC; 14., 15. in 16. aprila angleški W film GANGSTERJI; 18., 19. in 20. aprila ameriški V V film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTA VALANSA; 21., 22. in 23. aprila italijanski VV film PUSTOLOVŠČINA; 25., 26. in 27. aprila ameriški barvni CS film DOŽIVLJAJI LEDA: 28., 29 in 30. aprila francoski film DOBRA LEKCIJA; KINO KOMENDA 4. in 5. aprila italijanski barvni CS film NOC VELIKEGA NAPADA; 11. in 12. aprila sovjetski barvni film SLEPI MUZIKANT; 18. in 19. aprila italijanski barvni CS film ANA IZ BROKLINA; 25. in 26. aprila ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE; KINO DUPLICA 1. aprila nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM, ob 17; 2. aprila nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM, ob 19; 3. aprila slovenski barvni film SREČNO KEKEC, ob 17 in 19; 4. aprila nemški glasbeni film MOJA NEČAKINJA TO NE DELA, ob 19; 5. aprila nemški glasbeni film MOJA NEČAKINJA TO NE DELA, ob 15, 17 in 19; 8. aprila sovjetski barvni CS film 2IVI ZAKOPANI, ob 17; 9. aprila sovjetski barvni CS film 2IVI ZAKOPANI, ob 19; 11. aprila ameriški barvni CS film PLAZ A ZELJA, ob 19; 12. aprila ameriški barvni CS film PLAZA ZELJA, ob 15, 17 in 19; ob 10 mladinska predstava francoskega barvnega CS filma ZVEZDE OPOLDNE; 15 aprila angleški film ZA IGRO STA POTREBNA DVA, ob 17; 16. aprila angleški film ZA IGRO STA POTREBNA DVA, ob 19; 18. aprila ameriški barvni CS film SEVERNO OD ALJASKE, ob 20; 19. aprila ameriški barvni CS film SEVERNO OD ALJASKE, ob 15, 17 in 19; 22. aprila romunski film ULICE SE SPOMINJAJO, ob 18; 23. aprila romunski film ULICE SE SPOMINJAJO, ob 20; 24. aprila češko-sovjetski film SVEJK V RUSIJI, ob 18 in 20; 25. aprila francoski film ROBER-TO LA ROCA, ob 20; 26. aprila francoski film ROBER-TO LA ROCA, ob 15, 17 in 19; ob 10 mladinska predstava sovjetski barvni film PLANET VENERA; 29. aprila bolgarski film ZLATI ZOB, ob 18; 30. aprila bolgarski film ZLATI ZOB, ob 20. Glasilo -KAMNIŠKI OBČAN« - Izdaja Občinski odbor SZDL Kamnik. - Urejuje uredniški odbor. - Glavni urednik Vinko Dobnlkar, odgovorni urednik Dolfe CebulJ, tehnični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Šuštar. - Izhaja enkrat mesečno. - Uredništvo ln uprava na Delavski univerzi Kamnik, Japljcva Z. - Tiska tiskarna -Kočevski tisk« v Kočevju. L/%/+$%/$%^^Z+HL^^/+$^%0%+/$+XMV%8%/$/$8+/%/%H%$$V^+%^$$^