Postnima plačana v gotovini, Cena 1 din, za Italijo 1.40 L, V zasneženih Alpah, Številka 1 Spored od 31. decembra 1939 do 6. januarja 1940 izvlečki $fL04wd&a inozemskih postaj KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 10.45 Beromunster: Komorni $. 20 Sottens: Orkestralni 23.15 Horby: Komorni 23.30 Sottens: 4 komorne glasbe. 21 It. I.: Simfonični 17 It. II.: Simfonični 4. Ponedeljek: 19.30 Horby: 4 zbora in orkestra. 20 Sofija: Simfonični $ bolgarske glasbe. 20 10 Budapest: Orkestralni 4. 22.15 Horby: Fr. Schubert: Oktet, op. 166. 21 It. I.: Simfonično-vokalni 4-21 It. II.: Simfonično-vokalni 4. Torek: 15.30 Hčrby: 4 komorne glssbe. 19.30 Horby: \ RO in solistov. 20 Sofija: | komorne g'asbe. 21 Sofija: Instrumentalni Sreda: 14 Horby: Orgelski in pevski Z. 17 Bratislava: Staroklasična glasba. 19.15 Bukarest: Orkestralni 4. 20 Sofija: Klavirski 4. 21.30 SoLtens: 4 komorne glasbe. 11 It.: Operna glasba. 21 It. I.: Simfonični 4. Cetrlek: 18.45 Sofija: Orkestralni 4. 19.30 Horby: $ RO in zbora. 20.15 Bukarest: Simfonični 4 Filharmonije. 21 Horby: Simfonični 4 Rosenbergo-vih skladb. Petek: 21.10 Bratislava: Griegov 4-21.30 Sottens: Orkestralni 4 sodobne švicarske glasbe. 20.45 Berlin: 4 berlinskih filharmo-nikov. 21.10 It. n.: Simfonični 4. Sobota: 14 Horby: Orkestralni 4 (RO). 18 Horby: J. S. Bach: Božični ora-torij. 19.15 Orkestralni in solistični 4-20.20 Budapsst: Orkestralni 4. 20 Sofija: Cankov: »Koledari«. Izvajajo RO, zbor in solisti. 21.20 Hč5rby: A. Wiklund: 4 za klavir in orkester. 21 It. I.: Simfonični 4. LAHKA GLASBA Nedelja: 12.20 Bratislava: 4 zabavne glasbe. 23 Bratislava: Slovaški plesi. 23.30 Sofija: Lahka in plesna glasba. 24 Bukarest: 4 vesele glasbe. Ponedeljek: 12.40 Sottens: 4 zab. glasbe (RO). 17.30 Sofija: Narodni plesi. 18 Sottens: Vesela glasba. 22 Sofija: $ plesne glasbe. Torek: 18 Sottens: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba-. 22.15 Horby: Lahka glasba. Sreda: 1&.45 Sofija: 4 lahke glasbe. 22,15 Horby: Plesna glasba. Četrtek: 15 Horby: 4 lahke glasbe. 22 Sofija: Plesna glasba. 22.15 It. n.: Pianinski 4. Petek: 18 Sottens: 4 zabavne glasbe. 19.45 Horby: Stara plesna glasba. 22.15 Horby: Moderna plesna gl. Sobota: 15.15 Beromunster: 4 vesele glasbe. 15.40 Sottens: Zabavna glasba. 17 Sottens: 4 lahke glasbe. OPERE IN OPERETE Nedelja: 19.35 Bukarest: Prenos iz opere. 15.30 It. III,: »La forza del destino« - opera. Ponedeljek: 15 It. II.: »Sicilijamski večeri« - op. Torek: 20.03 Beromunster: Lehar: >Vesela vdova«. Sreda: 19 30 Budapest: Bizet: »Carmen«. 21 It. II.: »Tosca« - opera - Puccini. Četrtek: 21 It. I.: »La fiamma« - opera. Petek: 19.30 Budapest: Prenos iz opere. 19.50 Sofija: Prenos iz opere. 21.25 Horby: J. Offenbach: >Hof-fmannove pripovedke«. Sobota: 19.35 Horby: Opereta. 15 It. I.: »La forza del destino« - op. 21 It. II.: »La donna senz'ombra« -opera. 17.15 It. III.: »Rivistissima«. DRAME IN ZVOČNE IGRE Ponedeljek: 20.15 Horby: Zvočna igra. 11 Berlin: »I. razred« - slušna igra. 22.10 It. II.: »La coppia ideale« -enodejanka. Torek: 20 Bratislava: Mirko Epi: »Marco Polo« - zvočna igra. 20.30 Sottens: Zvočna igra. 21.15 Berlin: »Srečanje« - sluš. igra. Sreda: 20 Beromunster: ^Dvanajst tisoč« -igra. 21 Sottens: Veseloigra. 21 It. III.: »Mlini na veter« - tri-. dejanka. Petek: 20.45 Beromunster: »Axel pred nebeškimi vrati« - glasbena veseloigra. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Torek: 20.15 Horby: Književna kronika. 20.25 Sottens: življenje Paula Ver-laina. Sobota: 14.05 Beromiinster: Knjiž. kronika. ZANIMIVOSTI Ponedeljek: 19 Berlin: Pohod na Poljsko. Torek 19.15 Beromunster: Mednar. kronika. Sreda: 20.30 Horby: Politična) kronika leta 1939. 21 It. I.: Zgodovina dramatskega gledališča. Četrtek: 18.25 Sottens: Mednarodni položaj. Predavanje. Petek: 19.15 Beromunster: Predavanje 0 Nonveški. Ceirenim naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice za one naše naročnike, ki so z naročnino v zaostanku. Prosimo jih, da nam takoj začetkom meseca nakažejo zaostalo naročnino za nazaj, kakor tudi vsaj del naročnine za naprej. Zlasti nekateri naročniki nam dolgujejo že sorazmerno visok znesek. Prosimo predvsem te, da zaostanke nadoknadijo. Kdor ,'e z naročnino v zaostanku za več kot pol leta, mu bomo prisiljeni s prihodnjo številko list ustaviti. V naslednjih dneh bomo poslali vsem naročnikom še posebne obračune. Prosimo cenjene naročnike, da jih pregledajo ter nam eventuelne razlike sporočijo. Za list nastavljamo namreč novo knjigovodstvo, pa je možno, da se nahajajo v dosedanjih beležkah kake manjše napake. Skrbeli bomo, da bodo za naprej obračuni v najlepšem redu. Vsem cenjenim naročnikom želimo srečno novo leto. UPRAVA Iz velefilma »Serenada ljubezni«. Predvajal bo kino »Union«. Radijski orkester Poročila Koncert Plošče RO • I O SPORED ZA TEDEN OD 31. DEC. 1930 DO 0. (AN. 1040 NAROČNINA: Mesečno din 12. Pri plačilo v naprej dobi naročnik popust, hi znaša za četrt leia din 11, za pd leta din 27, za celo leto din 64. Nakazati je torej za četrt leta din 25. za pol leia itiis 45, za celo Jefe iin 80. Popust velja Is pri plačila v sgprej. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-60. Čekovni račun uprave: Ljsisišasa s t. 15.223. Stehta, ttagostou&ieMi m/a Ida želita vsem MtouakctH ustava in ueedmtu& V novo leto Ob vstopu v novo leto je prav, če pogledamo nekoliko nazaj — vsaj bežno — na naše delo in spregovorimo o delu revije v bodoče. 2e lansko leto smo zapisali nekaj misli, katerih se držimo pri urejevanju revije. Vodilna misel naše revije je bila ta, da čim bolj naveže naročnike na delo naše domače radijske posta e, na njen spored in jim ta spored skuša čim bolj tolmačiti. Zaradi tega smo prinašali vedno dovolj gradiva zlasti k glasbenim in dramatskim sporedom, posebno pozornost smo posvečali večjim koncertnim prireditvam domačim in tujim (prenosi odličnih koncertov z mednarodnega glasbenega festivala v Lucernu); k opernim prenosom iz Narodnega gledališča v Ljubljani in iz Italije smo tudi prinašali vselej bolj ali manj obširne razlage itd. Prav v zadnjem času smo uvedli v naš list gledališko rubriko, v kateri prinašamo razne zanimivosti in novosti iz našega dramskega in opernega gledališča. Radijskim poslušalcem smo storili veliko uslugo, ko smo uvedli del pouka francoščine v reviji. Posebno rubriko smo posvečali filmu. Svoj prostor je dobila radijska tehnika, pri čemer smo se ozirali vedno na praktično stran. Veliko dela nam je dajal pregled) poročil inozemskih radijskih postaj v raznih jezikih. S temi pregledi — prinesli smo šest raznih poročevalskih tabel — smo storili naročnikom veliko uslugo, saj smo jim omogočili, da so mogli vsako uro poslušati razna poročila ne da bi jim bilo treba iskati po skali radijskega sprejemnika. Za kontrolo teh pregledov je bilo treba sedeti ure in ure pri radijskem aparatu, iz česar naročniki morejo spoznati vsaj približno, koliko opravka da en sam tak pregled. Mimo vsega tega omenjenega dela smo se prizadevali, da ob poudarku domačega ohranimo stike s širokim svetom, z radijskimi dogodki drugod (prinesli smo prav v zadnjem času več člankov o radiu v vojskujočih se državah), z novicami na polju radio-fonije itd. Včasih slišimo opazke v zvezi s primerjanjem drugih, n. pr. inozemskih radijskih revij z našo. Pri tem marsikdo reče: kako slaba je ta revija! Pred takimi očitki se ne bomo nikdar branili. Če bi imeli pri nas tolikšna sredstva, kot jih imajo drugod, če bi imeli več deset tisoč ali celo nad sto-tisoč naročnikov, bi z naročnino vzdrževali — verjemite nam — prav tako dobro radijsko revijo kot je mogoče katerakoli najboljša inozemska. Vsebinsko je revija danes tako dobra — S smučmi v novo leto. Naša radiofonija v letu 1940 po zaslugi številnih odličnih sodelavcev — da ji je v tem pogledu očitek malodane krivičen. Priznamo pa, da manjka reviji slik, v kolikor jih pa prinašamo, so te vedno v zvezi s članki. Tisto malo, kar imamo, skušamo napraviti čim bolj okusno in dobro, odgovarjajoče našim radijskim razmeram. Ko bi bilo pri naročnikih toliko dobre volje in razumevanja kolikor na naši strani, bi bilo tudi v tem oziru marsikaj boljše. Če bi po zgledu nekaterih drugih radijskih revij (redkih! 1 in po želji tega ali onega naročnika hoteli prinašati čim več »zabavnega«, bi revija ne služila več svojemu namenu. Veseli smo vsakega treznega, koristnega in pametnega nasveta in to tudi vselej upoštevamo; kadar pa kdo zahteva, naj bi revija prinašala kaj takega, kar ji ne bi bilo ne v korist ne v čast, moramo take zahteve odkloniti. Z dobro voljo smo radi ustregli, v kolikor sme največ mogli vsem željam naročnikov in tudi v bodoče hočemo radi upoštevati vse upravičene žel 'e in nasvete naših naročnikov. Sami želimo čim več ožjih stikov z naročniki. R~vija naj bi imela posebno rubriko, pod katero bi prinašali pisma naročnikov in odgovore. A zdi se, da je pri nas premalo smisla za tak prratel 'ski način občevanja. Mogoče se bodo naročniki sčasoma le privadili temu,saj bi bilo to v korist njim in tudi revijo bi poživili taki pogovori. Kar tiče dela v novem letu, bomo nadaljevali v tisti smeri, ki smo si jo začrtali že lansko leto. Obdržati hočemo v prvi vrsti čim več stikov med naročniki in sporedom naše domače postaje. Vsakotedenski spored mora biti — vsaj najpomembnejše prireditve —■ tolmačen v reviji. V novem letu se bodo pričela dela za izgraditev nove postaje v Ljubljani in relejne v Mariboru. O napredku teh d"l bomo naše naročnike sproti obveščali. Še nadalje bomo naročnike seznanjali s sodelavci radia. Lansko leto smo uvedli »obiske v studiu«, letos jih bomo nadaljevali. Novost bo v reviji kulturni in zgodovinski koledar za vsak dan. Prinašali bomo obširne članke o radiofoniii doma in drugod, o filmu in gledališču, novice z radijskega sveta, roman, podlistke: Naročnike bo zanimal libreto nove slovenske" opere »Kleopatra«, delo dirigenta g. dr. D. Švare. Kot doslej, bomo tudi v bodoče prinašali razlago in vs bino tistih oper, katere bo prenašala naša radijska postaja. Cas sam bo prinesel marsikaj novega in zanimivega, o vsem tem bomo pisali. Prizadevali se bomo, da bomo revijo dvignili v vsakem pogledu. Obenem pa prosimo naročnike, naj bi tudi oni pripomogli k napredku revije. Podpira te jo z rednim plačevanjem naročnine in pridobivajte nove naročnike. Ob vstopu v novo leto vabimo vse slovenske radijske poslušalce, naj se naročijo na tednik »Radio Ljubljana«. Bralce revije bo zanimalo, kaj bo z našo radiofonijo v prihodnjem letu, kakšen bo njen razvoj in napredek. Že v dvanajsto leto kuka naša kukavica, v tej dobi je dpživela marsikaj. Prav v letu 1939 so se vrstili dogodki, ki so zelo pomembni za razvoj naše radiofonije. V tem letu je uspe-'o, da je ljubljanska radijska postaja dobila dovoljenje in odobrenje za postavitev nove 20 kilovatne radijske postaje v Ljubljani in 5 kilovatne (relejne) postaje v Mariboru. Do sedaj gre vse v najlepšem redu in nadejamo se, da bomo v prihodiVm le- Škof g. dr. Gregorij Rozman bo imel 1. januarja ob 9.45 v radiu novoletni verski govor. tu ob tem času že mogli priobčiti v reviji slike novih postaj, dasi verjetno še ne bosta obe popolnoma sposobni za oddajo. Predpogoj za uresničenje tega upanja je —• kar vsi iskreno želimo —da ne bi nepričakovani dogodki tega zadržali ali celo onemogočili. Povedati moramo, da bo glavna želja naših naročnikov radijskih poslušalcev — namreč zgraditev relejne postaje v Mariboru, ki bo omogočila našim rojakom ob severni meji nemoten in dober sprejem ljubljanske ra- Prof. France Vodnik predava v okviru mladinske radijske ure dSe 3. jan. ob 18. o slovenskem literarnem zemljevidu. dijske postaje — uresničena najkasneje meseca februarja ali marca leta 1941. Tedaj bo tudi mariborska radijska postaja mogla oddajati svoj spored na valu 211 metrov. V istem času bo postala ljubljanska radijska postaja štirikrat močnejša, kot je danes. Žal, da se bodo vsa ta dela vršila v času neugoinega mednarodnega po- ložaja, ki bi utegnil delo celo ovirati. Vendar upajmo, da se bo vse izteklo tako kakor je zamišljeno. Poleg teh glavnih ciljev v razvoju naše radiofoni„e, imajo naši radi. ski poslušalci še mnogo drugih upravičenih želja. Omeniti moramo v prvi vrsti: radijske motnje in njih odpravo. Radijske motnje grenijo marsikomu užitek pri sprejemu. Tu pa tam kdo misli, da se tehnično vodstvo postaje za motnje premalo briga. A ni tako! Tehnično je mogoče odpraviti motnje, ki nastajajo zaradi obratovan a elek- tričnih naprav — težje pa je te motnje odpraviti pravno in urediti to vprašanje pravno — administrativno. Že dolgo čakamo na zakon o radio-foniji, ki bi uredil tudi vsa vprašanja, ki tičejo radijskih motenj. Obrazložimo nekoliko to stvar. Ce moti n. pr. električni obrat naše radijske poslušalce, je treba poiskati tistega, ki moti, oziroma čigar električne naprave povzročajo motnje. Lastnika takega stroja, ki povzroča motnje, bi mogli na podlagi zakona prisiliti do tega, da odpravi motnje, ki jih povzroča nie- gov stroj. Toda, take zakonske podlage pri nas takorekoč ni in se na njo ni mogoče sklicevati. Nekatere države enostavno prepovedo uvoz, montažo in obratovanje takih električnih naprav, ki bi motile radijski sprejem. Dodatek za odstranitev motenj za posameznika ne igra nobene vloge. Če se že v tovarni izvrši montaža tega dodatka, se cena stroju zaradi tega dodatka splošno ne poveča, ker vsak prodajalec raje nekaj malenkostnega doda, samo da laže proda blago. Da bi se pri nas uredilo to vprašanje, je bilo napravljenih že več poizkusov, ki pa niso uspeli. Želeli bi, da nam leto 1940 prinese tudi v tem oziru zadovoljivo rešitev, saj bo to le v korist radiofoniji. Mnogo radijskih poslušalcev se pritožuje nad visoko ceno radijskih sprejemnikov. Seveda, upravičeno. iZakaj so pri nas radijski sprejemniki še vedno tako dragi ? Zato, ker smo pri nas še vedno starega naziranja, da je radio luksus in je za tak luksus treba plačati pri uvozu temu odgovarjajoče takse. Čudno se bo slišalo tudi to, da kalkulacija za domačo tovarniško izdelavo radijskih sprejemnikov pri nas ne kaže, da bi se z domačo proizvodnjo zmanjšala cena aparatov. Tudi ta paradoks ima svoje korenine v določilih za takse. Morda bo mogoče v teku leta 1940 prepričati finančno oblast, da bo z znižanjem taks na radijske sprejemnike dosegla vsaj enak, če ne večji dotok dohodkov, kot ga ima sedaj, ker se bo povečalo število naročnikov. Ne smemo mimogrede pozabiti, da je poštno ministrstvo samo vzelo radijske naročnike v zaščito, ko je one- mogočilo vsako obdavčenje radijskih sprejemnikov; taksa za radijski sprejemnik, katero plačujejo naročniki poštam, gre v kritje stroškov za program, za nakup in upravo radijskih postaj. Bilo pa je že več poizkusov obdavčenja radijskih sprejemnikov. Ta obdavčevanja bi bila — če bi se izvedla — smrt naši, že itak šibki radiofoniji. Tako je n. pr. občina mesta Subotice skušala uvesti takso na radijski sprejemnik, ki bi bila večja od državne (25 Din). Rešitev tega perečega vprašanja spada v poslansko zbornico in želeti bi bilo, da bi bili bodoči poslanci vsi vneti radijskih poslušalci. Na ta način bi se marsikaj zboljšalo v korist naši radiofoniji. Tako vidimo ob vstopu v novo leto, kaj srno dosegli, kaj je še treba doseči in za kaj se bo še treba boriti. Lansko leto nam je prineslo dovoljenje za gradnjo dveh novih najmodernejših radijskih postaj, prihodnje leto naj nam prinese njih dograditev, prinese naj dobro radijsko zakonodajo, odpravo visokih taks na uvoz radijskih sprejemnikov in še marsikaj drugega si želimo, kar bi bilo naši radiofoniji le v korist. tragedijo človekovega napuha, v La Jeune Fille Violaine problem žrtve. Drami L' Otage (1911) in L' Annonce faite a Marie (1912) kažeta še bolj strnjenost verskih problemov s človeškim življenjem. Claudel je v svoji spiritualistični drami prevzel staro grško dramo in ji vlil krščansko pojmovanje vere, milosti, žrtve. To je očividno še najbolj v arami »Marijino oznanjenje.« Za razumevanje te drame je skoro potrebno, da poznamo vsaj v obrisih njen postanek, njeno oblikovanje od prvotnega zasnutka do zadnje predelave. »Oznanjenje Marijino« je namreč dovršenje drame »La Jeune Fille delu je viden predmet kasnejše drame: poseganje božjega v človeško. Že tu imamo opravka z vsem tistim, kar je v Oznanjenju tako vidno, čeprav je tu le še nekako v zasnutku. Osebe, katerih individualne poteze so r.iočno poudarjene in ne ostanejo le v mejah poosebljenih duhov. Vdihnjena jim je narava, kot bi rekel teolog. In dalje tisto, kar srno že zgoraj omenili: poseganje božjega v čioveško. Obenem pa čutimo ob vsem tem čudovito spojenost z zemljo. Da, prav ta spo-jpnost z zemljo, to kmetsko okolje, dogajanje, ki je zajeto v ritem letnih časov, daje delu poseben značaj. Poglejmo! Prvo dejanje se pričenja v pomladnem jutru — zakaj, v spomladi se vse začenja. Če se drugo dejanje ne odigrava sredi poletja, se vendarle odigrava sredi sonca, ki obdaja zaročenca. V tretjem dejanju je zima, zakaj, prav tedaj zagrebeno zrno v zemlji umrje in nanovo vzkali ter pripravlja bodočo žetev. Četrto dejanje se godi v jeseni: Letni čas žetve in zarja, ki naznanja konec dneva, zaključuje to dejanje. Tako je v zunanjem dogajanju La Jeune Fille Violaine žitna simfonija, kjer si dramatično sledijo poljska dela in letni časi. Tod vidimo, kako se za trenutek pomešajo nebeške harfe med pesem cepca in ropot grozdnih stiskalnic. To je prvi osnutek, prva drama, predhodnica druge z istim naslovom in tretje — z naslovom »Marijino oznanjenje«. II. predelava. Pesnik je tej predelavi dodal čisto nov element, čisto novo prvino: osebo Pierre-a Craon-a. Nobena stvar bolje ne ponazoruje Claudelo-vega napredka, kot iznajdba te osebe. Nobena oseba ne ustreza tako notranji potrebi kot ta, nobena ni bila ustvarjena bolj po notranjem klicu kakor ta. Skušajmo se približati pesnikovemu nagibu, da je vnesel to novo osebo. Drama je po svojem bistvu vprizar-janje, kazati mora stvari in ne samo govoriti o njih. Prav, kakor ima Vi-olana očeta na zemlji, ima očeta tudi v nebesih. Ko Anne Vercors — njen oče — odide, zapušča prostor Bogu, ne pušča hčere Jakobu kakor misli, marveč Bogu samemu. Bog mora biti v drami vidno podan; to tudi je, in sicer po Petru Craonskem, ki na desni Paul Claudel: Marijino oznanjenje (K sporedu v radiu 5. januarja 1940 ob 20.30.) Paul Claudel. O Paulu Claudelu smo pisali že v lanskem letniku revije ob priliki igranja njegove drame »Zamenjava« (v radiu). To pot se moramo razgledati ob njegovi drugi drami »Marijino oznanjenje«, tem bolj, ker je delo težko in je potrebno širše razlage za razumevanje. V človeškem življenju vidi Claudel povsod religiozne probleme. To gledanje je Claudel vidno izrazil skoro v vseh svojih dramah. V L' Echange slika tragedijo strasti, v Tete d' or Nyagarski slapovi Violaine« (Dekle Violana). Že v tem v zimskem času. Violane vzdržuje ravnotežje Jakobu Huryju na njeni levi. V prvem osnutku ni bilo pravega ravnotežja, ni se prav videlo, kaj vleče Violano na drugo stran. Peter Craonski pa je ustvaril ravnotežje, vse se je nenadoma ujasnilo in uredilo. Tretja predelava. Dobila je nov naslov: »Marijino oznanjenje«. V tej predelavi je La Jeune Fille Violaine dobila svojo usovršitev. Osnova pesnitve ni bila spremenjena ne oblikovno ne miselno, le dostavitev litur-gije je drami dala dokončen pomen. Ka:kor slišiš pri sv. maši strežnikov zvonček, kako naznanja vernikom najslovesnejše dele sv. daritve, tako so vsi preobrati v »Oznanjenju« poudarjeni z zvonovi. To je pesniška najdba, ki na svojski način izraža najgloblje resničnosti. Še nekaj besed o značaju in vsebini »Marijinega oznanjenja«. Delo ima izrazit značaj srednjeveškega miste-rija. Umetniško in stilno dovršena drama nas uvaja v srednji vek, v čas Karla VII., v okolico Reimsa. Blizu samostana Monsanvierge (Šmarje) ima stari in pobožni Anne Vercors posestvo. Preden gre na božjo pot v Jeruzalem, zapušča starejšo dobro in milosrčno hčer Violano kmetu Jakobu Huryju. Njena mlajša sestra Mara ljubi Jakoba in išče priložnosti, kako bi Violano pri njem očrnila. Videla jo je, ko je poljubila graditelja cerkve, gobavca Petra Craonskega. Tudi Violana dobi gobavo bolezen. Tedaj ji Jakob očita poljub in jo hudo žali. Violana odide v samoto, da tam kot samotarka živi boguvdano življenje, Mara pa se poroči z Jakobom. Tako mine osem let. Na sam božič jima umrje dete. Mati, vsa v žalosti zaradi otrokove smrti, gre v votlino, kjer živi Violana in zahteva od nje, da ji oživi mrtvega otroka. Violana varuje v votlini dete — kot nekoč Marija Jezusa. Posluša glas tromb, ki naznanjajo prihod kralja v Reims in petje angelov na nebu, ki slave blaženo Devico, Jezusovo mater. V jutro Bog stori čudež: dete je oživelo. Hudobna sestra se čudi, da ima njen otrok zdaj plave oči kot Violana in kapljo mleka na ustnih. Od kje to? To skrivnost pove Jakobu Violana, katero pripeljejo k njemu na pol mrtvo. Tako je ljubila Marino dete, da je Bog storil čudež v božični noči in je ona, devica, mogla dojiti dete, ki je oživelo, ker je bilo spočeto brez greha. Violana izdihne prav v trenutku, ko se vrne oče z božje poti. Na hribu Blažene Device zvone zvonovi, iz daljave se sliši skrivnosten pozdrav angelov. MARIJINO OZNANJENJE Violana: Kdor se je poročil, je z ženo zgolj ena duša in eno samo telo in nič ju ne more ločiti posehmal. Jakob: Res, Violana. Violana: Vi to hočete! Tako ne smem več udrževati in ne bom več zase hranila te velike, neizrekljive skrivnosti. Jakob: že zopet skrivnost, Violana? Violana: Tolikšna zares, da se vam ob njej srce nasiti in da ne boste ničesar več zahtevali od mene in da ne bova nikdar več iztrgana drug drugemu. Tako globoko razodetje, da ga življenje, Jakob, in tudi ne pekel ali nebo nikoli ne razderejo in da do konca dni ne izbrišejo tega trenutka, ki vam ga razkrijem v žarini tega groznega son.ca>, ki nama malone neviden dela zdaj obraz. Jakob: Govori torej! Violana: Ampak, poprej mi še enkrat recite, da me ljubite. Jakob: Ljubim vas! Violana: In da sem vaša izvoljenka, edina ljubica? Jakob: Moja izvoljenka, edina ljubica. Violana: čuj, Jakob, niti moje lice niti moja duša ti nista zadostovala in to nd dovolj? Mojim resnim besedam nisi dal do sebe? Tako spoznaj pekoči ogenj, ki me žre. Spoznaj jo torej, to polt, ki si jo ljubil tolikanj! Stopite bliže k meni! Bliže! še bliže! čisto na mojo stran. Sedite na to klop (molk) in posodite mi nož. (Da ji svoj nož. Ona napravi raz-porek v platno ob boku, na mestu nad srcem pod levim nedrjem iin sklonivši se nadenj razširi z rokami razporo in mu pokaže prve sledove gob na svoji lisasti polti. Molk.) Jakob: (obrne obraz nekoliko vstran) Dajte mi nož! (Ona mu ga vrne. Molk. Nato se Jakob malce pripognjen umakne za nekaj korakov in je do konca več ne pogleda.) Violana, se nisem zmotil? Kaj pomeni srebrno ivje, ki vam je polt osrežilo ? Violana: Niste se zmotili. Jakob: Je to kuga, Violana. kuga? Violana: Je. Jakob: Gobe! Violana: Zares vas je težko preveriti. In z očmi morate gledati, da verjamete. Jakob: In katere gobe so bolj nagnus-ne, na duši ali na životu? Violina: O drugih ne vem kaj povedati. Poznam samo telesne gobe, te pa so precejšnje zlo. Jakob: Tako, zavrženka! Violana: Jaz nisem zavrženka. Jakob: Nesramnica, zavrženka, zavržena v duši in telesu! Violana: Tako me torej nočete za ženo več? Jakob: Nikar se mi ne rogaj, vražja hči! Violana: To je vaša velika ljubezen do mene. Jakob: To je tista lilija, ki sem si jo izbral. Violana: To je mož, ki naj ga namestu očeta imam. Jakob: To je angel, ki mi ga je Bog poslal. Violana: Ljubim te, Jakob; ti me boš branil; in vem, da se mi ničesar ni bati v tvojih rokah. Jakob: Ne zasmehuj me s temi groznimi besedami! Violana: čuj! Ali sem jaz prelomila svojo besedo? Moja duša ti je bila premalo ? Moja polt ti je sedaj preveč ? Boš li posehkrat pozabil svoje Violane, pozabil, da ti je razkrila srce? Jakob: Poberi se! Vlolana: Glej, dovolj sem proč od tebe, bati se nI treba nič. * Vlolana: Oči nimam več. Sama duša v hlravem telesu še živi. Mara: Slepa? Kako, da hodiš že tako pokonci ? Violana: Slišim pa. Mara: Kaj slišiš? Violaiia: Da bivajo stvari z menoj. Mara: (globoko) Pa mene, Violana, ali me slišiš? Vlolana: Bog mi je dal spoznanje, kakršno je nam vsem obenem na pomoč. Mara: Ne slišiš, Violana? Vlolana: Kaj bi rada od mene, draga sestra ? Mara: Hvalila s teboj Boga, ki te je udaril z gobami. Violana: Torej ga hvalite na ta večer njegovega rojstva. Mara: Lahko je biti svetnica, kadar nam kuga pomaga v temi! Vlolana: Ne vem, ker nisem svetnica. Mara: Pa tisti, ki si mu izročila »vo-je telo, te je že pozabil? Violana: Nikomur nisem Izročila telesa tvojega! Mara: Sladka Violana! Lažniva Violana! Mar te nisem videla, kako sd prisrčno poljubila Petra Craonskega na vse zgodaj lepega dne v kresnlku mesecu? Vlolana: Videla si vse, nič drugega ni bilo videti. Mara: Zakaj si ga neki poljubila tako gorko ? Vlolana: Nesrečnež je bil gobav, jaz pa sem bila srečna tisti dan! Mara: Pa še reci, da si mi radovoljno prepustila Jakoba! Violana: Ne, nisem ga prostovoljno, saj sem ga ljubila! Tako dobra nisem Mara: Pa dete imava, Violana! Ljubo hčerko. Srčkano deklico. Violana: Bog vam daj svoj blagoslov! Mara: Veliko veselje je najino. Ti pa se z Bogom veseliš še bolj. Vlolana: Ljubezen je ustvarila bolečino, bolečina pa je ustvarila ljubezen Prižgana grmada ne daje samo pepela, daje tudi žar. Glasbena oblika koncerta Istotako gibljiv pojem kot uvertura je v razvoju glasbenega oblikoslovja tudi koncert. Kot glasbena oblika nosi v svojem bistvu gotovo tekmovanje, in sicer med soloinštrumenti in ostalim zvočnim telesom, n. pr. orkestrom : v tej protistavi obeh leži poseben mik. Pojem »koncerta« se najprej pojavi na polju cerkvene glasbe, in sicer kot naslov za cerkvene speve z instrumentalno spremljavo (concer-ti ecclesiastici obeh Gabrielijev leta 1587.) Eden izmed bistvenih znakov sloga 17. stoletja v cerkveni glasbi je ravno zveza oziroma protistava vokalnega zbora nasproti instrumentalnemu, kar vse stoji v opreki s tradicionalnim (kontrapunktičnim ali obligat-nim) slogom 16. stoletja. Daljni razvoj te oblike gre naprej na instrumentalnem področju. Svoje-dobno je prišel do posebne veljave naziv: concerto grosso: v tej obliki tek-kmuje mala skupina soloinštrumentov (concertino) s celotnim orkestrom (pravi »concerto grosso«). Medsebojna protistava obeh zvočnih teles v najrazličnejši zasnovi daje obliki posebno zanimivost. Torelli, Vivaldi, Handel so veliki mojstri ravno v tej obliki. Odtod dalje se je razvil oni pravi »solo koncert«, kot ga poznamo danes. V razvoju tega novejšega solo-koncerta so 3 stopnje, ki pridejo v poštev: 1) Koncerti, kjer solo-inštrument znatno prevladuje; orkester je bil v vlogi spremljevalca, n. pr. Chopinov klavirski koncert. 2) Koncerti, kjer si stojita solo-inštrument in orkester kot enakopravna činitelja nasproti, kot pri Mozartu, Beethovnu, Schumannu in Mendelssohnu. 3) Koncerti, kjer orkestralni part prevladuje, n. pr. pri Brahmsu. Od Mozarta dalje se razvija oblika v smislu sonatne oblike z gotovimi prenaredbami in omejitvijo na 3 stavke. H koncertu vojaške godbe 1. januarja ob 21. — Dirigent -g. podpolkovnik FerdO' Herzog. Cajkovskijev koncert v D-duru s« krepko postavlja v okolico Beethovnovo, ki združuje v sebi iskro virtuoz-nost bliščeči vzpon melodičnega toka, ki pride do izraza zlasti še v bujnem orkestralnem stavku. BEETHOVEN: VI. (PASTORALNA) SIMFONIJA (K simfoničnemu koncertu na ploščah 4. I. ob 20.45.) Beethoven je bil velik prijatelj narave. Nanj je v tem oziru odločilno vplival Herder, ki je gotovo dobo neomejeno gospodoval nad skladateljevim mišljenjem in stremljenjem, nad njegovo voljo in njegovim nazira-njem. Tudi Herder je bil enako ne samo prijatelj, temveč naravnost oboževalec prirode. Ze partitura je vsebinsko takole razložena: 1. Porast veselih občutkov pri prihodu na deželo. 2. Prizor ob potoku. 3. Veselo svidenje deželanov. 4. V to razpoloženje vpadeta grom in nevihta. 5. Čustva hvaležnosti do božanstva po srečno prestani nevihti. Petje pastirjev. Za izvajanje je skladatelj pripisal smernico: Več občutenja kot slikanja. Ravno v tem pripisu hoče skladatelj poudariti, da tukaj ni mišljena programska glasba, ki jemlje svoj predmet oz. program iz vidnih stvari temveč ostane kot v vseh svojih simfonijah tako tudi tukaj absoluten mu-zik. Zanimiva je ravno v tem delu uporaba orkestralnih barv: za čuda ekonomično razpolaga z zvočnimi učinki; imamo vtis, da naravnost skopari s posameznimi orkestralnimi barvami, ter jih hrani pripravljene, da nas ž njimi na pravem mestu izne-nadi. Ravno v tej točki se Beethovnu močno pozna Haydnov vpliv, ki z dvema malima trobentama veliko več ja-kosti povzroči, kot je zmogla tedanja pariška šola z uvedbo vse številne navlake pevk, bobnov, pozavn itd. K GLASBENEMU PROGRAMU V ČASU OD 31. XII. 39. — 6.1. 1940. Zadnji dan leta bo pač minil v znamenju veselja (ob 11. uri Vesel koncert, Bežigrajski pevski zbor, mando-linski kvartet) deloma v znamenju zresnenja (ob 17.30 orgelski koncert, ob 18.15 prenos zahvalne slovesnosti iz franč. cerkve) Novo leto otvori fanfara (ob 13.02 nastopi solistka beograjske opere ga. Zlata Gjungje-nac, ki je našemu poslušalstvu še zmeraj ljuba in draga. Ob 21 izvaja koncert godba 40 p.p. »Triglavskega«, ki nadaljuje svoj koncert tudi v uri, ki je posvečena našim izseljencem. Komorno glasbo izvaja v tem tednu komorni trio (Orni-kova, Lipovšek, Šedelbauer). 2. I. ob 20. Vokalno glasbo izvaja 5. I. ob 20.30 Kvartet sester Stritar: na programu so ljudske božične pesmi s spremljevanjem harmonija. Po daljšem premoru nastopi 6. I. ob 20.40 zopet »Akademski kvintet«, ki je dalje ča8a bil stalen sodelavec v naših oddajah. Isti dan ob 11 je na programu pevski in orkestralni koncert, J. Massenet: Werther (II. dejanje, k sporedu v radiu Libreto »Wertherja«, ki je nanj Massenet zložil morda svojo najbolj očarljivo delo, je posnet po Goethe-jevem romanu, ki je dosegel leta 1774. presenetljiv uspeh. Vsebina je preprosta: Mlad mož Werther se zaljubi v mlado čednostno dekle Šarloto, ki pa je obljubljena že drugemu. Wer-ther odpotuje, da ne bi videl poroke, ter se po daljšem potovanju vrne in odslej živi z zakoncema v prisrčnih prijateljskih odnošajih. Ne da bi si Šarlota znala tolmačiti manjšo naklonjenost napram svojemu možu, se prične odvračati od njega k Wertherju ki prihaja vsak dan k njima na obisk in zapada v težko melanholijo, ker čuti možev sum. Ker ne najde častnega izhoda, ki bi odgovarjal njegovemu in Šarlotinemu značaju, se Werther ustreli z revolverjem, ki si ga je izposodil od svojega tekmeca in ki mu ga izroči Šarlota. Schubertovsko navdahnjeno drugo dejanje vsebuje najstrastnejše odstavke te opere. »Na grudi te kipeče Ime Georgesa Duhamela, francoskega pisatelja in člana francoske Akademije smo v našem listu že ponovno brali in to vselej v zvezi z njegovim odnosom do radia. Georges Du-hamel je bil do nedavnega eden največjih nasprotnikov radia v Franciji, dali so mu celo ime »Sovražnik radia št. 1.« V članku »Radio in kultura«, ki smo ga tudi priobčili v naši reviji, smo pisali o zanimivi debati francoskih kulturnih delavcev o temi: »Radio in kultura«. V tej debati se je Duhamel odločno izjavil proti radiu. Nekaj mesecev za tem pa smo ga že slišali, ko je govoril po radiu ob priliki svečane proslave 75 letnice ustanovitve Rdečega križa. In danes je ta nekdanji nasprotnik radia glavni nadzornik nacionalnih radijskih oddaj v v Franciji. Članek o radiu in radijskih oddajah je napisal Duhamel ob priliki ugovorov, poslanih pariškim radijskim postajam in njihovim oddajam. Zanimivo je, kako odgovarja v sedanjih vojnih razmerah, ki vladajo v Franciji, Duhamel na te pritožbe nezadovoljnih poslušalcev. Pisatelj omenja, da žive sedaj v vojnih časih, in da morajo poslušalci s tem računati. V mirnih časih se ni nihče oglasil, ko je postaja nudila vse ugodnosti poslušalcem. Nadalje pravi: pri katerem sodelujeta gdč. Milica Poiajnarjeva in g. Andrej Jarc. Prva sreda v mesecu je določena za operni prenos. bi bil prižel, previdno, najkrasnejše božje bitje ...« Celo to dejanje od či-tanja pisem in po vrnitvi Wertherja je nedvomno najlepše, najbolj muzi-kalno vredno in najtrajnejše, kar je napisal Massenet. II. dejanje. Pod lipami. Od prvega Wertherjevega srečanja z Loto so minuli trije meseci. Danes vodi Albert svojo ženo Loto v cerkev. Werther je nesrečen, preganja ga zavest, da je nekdo drugi soprog oboževane Lote. Tudi Albert dvomi v srečo in dušni mir svoje žene. Vso trojico, Loto, Wertherja in Alberta muči nemir; nihče ne more najti zadovoljivega izhoda iz mučnega položaja, ki jih je vanj vrgla usoda. Lota svetuje Wertherju, naj odpotuje in jo pozabi. Vrne naj se na Božič. Werther je trdno odločen poslušati, toda če bi ga zapustile moči, tedaj bo poiskal svoj mir v samotnem grobu. Samomorilne misli ga obletavajo. Končno zbeži, Albert pa spozna: »On jo ljubi!« Radio moremo presojati na več načinov. V njem lahko gledamo novo sredstvo poročanja, zabave in pouka, ki bi moglo globoko spremeniti sistem naše kulture. Francoski radio lahko kritizirate primerjaje z radijskimi postajami sosednjih narodov, ljudje lahko obsojajo njegov spored in kritizirajo tehnično vrednost oddaje. To je sploh igra, kateri se naši rojaki prav radi vdajajo. Zato bi želel dati našim nestrpnim cenzorjem in kritikom navodila, primerna za orientacijo, da malo pomirijo svojo maščevalno vnemo. Če obračate gumb na radijskem sprejemniku, je prav lahko dobiti pri raznih evropskih oddajah nekaj takega, zaradi česar se potem lahko prito-žujete nai sporedi francoskih radijskih postai. In francoski poslušalci se tem poskusom prav radi vdajajo: Tako pogosto zakliče marsikdo s kon-sternacijo, v kateri je celo ponos: »Kako slab je naš radio!« To je rečeno brez posebnega premisleka. "Vprašajmo zdaj, kakšno vrednost imajo take žaljive izjave ? Nekatere države imajo že leta radio v službi vojne. Tega ne moremo reči za naš nacionalni radio: do zadnjega trenutka je ostal naš radio svoboden, ves posvečen delu in službi za mir. Ni torej prav, da ga vzporejamo z n»ruškim radiom. Prav tako ne bi mogli primerjati francoskega radia z radiom sosednjih nevtralnih dežel, ki žive v miru in ki ne morejo računati kot mi z neugodnostmi in težavami, o katerih bom tudi spregovoril nekaj besedi. Preostane še Anglija: njen radio ni bil vznemirjen kot naš zaradi potrebe popolne in hitre mobilizacije. In vendar — angleški tisk ne zamudi nobene priložnosti, da bi se ne izrekel pohvalno o naših francoskih radijskih oddajah. Ljudje ne vejo, da zahtevajo te oddaje v normalnih razmerah številno strokovno in tehnično izvežbano osobje. Vzemimo, da samo 30% tega osobja ni mobiliziranega. Dobri spe-cijalisti, ki so od vsega začetka vojne ostali na svojih mestih, so izvršili veliko delo, vredno spoštovanja in zahvale. Od njih se vse preveč zahteva. Neprestano raste število ur radijskih oddaj, število službujočih pa pri tem ostane nespremenjeno. Vsi ti morajo opravljati izredno veliko delo. Da so možni glasbeni prenosi z velikih pariških koncertov, so bili poslani tehnikom pozivi in oni so se odzvali brez oklevanja. Mnogi od njih so utrujeni in izčrpani in vendar se še z zadnjimi močmi sklanjajo v studiih nad kontrolnimi aparati. Ta požrtvovalnost zasluži polno priznanje in spoštovanje. Je mar s tem, kar sem povedal, povedano vse, kar tiče tehničnih vprašanj ? Gotovo ne. Da zavarujemo naš radio pred nevarnostmi iz zraka, smo morali urediti službo v zaščitenih mestih. To se je izvršilo, ne da bi količkaj trpele radijske oddaje. Postavitev zvez med posameznimi deli organizma v nekaj dneh, je bilo nekoliko komplicirano. Poslušalci so psovali ne da bi vedeli, kdo .ie temu kriv. No, zdaj naj zvejo. Sem povedal vse o teh vprašanjih? Ne še. Tehnična služba je prav v začetku vojne izvršila velike napore, da ponovno osvoji radiofonski prostor, da odpre francoskim valovom pota vsemirja, da poveča moč oddajnih postaj, da poveča število aparatov, da uredi naše oddaje, oziraje se na nasprotnika iz zraka, da zdrobi sovražno propagando in stori vse, da narodni radio more storiti državi tiste usluge, katere od njega tudi pričakuje. O teh važnih vprašanjih povem samo to, kar je mogoče povedati. Medtem je administrativna umetniška služba doživela prav tako spremembe. Tudi o tem bi želel nekaj povedati. Umetnikom, igralcem in glasbenikom je potreben nek mir za delo. V trumah so zapustili Pariz. Porazdeljeni po posameznih oddaljenih mestih, so takoj pričeli z Jelom, z gledališkimi in glasbenimi prireditvami. Ta nenavaden preobrat, ki je terjal izredno pripravljenost in veliko orga-nizatorično ingenioznost, je bil izvršen brez škode in nezadovoljstva. Od- 6. januarja ob 20. uri.) Radio in radijske oddaje daje zaradi tega niso bile pretrgane in ljudje kljub veliki zaskrbljenosti niso opazili teh premestitev. Prosim tiste stroge kritike, naj se ozirajo na to, da je bil francoski radio po odloku ministra pošte, telegrafa in telefona dodeljen predsedniku vlade in da se je moral radio v prvih mesecih vojne prilagoditi novemu začasnemu režimu, preurediti svoj proračun, dokazati svojo popolno neodvisnost in potrditi svojo povezanost z drugimi državnimi ustanovami. To pa je delo, ki se .ne da improvizirati. Ostane nam še, da površno pregledamo vsebino teh oddaj. Tu je dvoje stvari, povsem različnih ena od druge: na eni strani poročila, na drugi vse ono, kar nima značaja poročil. Jasno je da je radijska poročevalska služba odvisna od državnih oblasti. Poročila v radiu se ne razlikujejo in se ne morejo razlikovati od poročil, ki izhajajo v časopisih. Ljudje so 1. X. Sedanji čas. glagolov na — ir z enostavnim deblom (le present des verbes en — ir a radical simple). dormir; dorm-ir (spati). je dors nous dormons tu dors vous dormez il, elle, on dort ils, elles dorment Na isti način se spregajo tudi glagoli: sortir (iti ven, iti z doma), partir (odpotovati), servlr (služiti), sentir (čutiti), men tir (lagati). II. Besedni red (La construction) Nesem to pismo na pošto Je porte To pismo nesem na pošto cette lettre Na pošto nesem to pismo ž, la poste 2. TEXTE UN BOUT DE CONVERSATION A. — Quand partez-vous pour Bel-grade? B. — Je pars demain, le dimanehe, š. h uit heures prčcises. A. — Et quand arrivez-vous ? B. — Si je suis bien renseignč, le train arrive k sept heures du matin. A. — Vous roulez done toute la nuit? B. — Mais oui, puisqu'on part k huit heures du soir. A. — Et comment dormez-vous ? B. — Mais je ne dors point du tout. Si je voyage la nuit, je ne ferme jamais l'oeil; je reste eveillč tout le temps; je fume, j'essaye de lier conversation avec les autres voyageurs, de temps en temps je sors dans le corridor et je regarde dans la nuit sans rien distinguer. Ainsi les heures passent trčs lentement, mais ellea passent. nervozni, nestrpni in zato je razumljivo, da žele slišati senzacionalne vesti. Ko teh ni, nezadovoljni obrnejo gumb in iščejo ali glasbo, predavanje ali kako drugo vrsto radijskih oddaj. Z ozirom na radio sta dve vrsti poslušalcev. Nekateri bi želeli lahke in vesele sporede, spet drugi ne bi radi za vedno izgubili tistega časa, ki ga posvete radiu. Zdi se, da je nerhogoče pomiriti teh dveh nasprotnih teženj. Francoski radio bo storil vse, da svoje poslušalce različnih okusov zadovolji z različnim sporedom. Toda, povdariti moram, da radio ni izum, ki ima namen, da propagira slabo blago in neumnosti. Francija vsekakor zahteva, da jo radio zabava, a tudi poučuje, vzgaja in krepi v teh težkih časih, katere preživlja. Naj bodo gospodje kritiki bolj strpni, ker tako delo zahteva veliko invencije, veliko skrbi, veliko ljubezni in veliko prizadevanja. A. — Mais la voiture est-elle au moins bien chauffee ? B. — Oui, assez bien; tout de meme, vers le matin, quelquefoi je sens, que froid, aux pieds surtout. Dans ce cas-la les pantoufles me servent bien. Mais dis, pourquoi me poses-tu toutes ces que-stions ? A. —- Uniquement, parce que je suis curieux et que j'aime questionner les autres. Bon voyage done et S. bientot. 3. VOCABULAIRE le bout = konec, kos, del un bout de conversation = odlomek, drobec pomenka quand = kdaj demain = jutri le dimanehe = nedelja l'heure, f. = ura prčcis = točen, natančen huit = osem arriver = dospeti si — če renseigne = poučen sept = sedem le matin = jutro rouler == voziti se done = torej, potemtakem la nuit = noč, ponoči mais = toda, pa oui = da mais oui = seveda puisque = ko pa, če pa comment = kako point du tout = sploh ne voyager = potovati 1'oeil = oko (množ.: les yeux - oči) rester = ostati eveillč = buden le temps = čas fumer = kaditi essayer = poskusiti lier conversation avec = navezati pogovor z l'autre, m. f. = drugi,-a le voyageur = popotnik de temps en temps = kdaj pa kdaj le corridor = hodnik regarder = gledati sans (z nedoločnikom) = ne da bi rien = nič distinguer = razločiti ainsi = tako passer = minevati lentement = počasi la voiture = voz, vagon au moins = vsaj chauffe = kurjen. assey = dovolj tout de meme = kljub temu vers = proti quelquefois = včasih j'ai froid = zebe me que = da le pied = noga surtout = zlasti le cas = slučaj, primer la pantoufle = copata dis = povej, reci pourquoi = zakaj poser une questlon — staviti. vprašanje uniquement = edino parce que = ker curieux =: radoveden aimer = ljubiti. questionner = izpraševati j'aime questionner =: rad izprašujem bon voyage = srečno pot ž. bientot = na skorajšnje svidenje me = mi 4. EXERCICES 1. Spregajte v vseh oblikah tele stavke: Je ne mens jamais. Je sors tout de meme. J'aime partir pour les pays in-connus (le pays = dežela, inconnu = neznan). Je sens que vous avez raison (avoir raison = imeti prav). Je ne trahis pas mes amis (trahir = izdati, mes = svoje). 2. Prevedite v francoščino tele stavke: Samo o dežju in lepem vremenu govori. Razgled zastavljaš s svojo debelo glavo. Ali pride vlak ob osmih? Mračni so ta dnevi. Preveč megle je v ti dolini. Strašna je tu vojna. Francoščina v radiu Poučuje prof. dr. Stainko Leben; 12. lekcija. Gorska kmetija v snežnem zametu. JHed dimna zent/fama »Hm! VI torej mislite resno, da imata take načrte?« »Gospodična Elvira mi je zaupala vse svoje načrte o filmu in govorila z menoj tudi o bratovih namenih. Veste sami, da lepo poje in tudi tu pri nas poje veliko in jaz sama sem morala večkrat z njim peti odlomke iz raznih oper. Gospodična Elvira pa tudi večkrat poizkuša z raznimi filmskimi prizori.« »Tako, tako,« je s pomislekom poudarjal stari gospod, »torej bo vse to le res. Mislil sem, da se le šalijo. Povejte mi še, gospodična Roža Ana, ali sta moja otroka še o čem drugem govorila z vami?« Roža Ana je bila spet vsa zardela in v zadregi, spomnila se je Marijeve že-nitne ponudbe, pogovorov z Elviro itd. »Kaj več mi nista izdala. Vem pa, da bi bila zelo srečna, če bi se poročila po svoji volji in tudi po vaši volji, ker ne želita kljubovati vam. In — vsaj mislim, da jima ne boste nasprotovali, ko sta v svojih sklepih že tako daleč. K ljubezni človeka ne morete prisiliti in poročiti se s človekom, katerega ne ljubi ta ali oni, je to hujše, kot smrt. Kako bi mogel neki oče hote onesrečiti svoja dva otroka s poroko, z zakonsko vezjo ljudi, katerih ne ljubita in ne moreta ljubiti?« Gledal jo je, kot bi ne vedel, ali naj v jezi nadaljuje, ali naj se sramuje. Po nekaj presledkih je rekel: »Preskrbel sem jima vendar tako dobre .partije'!« i»Za Elviro in Marija je častno, da pri možitvi ne gledata na denar.« »A to je le sentimentalen nesmisel!« »Mlado dekle, ki količkaj da nase, se ne prodaja.« »Neumnost, prepričan sem, da bi vi prav radi privolili, če bi se vam ponudila lepa ženitna priložnost.« »Motite se, gospod Lautham, jaz sem ubogo dekle in sem navajena sama služiti kruh. A nikdar ne bi poročila človeka, katerega ne ljubim.« »Mogel bi navesti primer?« »Prosim, brez skrbi.« Vprašujoče jo je gledal. Nato je rekel počasi in razločno: »Kaj bi rekli, če bi vas zdajle jaz prosil za roko mojemu sinu?« Roža Ana je zardela, a odgovorila je mimo in odločno: »,Ne', bi vam rekla.« Zasmejal se je. »Ker mislite, da bi moj sin ta ženitni načrt odklonil že zaradi tega, ker je moj. Toda motite se. Rekel mi je, da bi vas poročil, če bi ga vi hoteli, da mi dokaže svojo dobro voljo. Rekel sem mu, da mi ni prav nič zaradi denarja. Le o novih časih ne maram prav nič slišati in o tem, da starši delajo proti volji otrok. Tudi mi smo se ženili po želji naših staršev, ko smo bili mladi, pa smo bili zelo srečni.« »Tudi če bi me hotel poročiti vaš sin zaradi tega, da ustreže vam, bi jaz ne mogla tega storiti, ker ga ne ljubim.« »No, slišite, vi ste pa še bolj nerazsodni kot moja otroka.« »Četudi, gospod Lautham,« je rekla Roža Ana in se domislila nečesa ter nadaljevala: »Vaš sin je vedno in ob vsaki priložnosti poudarjal, da bi vi ne zahtevali, naj vzame tako žensko, ki je odvisna in Je vrhu tega še revna. Toda, prepričana sem, da bi prav rad izpolnil vašo voljo, če bi mu bila dama, katero ste mu izbrali vi, tudi všeč. Prav tako je tudi z Elviro. In kaj bi bilo, če bi se oba poročila po vaši volji in vaši izberi? Saj so na svetu še drugi, ki so jima bolj všeč. Slučajno mi je znano, da bo prišla semkaj na obisk gospodična Mellvil iz San Frančiška. Je zares ljubko dekle in vrhu tega je njen oče še bogat. Torej čisto 'dobra ,partija'. Seveda bi vi takoj oženili svojega sina s tako. .. Toda jaz bi bila na vašem mestu pametna in bi tega še v obzir ne vzela. Vi morate vplivati na Marija na tak način, da še vedel ne bo, kaj nameravate. To je skušnja starega človeka, da na mladega tako vpliva, da tega še opazi ne in da ne vzbudi v njem odpora. Prepričana sem, da boste na ta način uspeli. Prav tako ravnajte z gospodično Elviro. V teh dneh pričakujemo še enega gosta, gospoda Percy-ja Hundleya, ravnatelja velikega časopisnega podjetja v Filadelfiji. To bi bil zet za vas! Njegovo delo se dotika z vašim in vrhu tega je on človek z veliko bodočnostjo. S svojim velikim vplivom bi vam utegnil veliko koristiti. Poskušajte vplivati na gospodično Elviro, naj se odloči zanj. Če želite, vam prav rada pomagam, v kolikor bom pač mogla. Prevzemite to velikopotezno vlogo, ki je velikodušna in obenem častna. Saj boste na ta način odvrnili svoja otroka od filma in opere ne da bi ona dva za to sploh vedela. Pristojte na to in videli boste, da bo prav. Dobro vem, da želite poročiti svoja otroka, saj sta oba za to dovolj zrela in stara in vi bi to že davno dosegli, če bi malo bolj spretno in diplomatsko vse to pripravili. Ali niste tudi vi mojih misli?« (Dalje na str. 20.) Poročila inozemskih radijskih postaj Prvo število je čas oddaje, sledi ime radijske postaje, valovna dolžina in jezik. 6.45 Beograd (Jugoslavija) 437.3 srhr. 6.45 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srbr. 7.45 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srbr. 12.00 Zagreb (Jugoslavija) 276.2 srbr. 12.45 Ljubljana (Jugoslavija) 569.3 slov. 12.50 Beograd (Jugoslavija) 49.2 franc. 13.40 Beograd (Jugoslavija) 437.3 srhr. 13.40 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srhr. 14.00 Zagreb (Jugoslavija) 276.2 srhr. 17.00 Zagreb (Jugoslavija) 276.2 srhr. 19.00 Ljubljana (Jugoslav.) 569.3 sloven. 19.10 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srhr. 19.30 Graz (Nemčija) 338.6 hrv. 20.00 Zagreb (Jugoslavija) 276.2 hrv. 20.00 Beograd (Jugoslavija) 437.3 hrv. 20.00 Tirana (Albanija) hrv. 21.30 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srhr. 21.45 London (nglija) 49.59 srhr. 21.45 London (Anglija) 30.96 srhr. 21.45 London (Anglija) 261.1 srhr. 21.50 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srhr. 22.00 Zagreb (Jugoslavija) 276.2 srhr. 22.00 Beograd (Jugoslavija) 437.3 srhr. 22.00 Ljubljana (Jugoslav.) 569.3 sloven. 22.15 Lyon PTT (Francija) 4C3 srhr. 22.15 Radio Lyon (Francija) 215.4 srhr. 22.20 Dunaj (Nemčija) 506 srhr. 22.40 Beograd (Jugoslavija) 49.2 srhr. 22.40 Graz (Nemčija) 338.6 srhr. 23.15 Radio Ly,on (Francija) 215.4 srhr. 23.15 Marseille PTT (Franc.) 400.5 srhr. OD 2 DO 12 URE 2.00 Zeesen (Nemčija) 31.36 nem. 2.15 Zeesen (Nemčija) 31.36 nem. 3.00 Moskva (Sov. Rusija) 31.25 fran. 4.15 Zeesen (Nemčija) 31.36 nem. 4.30 Zeesen (Nemčija) 21.36 nem. 6.00 Breslau (Nemčija) 215.9 nem. 6.30 Lyon PTT (Francija) 463 franc. 6.40 Konigsberg (Nemčija) 291 polj. 6.40 Breslau ((Nemčija) 315.8 polj. 7.00 Pariš Mondial (Francija) 19.8 fr. 7.00 Pariš PTT (Francija) 431.7 franc. 7.00 Vse nemške postaje por. v nem. 7.20 Pariš PTT 431.7 ter vse francoske državne in privatne postaje franc. 7.30 Vse francoske državne in privatne postaje francoska por. 8.00 Italija I., II. in III. ital. 8.00 Varšava I. (Nemčija) 1339 nem. 8.50 Luksemburg (Luksemb.) 1293 n. 9.00 Moskva (Sovj. Rusija) 19.76 angl. 10.00 Dunaj (Nemčija) 506.8 nem. 10.00 Konigsberg (Nemčija) 291 nem. 10.00 Koln (Nemčija) 455.9 nem. 10.00 Leipzig (Nemčija) 362.2 nem. 10.00 Miinchen (Nemčija) 405.4 nem. 10.30 Zeesen (Nemčija) 19.74 nem. 10.30 Zeesen (Nemčija) 19.63 nem. 10.30 Koln (Nemčija) 455.9 angl. 10.30 Hamburg (Nemčija) 332 angl. 11.40 Breslau (Nemčija) 315.8 polj. 11.40 Konigsberg (Nemčija) 291 polj. 11.45 Vse francoske državne in privatne postaje nem. OD 12 DO 17 URE 12.00 Moskva (Sovj. Rusija) 25 nem, 12.05 Bratislava (Slovaška) 298.8 slov. 12.30 Vse nemške postaje nem. 12.40 Frankfurt (Nemčija) 251 franc. 12.40 Stuttgart (Nemčija) 522.6 franc. 12.40 Bratislava (Slovaška) 298.8 slov. 12.45 Bukarest (Rumunija) 364.5 rum. 13.00 Italija I. ital. 13.00 Moskva (S. Rusija) 25 nem. (samo ob nedeljah) 13.00 Varšava I. (Nemčija) 1339 nem. 13.15 London (Anglija) 41.59 franc. 13.15 London (Anglija) 261.1 franc. 13.15 London (Anglija) 261.1 franc. 13.30 London (Anglija) 41.59 nem. 13.30 London (Anglija) 25.29 nem. 13.45 London (Anglija) 41.59 ital. 13.45 London (Anglija) 25.29 ital. 14.00 Italija I. ital. 14.00 Vse nemške postaje nem. 14.15 London (Anglija) 25.29 angl. 14.15 London (Anglija) 41.59 angl. 14.15 London (Anglija) 261.1 angl. 14.30 Italija II. ital. 14.30 Breslau (Nemčija) 315.8 polj. 14.30 Konigsberg (Nemčija) 291 polj. 14.30 Koln (Nemčija) 455.9 angl. 14.30 Frankfurt (Nemčija) 251 franc. 14.30 Stuttgart (Nemčija) 522.6 franc. 15.00 Zeesen (Nemčija) 17.74 angl. 15.00 Zeesen (Nemčija) 1963 angl. OD 17 DO 19 UKE 17.00 London (Anglija) 41.59 angl. 17.00 London (Anglija) 25.29 angl. 17.00 London (Anglija) 261.1 angl. 17.00 Italija I., II. in III. ital. 17.00 Vse nemške postaje nem. 17.00 Budimpešta (Madžarska) 549.5 slov. in rus. 17.10 Breslau (Nemčija) 315.8 polj. 17.20 Breslau (Nemčija) 315.8 madž. 17.30 Hamburg (Nemčija) 331.9 angl. 17.30 Koln (Nemčija) 455.9 angl. 17.30 Stuttgart (Nemčija) 522.6 franc. 17.30 Frankfut (Nemčija) 251 franc. 17.40 Dunaj (Nemčija) 506.8 srhr. 18.00 Beograd (Jugoslavija) 49.2 ital. 18.00 London (Anglija) 1500 angl. 18.00 Bratislava (Slovaška) 298.8 slov. 18.10 Beograd (Jugoslavija) 49.2 fanc. 18.15 Pariš PTT (Fancija) 431.7 franc. 18.20 Beograd (Jugoslavija) 49.2 nem. 18.30 London (Anglija) 49.59 angl. 18.30 London (Anglija) 30.96 angl. 18.30 London (Anglija) 261.1 angl. 18.45 Lyon PTT (Francija) 463 nem. 18.45 Strasbourg (Francija) 349.2 nem. 18.45 Brno (Nem. Protektorat) 325.4 n. 18.45 Zeesen (Nemčija) 19.85 nem. 18.45 Zeesen (Nemčija) 21.01 nem. 18.45 Zeesen (Nemčija) 25.49 nem. 18.45 Zeesen (Nemčija) 49.83 nem. 18.45 Luksembug (Luksemb.) 1203 fran. 18.55 Toulouse (Francija) 386.6 franc. OD 19 DO 20 URE 19.00 Luksemburg (Luksemb.) 1293 n. 19.00 Moskva (Sovj. Rusija) 31.51 nem. 19.00 Moskva (Sovj. Rusija) 49.73 nem. 19.00 Moskva (Sovj. Rusija) 25 franc. 19.00 Stuttgat (Nemčija) 522.6 franc. 19.00 Koln (Nemčija) 455.9 angl. 19.00 Hamburg (Nemčija) 331.9 angl. 19.00 Varšava I. (Nemčija) 1339 nem. 19.01 Rim I. (Italija) 420.8 franc. 19.01 Rim 2 RO (Italija) 31.15 franc. 19.01 Rim 2 RO (Italija) 25.40 franc. 19.01 Rim II. (Italija) 245.5 polj. 19.01 Bari I. (Italija) 283.3 bolg. 19.15 Lyon PTT (Francija) 463 nem. 19.15 Strasbourg (Francija) 349.2 nem. 19.15 Lille PTT (Francija) 274.3 nem. 19.15 Radio Toulouse (Fran.) 328.6 nem. 19.15 Radio Lyon (Francija) 463 nem. 19.15 Pariš PTT (Francija) 431.7 nem-. 19.15 Poste Parisien (Franc.) 312.8 ital. 19.15 Marseille (Franc.) 400.5 ital. 19.15 Rennes (Francija) 247.3 nem. 1-9.15 Nizza (Francija) 253.2 ital. 19.15 Budimpešta (Madžarska) 549.5 m. 19.19 Rim I. (Italija) 420.6 angl. 19.19 Rim 2 RO (Italija) 21.15 angl. 19.19 Rim 2 RO (Italija) 25.40 angl. 19.30 Ženeva (Švica) 443.1 franc. 19.30 Beromunster (Švica) 539.6 nem. 19.30 Poste Parisien (Francija) 312.8 fr. 19.30 Pariš PTT (Francija) 431.7 franc. 19.30 Radio Pariš (Francija) 1648 franc. 19.30 Strasbourg (Francija) 319.2 franc. 19.30 Lyon PTT (Francija) 463 franc. 19.30 Marseille (Francija) 400.5 franc. 19.30 Grenoble (Francija) 514.6 franc. 19.30 Nizza (Francija) 253.2 franc. 19.30 Rennes-Bretagne (Franc.) 288.6 fr. 19.30 Toulouse (Francija) 386.6 franc. 19.30 Bordeaux (Francija) 278.6 franc. 19.40 Monte Ceneri (Švicarska) 257 ital. 19.40 Praga (Nem. Protektorat) 470.2 č. 19.45 Frankfurt (Nemčija) 251 nem. 19.45 Tour Eiffel (Francija) 206 franc. 19.50 Hilversum I. (Nizozemska) 1875 f. 19.50 Hilversum II. (Nizozemska) 301 f. OD 20 DO 21 URE 20.00 Moskva (Sov. Rusija) 31.51 nem. 20.00 Moskva (Sovj. Rusija) 49.75 nem. 20.00 Vse nemške postaje nem. 20.00 Moravska Ostrava (Nem. Protektorat) 259.1 nem. 20.00 Italija I., II. in III ital. 20.00 London (Anglija) 49.59 angl. 20.00 London (Anglija) 30.96 angl. 20.00 London (Anglija) 261.1 angl. 20.00 Zeesen (Nemčija) 19.85 angl. 20.00 Zeesen (Nemčija) 21.01 angl. 20.00 Zeesen (Nemčija) 25.49 angl. 20.00 Zeesen (Nemčija) 49.83 angl. 20.10 Budimpešta II. (Madžarska) 826 slov. in rus. 20.15 London (Anglija) 261.1 franc. 20.15 London (Anglija) 49.59 franc. 20.15 London (Anglija) 30.96 franc. 20.15 Roma H. (Italija) 245.5 nem. 20.15 Rim II. (Italija) 245.5 nem. 20.15 Rim 2 RO (Italija) 31.15 nem. 20.30 London (Anglija) 49.59 nem. 20.30 London (Anglija) 30.96 nem. 20.30 London (Anglija) 261.1 nem. 20.36 Rim 2 RO (Italija) 31.15 nem. 20.36 Rim II. (Italija) 245.5 nem. 20.36 Milan I. (Italija) 368.6 nem. 20.36 Bolzano (Italija) 559.7 nem. 20.45 London (Anglija) 49.59 č. 20.45 London (Anglija) 30.96 č. 20.45 London (Anglija) 20.45 č. 20.45 Monte Ceneri (Švica) 257 ital. OD 21 DO 22 URE 21.00 Moskva (Sovj. Rusija) 31.51 nem. 21.00 Moskva (Sovj. Rusija) 49.75 nem. 21.00 Moskva (Sovj. Rusija) 25 ital. 21.00 Beograd (Jugoslavija) 49.2 ital. 21.00 Ženeva (Švica) 443.1 franc. 21.00 London (Anglija) 49.59 polj. 21.00 London (Anglija) 30.96 polj. 21.00 London (Anglija) 261.1 polj. 21.00 Bratislava (Slovaška) 298.8 slov. 21.10 Beograd (Jugoslavija) 49.2 franc. 21.10 Stuttgart (Nemčija) 523 franc. 21.20 Beograd (Jugoslavija) 49.2 nem. 21.30 Nemška postaja Svobode 40.9 n. 21.30 Vse francoske državne in privatne postaje franc. 21.20 London (Anglija) 49.59 rumun. 21.30 London (Anglija) 30.96 rumun. 21.30 London (Anglija) 261.1 rumun. 21.30 Varšava I. (Nemčija) 1339 nem. 21.45 Strasbourg (Francija) 349.2 nem. 21.45 Rennes (Francija) 288.5 nem. 21.45 Lille (Francija) 247.3 nem. 21.45 Lyon PTT (Francija) 463 nem. 21.45 Toulouse (Francija) 386.6 č. 21.45 Poste Parisien (Francija) 312.8 č. 21.45 Bordeaux (Francija) 219.6 č. 21.45 Bratislava (Slovaška) 298.8 slov. 21.55 Luksemburg (samo ob sobotah) 1293 nem. in franc, OD 22 DO 23 URE 22.00 Beograd (Jugoslavija) 49.2 angl. 22.00 Nemška postaja Svobode 29.8 n. 22.00 Luksemburg (Luksemb.) 1293 n. 22.00 Beromunster (Švica) 539.6 nem. 22.00 Moskva (Sovj. Rusija) 25 nem. 22.00 Moskva (Sovj. Rusija) 21.51 nem. 22.00 Moskva (Sovj. Rusija) 49.75 nem. 22.00 Vse nemške postaje nem. 22.00 Zeesen (Nemčija) 19.85 nem. 22.00 Zeesen (Nemčija) 21.01 nem. 22.00 Zeesen (Nemčija) 25.49 nem. 22.00 Zeesen (Nemčija) 49.83 nem. 22.00 London (Anglija) 49.59 franc. 22.00 London (Anglija) 30.96 franc. 22.00 London (Anglija) 261.1 franc. 22.00 Bruxelles I. (Belgija) 483.9 franc. 22.00 Budimpešta (Madžarska) 549.5 si. 22.00: Budimpešta (Madž.) 549.5 rus. 22.00 Praga (Nem. Protektorat) 470.2 č. 22.15 London (Anglija) 49.59 nem. 22.15 London (Anglija) 30.96 nem. 22.15 London (Anglija) 261.1 nem. 22.15 Pariš PTT (Francija) 431.7 nem. 22.15 Lille (Francija) 247.3 nem. 22.15 Strasbourg (Francija) 349.2 nem. 22.15 Rennes (Francija) .288.5 nem. 22.15 Ile de France (Franc.) 222.0 nem. 22.15 Marseille (Francija) 400.5 č. 22.15 Poste Parisien (Francija) 312.3 č. 22.115 Nizza (Francija) 253.2 ital. 22.15 Zeesen (Nemčija) 19.85 angl. 22.15 Zeesen (Nemčija) 31.01 angl. 22.15 Zeesen (Nemčija) 25.49 angl. 22.15 Zeesen (Nemčija) 49.83 angl. 22.15 Luksemburg (Luksemb.) 1293 fr. 22.20 Ženeva (Švica) 443.1 franc. 22.20 Monte Ceneri (Švica) 257 ital. 22.20 Brno (Nem. Protekt.) 443.1 nem. 22.20 Breslau (Nemčija) 316 polj. 22.30 Praga (Nem. Protekt.) 470 nem. 22.40 Budimpešta (Madž.) 549.5 nem. 22.45 London (Anglija) 49.59 ital. 22.45 London (Anglija) 30.96 ital. 22.45 London (Anglija) 261.1 ital. 22.45 Strasbourg (Franc.) 349.2 nem. 22.45 Rennes (Francija) 288.5 nem. 22.45 Lille (Francija) 247.3 nem. 22.45 Toulouse (Francija) 386.6 č. 22.45 Poste Parisien (Francija) 312.8 č. 22.45 Budimpešta (Madž.) 549.5 ital. 22.50 Budimpešta (Madž.) 549.5 angl. 22.55 Budimpešta (Madž.) 549.5 franc. 22.55 Hilversum I. (Nizoz.) 1875 franc. 22.55 Hilversum II. (Nizoz.) 301 (franc. OD 23 DO 1 URE 23.00 Italija I., II. in ni. ital. 23.00 Moskva (Sovj. Rusija) 25 franc. 23.00 Moskva (Sovj. Rusija) 31.51 angl. 23.00 Moskva (Sovj. Rusija) 49.75 angl. 23.15 Strasbourg (Franc.) 340.2 nem. 23.15 Pariš PTT (Francija) 431.7 nem. 23.15 Rennes (Francija) 388.5 nem. 23.15 Ile de France (Francija) 222.0 n. 23.15 Lyon PTT (Francija) 463 nem. 23.15 Nizza (Francija) 253.2 ital. 23.15 Bordeaux (Francija) 219.6 ital. 23.15 Toulouse (Francija) 328.6 polj. 23.15 Poste Parisien (Franc.) 312.8 polj. 23.30 Vse francoske državne in privatne postaje franc. 23.45 Pariš PTT (Francija) 431 nem. 23.45 Strasbourg (Francija) 349.2 nem. 23.45 Lyon PTT (Francija) 463 nem. 23.45 Lille (Francija) 247.3 nem. 23.45 Toulouse PTT (Francija) 386.6 n. 23.45 Radio Lyon (Francija) 215.4 nem. 23.45 Rennes (Francija) 288.3 nem. 23.45 Radio Pariš (Francija) 1048 nem. 23.45 He de France (Francija) 222.6 n. 23.45 Marseille (Francija) 400.5 ital. 23.45 Poste Parisien (Francija) 312.8 it. 23.45 Nizza (Francija) 253.2 ital. 23.45 Bordeaux (Francija) 219.6 ital. 23.45 Zeesen (Nemčija) 19.74 nem. 23.45 Zeesen (Nemčija) 25.49 nem. 23.45 Zeesen (Nemčija) 31.46 nem. 24.00 Zeesen (Nemčija) 19.74 angl. 23.00 Zeesen (Nemčija) 25.49 angl. 24.00 Zeesen (Nemčija) 31.45 angl. 24.00 Rim 7 RO (Italija) 31.02 franc. 24.00 Rim I. (Italija) 420.8 franc. 24.00 Nemške postaje I. skupine nem. 0.15 Stuttgart (Nemčija) 523 franc. 0.10 Rim 2 RO (Italija) 31.02 angl. 0.10 Rim 1 (Italija) 420.8 angl. 0.45 London (Anglija) 49.59 franc. 0.45 London (Anglija) 30.96 franc. 0.45 London (Anglija) 261.1 franc. 1.00 Moskva (Sovj. Rusija) 19.75 angl. 1.00 Moskva (Sovj. Rusija) 31.25 angl. OledzLfCi, 31. (ieciembra LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav (plošče). 8.15: Veseli kvartet: Gerlach: Plešoči prsti, polka. Noč nad Prago, tango. H. Gund: Madeleine valse. Kla-rinet-polka. Venček slovenskih narodnih. H. Gund; Zaljubljen ples, fox. A. Brau: Klarinet-polka. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Mav: Nocoj. Teko nam ure svete. Spavaj, mladi kralj. Slava na višavi. Čujte, čujte! 9.45: Verski govor (g. prior Valeri-jan Učak). 10.00: Kvintet (2 violini, viola, violončelo, kitara); Boccherini: Kvintet v D- duru. Molino: Trio za violino, violo in kitaro, op. 45. 11.00: Vesel koncert: Bežigrajski pevski zbor in Kvartet mandolin (vodi g. Antunovič): Moj očka ima konjička dva. Odpiraj dekle kamrico. Sv. Izidor Paradna koračnica man-dolinistov. Bitteli: Dancing. Bach: Prebujenje pomladi. Jager pa jaga. Sijaj, sijaj, sončece. Sv. Konštan-tin. Lincke: Bilo je nekoč. Macca-rio: V polju, serenada. Jaz sem si pa eno zmislu. En hribček bom kupil. Dolenjska. Ritter: Husarji prihajajo. Suss: Na Dravi, valček. Moje dekle je še mlado. Kadar boš ti vandrat šel. Sem mislil snoč v vas iti. Oscheit: Drobivci orehov. Bos-sia: Pinin, polka. Dobro jutro ljub-ca moja. Fantje se zbirajo. Po zimi pa rožice ne cveto. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Donizetti: Uvertura k op. »Don Pasquale«. Urbach: Iz Handlovega bogastva, fantazija. Rossini: Mala fantaz. iz op. »Teli«. Ketelbey: V kraljestvu vil, suita. Jasa v luninem svitu. Ples kraljice vil. Koračnica škratov. Šantel: Valse lento. Kalman: Potpuri iz opte. «Pustna vila«. Rossow: Ljubezen in življenje, valček. (Oddaja prekinjena od 14.30—17.) 17.00: Kmetijska ura: Gnojenje to pridelki (g. ing. Jože Suhadolc). 17.30: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj): Bach: Preludij in fuga. Albrechtsberger: Dvojna fu-ga. Mozart: Preludi j. Reger: Per-petuum mobile. Piechler: Zvoki veselja. Sveta noč. T. Baruzzi: Pa- storale. Vittadini: Scherzo-Toccata. Dolinar: Romanca. Kimovec: Sveti trije kralji. 18.10: Zvonjenje. 18.15: Prenos zahvalne slovesnosti iz frančiškanske cerkve. 18.30: Zvonjenje. 19.00: Napovedi. 19.05: Zbor praških učiteljev (plošče): Dvorak: Milenka travička. Spilka: Koupim ja si. K. Bendl: Svoji k svojim. 19.20: Nacionalna ura.- Senjski književniki (Dinko Hudoba) Zgb. 19.40: Koroške pesmice (plošče): Tam kjer teče bistra Žila (zbor iz Sel). O ti preburna ženska stvar. Dečva pri studenc (Št. Jakobski oktet). Kaj pa ti pobeč (isti). Pastir pa pase ovce tri (zbora iz Radiš in Sel). Še liepša k življenja ni (zbor iz Radiš). Horjančice so dro lepe (isti). 20.00: Staremu letu v slovo. Vesele pesmi to kuplete poje g. Mirko Pre-melč ob spremljevanju Kmečkega tria: Fučik: Otroci veselja, koračnica. Gregorc: Kjer narcise cveto, valček. Moj očka ima konjča dva. Na planincah luštno biti. Pojdem na Štajersko. Dostal: Vedno vesel, koračnica. Gregorc: Na Gorenjskem je fletno, mazurka. Rasber-ger: Učitelj solo petja. Sneg od nas je vzel slovo. Lincke: Luna, valček. Gregorc: Moj ljubček je krepak mornar. M. Wayne: Chiquita, valč-kova pesem. E. Rapee: Charmaine. 21.00: Silvestrovanje. Sodelujejo: Radijski orkester, Jožek in Ježek, gospodična Marinka Pristovškova (sopran), g. Roman Petrovčič (bariton). Vodstvo tog. I. Pengov. Poglejmo nazaj! 22.30; Poglejmo okrog sebe! 23.00: Poglejmo naprej! Konec ob 24.30 uri. RELGRAD 437 3-686 20 kw 6.45 Budnica. •. Telovadba. O- 950 Prenos bogoslužja iz Saborne cerkve. 12 O- 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. • . 14 Pevski £ ge. D. Miladiinov. 14.40 O- 15.55 Predavanje. 16.15 Narodna oddaja. 18 Prenos -iz cerkve Kristusa Kralja. 18.45 O- 19-20 Nacionalna ura-. 19.40 Orkester balalajk. 20.20 Reportaža. 20.30 Koncert RO in solistov (operni odlomki). 21.30 •. Napovedi. 22.40 •. 24 Plesna gl. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Govor. 12.15 Pregled tedenskih dogodkov. 12.30 $ R. kvarteta. 13.30 šaljiva reportaža. 13.45 Offenbach: Odlomki iz opere »Orfej v podzemlju« (Q). 16.25 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 16.40 Otroška ura. 18 Prenos večemic iz Markove cerkve. 19 Prenos operete iz Nar. gled v Zagrebu. 22 Napovedi. 22.30 Silvestrovanje. 0.03 Q. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7 Jutranja oddaja. 7.50 •. 8 Pisan spored. 8.15 Nemška oddaja. 8.45 Verski govor. 9 Prenos bogoslužja. 10 Protest, bogoslužje. 11 Književna ura. 11.30 Komorni koncert. 12 •. 12.20 Koncert zabavne glasbe. 13.30 Kmetijska ura. 13.50 Operna glasba. 14.10 L. 1939 v zunanji politiki. 14.30 Arije in dueti. 15.30 £ vojaške godbe. 16.20 Skeč. 16.40 Koncert. 17.30 Protest .verski govor. 17.40 Predam vanje. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.15 Pisan spored. 20 Silvestrovanje. 22 Vstopite! Brzovlak 1940! 23 Slovaške pesmi in plesi. 23.20 Slovaške pesmi. 23.50 Slovo od 1. 1939. 0.08 Koračnica. 0.10 S plesom v novo leto. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutranja oddaja. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 Koncert. 11.25 Predavanje. 11.35 Narodna glasba. 12.15 •. 12.30 Lahka glasba RO. 13.20 Plesna glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Pevski 20.30 Operetna glasba. 21.20 $ lahke glasbe. 21.30 Narodna glasba. 21.45 •. 21.55 Nadaljevanje narodne glasbe. 22.15 Plesna gl. 23 Pesmi. 23.30 Lahka plesna in narodna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE 8 •. 8.10 Plošče. 8.30 Pisan 9 •. 9.15 Klavirski 10.25 Prenos bogoslužja. 11.15 | salonskega orkestra. 11.50 $ kvarteta. 12.30 O- 14.45 Ž okteta. 15.30 Orkestralni koncert RO. 16.30 Koncert. 17 •. 17.15 Predavanje. 17.35 i vojaške godbe. 18.15 Otroška ura. 19 •. Napovedi. 19.35 Glasbeni načrt za 1. 1940. 19.45 Orkestralni koncert. 20.30 Pisan 20.55 Prenos bogoslužja. 22 •. Napovedi. 23.15 | RO. 24.05 Pisan koncert. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 10.30 | RO. 15.05 Jazz. 15.30 Otroška ura. 16 •. 16.20 Turška glasba. 17 Razno. 18 Plesna glasba. 18.30 Literarna ura. 18.40 Plesna glasba. 19 •. 19.15 šport. 19.25 Jazz. BERLIN 356.7-841 100 k\v 6 Ju.tr.anji vmes ob 7 8.10 Mladina poje. 9 Pisane melodije. 10 Vesele melodije. 11 Miinchen. 12 Opoldanski vmes ob 12.30 •. 14 14.10 Dunaj. 15 Otroška slušna igra. 15.30 Vesela sedmi-ca. 16 AKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 Jutranji $. 8 | za oddih. 11 Koncert RO. 12 Saarbrucken; vmes ob 12.30 •. 14 •. 14.15 O- I5 Narodna glasba. 16 Pisan $. 17 17.15 Kulturni dogodki. 18 D. Sender; vmes ob 18.30 Sodobnosti. 19.10 Objave. 20 •. 20.15 Pis. večer. 21.15 Berlin. 21.15 • v it. 22 •. 22.15 • v ital. 22.25 Berlin; vmes ob 23.15 • v ital. 0.15 • v ital. SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Breslau. 7 •. 8 10 Telovadba. 8.25 Dopoldanski 9.30 O-12 £ RO. 12.30 •. 13 Leipzig. 13.45 • v franc. 14 «. 14.15 O- 15-15 • v1 frsnc. 16 Koln. 17 •. 18 Gledališče v radiu in filmu. 18.15 • v franc. 18.25 Berlin; vmes ob 18.30 Sodobnosti. 19.10 Objave. 19.45 Politični pregled. 20 •. 20.15 D. Sender. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v frc. 0.15 • v fr. 1.15 • v fr. SOTTENS 443.1-877 100 k-.v 6.55 Plošče. 7 Poročila. Napovedi. 7.10 O. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Koncert. 14 Koncert komorne glasbe. 14.40 Q. 15 Pisan 15.30 Predavanje. 15.40 Zabavna (Nadaljevanje romana z 8. strani.) Roža Ana je vse to govorila s prisrčno toploto in obenem z vnemo — v upanju, da bo Elviri in Mariju na ta način najbolj pomagala. Te njene besede so močno učinkovale na starega gospoda in dejal je po daljšem odmoru: »Ženske ste rojene diplomatinje. Kar pravite vi, se mi zdi pametno in razumljivo — jaz sem začel napak. Podvrgel se bom vodstvu mlade, pametne gospodične — med nama je zveza sklenjena. Pomagajte mi in hvaležen vam bom za ura. 16.20 Predavanje. 16.30 Predavanje. 17 Koncert lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18 05 Otroška ura. 19 Predavanje. 19.10 O- 19-20 Predavanje. 19.30 Plesna glasba. 19.50 •. 20 Odmevi od tu in tam. 20.30 Našim rojakom. 21.30 Zborov 21.50 Predavanje. 22.10 Plesna gl, (O)- 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 •. 6.10 Tel. 6 30 Jutr. vmes ob 7 • . 8.10 Narodna glasba. 11.30 Narod. gL 12 Opoldanski 12.30 •. 12 40 Opoldanski 13.45 • v francoščini. 14 •. 14.15 O- 15.15 • v franc. 15.30 O- 16 Pisana ura.. 17 •. 17.20 O- l7-45 Sodobnosti. 18.15 • v franc. 18.25 £ nemške in francoske glasbe. 19.15 O- 19.30 šport. 19.45 D. Sender. 20 •. 20.15 Večerni 21.15 • v fr. 22.25 22 •. 22.15 • v fr. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 • v franc. vse to, kar bom dosegel pni svojih otrocih. Veste — moj starejši sin se je tudi poročil proti moji volji — nič nisem mogel doseči proti temu, četudi bi se na glavo postavil. In danes je vendarle srečen in zadovoljen v zakonu. Dobro ženo ima, vem, da boljšo kot bi bila ona, ki sem mu jo izbral jaz, a mu vseeno dolgo nisem odpustil, da se je oženil proti moji volji.« »Gotovo niste tedaj diplomatsko postopali, gospod Lautham. Ce človek misli Iz velikega pevskega filma »Serenada ljubezni«. Kino Union. prodreti s svojo voljo, zlasti ne sme tega preveč jasno in odkrito pokazati, zlasti ne, če ima tako živahne in samozavestne otroke, kot so vaši. Ce pa že poslušate moj načrt, boste gotovo dosegli svoj cilj.« Roža Ana je starega gospoda popolnoma ujela v svojo igro. Občudoval jo je, prav tako tudi njen načrt. Zdaj ni potrebno drugega kot srečanje Marija z gospodično Ma;'o, vse drugo se bo raz-predlo samo od sebe Stari gospod jo je spraševal še o Hundleyu, o katerem še ni slišal, kljub temu, da je bil naročen na časopis iz Filadelfije. Roža Ana niti malo ni dvomila v vpliv tega gospoda, o katerem je vedela le to, kar ji je povedala Elvira. Všeč mu je bilo, da bo njegov zet sin bogatega lastnika ladjedelnic. Tako je Roža Ana spretno napeljala vse poti, ki bodo privedle Marija in El-viro k sreči, starega gospoda Lauthama pa k zadovoljni zavesti, kako je diplomatsko poročil svoja otroka. Vini je medtem natrgala velik šopek rož, katerega je Roža Ana postavila v sobo gospoda Lauthama. Kmalu nato je vstopila v sobo Elvira vsa zaskrb'jena. »Gospodična Roža Ana, 'dolgo ste se pogovarjali z mojim očetom. Ste kaj dosegli?« Roža Ana se je veselo nasmehnila. »Prevzela sem vlogo diplomata, ki sku-Sa zedlnlti poedine, med seboj si nasprotne sile. Prepričana sem, da mi bo uspelo. Ne čudite ss, če je vaš oče zdaj miren, ljubezniva bocita z njim in ne omenjajta mu preveč vajinih filmskih in opernih načrtov. Vse drugo vam bom sporočila zvečer, ko bodo drugi legli k počitku. Pridite v mojo sobo. Zdaj moram skrbeti za večerjo.« Elvira je objela Rožo Ano in jo poljubila. (Dalje prih.) IZ FILMSKEGA SVETA »Serenada ljubezni« s filmsko umetnico in pevko Jeanette Mac Donald v naslovni vlogi. Film je izdelalo ameriško filmsko podjetje Metro Gold-wyn Meyer v režiji Roberta Z. Leo-narda. Vsebina: Mary Lale in njen mož Jimmy Seymour sta izgubila službo v newyorški kavarni, — ona kot pevka, on kot pianist — ker je Jimmy udaril pijanega, a vplivnega gosta te kavarne. Ko se vrneta domov, zve Jimmy, ki je bil odličen glasbenik, da je dobil štipendijo za enoletni študij glasbene kompozicije. S seboj bi rad vzel tudi ženo in skuša prodati broadway-skemu glasbenemu založniku pesem iz operete. A Mary dobi zaposlitev in mora takoj odpotovati. Jimmy jo čaka, dokler se ne vrne, medtem pa vzame službo pianista v neki točilnici. Mary je na turneji dosegla uspeh, in ko se vrne v New York, Jimmy jo hoče obiskati, a ne more do nje. Jim-my postane ljubosumen in odide. Jimmyjev prijatelj Herman ga na-gova^a k delu, ki mu bo prineslo uspeh in omogočilo, da se povrne k Mary. Jimmy dela in uspe, nekega dne pa proda svojo novo skladbo. Ko gre k Mary, da ji sporoči veselo vest, zve, da se je zaročila z drugim. Film ima na sporedu kino Union. ITALIJANSKE RADIO POSTAJE Prvi program: kHz m postaja kw 1059 283,3 Bari I 20 986 304,3 Bologna 50 536 559,7 Bolzano 10 1429 209,9 Milano III 1 1429 209,9 Napoli II 1 713 420,8 Roma I 100 1429 209,9 Torino III 5 1104 271,7 Tripoli 50 1492 201,1 Venezia 5 1429 209,9 Verona 0,25 Drugi program kHz m postaja kw 565 531 Catania 3 1258 238,5 Firenze II 1 1140 263,2 Genova I 10 814 368 6 Mila.no I 50 1348 222,6 Padova 0.25 565 531 Palermo 3 1222 245,5 Roma II 60 1348 222,6 S. Remo 5 1140 263,2 Torino I 80 1140 263,2 Trieste 10 Tretji program kHz m postaja kw 1357 221,1 Ancona 1 1357 2(21,1 Bari II 1 610 491,8 Firenca I 20 1357 221,1 Genova II 5 1357 221,1 Milano II 4 1303 230,2 Napoli I 10 1357 221,1 Roma III 1 1357 221,1 Torino II 5 Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj). RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolžnost} vsakega zavednega Slovenca je, da se uvvsii med radijske naročnike pri -H -H tadiafmtski oddajni ftastaji v JUjušCfaM Bleivveisova 54 TELEFUNKEN pionir radijske tehnike, ki njegove aparate poslušajo v več kot 70 državah vseh petih kontinentov, predstavlja svoje aparate za leto 1940: Telefunken 913 Izredno štedljiv troelektronski aparat za vse valovne dolžine. Din 2.200.— Telefunken super 965 Štirielektronski super z jeklenimi elektronkami na 6 krogov. Izravnava fadinga na 2 stopinji. Zelo lep glas. Stikalo za štedenje na toku. Vse valovne dolžine. Din 3.375.— Telefunken super 975 Petelektronski super na 7 krogov. Dvojno magično oko. Izravnava fadinga na 3 stopnje. Povdarjeni basi. Kratki valovi od 13.5 m dalje. Din 4.175.— Telefunken super D 750 šestelektronski super na 7 krogov. Regulator za selektivnost. Za 6 Vaših najljubših postaj tipke. Izredno glasben zvočnik. Din 4.950.— Telefunken" super D 770 Sedemelektronskl super z dvojnimi kratkimi valovi, izhodno energijo 9 wat-tov, klaviatura s 7 tipkami. Din 6.300.— Telefunken super D 860 Sedemelektronski super na 8 krogov. Izravnava fadinga na 4 stopnje. 10 tipk za Vaše postaje. Nova svetleča se skala. Višek radijske tehnike. Din 7.800— Zahtevajte — da Vam pošljemo prospekterf Pridite jih k nam poslušat! „R A DI O" dr. z o. z. V LJUBLJANI - MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon 3190. T 913 T 965 T 975 D 750 D 770 D 860