Ilustrirani slovenec
Leto III   ¦     Tedenska priloga „SIovenca'* z dne 4, sept 1927, štev, 199    ¦   Štev, 36
Znamenitosti slovenske zemlje:
Slap Savice nad Bohinjskim jezerom (visok 60 m)    izvir Save
294
Princ waleshi in podpredsedniH Zdru* ienié drSav Jiawes
iii» priliki otvoritNC vcliki-ga mostu i)ii Buffalii.
Ulica neboiičnihov
jf Miiliijrnn-boulevard v Ciiicatjii / ogromnimi poslopji. Na cosll ji' videti iiehroj avtomoliilov.
ČasniRarfi na Bledu
uli priliki /adnjcga prihoda ministrskt>(,'u predsi'dnika iiu Bled.
JlJeHaander Knes
danski lioiiorarni k»n/.\il v Ljubljani.
Knem Pe/er Petrovič-Nfegoši in Hneginfa Violeta P,'Ntetgoii
.ub priliki ujili obiska ua Bledu.
(Foto Ang. Cerne.) ;
Kneginfa VioJeia Petrovič ^N/egoš
v ra/Kuvoru /. ameriškim  poslanikom   Pria p e   za fusa  njih bivanju uu Bledu. (Koto Anif. Cerne.)
295
Nova Aitupščtnaica »gradba v Belgradu, ki se odltUufe po svofi monum&ntalnoBti.
Vofni mtntstet general Madtič
ob pi'iliki obiska iia Bledu. (Foto Ang. Cerne.)
Ur. Korošec govori
.Shod dr. Koiosr« v "Rhjhcnbtirgu, ki je v/budil 1») celi (lr/,Hvi veliko /aniinanie.
(Foto V. Buvee.)
SliJce R SlovensUemu toiografsUemu leUsiRonu
Goder .\nton C ISW), šolnik in ornitolog.       Gnje/-d« Janez (tS'^S—l'W*), ceciliianec.
Freyer Henrik (ian2--(8M,). Mrtnik tu mag. phariii. 1
296
297
NemšHi kato- UšRi centrum
Med našim svobodomiselnim polizobraženstvom se pogosto poudarja, da v Jugoslaviji, kjer smo katoličani v manjšini, katoliška politična stranka nima nobene eksistenčne upravičenosti in da bi jo bilo treba likvidirati, češ da je ta sedanjemu času neprimeren ostanek avstrijske dobe. Neumnost te trditve nam najlepše dokazuje silen razmah katoliškega političnega gibanja po drugih, najkulturnejših in najmodernejših evropskih državah. Danes objavljamo le nekaj slik iz ogromne organizacije katolikov v Nemčiji, kjer so tudi katoli- cani v manjšini, a so kljub temu že vsa leta po vojni najmerodajnejša nemška politična stranka, ki je dala
republiki celo vrsto državnikov svetovnega slovesa. Če pogledamo v druge države vidimo, da čaka jugoslovanske katoličane še ogromno organizatoričnega dela.
©r. Marx
politični voditelj nemških katoličanov   in   sedanji   nemški državni kancler.
Zgradbe VolRsvereina v M.-Gladbac^u
s ptičje perspektivo. \OIksverein-. ust. 1. 1890., je niati(a vseli orfiani/acij nc^-mškili katoličanov ter jilaviio središče njili socialiir;;,), v/.frojiiefja in ilržavljaiiskefra dela. ki ima veliko /aložni.štv o. knjižnico itd. I staiii»\il jra je veliki V\ iiidliorst. sedaj mu predseduje Marx.  Združuje v !'> deželnili tajiiištviii 4'iOO krajevnih organizacij s pol milijcma člani.
VolRsveretn 3 glavnim vbodom
TisRarna VolRsvereina
^Volksvereiu« prireja tisoče shodov in zaupniških sestankov vs.iko leto. na stotine tečajev /a učitelje, akademike, strokovničarje itd.
Njegovo čudovito organizacijo hodijo neprestano proučevat tudi ii inozemstva.
Prelat dr. Pleper
duhovni   dedič   \\ indhorsta. vodja   socialne   in flržavljan-ske   vzgoje nem. katoličanov.
UeRtor dr. Helnen
cflen izmed voditeljev   Volks-vereina.   voditelj   katoliškega vzgojnega dela.
Dr. Hol^n
gener. ravnatelj Volksvereinn.
Kard. dr. Servite \
(v Knlnui.   Volksvereinn   naj-; bližje stoječi nemški cerkveni ¦ knez.
Jugend&aus v DUaseldorfu
središče kat. niladeniškili organizacij. Prve inladeniške organizacije so nastale 1. 18%., a sedaj štejejo že skoro 400.000 članov v 4400 mludeniških organizacijah. — Središče katoliških dekl. organizacij je v Bochumu. njih zveza šteje "50.000 članic v 3600 društvih.
Dr. CudovIR Wtnd^orst
(1812—1891). veliki organizator in voditelj nemških katoličanov v drugi polovici preteklega stoletja, največji nemški parlamentarec sploh.
"BorromituS'Vereln v Bonnu
Boromejevo društvo je podobno naši Družbi sv. Mohorja in šteje "iJ0.(K)0 članov.  Člani dobe letno gotovo število knjig,^ ki si jih izberejo sami; prireja pa tudi tečaje za knjižničarje.
^Carltas" v Frelburgu
središče kat. dobrodelnosti v Nemčiji. Zveza obstoja od 1. 1897.: in združuje 600.000 članov v 7000 kraj. organizacijah ter vzdržuje i celo vrsto bolnic, zavetišč siroti.šč, vzgojevališč itd., skupno 3400-J nejavnih zavodov s 242.000 posteljami in 32.000 postrež. ijiočini.j
perder rf Co. v Frelburgu
največje kat. založništvo v Nemčiji, ki ima svoie podružnice po vsej Evropi ter izdaja ogromno Število nabožnih, leposlovnih in znanstvenih del v raznih jezikih.
Centrala Icršč. lcon»umittO aruštcv v KOlnu
Konsumna organizacija, ki se je ločila od socialistične 1. 1902., je urejena po angleškem vzoru in zaVzema danes že ogromen obseg, saj imajo posamezna kršč. konsumna djuštva v večjih mestih po »50—200 prodajalen.
Z98
SlovensRim volivcom v premisleR
LtuhlfaMha toorxna dvorana
\ knlcii sr vrso borzni posli; popolnn ljubljanska bor/a je vrle-va/cu uspeli delu poslancev SI,S. Z njo je jirilirunjenili našemu pospodarstvu več milijonov dinarjev letno, ki bi šli sicer v Zagreb.
Kran/»hia hranilnica v CfuJilfani
najstarejši denarni zavod v Sloveniji, ki pa je sedaj prevzela pn zaslupi SLS Ljubljanska oblast in kjer bo ta laliko dobivala eeneiui  investicijska  posojila za dela,   ki jih namerava izvršiti.
Po0led na Uogaiec 3 1>onačKo goro
I ilcii  M<i|l(|isili ili ii.ijdalekiisiviicjšili us|)eliov poslancev SLS v zadnji narodni skupščini so uo\e železnice, ki jih dobimo. Železnic <i. ki bo vezala Kopalce s Krapiuo. so začeli že praditi, železnico, ki bo vezala Kočevje s Sušakoni trusirnjo, a železnica Št, Jaiiž— Sevnica je zapotovljeua. I)enu)kratje in radičevci, ki so niinistrovuli eelu letu, se za vse to niso uiti zmenili.
tx nfidavnttif dnt: SUupina profeaorfev, hi so morali v. Srbi/o
l,ri  ni'o bili po ;;odu lezimu. \  srerli prof. MInker iz Igluja, ki je bil   po slu/beiii potrebi^   prestavljen v 1'iokuplje.
spomenik gospodarstva SBS
ic- rajt-n sramotnih poprevratnih -nacinnali2aeij<. dalje Jadranske Ivmke, koroškega svinca itd. zlasti še opromen polom .Slavenskc bauke: li temni pospodiirski posli naše Sl)S niso samo oškodovali Slovenije za opriuniu- milijoru', temveč tudi osramotili slovensko ime po Nsej državi.
299
Z romanta Slovencev in Hrvatov na Vele§rad
Pogled na Vele^rad od fuga
Grob nadšKofa Stofana na Vele^radu
kjer s« položili slovenski roinnrji venee, ki ga je videti na sliki.
Praiia šupan dr. Boxa
neposredno za škofom JegliCem sredi slovenskih romarjev.
SHupina moravsUega lfud%tva
ob sprejemu Jus'oslovanov v 1'ferovu dne 15. avfrusta,-
Bei^jjislcl grad pri Bratislavi
prestolnica kneza Rastislavu.
TrenčlnsUl grad In hotel »Tatra«
v katuieni so naiii romarji stanovali.
300
Is Sivlfenfa in delovanfa vrhovnega poglavarja našet ^Slovanske RmeiifsUe stranKe"
(Po zagrebških »Koprivah":.)
Stipica Radič: »Priznal sem državo, monarhijo, vidovdansko ustavo, sedanje stanje, vse, vse, u še me ne izpuste iz zapora. Povej nii, Pavle, kaj naj še priznuni?<
Stipica Radič   kot   nevesta   nli   znameniti   »narodni  spo-ra2um<, ki ga je sklenil Radie s Pušičcm, da se reši luknje.
Stipica Radič: »Le zakaj so nama povezali usta, saj vendar lahko danes zopet vse preklicem, kar sem govoril včeraj.<
Po likvidaciji Radičeve »seljačke, čovečanske, mirotvorne republike«. Radič: j>Nikoli nisem mislil, du mi bo cilinder .še bolje pristojal, nego republikanska čepica--<
Baicrottaic JugoaiovtiaaKe tialcame vCtubl/aitt