O iredentističn “razlogih,, ur poprej povedal De Gospe-ri, naj bi se volitve vršile pozneje zalo, da bo «ozračje bolj pomirl jivo in da bo možna mirna volilna kampom jas. Iredentisti namreč niso vedeli. da bo poskušal De Gasperi mia/tem ozračje razburkati, kar mu seveda ni uspelo, kajti vsi Tržačani dobro vidijo, da se v Trstu prav nihče ne razburja, čeprav je demokristjan-ski conski predsednik dal dovoljenje za kar dve odkrito fašistični zborovanji na en sam dan. Prosimo čitatelje, naj si za trenutke zamislijo generala Wintertdna, ki je iredentiste ob svojem pr hod-u v Trst tako silno navdušil, ko jim, je pripovedoval, da se je z njimi boril na Piavi in pri tem tako žaljivo ignoriral slovenski del tržaškega prebivalstva (kar je iredentiste ie bolj navdušilo), zamislite m torej istega generala Wintertona, kako posluša naštevanje vseh teh sedmih jezuitskih in lažnivih srazlogovs iredentističnih možakarjev v salonu devinskega grada! Pomislite za trenutek, kako mu ti možakarji gledajo naravnost v oči zavedajoč se, da mu nesramno in ogabno lažejo, zavedajoč se tudi. da on — britanski general, ki jim je pomagal braniti Piavo — prav dobro in zelo natančno ve, da mu lažejo v obraz! Da mu lažejo iz enega samega resničnega vzroka: iz straha in panike, da bodo tistega d>ne, ki so aa sami določili dotžfoeii volilni po raz, ki bo imel nedogledne mednarodne posle, dice za njihove megalomanske imperialistične zahteve, za njihovo lakomnost po tisti zethlji, katero jim je uspelo s pomočjo najbolj nedostojnega pakta v Londonu (to ni samo naše mnenje, temveč tudi mne. nje takšnega italijanskega državnika kakršen je Nitti) za čez dve desetletji zasužniti. Priznati moramo, da se je gen. Winterton, ki nam kljub našim, nenehnim zahtevam in protestom, naj bi nam ZVU dala vsaj tiste pravice, ki spadajo med elementarne pravice katere našteva listina OZN, izkazal več kot pravi gentle-man. ko je v svojem poročilu O" pOpOfcJOru. ?• i^edptft?s r?imi prvaki glede njihovih laži dejal samo to, da jih je «z velikim zanimanjem vzel v vednost«. Mcrrcia bo gen: Wintertonu po vsem tem še bolj jasno zakaj nočemo nikdar več in za nobeno ceno podi Italijo? In da smo čez grlo siti monopola iredentistične civilne oblasti v Trstu, ki bi jo hoteli z odlaganjem volitev podaljšati vsaj do spomladi? MILANO, n. — Tudi danes je glavni predmet vsega italijanskega tisk? vprašanje odložitve letošnjih oktobrskih volitev v Trstu, ki ga je sprožil De Gasperi s svojo izjavo irj ki je naletela na odločen odklon s strani generala Winter-tona, s čimer so iredentisti z De Gasperijern na čelu doživeli nov poraz. Ta poraz se trudijo prikriti zlasti glasila demokristjanske stranke in njih glavno glasilo v Rimu «11 Po polo« se jezi na tiste, ki so dali «zadnjim De Gasperijevim izjavam glede tržaškega vprašanja napačn9 razlago«, češ da De Gasperi odložitve ni zahteval, temveč da je le dejal, da bi bila odložitev dobrodošla, ter da je predlagal le nujnost sestave enotne ((italijanske liste Sv. Just«. Glede možnosti takšne liste pa vlada med političnimi opazovalci mnenje, da bo med tako imenovanimi italijanskimi strankami sestava te liste zelo težka. V splošn.-m pa je pisanje vseh listo\ zelo pesimistično glede volilnega rezultata^ List «Mattirto» iz Neaplja piše n. pr.: «Predvolilni razvoj je vsaj za sedaj negativen, ni pa izključeno, da bodo na kongresu Partito Socialista della Venezia Giulia odstopili od nepopustljivega stališča voditeljev te stranke (ki so nasprotni enotni listi italijanskih nacionalističnih strank) in upoštevali, da predlog za enotno listo ni smatrati kot vprašanje volilne tehnike, temveč kot pobudo moralne prirode v cilju, da bi se dosegli psihološki in politični rezultati, ki bi bili sposobni dokazati solidarnost vseh Italijanov v Trstu v njihovi zahtevi za povratek STO k materi domovini in pri vplivanju na bodoče mednarodne sklepe s silo velike manifestacije ljudske volje, ki na-j bi dobila pomen plebiscita italijan-stva«. Saragatova in Romitova «La Giustizia« pa piše o možnosti, da bi pri svoji tržaški podružnici posredovli v smislu pristajanja na enotno listo, ki bi zajela samo monarhiste in izključila fašiste od MSI, kar pa bo težko, ker med monarhisti in MSI obstaja nekakšen pakt o zavezništvu. «11 Gazzettino«, kateremu je dal De Gasperi znano izjavo o odložitvi, piše: «Odgovor za- vezniškega komandanta je povzročil v tržaških političnih krogih veliko razočaranje. Ze istega dne zvečer so se voditelji italijanskih strank sestali, da bi preučili možnost ustanovitve enotne italijanske fronte, ki bi jo postavili proti svojim nasprotnikom. Pri tem pa — nadaljuje list — delajo največje težave socialdemokrati in republikanci, katerih rimska glasila se hudo jezijo na tiste, ki dvomijo v patrtotično preudarnost tega odklanjanja«. Najvplivnejši italijanski dnevnik «Corriere della Sera« poudarja, da pač po Wintertonovem odgovoru ne ostane nič drugega kot to, da S.e bodo volitve vršile, ki pa nimajo samo u-pravnega pomena, temveč so direktno povezane s tržaško politično situacijo in z mednarodnimi jamstvi. Nato pravi list, da so italijanske stranke leta 1949 dobile 63,71 odst. glasov ter da bi bilo dovolj, če bi te stranke dobile v oktobru količkaj manj glasov, da bi zavezniki lahko — čeprav bi formalno ponovili svojo tristransko izjavo — mogli ustvariti nov dejanski položaj na STO in s tem novo orožje, da bi pustili sedanje stanje — status quo — ter s tem vztrajali pri svojem pritisku (na It^Jijo) za kompromis s Titom«. STOKES PREKINIL POGAJANJA IN SE DANES VRNE V LONDON spravili francoski pridelek, ki bo za osem ali deset odstotkov nižji od lanskega zaradi velikega poletnega dčževja. Vendar pa bo Franciji še nekaj ostalo za izvoz. Francoski zunanji minister Schuiman je danes v senatni komisiji dfcvatij* zadev; izjavil. da bo Francija med razgovor; treh velikih v Wašhing-tonu vztrajala na stališču, da nemška oborožitev ne sme privesti dio ustanovitve »nemške narodhe vojske na razpolago nemški vladi«. Francija bo skušala doseči, da se sprejme njen načrt za evropsko vojsko. Glede načrta, ki nosi njegovo ime, j‘e Scbuman izjavil, da divomi. db bo lahko odobren pred 18. oktobrom. Medtem pa bo Francija posredovala za postopno spremembo organov mednarodne oblasti za Porurje v novi nadzorstveni sistem. Hkrati bo Francija nadaljevala dekartelizacijo svoje jeklarske in premogovne industrije. Joy zavrača obtožbe o kršitvi nevtralnega področja Mednarodnega sklada RIM, 22. — Prvg dni septembra se bosta sestali v Washing-tonu skupščini Mednarodnega sklada ter Mednarodne banke za obnovo ob navzočnosti delegacij 57 držav članic. Na otvoritveni seji bo govoril Truman. Letn0 poročilp Mednarodnega denarnega sklada b0 predložil glavni ravnatelj in predsednik izvršilnega odbora Sved Ivar Root. Zvedelo se je, da bo poročilo med drugim govorilo o proračunu, o proizvodnji zlata, o položaju plačilne bilance raznih držav v zvezi s področjem šterlinga in dolarja, o Evropski plačilni zvezi, o sedanjih omejitvah trgovine, o ukrepih proti inflaciji, o posledicah oborožitve na gospod darstvo posameznih držav, o denarnih rezervah itd. Sledila bo razprava o tem poročilu. Verjetno bQ južnoafriška delegacija vztrajala na svoji zahtevi za zvišanje cene zlata in večina držav članic se bo temu uprla. Predvidevajo posebno zanimivo razpravo v zvezi z zahte-vo Zahodne Nemčije za včla-njenje v Mednarodni sklad in v Mednarodno banko. Letno poročilo Mednarodne banke za obnovo pa bQ predložil predsednik Američan Blach. TROJNI INTERESI ONSTRAN 38. VZPOREDNIKA Cilj tega bilanciranja je navidez v tem, da se dokaže upravičenost zahtev za prenehanje ognja na 38. vzporedniku. Dejansko pa hoče kitajska vlada dokazati vsemu svetu, v prvi vrsti pa voditeljem ZSSR, da jo zasluga kitajskih čet, če o-staja ozemlje Severne Koreje neokrnjeno, da morajo torej pogajanja dejansko uveljaviti samo ono, kar so kitajske čete z orožjem ohranile. Kitajska vlada nikakor noče dovoliti, da bi po prenehanju sovražnosti prišlo do diplomatskih razgovorov za »normalizacijo odnošajev v tena dedu sveta«, v katerih ona ne bi imela večje Vloge kot vlogo enakopravnega partnerja. Tako se pri pogajanjih v Ke-songu na severnokorejski strani dejansko pojavljajo trojni interesi. Ti interesi so skupni do trenutka, ko bodo prenehale sovražnosti. Po tem trenutku gredo ti interesi narazen. Pogajanja se zavlačujejo. Kitajski in sovjetski voditelji se morajo prej dogovoriti, kdo bo igral kakšno vlog0 v Sev. Koreji po prenehanju sovražnosti. Kratke vesti precej spremenile. Sovjetski voditelji, ki so Severno Korejo potisnili v to pustolovščino, so vse doslej dajali samo »socialistične nasvete«. Materialno ZSSR v vojni ni izgubila ničesar V rubriki ((izgube« v njihovem saldu najdemo samo izgubo prestiža. Kitajska jc stopila v vojno v trenutku, ko je bila ta za Severno Korejo izgubljena. Res je, tudi kitajska ofenziva ni pripeljala do zmage. Toda KP Kitajske pripisuje kitajskim četam zasluga za dejstvo, da Severna Koreja sploh lahko govori kot enakopraven partner in ne kot poražena sila, ki sprejema diktat. To je Kitajska plačala z izgubo svojega najboljšega orož. ja, z izgubo nekaj stotisočev borcev. Severnokorejska vlada, pahnjena v vojno, premagana na bornem polju, je v tej napadalni vojni izgubila vso oporo v ljudstvu. Triumfa ni bilo, ostala pa je opustošena dežela, decimirano prebivalstvo. V vseh težavah, ki tarejo sever- VVASHINGTON, 22. — AFP javlja. da je general Mac Arthur odklonil vabilo ameriške vlade, naj bi govoril na konferenci v San Franciscu. NOVI DELHI, 22. — V pooblaščenih krogih Izjavljajo, da se indijanska vlada še ni odločila, ali se bo udeležila konference v San Franciscu. Tozadevni sklep bodo sporočili konec tedna. MILAN, 22. — Karabinerji so danes našli na pol ju prt" Desio 7 strojnic, 3 puške, dve brzostrelki, 85 ročnih bomb, okoli 5000 nabojev ter drugi material. BUENOS AIRES, 22. — Peroni-stična splošna zveza dela je danes organizirala veliko manifestacijo, na kateri je razglasila kandidaturo generala Perona za predsednika in njegove žene Evlte za podpredsednico na prihodnjih vo-Jttvah, ki bodo 11. januarja. Zeneza, 22. — Churchill je danes’ z vlakom odpotoval v Benetke. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 23. avgusta 1951 TR2ASKI dnevnik KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Ceirtek 23. avgusta Zdenka, Bogovoljka Sonce vziae ob 5.13, zatone ob 19.02. Dolžina dneva 13.49. Luna vzide ob 21.33, zatone ob 12.38. Jutri, petek 24. avgusta Jernej, Borivoj OB ZAKLJUČKU PROSLAV 10. OBLETNICE OF Naša borba za svobodo ti Osrednja razstava na stadionu "Prvi maj" bo prikazala delež, ki ga je Trst in primorsko ljudstvo dalo v borbi za osvoboditev Evrope. Razstava bo odprta drugega septembra 10, obletnico Osvobodilne fronte je na Tržaškem ozemlju proslavila prav sleherna vas, dostojno je počastilo ta najslavnejši dogodek y zgodovini slovenskega naroda tudi mesto. Prirejena je bils vrsta proslav, ki se jih je udelefeilo vse naše demokratično prebivalstvo in s tem potrdilo, da je ostalo zvesto načelom OF, katerim je sledilo y narodnoosvobodilni vojni. Po vaseh ter okrajih v mestu pa so bile prirejene razstave narodne osvoboditve. Izredno mnogo dokumentarnega gradiva so zbrali po vaseh in mestnih okrajih, kar dokazuje veliko aktivnost našega ljudstva med vojno. Kot zaiključek proslav 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte pa pripravljajo veliko osrednjo razstavo «Naša borba za svobodo«, ki bo v vseh prostorih na stadionu «Prvi maj». Tudi ta razstava bo prikazovala vso dobo borbe primorskega ljudstva od 1918. ko so naše kraje zasedli Italijani pa vse do osvoboditve. Razstava bo razdeljena na dva dela, in sicer bo prvi del obsegal čas italijanske okupacije do izbruha vojne 1941, drugi del pa narodnoosvobodilno borbo. Tudi ta osrednja razstava bo polna dokumentarnega gradiva, slik, ilegalne literature itd., vendar bo v celoti prikazovala prispevek našega primorskega ljudstva v svetovni borbi za zmago nad fašizmom in nacizmom. In Obvestilo Danes 23. t m. ob 20.05 prispejo na glavno postajo v Trstu otroci iz kolonij v Sloveniji - Vič in Polhov Gradec. Prosimo starše, da jih čakajo na kolodvoru. kakor so bile okrajne razstave in razstave po vaseh izraz delovanja tistega dela prebivalstva, ki je živelo in delovalo na področju, katerega ti kraji in okraji obsegajo, tako bo osrednja razstava zajela skupno borbo Primorcev za osvoboditev, vendar tako, da bo poudarjena vrednost našega deleža v svetovnem merilu. Saj marsikdo, ki je gledal ali celo pripravljal razstave po vaseh ali okrajih se niti ni zavedal vrednosti borbe našega ljudstva, prav na tem ozemlju, kjer sta nemški nacizem in italijanski fašizem čisto neposredno skupno zadela na teritorij, ki se jima ie odločno postavil v bran. Prav zato bo imela osrednja razstava za nas tako velik pomen. Razstava bo odprta v ne- deljo 2. septembra in bo trajala vse do 16.9. Prvotno je bilo zamišljeno, da bo razstava že v začelku poletja kot zaključek lokalnih razstav. Vendar pa so hoteli prireditelji razstavo čim skrbneje in temeljiteje pripraviti in nazorno poudariti pravi nanien razstave, kot smo ga zgoraj nakazali, zato je bila preložena na začetek jeseni. Prepričani smo, da bo razstava popolnoma uspela, da si jo bodo ogledali vsi demokratični pre-bovalci Tržaškega ozemlja, da bo utrdila v nas ponos, ki ga upravičeno imamo kot antifašistični borci ter da bo rp„s dostojno zaključila vrsto prireditev, ki smo jih na Tržaškem ozemlju imeli ob 10. obletnici Osvobodilne fronte. O pripravah za razstavo in o razstavi sami pa bomo še pisali. SLAVA PADLEMU BORCU! Marcel Hrovatin . Tov. Marcel je bil rojen v Badihi 18.12.1908. Deloval je v narodnoosvobodilni borbi od februarja 1943. Bil je požrtvovalen aktivist in borec, za kar mu je bila potrjena funkcija predsednika okrajnega odbora OF za slovensko Istro. Padel je pri Kastelcu (Socerb) dne 23. avgusta 1944 v zasedi in s svojo najveijo žrtvijo potrdil vdanost svojemu delavri'emu ljudstvu. ir Smrf mladega kopalca v Zavijali Enajstletni Silvano Baldassi in njegov vrstnik Luciano Fio-rella, oba stanujoča v okolišu Domus Civica, sta se, včeraj okrog 12. ure odpravila v ža-veljslco industrijsko pristanišče, kjer sta si poiskala primeren kotiček za kopanje ob plovnem jarku, ki je pravikar v gradnji. Medtem ko sta se dečka pripravljala, da bi se polagoma spustila x vodo, je Bal-dassiju nenadno zmanjkalo tal pod nogami in tok vode ga je odnesel s seboj. V smrtnem strahu je pričel Fiorella na bregu klicati na pomoč ter takoj privabil na mesto nesreče nekaj delavcev, zaposlenih, v tamkajšnji bližini. Brez oklevanja so se nekateri vrgli v vodo in pričeli iskati ponesrečenega Baldassija. toda vse je kazalo, da je vodna brzica odnesla otroka daleč stran od kraja, kjer je padel v vodo. O nezgodi je bila zatem obveščena policija in iskanje trupla se je nadaljevalo ves popoldan. Ob 17 šele se je posrečilo ugotoviti mesto, kjer je ležal utopljeni Baldassi in poldrugo uro kasneje je bilo truplo spravljeno na kopno. Policijske poizvedbe so dognale, da dečko ni znal plavati. Truplo nesrečnega Baldassija je bilo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice in stavljeno na razpolago sodnim oblastem. Nesreče in nezgode Včeraj dopoldne se je javil v splošni bolnici 18-letni strugar Salvatore Volsich, stanujoč GORIŠKEGA Zimski večerni tečaji slovenščine Didaktično ravnateljstvo slovenske šole v Ul. Croce obve-iča. da bodo tudi letos zimski večerni tečaji v slovenskem jeziku za podeželske kraje. Vpisovanje se zaključi v nedeljo, 26. t. m.. Vpisujejo na osnovnih šolah in v župniščih. Za otvoritev tečaja je potrebnih najmanj 10 prijavljencev. V tečajih bodo podajali predvsem praktičen in strokovni pouk. Živinozdravniški vestnik 2ivinozdravniški vestnik beleži v pirvi polovici avgusta dr.i primera obolelosti živine na jrdefcicj v Krminu in v So-vodnjah, Ze v preteklem juliju se )e v dveh občinah, in sicer v Krminu in Koprivi razpasla rdečica ter povzročila nekaj primerov obolelosti živine. Nepošteno ravnanje Citatelji se prav gotovo spominjajo «mizernihn vsotic, ki so jih za brezposelne nabirali pri odboru za zimsko pomoč v Gorici. Po večini vsota darovalcd ni prekoračila niti 500 lir. Le redke tvrdke so svojo darežlji-vost in usmiljenje do brezposelnih delatfcev izkazale s tisočakom ali kaj več. Po smrti goriškega nadškofa Margottija so v Gorici prav tako pričeli z nabiranjem denarja v njegov spomin. Pri tej nabiralni akciji pa člopek ne c-pazi niti ene taka majhne vsotice, kot smo jih lahko zabele- žili takrat, ko so nabirali zimsko pomoč za brezposelne. Sedanje številke gredo preko de-settisoč. Ko pa je šlo za pomoč brezposelnim, se njihova srca niso omečila spričo brezupnega položaja desettisočev. »Rokovnjači" v štandrežu V priredbi Franceta Govekarja bo štamdreško prosvetno društvo «0. Zupančič« igralo v nedeljo ob 20 na dvorišču zadružne gostilne Jurčičeve «Rokovnjače». Opozarjamo prebivalstvo, da ne zamudi te lepe priložnosti! Iz sodnih dvoran Na goriški sodniji se je včeraj zjutraj vrstila cela vrsta prestopnikov državne meje med Jugoslavijo jn Italijo. Najprej so sodniki preeledalj primer 28-letnega Dedicato Gabrijela iz Caserte, ki je preteklega julija zbežal v Jugoslavijo v bližini Solkana. Ker je bil že dalj časa brezposeln, se je podal y sosednjo državo z upanjem, da bo tam našel zaposlitev. Toda jugoslovanske oblasti so ga, čim je Dedicato stopil na njihova tla, vrnile tukajšnjim oblastem. • Zaradi tega so ga včeraj obsodili na tri mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe. Zaradi istega prestopka so morali pred sodnike še 30-let-nj Rendina Franc iz Potenze, 31-letni Čurini Bernardi iz Pescare in 27-letni Fornasari Marijan iz Modene. Vsi trije obtoženci so svoj0 krivdo pri- znali, na kar so jih obsodili na tri meseca zapora in plačilo 16.000 lir globe vsakemu. S kolesom v obcestni jarek Pred dnevi se je 20-letni delavec Alfred Semoli iz Ul. For-mica 30 odpravil z doma z namenom, da se popelje s svojim kolesom d© Gradiške. Vozil je razmeroma naglo. Na križišču pri Majnici je nenadoma zgubil ravnotežje in padel s kolesom v obcestni jarek. Neki zasebni avtomobil, ki je privozil mimo, je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je Semoli pri padcu zlomil desno zapestje. Zdraviti se bo moral 40 dni. Zapor modernizirajo Tehnični zc-i ',•<} že precej časa preurejuje in popravlja državno last v gor.gki občini in drugih krajih pokrajine. Med drugim so pričeli s preurejeva-njem sodnih zaporov v Ul. Bar-zellini. Trenutne so pričeli urejevati 32 celic, v katerih so prisiljeni bivati obsojenci. Napeljali so vanje vodovod in uredili higi-jenska stranišča. Popravili so tudi hodnike in strop, ki je v precej slabem stanju. Staro kapelico bodo nadomestili z novo, za katero nameravajo potrositi okoli 500 tisoč lir. Preuredili in popravili bodo dalje nrostore, kjer bivajo pazniki. Vsa dela v zaporu bodo stala okoli 6 milijonov lir. v Ul. Carducci 9 ter poprosil za zdravniško pomoč zaradi globoke rane na mezincu leve roke. Nekaj prej se je mladenič ponesrečil v mizarski delavnici v Ul. Pascali 19, medtem ko je obdela val kos lesa, pa je po nerodnosti zašel z roko pod ostro rezilo stružnice. Rama se mu bo zacelila v 15 dneh. Z reševalnim avtomobilom RK so včeraj dopoldne prepeljali v splošno bolnico 58-letne-ga kamnoseka Gregorja Catto-nara, stanujočega v Nabrežini 75. Med delom pri glavni postaji se je pod njim strl leseni oder in Cattonara je padel poldrugi meter globoko, in sicer tako nesrečno, da si je domnevno nalomil kolk ter zvil levico. Zdraviti se bo moral 10 do 30 dni. Na cesti od Opčin proti Trstu se je včeraj opoldne ponesrečil 23-letni Hijaeint Nanut iz Standreža pri Gorici. S peskom nasuta cesta mu je namreč spodnesla kolo, na katerem se je vozil, pri padcu pa so se mu zdrobili temini naočniki in drobec stekla nu je ranil desno obrv. Nanut bo ozdravel v 8 dneh. Nasproti Trga Unita je včeraj popoldne padla v morje 38 letna Nerina Ciani iz Ul. Cam-panelle 113 Na pomoč ji je takoj priskočil finančni stražnik, ki se je mudil v bližini, ter jo potegnil iz nerodnega položaja. Tudi njo so odpeljali v bolnico, kjer si bo opomogla v nekaj d*neh. Vržen na cesto, obupa nad življenjem Petdesetletni Carlo Gregorio, ki so ga 16. t. m. prisilno izselili iz stanovanja v Ul. Tiziano Vecellio 13, se je ves obupan včeraj popoldne hotel posloviti od življenja. V ta namen se je zatekel v stanovanje hčerke Lidije v Ul. del Toro ter si tam z brivno klino prerezal žile na obeh zapestjih. Z reševalnim avtomobilom RK so Gregoria prepeljali v bolnico, kjer so mu rane obvezali in ugotovili, da bo zopet zdrav v 6 do 8 dneh. Tatovi in tatiči Štiri metre dolgo lestev so neznani tatovi odnesli v noči na 17. t. m. 45-letni Elizabeti Iaccarino iz Ul. Miramare 125. Tatovi so se vtihotapili skozi žično ograjo na vrt za stanovanjem ter odnesli pač to, kar so tam našli. Lestev je bila vredna 10.000 lir. 44-letnemu Marjanu Sili pa so ukradli iz avtomobila pred njegovim stanovanjem v Ul. Cordaroli 27 listnico z dokumenti, suknjič in moško kopalno obleko. Skupno je Sila oškodovan za 25.000 lir. Dveletno delovanje tržaškega občinskega sveta v številkah Statistike in številke so sicer suhoparna stvar, a včasih postanejo zanimive, zlasti ko nam povedo q delovanju občinskega sveta take občine kot je tržaška. Kdor je imel srečo, oziroma nesrečo, da je prisostvoval vsem sejam občinskega sveta v Trstu, se je lahko kmalu prepričal s kakšno ((resnostjo« je večina »občinskih očetov« razpravljala in odločala o važnih življenjskih problemih tržaške občine. Večkrat so se seje spremenile v prave sejme in je prevladovalo vpitje, zmerjanje in razsajanje. Mnogi svetovalci, sicer že v letih in ugledni možje v javnem življenju so postali pravi kričači kot pobalini in zgubili vso dostojnost olikanih meščanov. To se je zgcdi]0 zlasti, ko so slišali slovensko besedo našega zastopnika, ko s0 zagnali ogabno gonjo proti ljudski oblasti v Istri in proti Jugoslaviji ali pa dali duška svojim šovinističnim strastem ter vzdihovali p0 madrepatriji. Marsikateri meščan, ki je bil dal na volitvah svoje zaupanje tem «možem» bi se bil premislil in kesal, ko bi prisostvoval takim sejam. Prav bi bilo napraviti tnali-zo tega pestrega občinskega sveta, v katerem je večina članov zanemarjala obče koristi in uganjala svoje umazano strankarsko politiko na čkod0 občanov, zlasti pa nas tržaških Slovencev. Danes pa poglejm0 nekoliko le številke. Od 18. julija 1949 pa do 20. avgusta 1951 je bilo 161 občinskih sej, 134 javnih in 27 tajnih. Le enkrat, in namreč 24. II. 1950, ko je bila na dnevnem redu resolucija STO jn so italijanski šovinisti ter kominfor-misti zagnali tak hrušč proti coni B, so bili navzoči vsi svetovalci, sicer pa so radi zane- marjali _>eje. Tudi v tem oziru bi poleg vedenja imeli mnogi «očetje» slab red v spričevalu. Na 17. sejah je bilo odsotnih 13 svetovalcev, na 12 sejah 10, na ostalih pa povprečno od 10 do 25 svetovalcev, dvakrat pa jih je bilo odsotnih več kot polovica. Največ izostankov imajo svetovalci Slataper, ki je bil odsoten kar 95 krat, Schervat (90 krat) ter Rocco (74 krat). Skupno je bilo 1836 izostankov. Slab obisk je znak pomanjkanja čuta odgovornosti. Najdaljša javna seja je bila 13.XII.195o in je tr?jala 6,10. ur, najkrajša pa 4.IV.1951 in je trajala le 45 minut. Občinski možje so javno sejali skupno 248,20 ur, t'jno pa 31,40 ur. V tem času so med drugim sprejeli 684 sklepov, postavili 310 vprašanj, 57 resolucij itd. Občinski upravni odbor pa je 1949 imel 33 sej, na katerih je sprejel 408 sklepov, 1950 leta 93 sej in je sprejel 1051 sklepov. letos pa do 7. avgusta je imel 59 sej, na katerih je sprejel 648 sklepov. Toliko ur, sej razprav, prepirov itd. koliko koristi je imel Trst od vsega tega? Iz tržaškega življenja v mesecu juliju 1951 V mesecu juliju 1951 je bilo zdravstveno stanje v Trstu zadovoljivo. Umrlo je 192 oseb v primeri z 196 y preteklem me-jsecu in 241 v juliju 1950. Rojenih je bilo 257 otrok od t?h 5 mrtvih v primeri z 237, (2 mrtva) v preteklem mesecu in 253 (4 mrtvi) v mesecu juliju 1950. Obljubilo si je večno zvestobo 150 parov v primeri z 196 v prejšnjem mesecu in 199 v juliju 1950. Nalezljive bolezni so bile razmeroma prizanesljive izvzemši 37 primerov škarla-tinke in 38 primerov ošpic. S stanovanjskim vprašanjem je bilo nekaj manj posla kakor v preteklih mesecih in je bilo pregledano 99 načrtov za stanovanjske hiše in druge zgradbe. Tudi pri zelenjavi in sadju ni bilo vse v redu, ker je bilo sekvestriranih 3109 kg sadja in 4365 kg sveže zelenjave, ki je bila sveža samo po imenu. Pregladano je bilo 508 raznih vzorcev hrane, med katerimi je bilo 36 odst. vzorcev mleka, ki je bilo preveč krščeno. Prav tako je bilo 22 odst. vzorcev kruha nepravilno pečenih. Predzakonski konsultatorij je tudi v juliju vestno vršil svojo službo in se je javilo na prvi pregled 7 oseb ter na ponovni pregled 14 oseb. Pregledano je bilo 4574 glav živine, ki je bila poslana v občinsko klavnico in je bilo od teh 1116 glav pobitih za potrebe tržaškega prebivalstva. Tudi ribe niso bile vse zdrave kot riba. ker je bilo 435 kg raznih rib sekvestriranih. Zvesti prijatelji človeka pa so v mesecu juliju na poseben na.čin pokazali svojo zvestobo s tem, da sq več ali manj ugrizli 87 oseb, od katerih se je zateklo 23 k preventivnemu zdravljenju proti steklini. Nove napelj ave plina ACEGAT obvešča vse one Tržačane, ki iz raznih razlogov nimajo v stanovanju plinske napeljav«, da bo v letu 1952 dana možnost napeljati plinskih vode v one stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1940 in ki so V delih mesta, kjer že obstajajo primerne dovodne napeljave plina. Vse stroške bo krilo pcdljetje ACEGAT, ki bo finansiralo tudi delo za notranja instalacij« v hišah, kjer se bodo stanovalci ali lastniki obvezali za plačilo notranjih instalacij na obroke. Napeljava do hiše bo brezplačna in se bo izvršila še le, ko bo koristnik imel končano hišno instalacijo, ki jo bo moral napraviti avtorizirani inštalater ter jo bo predhodno podjetje ACEGAT pregledalo. Vsi zainteresirani morajo predložiti pismeno prošnjo s potrebnimi diokumenti na urad ACEGAT v Ul. Genova 6. V9a pojasnila se dobe v uradih ACEGAT vrata 44, tel. 24151-init. 12. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA PORTOROŽ Letoviška sezona na višku Letoviška sezona privablja | Avstrija, Francija, Napoli, Mi- v naše svetovno znano kopališče polno turistov in izletnikov. Lahko rečemo, da je pritok turistov in ljubiteljev našega kraja presegel vsako pričakovanje1. Vsi hoteli, ki so bili preurejeni po najbolj modernem sistemu, so polni in tisti, ki bi radii še prišli k nam, dobivajo stalno odgovore; Vse zasedeno. Nič m moti vseh gostov, ki se pri nas kar dobro počutijo, pisanje tržaških šovinističnih in nacionalističnih listov, ki pišejo, da je Portorož — prazen. Todla lahko bi prišli pogledat, da bi se sami prepričali o lastnih lažeh, ki inozemske goste res zabavajo. Resnica je ta, da so ceste, ki gredo skozi našt okrožje v delavnikih in še posebno ob nedeljah polne «Vesip», «Lan> bret». «Guzzijev» in cele vrste raznih večjih vozil, ki dovažajo v razne obmorske kraje na tisoče turistov in izletnikov iz vseh krajev. Prizori, ki jih vidi popotnik v Portorožu so taki, da jih ne more pozabiti. Kopališko obrežje je kar prenatlačeno kopalcev, ob straneh cesit pa čakajo dolge vrste prevoznih sredstev od majhne «Vespe» do prave* ga prevoznega velikana «0-rion«. Ce je človek radoveden, pogleda še na evidenčne tablice, kjer čita imena kot: Švica, lamo in še razne druge kraje Italije, da ne omenjamo stotine drugih z začetnicama TS. Najboljši odgovor na vse pisanja o praznem Portorožu je dal te dni dunajski trgovec, ko je nekemu našemu delavcu dejal: «Bil sem v Portorožu pred vojno in tudi potem, ko je bil opustošen. Ob moji vrnitvi letos moram reči, da ste napravili čudeže. Nikoli ne bi bil pričakoval kaj takega. Na to delo ste lahko yi iz Portoža in tisti, ki 40 pomagali, upravičeno ponosni«. Danes okrožni plenum ERS v Kopru Danes bo na sedežu okrožnega odbora v Verdijevi ulici okrožni plenum ERS. Obravnavali bodo gospodarski položaj v zvezi z novimi odloki in naloge, kj jih imajo sindikati pri tem. Začetek plenuma ob 9 uri. Razpis mesta višjega bibliotekarja Svet za kulturo in prosveto pri okrajnem LO v Kopru razpisuje mesto višjega bibliotekarja za študijsko knjižnico ter arhiv v Portorožu. Pogoji so naslednji; kandidat naj bo alb- | solvirani romanist in naj ima primemo bibliotekarsko prakso. Prošnjo je vložiti pri Svet« za kulturo in prosveto, okrajni LO, Koper, jugoslovanska cona STO. Svet za kulturo in prosveto. * * * Na osnovnih šolah Istrskega okrožja bo začetek pouka dne 6. septembra. Istega dne se začnejo izpiti na trfcdlnjih šolah. Začetek rednega pouka na srednjih šolah je predviden za 13. september. MAREZIGE Dve novi hiši pokriti Pred tremi meseci je obnovitvena zadruga pričela z gradnjo dveh novih stanovanjskih hiš. D la so dobro napredova-vala, tako da sta bili obe hiši te dni že pokriti. Za letošnjo zimo bosta lastnika, če bo delo napredovalo tako kot do sedaj, lahko dobila stanovanje v novih hišah. OP SEJA GLAVNEGA ODBORA OF Seja slavnega odbora OF bo danes ob 19.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29 s sledeč im dnevnim redom: politično poročilo, diskusija in sklepi. IV. okraj organizira za 9. september enodnevni izlet v SKO-CIJANSKO JAMO. Vpisovanje j ZDTV in informacije na sedežu v Skednju in pri Pregarcu na Kolonkovcu do vključno 29. avgusta. Predstava na gradu Sv. Jus*11 Nadaljuje se prodaja vsW nic r.a Trgu Verdi 1 in v Galeriji Protti 2 za drugo stavo operete «Netopir» P; znižanih cenah. Nastopal' W isti igralci kot v prejšnji P ; editvi. Predstava bo denes 21. uri. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Srečko Kosovel«, OF Sv. Vid in Sv. Just priredijo za člane 9. septembra izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanje vsak večer od 19. do 20.30 ure v prostorih prosvetnega društva ((Srečko Kosovel« v Ul. Sv. Vid 17. Prosvetno društvu v Skednju organizira dvodnevni izlet na BLED 8. irj 9. septembra. Vpisovanje na sedežu OF v Skednju do vključno 29. avgusta. Vse potrebne informacije dobite pri vpisu. Prosvetno društvo ((Slavko Škamperle« obvešča vse pevke in pevce, da se je zborovodja tov. Venturini vrnil ter zato pričnejo vaje pevskega zbora v petek dne 24. avgusta v običajnih prostorih. Ker so predvideni nastopi v kratkem, naj nihče ne manjka. Sprejemajo se novi pevci in pevke, zlasti je dobrodošla mladina. GLASBENA MATICA Prosim vse odbornike Glasbene Matice, da se udeleže od-borove seje, ki bo prihodnjo soboto dne 25. avgusta ob 16. uri v prostorih v Ul. Sv. Frančiška 22. Seja je zelo važna, zato priporočam, da se je udeleže vsi odborniki. PREDSEDNIK Vsi atleti naj pospešijo tre- niranje zaradi tekem s s*# in vpisovanja na slovenskih srednjih šolah Popravni izpiti jesenskega roka (razen mature) se pričnejo 17. septemibra ob 8.30 v vrsitnem rediu, ki je objavljen na razglasni desfci vsake šole; jesenska rok za maturo na liceju in na učiteljišču pa se prične 1. oktobra. Za pripustitev k popravnim izpitom ni potrebna nikaika prošnja. , Istočasno s popravnimi bodo tudi vsj ostali izpiti (sprejemni, vstopni, nižji tečajni itd.); za te pa je treba vložiti najkasneje do 1. septembra prošnjo na način, kakor je naveden v objavi na razglasni deski. Vpisovanje se prične 1. septemibra in se zaključi 25. septembra; samo za dijak«, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra. Vse podrobnosti glede izpitov in vpisovanja izve vsakdb v šolskem tajništvu. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. Gustava Schotta daruje družina M. B. 3.000 lir za Dijaško Matico. thtito in ciialte fllimol.) ki ciiiGi mik l nami iz Domžal in Maribor*. V torek in četrtek bo čajno treniranje na stJ*? «Prvi maj» od 15. ure * Priporočamo številno OBVESTILO KMETOVA^ Obveščamo zainteresi1*® kmetovalce, da bo Kmet«-nadzorništvo organiziralo Pj^ dni septembra poučni lz Ogledali si bodo nekatera^ sestva v gorskih predelih bardije in Benečije. Kdor se želi udeležiti se mora vpisati pri skem nadzorništvu v Ulic' u ga štev. 6 - tel. 86-73. Istoc*£. pa mora položiti 2500 lir- . voz je brezplačen, udele* pa plača poleg prenočišč8 ' hrano! STRELSKE VAJE, NA POMORSKEM STREl1^ V sesljanu J Edinice 7101 AU General^ j pot ameriške posadke v bodo imele protiletalske s~Jjj ske vaje in strelske va^S,jca# ciljem na morju s strop*, jj kalibra 500 in s puškami 3 * 75 milimetrov na Ponrl' ! je prepovedan prehod in P^ nek na področju, ki je oZ^t» no z navedenima bojama J^|j strelišču na sesljanski vzhodno od kopališča. j;j(» Za polet letal nevarna v je 3500 metrov. $ STRELSKE VAJE E01 TRUSTA „ Cete TRUST bodo ^ strelske vajte na spo^j,^^ denih streliščih ob na',e” g dnevu in času; strelišče za puške na vici; od 20. do 25. aV^; dnevno od 7.00 do 18.00 ^ ROJSTVA, SMRTI IN POB0 Dne 22. avgusta 1951 sejfji Trstu rodilo 7 otrok, P°j,, ! bilo 5, umrlo pa je 6 Poročili so se: učitelLJ# ster dr. Viezzoli in F Daria dr. Moretti, uradni mondo Doerfler in ' Carla Švara, Soboslik?r. p Nieder in gospodinja L*®*,« fi valieo. šofer Giulio Pa afl ¥ gospodinja Evelina Veit :$) fer Italo Parma in Pr0^ | Felicetta Acquaviva. Umrli so: 35-letni p Kreioer, 37-letni Erne«; 31 i zetto, 84-letna Luigia ti vd. Bosso, 77-letni Tenente, 56-letni Ettore <£■ 72-letna Licia Visinti« r, Giudici. pdj NOČNA SLUŽBA f Al Cedro. Trg Obe r dan dola. Ul. 6riani 2; Al » £ t* Ul. Glulia 1; Harabagl>_a kovljah in Nicoli v AVTOPODJETJE S.T.A.R. d. d. Trst Ul. Moreri 7 - tel. 560S Avtobusna proga: TRST-KOPER Vozni red veljaven »d 2«. avguatn 1051 Cena Ob delavnikih i Km. Km. Ob delavnikih 95.— 115.— 6.15 11.— 15.— 7,— 11.45 15.45 7.15 12.— 16,— - * i rst avtobusna p( i? (Dekani križišče 2i Koper 9.30 8.45 8.30 14.— 19.30 13.15 18.45 13.— 18.30 !stoV ( i) BLED bo v soboto 25' ^ / ob 6. uri zjutraj z b Fernetičih. ADEX- IZLETI Na zagrehšhi uelesejem ki ee vrši od 15. do 30. septembra 1951. Vpisovanje pri Adria - Express od 1. avgusta naprej. adex-izl£} / Priredi 9. septembra dinevni izlet Koprivo oa Kr3** Rilienilierk Uornberg Šhociiansho I^ tfll Sl. Peter na ** 8. in 9. septf-mbi* dnevni izl« Opatiio 9- in 10- •S,* v tridnevni i" Kovini Vpisovanje Pr* Express v Ul. *■ 2o, ^ 5-b, tel. 29-243 od 25. avgust8’ * PRIMORSKI DNEVNIK! 23. avgusta 19511 Lela 1938 se “Štempiharji" erganizirali ehlsH Gregorčičevega greha s- O zidjs, ki si zmožno da velepevca si rodilo, bilo, ti, ako Še tako si malo, na vek se bos veliko zvalo nedeli ki bila zadnjo »obudo £!1Ja na Vrsnem na 33 društvi 6 ga Muzeiske' jo suni ,V zvezi 2 ureditvi-likeBa ‘nske sobe našega ve-moaa 5,nmorskeSa pesnika Si-«>o?skeGs?g0reiča’ ^,as pridni Z Slovence spomnila na feoiem n^--naer*no in 2 nasla-gate v„]| icevali vse naše bo- GloWUrne dobrine- ,je ljubezen pri- «>sar pesmiUdStVa do pesnika> Iažbe i so mu dajale to-lisnia in p°gum-a v dneh trp-10 dom, obuP°vanja. Ni ga bi-*a *■ Primorskem, da mm GREGORCI- v£U PRI sv- LO-VRENCU Bnr.11-6111 našli Gi-egorči-^>čevp2lJ' *^ešil sem Gre-od ^°e2^je», si večkrat > rnejna*ih ljudi, ko so v ^ ^tifalr,- ema vojnama na-, °vi 2a5/ Pred kmečkimi do-*o y ,gali grmade knjig in h snorti-.resovi naše liudi vse f,U]al>_na odpor proti k. boint fforčičeve pesmi so £Wca, K.-, Proti nasilju in r°^riIo( d e.s° našim ljudem ^s, )j a je trdno verovalo ®r6gnai ° nas'lneža za ved-N; g ° z naše zemlje. V(SCai ’1° Primorskega Slo- H)v9b S1 ne bi želel na b> irj srečen je bil, «Moja velika želja se je izpolnila«, je napisal neki tovariš takrat v «Stempiharskem glasu». «Bil sem pri Sv. Lovrencu. Bil sem tam v številni družbi Štempiharjev. Popisal sem ves izlet, a ta trenutek na grobu si komaj upam... Zazrl sem se v rdeče nageljne, ki sem jih bil položil na grob y imenu navzočih. Štirideset nageljnov: štirideset Štempiharjev! Zraven je bilo cvetje, ki so g.a bile položile tovarišice. Pod gričem je Soča komaj slišno pela svojo tajno pesem, ki jo je nekoč tudi On poslušal...* Ohranile so se tudi nekatere slike o tem obisku. Zanimiv je dogodek, ki je značilen za mentaliteto nositeljev ((dvatisočletne kulture*. Ker je bilo za slikanje spominske plošče, vzidane visoko na steni hiše, treba postaviti lestvo, je to vzbudilo pozornost nekaterih italijanskih oficirjev, ki so šli pravkar mimo, ker so tam v bližini imeli vojaške vaje. «Era ue poeta che seriveva in slavo«, je eden od teh dejal na vprašanje ostalih. Da, tako so jim vcepljali v glavo: v naših krajih ni Slovencev. To so Italijani, ki znajo pač tudi slovenski. Tako je tudi naš pesnik zanje slučajno pisal slovenske pesmi... V pesnikovi rojstni hiši, kjer je takrat gospodaril njegov daljni sorodnik France, je v sobi vedno visela pesnikova slika, na mizici pa je bila knjiga njegovih poezij. Ker nisem še nikjer opazil, da bi kdo podrobneje omenil spominsko ploščo, in tudi njena slika se redko kje opazi, pripominjam, da so to ploščo v prvi svetovni vojni, ko je bilo Vrsno porušeno, sneli 'inf; jo zakopali na Libušnjem. Pri prenosu po strmi poti pa se je razbila na štiri kose. Po vojni so jo zopet vzidali na prejšnje mesto, kjer so ji fašistični «kul. turonosci« iz pozabljivosti prizanesli. Napis na plošči je sledeč: y TEJ HISI SE JE RODIL 5. OKTOBRA 1844 PESNIK SIMON GREGORČIČ. UMRL JE V GORICI 24. NOVEMBRA 1906. OZIDJE, KI SI ZMOZNO BILO. DA VELEPEVCA SI RODILO. TI. AKO SE TAKO SI MALO. NA VEK SE BOS VELIKO ZVALO. PREJELI SMO: Les. Revija za lesno gospodarstvo. Leto III. št. 6- 1951. Ljubljana. Hrvatsko kolo. Tromjesečni časopis. Izdaje Matica Hrvat-ska. Zagreb. — Leto IV, št. 3-4. S to številko je zaključen IV. letnik. Urejevali so: I. in> II. zvezek Ježa Horvat, Slavko Kolar, in Gustav Krklec, III. im IV. zvezek Joža Horvat in Gustav Krklec. Co mmercial information of the Yugoslav Chamber of com. merce. Nr. 7. Beograd. 1951. Predrag Vranicki, Priloži pro-blematici društvenih nauka — Matica Hrvatska. Zagreb. 1951. - - Proslava Tavčarjeve stoletnice 28. avgusta 1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodit pisatelj Visoške kronike, Cvetja v jeseni in drugih del CERKEV LOVRENCA NA LIBUŠNJEM, KJER JE POKOPAN SIMON GREGORČIČ Konec februarja so sklenili škofjeloški prosvetni delavci, da bodo proslavili 100-letnico rojstva pisatelja-rojaka Ivana Tavčarja. Organizacijo proslave je prevzel poseben odbor, ki se je povezal z nekaterimi kul-tu rno-pr osvetnimi društvi, s Slavističnim društvom in z Društvom■ slovenskih književnikov v Ljubljani. Za pokrovitelja proslave je naprosil predsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS Josipa Vidmarja, v reprezentančni odbor pa povabil ministra Borisa Ziherla, prof. dr. Antona Slodnjaka, predsednika Slavističnega društva, Franceta Bevka, predsednika Društva slovenskih književnikov in druge javne in kulturne delavce. Priprave za proslavo trajajo že pol leta. V pisateljevem rojstnem kraju Poljanah in v Škofji Loki pripravljajo, poleg drugih prireditev, po eno uprizoritev dramatiziranih Tavčarjevih del. Vse predstave bedo na prostem. Jedro proslave bo slavnost .na pisateljevem rojstnem domu v Poljanah, Uvod v slavje bo premiera Tavčarjeve ((Visoške kronike« v soboto v Škofji Loki. Roman je dramatizirala že Marija Vera, tokrat pa bo prikazan v priredbi in režiji Poldeta Polenca. V nedeljo 26. avgusta dopoldne bo v Poljanah na Tavčarjevem rojstnem domu spominska svečanost s slavnostnim govorom književnika Franceta Bevka in s kulturnim programom. Po kosil-u bo na pisateljevem grobu na Visokem, kratka komemoracija, nato pa VAKSAVSKA VSTAJA PRED SODISCEH protipoljsko politiko Sovjetske zveze že za časa vojne ' Wj. : '; ' ki*' SteviiLŽelio ,ahkf> izpol- ln S° °bisltn 50 bile skupine, fc grob! s0 obisk Pesnikovi? ^aja ?, njegovega rojst-Jlfi 0rgan!*,* 8a je 10* julija »e in lr?*a štempiharska WVe8Jem ,l0liko P°zneje v Vto JaWi obsegu takratni >v0mS« Pevski zbor pod JVl •Svare- C1, ko S(fai d°godek v Tol-C;« .J ? nas avtobus za q°r pLOSCA NA STENI GREGORČIČEVE ROJSTNE HISE Včeraj smo na tem mestu ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- popofnim^po°dred\laSn/gofpo" Proces proti višjim poljskim častnikom naj bi opravičil darskem področju, nato pa še prevzela vse odločanje v njeni notranji in zunanji politiki. V današnjem članku pa bomo spoznali, kako morajo Poljaki nositi krivdo za grdo ravnanje SZ s Poljsko med vojno. Po žuganju Molotova poljske' mu narodu v njegovem varšavskem govoru se j'e pred vrhov, nim vojnim sodiščem v Varšavi začel 31. julija proces proti »vodstvu diverzantsko-špijonske organizacije«. Na zatožni klopi so se znašli trije brigadni in en divizijski general, trije polkovniki, 'en major in en bivši pomorski častnik. Obtoženi so bili, da so leta 1939 «so<5elovali s poljsko buržoazijo pri predaji poljskega naroda hitlerjevskim zavojevalcem«. . Obtoženi so nadalje «krivi» zaraci tega, ker so ((izkoriščajoč patriotizem množic« organizirali varšavsko vstajo, «to izdajo poljske reakcije in njenih angloameriških gespodarjev«, ta ne le ((diverzantski akt proti poljskemu narodu«, temveč tu. di «proti sovjetski armadi, ki je prinašala Poljski popolno osvoboditev izpod hitlerjevskega jarma«. Njihovo delo bi moralo dovesti «do ustvaritve režima po jugoslovanskem vzoru« z vsemi epiteti, ki sledijo za imenom Jugoslavije. Generala Marijana Spilialske-ga, ki ga obtožnica najbolj bremeni. ni med obtoženimi na procesu. Kdo je Spihalski? Ko je izbruhnila vojna, je bil z onimi predvojnimi komunisti, ki so takoj oa prvega dne sprejeli borbo proti okupatorju. Kmalu je postal predsednik skupin'e «Zveze osvobodilne borbe« in vodja njenega voja. škega odseka. Cim se je organizirala Poljska''delavska stranka, je on privedel vanjo vso svojo skupino. Centralni komite Polj. ske delavske stranke poveri Spihalskemu, da uvede narodno gardo. Bil je tudi prvi šef njenega štaba. Ko se je ustanovila ljudska armada, je postal Spilialski član njenega glavne, ga štaba. Po osvoboditvi je Spi- u.inlr! Alon Pnliskp halski član politbiroja Poljske delavske stranke, pomočnik mi- nistra za narodno obrambo, namestnik vrhovnega komandanta poljske armade in poslanec Sejma. Na kongresu zedinjenja Poljske delavske stranke in Poljske socialistične stranke — decem. bra 1. 1948. — je izvoljen za člana CK nove Zedinjene Poljske delavske stranke in nato še za člana politbiroja. Ko je bil* 6. aprila 1949 razrešen dolžnosti pomočnika ministra narodne obrambe in imenovan za ministra za obnovo, ni bilo izcJano nikakQ obvestilo. Ko pa je bil na IV. plenumu CK Zedinjene poljske delavske stranke — od 11. do 13. novem, bra 1949 — obenem z Gomulko izključen iz CK, je komunike CK sporočil tole: ((Odstraniti tovariša Spihalskega iz CK ZPDS in mu odvzeti pravico, da bi bil v katerem koli partijskem forumu zaradi tega, ker je, kot so to dokazala dejstva, odkrita v zadnjem času, kazal; v svoji partijski in državni delavnosti kakor za časa okupacije tako tudi po osvoboditvi kaznivo politično zaslepljenost, ki je izhajala z zgrešenega oportunistič-ga in nacionalističnega stališča, kar je omogočilo, da se je na odgovorna mesta prikradla so. vražna agentura, ki je delala proti revolucionarnemu gibanju in proti poljskemu ljudstvu v korist tujih obveščevalnih služb in zaradi tega, ker tovariš Spi-lialski ni pomagal partiji, da bi se ta sovražna agentura pravočasno odkrila.« Izključitev Spihalskega iz CK je seved& prinesla s seboj tudi njegovo odstranitev 5 položaja ministra in od tedaj se je izgubila sled za njim. Med zaslišanjem opozarja tožilec prvega obtoženca na tem procesu, generala Stanislava Tatara: «Marijan Spihalski je aretiran: proti njemu se vodij preiskava in njegov primer se zelo pazljivo proučuje. Iz nje. govega primera se bodo izvajale odgovarjajoče posledice...« Po dveh letih je to prva službena vest o tem, da je aretiran visoki državni in partijski funkcionar. Nato pa Spihalskega naenkrat pripeljejo v sodno dvorano kot pričo, ki priznava to, kar ga obtožnica obremenju. je, čeprav ga se ne postavlja na zatožno klop. Očitno je. da je dveletno prepariranje žrtve opravilo svoje. V vrsti insceniranih procesov v kominformističnih državah, ki imajo za nalogo pobijanje in _ uničenje tudi najmanjšega pojava odpora proti ekspanzio-nistični sovjetski zunanji politiki, so sedanjemu varšavskemu procesu f-)ločene tele na. lege: 1. opravičenje ravnanja sovjetske vlade 1. 1939 pri delitvi Poljske na sovjetsko in hitlerjevsko cono; 2. opravičenje sovjetskega ravnanja za za-tor varšavske vstaje in 3. ob. sodba borbe poljskega nareda za neodvisnost, borbe proti hegemoniji ZSSR. Z drugimi besedami je to nadaljevanje Molotovega govora, potrjevanje njegovih besed na naročenem procesu. Obtožnica pripisuje obtoženim, da «so sodelovali z bur. žoazijo pri predaji Poljske fašističnemu zavojevalcu«. Nevzdržnosti te obtežbe pa ni težko dokazati. Leta 1939 je dobil Hitler za svojo zavojevalno politiko v Evropi kot partnerja SZ. Ko je Hitler prepri. čeval' grofa Ciana, da napad na Poljsko ne bo izzval spopada hujših oblik v Evropi, mu je sporočil, da »Rusija nikdar ne bo posredovala v korist Poljske, ki jo prezira iz dna duše«. Za tem so pa sledila dejanja. 23. avgusta 1939 je bil podpisan dogovor Ribbentrop-Mo. lotov. Osem dni pozneje je Hitler napadel Poljsko z zapada, 17. septembra pa je po dogovoru s Hitlerjem pričela ro. pati njena vzhodna ozemlja. Z «osvobojenega» ozemlja je SZ oeportirala okrog 1 milijon 230 tisoč poljskili državljanov; zo večjim delom teh se je izgubila vsaka sled. V trenutku, ko so se fašistične armade umikale z zasedenih ozemelj, se je prebivalstvo Var., šave po šestletni krvavi okupaciji organizirano dvignilo k vstaji, ki v nizu herojskih osvobodilnih podvigov poljskega nareda skozi stoletja predstavlja še eno epopejo: goloroki, se. stradani, izmučeni, toda polni odločnosti so prebivalci Varšave 63 dni vodili borbo proti do. bro oboroženim fašističnim edi-* nicam in pri tem je več deset, tisoč upornikov darovalo svoje Življenje v želji, da prispevajo k osvoboditvi svoje; dežele in k zlomu fašizma. Moskva ni hotela, da bi pri osvoboditvi Poljske imel svoj delež poljski narod — ena je Hotela gubernijo in ne svobodne Poljske. In zato je poveljstvo sovjetske vojske pred Varšavo zajelo in deportiralo polj. ske oborožene odrede, ki so šli na pomoč upornikom. V tem času je v predmestju Varšave doživljal Konstantin Rokosovski neronska vznemirjenja. ko je gledal pred seboj Varšavo v plamenih in čakal, da se vstaja likvidira. Pod njegovo zaščito so današnji upravitelji Poljske — ma-rionette — govorili: «V Varša. vi ni borb!» Sedaj pa, ko je ta trditev postala nevzdržna in ko je bilo treba varšavsko vstajo priznati kot zgodovinsko dejstvo, je pred sodiščem varšavska vstaja, da bi s tem opravičili cinično ravnodušnost SZ do varšavskega ljudstva, ki je umiralo, medtem ko je v nepo. sredni bližini stala armada Ro-kosovskega, ne da bi prišla na pomoč. Obtožencem tudi pripisujejo, da so delali za zmago posebne oblike ((titoizma« v Poljski. Okoriščajoč se z izkušnjami na podobnih protijugoslovanskih procesih v drugih komin-fc-rmovskih državali so v Poljski odstopili od prakse, da bi obtožence prikazali kot «direkt. ne jugoslovanske agente« in so se zadovoljili s tem, da ((najdejo« med ((titoizmom« in obtoženimi skladnost glede časa nastajanja in ciljev dejavnosti. Nepotrebno je, spuščati se v proučevanje dela obtožnice, ki karakterizira borbo narodov Jugoslavije proti nemškim, italijanskim, bolgarskim, madžarskim in drugim fašistom kot gestapovsko borbo naperjeno proti Albaniji in Grčiji! V prizadevanju, da obdržijo in okrepijo podrejenost Poljske Sovjetski zvezi, želijo moskov. ski namestniki dokazati, kako Sovjetski zvezi pripada dolžnost «zaščitnice» Poljske, zaradi tega, ker je sovjetska armada, ko je preganjala nemške fašiste — prešla preko poljskega ozemlja. To je razlog, ki je dovedel poljske oblastnike, t. j. Moskvo, da na varšavskem procesu sodi poljskemu osvobodilnemu gibanju iz časa druge svetovne vojr ne. Ta proces, nedavni žugajoči govor Molotova v Varšavi', navzočnost Rokosovskega in ves sistem ukrepov, ki jih je SZ podvzela proti Poljski, naj poljski nared prepričajo, da so ilu. zorni vsi poskusi, ki so usmerjeni proti obstoječemu satelitskemu stanju. Toda poljski narod ni na glasu kot narod, ki bi se dal ostra-šiti z grožnjami. B. CIPLIC v Poljanah predstava Tavčarjevega «Cvetja v jeseni» po dramatizaciji Osipa Šesta. Na obletnico pisateljevega rojstva, 28. avgusta bo slav-nosbna predstava «Visoške fc.ro-nike». Zadnji dan Tavčarjevega tedna, v nedeljo, 2. septembra pa bo iz Poljan množični izlet v kraje Tavčarjevih povesti. V Tavčarjevem tednu bo odprt tudi Škofjeloški muzej, ki ima poleg drugih zanimivosti lepo urejeno Tavčarjevo sobo in sobo visaiških Kalanov. Tu je med drugim pisateljev pi-salnik, deli rokopisov, knjižna omara z Visokega, razne slike, spalnica Kalanovih itd. Hkrati bo v Mestni ljudski knjižnici odprta razstava Tavčarjevih leposlovnih spisov. V zvezi s Tavčarjevo obletnico bo do izdflle založbe nekaj novih izdaj Tavčarjevih spisov. Pri Mladinski knjigi bo iz^lo ilustrirana izdaja^ ((Visoške kro. nike» v velikem formatu, v založbi Kmečke knjige pa zbirka novel ((V Zali in Kuzovcin. Najbolj pa se bo pisatelju oddolžila Državna založba Slovenije, ki bo v zbirki slovenskih Klasikov pričela izdajati Tavčarjevo Zbrano delo z redakcijo Marije Boršnikove. Brb. sedem operum gremier vLManipriMjeieto Ljubljanska opera bo v pri-hodnji sezoni uprizorila poleg oper, ponovitev iz prejšnjih sezon tudi sedem premier. Med novo naštudiranimi opernimi deli so Puccinija La Boheme, Nižava od D’Alberta, znana Su-termajerjeva opera Romeo in Julija, Verdijev Falstaf, Rossinijev Seviljski brivec, Andre CKenier — opera, ki jo je uglasbil Giordano, ter Cajkov. skega opera Pikova dama. * * * Maribor bo v najkrajšem času dobil umetniško galerijo, za katere ustanovitev so dozorele vse priprave. V kratkem bodo začeli tudi adaptirati poslopje V Orožnovi ulici, ki je namenjeno za sedež novi galeriji. Mariborska umetniška galerija bo velikega pomena za populariziranje likovne umetnosti v severni Sloveniji, obenem pa bo pripomogla tudi k razvoju sodobne likovne umetnosti v tem kulturnem krogu. * * * Univerza v Denverju. Kolorado, je uvedla nov častni doktorat. ki bo najvišja počastitev, katero lahko podeli univerza. «Doctor of Public Service« bo lahko postal tisti, ki si je prido. bil izredne zasluge za človeštvo. * * * Metropolitanski umetnostni muzej v New Yorku je nagra. dil s častno nagrado svojega glavnega fotografa Edwarda Millsa, ki je v 50 letili svojega službovanja pri muzeju napravil na leto 50.000 kopij posnetkov in 7.000 diapozitivov. Foto. grafije muzejskih umetnin raz. del-jujejo po vsem svetu. Fotografski oddelek muzeja, ki so ga ustanovili leta 1894, ima v svojem arhivu nad 400.000 negativov. • -■ SKUPINA ((ŠTEMPIHARJEV)) PRED GREGORČIČEVIM GROBOM j 1. 1938 SLIKE IZ SLOVENSKE BENEČIJE izseljencev- Prebivalci Slovenske Beneči. je so vedno hodili tudi po svetu za delom; pri tem so se lotili kakršnega koli dela, samo da bi'zbrali nekaj božjakov do takrat, ko bi se ob koncu leta vrnili na svoje domove, na svojo zemljo, ki jih sama ne more preživeti. Bile so to pijtive začasne se-litve v vse dežele Evrope: od Francije pa tja daleč na Vzhod. V vseh teh c"'eželah so Benečani našli možnost za delo, od Posarja pa do industrijskih pokrajin Nemčije, kot kmečki de. lavci na nemških veleposestvih (in še zdaj se radi spominjajo tamkajšnjega načina obdelave zemlje), delali so v češki industriji, selili so se pa tudi v Slovenijo, kjer so našli delo v Kranju in na Jesenicah, in še naprej na Hrvaško, v Slavonijo in vse naprej tja do Madžarske in Romunije, delali so celo pri sibirski železnici. Zla-stj o bivanju v Sibiriji radi pri. povedujejo, če med starimi še naletiš na koga, ki je bil tamkaj, kajti to je verjetno najbolj zanimivo od vsega, kar imajo povedati. Z veseljem kažejo fotografije iz tiste dobe, z znaeil'-no kapo iz kožuhovine na gla-vi, oblečeni kakor je treba za sibirski mraz ter oboroženi za vsak primer, da bi se bilo treba braniti pred napadi volkov. Pa tudi čez morje v Ameriko, v Afriko, v daljne azijsk« dežele in celo v Avstralijo je zaneslo Benečane, bodisi, da so tam ostali za vedno, ali pa da so si samo prislužili zadostno vsoto denarja, s katero so se vrnili in rešili dom dolgov, mogoče kaj popravili ali dokupili. Lahko se reče, da ni vasi, ki se ne bi mogla pohvaliti, da so njeni sinovi vsaj na štirih kontinentih. Ce je svoj-čas Benečane najbolj privlačevala Srednja Ev. ropa, pa jih je v m edemih časih šlo mnogo v Vzhodno Afriko ali v Libijo. Tudi p svojih izkušnjah v Afriki vam znajo ti lj.udje povedati marsikaj. Včasih se zdi, kakor da mlajši nočejo zaostajati za starimi v pripovedovanju čudovitih zgodb, ki so jih doživeli v tujini in zato seveda povedo včasih tudi kako takšno, ki je ni mogoče tako zlahka verjeti. Kljub temu pa mlajši s svojimi zgodbami le ne žanjejo pri po. slušalcih tistih uspehov, kot nekoč stari — časi so se spremenili in o današnjem svetu že vsi kaj vedo bedisi iz časopisov, iz knjig ali drugače. Iz pripovedovanja starih pa se vedno sliši kaj posebnega, česar že davno ni več in kar se nikoli več ne povrne. Sedaj pa je tak svet izse. Ijencev skoraj mrtev. Sedaj spomladi ni več videti toliko žena, ki bi s kovčkom v rekah spremljale svoje može na postajo, da jih ob odhodu pozdravijo do povratka v jeseni. V glavnem odhajajo sedaj možje le še drvarit, toda ne tako zelo daleč. In kakor je bilo nekaj bridkega v teh vsakoletnih selitvah, je vendar za uboge Benečane sedaj še teže, ko mo. rajo iskati kako majhno delce, kaj zasilnega, in se tolažiti z upanjem, da bedo prišli novi časi Judi zanje, ki ne zahtevajo drugega, kakor da bi mogli delati v miru; časi, ko bi lahko svobodno kot nekoč hodili po svetu ter iskali delo, ki bi ga našli, kjer je; ko se ne bi več govorilo o mejah, o dovoljenih številih priseljencev in ko se jim ne bi z raznimi modrovanji odrekalo delo, kadar je. M. A. J. to naš avtobus z« fr a uw.na *«**- K ?"odnjem stlridese«h grl Ročinjem ^,ridesetih «rl tfp fcesem ^ zadonela i*1 privabila na , 11 Privabila na VtSC dorr>ačinov. «Di che so spraševa- ki *h j« ta ne- ^>S0 k priklical na s^Upin * mog,i zamišljati ^oVa.n,Kkven takratnih sVj'0l'a ti organizacij do- mi- riS0 odtujevale zla- VSSa n0' SiCCr S™ »*■ todaSem’ ni kdo ve ,N,aNieli» vP/.eden sm° se k naš i ‘n «dopola. obe„*V‘0bus ž* °d' taojn v, avdušenem po- v Svilnih domači- ji i ”■» «|? -so nas ljudje tu- navduše- ^krate!ikim ------— Sa je m°rai pevski Nit® Daneu rat vod>l tov. ^iubi^ovela.po- b,ieno’Uv'',':ia’ pc “ ■» "S:: lai». t; ^ief*'Vkd° d°Vršen OMUte' III. Nastal ie pogrom proti italijanskemu življu v mestu. Množica razsrjenih ljudi je grmela po ulicah in obesila ali drugače ubila vsakega Italijana, ki ga je dobila. Svoj čas sem točno ve-del, koliko je bilo teh krivih ali nekrivih žrtev, danes se pa tega ne spominjam več — saj je od tega dogodka preteklo o-koli štirideset let. Ni dvoma, da so bile med pobitimi popolnoma nedolžne žrtve, ni pa tudi nobenega dvoma za naslednje dejstvo: Od tistega dneva pokolja se ni noben izsiljevalec več pokazal živ! Ko bi zločinci bili Irci ali Švedi ali Culukafri, bi se smejali y pest m bi rekli, naj le po-davijo Lahe, mi bomo izsiljevali naprej. Izsiljevanje pa je takoj prenehalo in to dokazuje, da so prebivalci Filadelfije le imeli presneto dober nos. Američani Slovanov nig kaj ne kujejo v zvezde. Njihovo splošno mnenje je, da so Slovani velika zijala, da znajo sijajno pijančevati in vriskati v najneprimernejših urah noči, da so robati do skrajnosti — zločinov jih pa nikoli ne dolžijo. Od Italijanov zelo častijo Marconija, Enrica Carusa, go-spo Amelito Galli-Curci in Verdija in Tiziana in Danteja in vse druge znamenite ljudi italijanskega rodu, ne častijo pa sedanjih italijanskih ljudi. Zaničljivo jim pravijo «Degoes», kar je psovka. Videl sem nekoč karikaturo, kjer nekdo a tipičnimi potezami Italijana marljivo ložči zleknjenemu Američanu čevlje in spodaj je bil napis: ((Današnja italijanska umetnost«. Iz Amerike sem se vračal dva in dvajsetega leta, ko ie slavna Kako se mi dobrikamo Američanom fašistična ((era« že začela živeti ko je enooki in od vlačug izmozgani d’Annunzio že dokončal svoj junaški čin na Reki. parnik, ki nas je vozil, se j« imenoval »President Wilsan». Dva dni po odhodu iz New Yorka smo opoldne pri kosilu dobili na vsaki mizi nekaj izvodov enolistnega lista, ki je bil tiskan v angleščina in je prinašal novice iz sveta. Tretje, ga dne in potem vse nadaljnje smo ta bilten dobivali tiskan v italijanščini. Ker smo angleščino vsi kolikor toliko razumeli, italijanščine Pa net smo pri komisarju na parniku protestirali in svetovali naj italijanske izvode biltena delijo italijanskim potnikom in tistim, ki jih želijo, nam pa. ki italijanščine ne zmoremo, naj še naprej tiskajo biltene V angleščini. Prav vljudno smo prosili in bili prepričani, da nam bo ugodil. Pa je kar na kratko opravil z nami: «Zdaj ste v Italiji in ne več v Ameriki. V Italiji govorimo italijanski. Kdor nas ne razume, naj se nauči!« Podel šovinizem! In vsi — od najmanjšega kamerjerja do točaja v kantini — so znali ob vsaki priložnosti poudariti svoje italijanstvo, pa so navzlic temu narodnostnemu ponosu le vedno mencali roke in čakali, kdaj jim bo kot bakšiš padel na dlan ameriški dolar. In kako so nam povsod dali razumetii da tudi pričakujejo to! Parnik «President Wilson» je med potjo večkrat pristal. Na Azorih, v Alžiru, v Neaplju, v Palermu, y Eatrasu in Dubrov- Jugoslaviji očitajo dobrikanje tisti, ki jim je dobrikanje, prilizovanje in beračenje skoraj poklic Te siike nismo posneli mi, temveč jo je pred kratkim objavila revija «Epoca», kateri gotovo m mogoče očitati antiita-lijanskih čustev. Slika predstavlja uboge otroke na eni izmed ulic v Palermu. Nismo objavili te slike zato, da bi se norčevali iz revščine im- ubogih otrok Tudi ne bi trdili, da ni rev-,.e ,fe drugod po svetu, kjer bi jo mogoče niti ne pričako-E l. ^ ki samo poudarit i, da nikakor nimajo pravice karkoli očitati drugim tisti, tci sami doma še niso poskrbeli, da bi ne bilo treba otrokom hoditi po svetu v takih cunjah. j lit i lepi nasvet: pometaj pred svojim pragom, je torej še vedno zelo aktualen. (Svoje vrste smisel za sarkazem pa je pokazal fotograf, ki je to sliko posnel prav pred napisom na zidu Viva Di o. Za naše pojmovanje je tako volivno navdušenje za boga nekaj povsem nerazumljivega. In ker so pri takih napisih po zidovih poleg «pro» vedno tudi «ccmtrav, bi pričakovali, da bo na kakem voglu napisano Viva diavolo... Pri aresnem verskem čustvovanju «najbolj pobožnega« naroda na svetu, bi najbrž tudi to ne bilo preveč čudno). niku. V vsakem teh pristanišč je počival kake štiri ure. Izkrcaval je potnike ini blago in nalagal nove tovore. Imel je tri potniške razrede. Dovoljeno nam je bilo y vsakem pristanišču izstopiti in si ogledati mesto. Potnikom iz tretjega razreda pa menda ni bil izstop nikjer dovoljen. Poveljstvo parnika je bilo mnenja, da bi se ti proletarski plebejci po oštarijah' nalokali vina in bi jih ob odhodu ne bilo nazaj. Jaz sem potoval v drugem razredu — na sredi vr zlati akle. dii — in sem izstopil povsod, razen v Palermu, ker smo tja prišli sredi noči in smo odpluli še V terni. V Patrasu tudi nisem, izstopil, Prebivalstvo Azorov je portugalsko. Azori so skupina devetih otokov. Mi smo pristali ob otoku, ki nosi ime Svetega Mihaela, Čeprav S° Portugalci latinsko pleme in smo pričakovali V naprej, da nas bodo z beračenjem obsuli, smo se začudili, ko so nas domačini le zvedavo gledali in se ni nobeden genil, da bi se nam približal. Niti z eno kretnjo ni nobeden pokazal, da bi rad podedoval za nami kak ameriški cepak. Tako smo šli nemoteno v neko pivnico, kjer nismo mogli z vsem našim kozmopoliianstvom dopovedati gostilničarju, da bi radi nekaj pili. Vznemirjen je privzdigoval ramena, klical na pomoč vso žlahto in vse je bilo zaman. Pa sem se jaz končno osrčil, stopil za točilno mizo in vzel s police steklenico nečesa, kar se je poznejg izkazalo kot prav dober liker. Takrat je gostilničar ves radosten razumel. Brž je prinesel kozarce in čepovleč. Ko smo ta nektar posrebali, je nastala nova težava. Nismo se mogli sporazumeti, koliko ti. sta steklenica likerja stane. II-darili smo se z njim po angleško, po laško, po slovensko, jaz sem poskušal s slovaščino, ki sem jo takrat nekaj znal, nekdo od družbe se je ojunačil in je rekel «šprehen zl tajč«, pa vse ni nič koristilo. Gostilničar je mahal z rokami in žlubodral nekako latovčino in ni hotel sprejeti dolarjev. Potem je ves obupan zdirjal iz lokala in čez minuto pripeljal s seboj nekak zbor volivcev, ki so po ljuti debati vendarle vzeli od nas tri ali štiri dolarje, da smo mogli oditi. Zunaj smo na trgu kupili vsak nekaj sadov ananasa, ki je menda najboli deliciozr.o sadje sveta. Tu pa so nas malce naplahtali. Od začetka smo plačali dolar za dva sadova, ko so pa videli, da odhajamo, so nam jih ponujali po pet, šest za dolar. (V Trstu je v tistem času stal en ananas dvajset lir). Ločili pa smo se od Azorčanov kar najboljše volje. Se danes jim želim vse dobro. V Alžiru — mesto v severni Afriki, ki je prestolica francoske kolonije istega imena — je bil naš prihod tudi zelo malo opažen. Francoski živelj nas ni niti pogledal. Nekaj prodajalcev razglednic je sililo za nami in nami ponujalo slike prekrasnih ženi ki s,o bile bose do vratu, v ostalem pa smo imeli o-pravka le z nadležnimi in razcapanimi arabskimi dečki, ki so nara tudi vsiljivo ponujali drugačne pikantne ((specialitete«, brez dvoma produkt Francije same. Krenili smo v arabski del mesta, kjer nismo mogli opaziti drugega kot umazanost in veliko uboštvo. V juliju in pod afriškim soncem je bila vročina neznosna. Napol goli ljudje so ležali v sencah hiš kar na uličnem tlaku. Marsikje je bilo tre. ba stopiti čez tega ali onega zaspanca, če si hotel iti naprej. Prav nihče se ni zmenil za nas. Cim najprej smo pobegnili od tod v ((civilizacijo«, da smo si v kavarni zopet ovlažili zvočne piščalke z vrčki mrzlega piva. Ko smo se pa približali Neaplju — takrat pa hosana sinu Apeninskega polotoka! Od daleč smo najprej zagledali znameniti Vezuv. Nič kaj ponosit se nam ni zdel. Visok stožičast hrib in iz njegovega vrha se je dvigal ozek stebriček dima. «Kaj to je tisti slavni Vezuv?« me je vprašal prijatelj Berger. «Saj je videli, kakor da bi oglarji pravkar zapalili novo kopo«. Seveda, z deset ali več kilometrske oddaljenosti je bilo res tako videti, ko bi pa stali na robu njegovega žrela, bi do tega fajfarja gotovo dobili večje spoštovanje. Parnik je počasi drsel proti pristanišču. Stroji v njegoveni drobovju so drug za drugim, u-mirali in le zagon je gnal Plavajočo težino naprej. Ze kilometer pred obalo nas je pozdravila prva reprezentanca slavnega mesta: nagi dečki so nam priplavali naproti in se z nohti prijeli železnih plošč, s katerimi je bil parnik obit. Drug čez drugega so vpili na nas, ki smo gledali z vrha na te dvoživke, in prosili, naj jim vržemo novec v vodo. Ampak! ta novec da mora biti «soldo bianco« in ne bakrenec. Eden ali drugi jim je vrgel v vodo ameriški «dajm» (deset centov) ali «n,ikel» (pet centov). In ti dečki so plavali za njim v globino, se tepli med seboj kot delfini, in ko ga je najspretnejši (ali najsirovejši) ujel, ga je zmagovito prinesel v ustih na površje. Ostali so seveda sreč-, nega zmagovalca zmerjali z najbolj slikovitimi besedami napo. litanskega vokabularija Toda to ie bila le predigra. Glavna predstava se je začela šele te* daj, ko ie parnik obstai ob pomolu. Ne na desetine ampak resnično na stotine pohabljenih in po-kvečenih ljudi (sami moški) je stalo tam in čakalo našega prihoda. 2e v naprej so nam s kravalamt in z bergljami mahali v pozdrav. In ko je parnik končno ob obalnem zidu pristal, se je začelo to, kar imenujejo romanopisci «pandemo-nium«. (Nadaljevanje sledi) I / H r i i r Vremenske motnje, povezane z V i AA r lahn° depresijo, se pomikajo y |\LIVl L Proti jugovzhodu. Zaradi tega je pričakovati izboljšanje vremena, čeprav še niso izključene pooblačitve, popoldne pa krajši nalivi. Veter bo proti večeru ponehal. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 29,9, najnižja pa 22,4 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 28. AVGUSTA 1951 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta: 13.45: Couperinova glasba. 18.00: Wagner: uvertura k operi «Tanr.'hauser»; 22.45: Chopinovi valčki in mazurke. — Slovenija: 12.00: Francoska, španska i® italijanska lahka glasba; 20.15: Koncert po — Trst II.: 13.00: Pevski duet in harmonika; 20.00. Koncert ruskih balalajk. Trst I.: 21.50 «Arležanka». DE GHSPERI POVHBUEN za tri dni v Washington % Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva o «moralni rehabilitaciji^ Italije namesto revizije mirovne pogodbe - Oe Gasperi bo šel v ZDA 24. septembra WASHINGTON, 22. — Ameriški zunanji minister Dean A-chesorv je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je Bela hiša povabila italijanskega ministrskega predsednika De Ga-sperija, naj pride po konferenci Atlantskega pakta v Ottavvi za tri dni v Washington. «V svoji funkciji ministrskega predsednika in zunanjega ministra, je dejal Acheson, bo De Gasperi imel razgovore 9 predi sednikom Trumanom, z menoj in z drugimi predstavniki o zadevah, ki zanimajo obe državi«. Achesom je tudi omenil, da se bodo razgovarjali tudi o italijanskih zahtevah o reviziji mirovne pogodbe. De Gasperi bo verjetno prišel v ZDA 24, sep tembra. Kar se tiče revizije, je danes francosko zunanje ministrstvo po svojem glasniku sporočilo. da je francoska vlada predlagala «izmenjavo mnenj med zavezniki, da se najde for-mula za moralno rehabilitacijo Italije«. Glasnik je dejal, da je bila mirovna pogodba sklenjena v času «velikega nezaupanja do Italije, ki se je komaj izmotala iz fašizma* in da vsebuje v predgovoru odstavke, kj se zdijo «žaljivi in neupravičeni«. (Kot znano, je «New York Times« pred nekaj meseci prav o teh odstavkih napisal, čemu brisati nekaj, kar je zgodovin-tka resnica). Predstavnik je dodal, da je bila Italija sprejeta y atlantski pakt, ne da bi bile odpravljene omejitve, ki jih predvideva mirovna pogodba, in da ni bila sprejeta v OZN. kot obljublja mirovna pogodba. Vendar, je dodal predstavnik Quai d’Or?aya. «ne gre za revizijo pogodbe v. juridičnem smislu besede.« Revizija je mogoča, je nadaljeval, po dl. 46 same pogodbe z dvema procedurama: pristanek vseh držav-podpisnic, ali pa sporazum med Italijo in Varnostnim svetoro, kadar bo Italija članica OZN. To oboje je danes očitno nemogoče, je dejal predstavnik, zaradi tega v sedanjih razmerah ni mogoče upati v več koi v «pri!agoditev, pogodbe, ki naj Italijo ((moralno rehabilitira«. In tudi nič več, pravijo opazovalci, ki menijo, da je to poskus, da se Italija namesto dejanske revizije mirovne pogodbe zadovolji z lepimi besedami, Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je dodal, da ie francoska vlada to vprašanje načela po običajnih diplomatskih kanalih, in da zaenkrat ne more biti govora o nobenem uradnem pTPdlngu v tem smislu Tajfun gre na Korejo PUSAN, 22. - Prihod silovi; tega tajfuna, ki so mu nadeli Sme «Margie», na Korejo je samo še vprašanje ur Tajfun, v katerega središču ima veter brzino 160 km na uro. prihaja z japonskega otočja. Prizadevanja za znižanje ameriške pomoči tujim Senatni komisiji za zunanje zadeve in za oborožene sile priporočata znižanje pomoči za 975 milijonov dolarjev WASHINGTON, 22. Na sJnupni tajni seji senatnih komisij za zunanj* zadeve in za oborožene sile je tila sprejeta resolucija, ki zmanjšuje za 975 milijonov dolarjev pomoč inozemstvu po Trumanovem pred- logu. Gospodarska pomoč bo zmanjšana za 660 milijonov, vojaška pa za 315 milijonov. Obe komisiji sta odklonili predlog senatorja Connallyja, naj se načrt za pomoč zniža za eno milijardo. Truman je zahteval skupno kredlite za 8 milijard1 in pol dolarjev za pomoč tujini. Predstavniška zbornica pa je pred) časom odobrila zakonski! načrt, ki predvideva pomoč v višini 7,499.000.000 dolarjev. „Szabad Nep" napoveduje novo čiščenje na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 22. — Organ KP Madžarske «Szabad Nep« zahteva razširjenje borbe proti tako imenovanim «tujim elementom« na Madžarskem. »Sovražni elementi« — pravi list — «prehajajo zdaj iz vodilnih organov države v proizvodnjo in zaradi svoje spretnosti in prilagodljivosti dostikrat dobivajo celo partijsko izkaznico«. Po takem pisanju pričakujejo novo čiščenje, ki bo očitno zajelo — po obširni «čistki» v državnem aparatu — madžarsko industrijo in podeželje. Angleška pritožba proti Madžarski pred OZN ? LONDON, 22. — iz obveščenega vira se doznava, da namerava Velika Britanija skupno z ZDA predložiti OZN vprašanje verskega preganjanja na Madžarskem in ga prikazati kot kršitev določil o spoštovanju človečanskih pravic, ki jih vsebuje mirovna pogodba. Ta korak se bo tikal, pojasnjujejo v angleški prestolnici, vprašanja kot celote, in ne posameznih primerov. Pred vhodom na letališče pri Lescah, kjer je te bilo te dni tekmovanje za svetovno padal. sko prvenstvo. Umrla oba ponesrečenca v steni Cimone detla Bagozza BERGAMO, 22. — Poskusi reševanja obeh planincev, ki sta včeraj padla in nato obvisela na vrvi, ki se je ujela za skalnat pomol v steni Cimone della Bagozza, se nadaljuje po prekinitvi, ki je nastopila včeraj popoldne zaradi nenadne nevihte. Oba ponesrečenca sta medtem že umrla. Predpoldne se je eni izmed reševalnih odprav posrečilo doseči skalnati pomol, na katerem je obvisela vrv z mrličema. Upajo, da bodo oba lahko kmalu spravili v dolino, čeprav ie reševanje združeno z velikimi težavami, ker je teren skrajn0 izpostavljen. dvanajsturnem napornem prizadlevamju so reševalne odprave spravile trupli obeh ponesrečencev v dolino, kjer so jih pričakovali njuni sorodniki. Oba sta imela večje rane po glavi in ostalem telesu, tako dia je zelo vei-jstno, da sta umrla takoj po padcu, in ne šele v urah, ko sta visela na vrvi. ZdS se, da je nesrečo povzročil klin, ki n-i vzdržal izredno [ njune teže. Kako bo izgledala! KINO atomska podmornica Težave z materialom, ki bi bil primeren za atomske reaktorje Proučujejo tudi možnost za zgraditev reaktorja za letala WASHINGTON, 22. — O a-tomski podmornici, o kateri smo včeraj poročali, da je bila naročena v tovarni «Electric Boat«, pravijo v. ameriški prestolnici, da bo imela 2500 ton. Tako bo to največja podmornica, kar jih ima mornarica Združenih diržav. V krogih strokovnjakov so optimisti, kar se tiče graditve prototipa atomske podmornice it; pravijo, da so vsi glavni problemi že rešeni. Tako vsaj hi bilo soditi po zadnjem poročilu centra za atomska proučevanja v mestu Arco, kjer proučujejo možnost za zgraditev »reaktorjev« za kontrolirano razkrajanje atomov. Glavna vprašanja v zvezi z gradnjo atomske podmornice — to je, v zvezi z gradnjo atomskega ((reaktorja«, so: 1. material, ki bi bil sposoben prenašati temperature, ki so mnogo višje kot tiste, ki nastajajo v doslej znanih motorjih. 2. material, kj bi se mog^! upirati reakcijam, ki jih izvaja razkrajanje atomskih jeder. V nasprotnem primeru bi bila iz- : ji ilfi ii iiiii ii; :: . «P0 HRVAŠKI IN SL0UENIJI» •" i: ■ i . '« N E S N E KOLESARSKA DIRKA Jugoslavija - Norveška Gostje so veliki favoriti • Pesimizem domačih - Spremenjena postava Največji upi, katerim se Norvežani vdajajo so pač ti, da bi lahko obdržali poraz v mejah zmernosti. Verjetno jim bo to uspelo, saj je odpotovala jugoslovanska reprezentanca na tekmo, ki bo danes popoldne spremenjena od peta do glave. Predvsem defenzivni blok. Razen vratarja Beajre je ostal na svojem mestu edinole Boškov. V napadu ponovno nastopi Ognjanov. Pesimizem Norvežanov je posledica trdih udarcev, ki so jih radi slabega obnašanja nekaterih igralcev Wiener Šport Kluba na tekmi proti Crveni zvezdi, ki so jo gostje izgubili s 4:2. Avstrijski tisk povdarja, da igra ni bila fair in da je morala izzvati protest beograjskega občinstva. Nadalje tudi javljajo, da bo prišel jugoslovanski Iskala sta v. tujini zlato jamo, a jima veselje polagoma, toda sigurno, pojema. Beara (Hajduk), Horvat I. (Dinamo), Milovanov (Vojvodina), Luštica (Hajduk), Spajič (BSK), Boškov (Vojvodina), Ognjanov, Mitič (Crvena zvezda). Bobek (Partizan), Zebec (Borat), Vukas (Hajduk). Rezerve: Stinčic (Dina- mo), Colič (Partizan), Ko-pilovič (Spartak), Mladinič, Krstulovič (Hajduk). skandinavski nogometaši doživeli od Jugoslovanov po vojni. Leta 1949. se je tekma končala s 3-1, leto pozneje Pa kar s 4-0. Kljub nedvomni razliki v kvaliteti nogometašev obeh držav ne moremo vzeti zmage na znanje že a priori. Cel kup je faktorjev, ki govorijo proti temu. Nasprotnikov teren, nekateri novinci in slaba forma, v kateri so trenutno vodilni jugoslovanski kljubi in najpopularnejši igralci. Časopisna poročila zadnjih tekem lige vedo povedati, da posebno napadalci igrajo slabo (Bobek, Mitič, Ognjanov), da pa so tudi ostali daleč od svojega viška. Zato bo treba previdnosti, čeprav je zmaga gostov zelo, zelo verjetna Jugoslovanska nogometna zveza se je pritožila avstrijski za- MACON, 22. — Zahodna Nemčija in Japonska sta bili ponovno sprejeti v Mednarodno veslaško federacijo. Glasovalo je 21 držav, ki so imele protest v pretres že v teh dr/eh. j skupno 45 glasov. Nemčija je bila sprejeta z 29, Japonska pa s 24 glasovi. Defegati Češke in Poljske so predlagali tudi Vzhodno N-emčijo, a so kmalu sami obupali nad svojo idejo. V Moonu je bilo danes žrebanje za evropsko prvenstvo v veslanju. | Joe Maxim-BobMurphy NEW YORK, 22. Dvaindvajset tisoč ljudi bo danes gledalo boksarski dvoboj srecinje-težke kategorije za naslov svetovnega prvaka med prvakom Joe Maximom ter Bobom Mur-phyera Maxim bo dobil 40 odsrt. vseh dohodkov, Murphy pa le 20 odstotkov. V svoji boksarski karieri je Maxim nastopil šestindevetde-setkrat dobil je 75 matchev, izgubil 17, štirikrat pa je boksal neodločeno. Murphy j[e tekmoval 65-krat, in izgubil samo petkrat. LUKSEMBURG, 22. — V Hol-lerichu je Bartali zmagal včeraj na kolesarskem kriteriju. 65 km dolgo progo je prevozil v 1 uri 44’30”. Z istim časom so prišli na cilj še Magni, Gemi-niani, Bauvin, Diederich. La-zarides in nekaj manj znanih vozačev. Z vsakim letom je proga daljša, borba zanimivejša Leto št. etap km. Prva ti-ojica 1937. 3 510 1. PROSEN1K, 2. Grgac, 3. Gartner 1938. 3 580 1. DAVIDOVIC, 2. Mihelčič, 3. Brand 1940. 3 610 I. PENCEV, 2. Debanič, 3. Zaborski 1947. 3 470 1. STRAIN, 2. Valant, 3. Tišma 1948. 5 788 1. ZORIC, 2. Prosenik, 3. Strain 1949. 7 1080 1. MALABROCCA, 2. Cok, 3. Strain 1950. 7 1096 1. FANTI, 2. Varga, 3. Maiabrccca 7. septembra bo starter v Zagrebu pognal največ jo jugoslovansko kolesarsko etapno dirke — «Po Hrvaški in Sloveni ji», ki se ob veliki popularnosti in priljubljenosti pri občinstvu ter domačih in tujih tekmovalcih počasi spreminja v pravcati jugoslovanski Tour. Ta je v željah vseh. Bil bi v veliko korist tekmovalcev, ki le z daljšanjem proge in izbiranjem težjih nasprotnikov pridejo do tiste stopnje popolnosti na kateri so danes že švicarski, italijanski in francoski vozači. Tudi ti so začeli iz nič, samo mnogo, mnogo let pred Jugoslovani, takrat, ko so se novinarji in spremljevalci tekmovanja vozili še z vprego šestih konj in se je dirka začela ob zori, končala pa v polnem luninem svitu. Mnogi se^&pominjajo lanskega uspešnega tekmovanja, nekaterim spomin tega ludii do predlanskega, le redki pa vedo za izvor in začetka te dirke. Prvič je bila ie v letu 1937. Proga je bila dolga 510 kilometrov, tekmovalcev petnajst, spremljal pa jih je celo en avtomobil. Sedaj pa primerjajte: minilo je štirinajst let, proga se je zdalj-šala m 1219 kilometrov, tekmo- valcev bo devetdeset, od tega več kot polovica tujcev. Za njimi bo vozilo nad 90 avtomobilov novinarjev, organizatorjev, mehanikov. Napredek je razveseljujoč in velik. Pot je šla strmn navzgor, posebno v povojnih letih. Danes Tour, ki bi bil dolg na.d 20Q0 kilometrov, ni več utopi-stična želja. Zanj so zreli organizatorji, gonilno kolo vsega, dirkači in več ali manj tudi ceste. VARESE, 22. — Priprave za svetovno kolesarsko prvenstvo se bližajo koncu. Poleg številnih drugih skrbi je tudi 'nevarnost, da se spremeni prihajanje in odhajanje vozil med dirko v velik kaos. Varese namreč nima obhodnih cest, ki bi tako nevarnost odstranile. Niso še našli dobrg rešitve tega problema. LONDON, 22. — N« tretji I etapi kolesarske dirke po Veli- j ki Britaniji je na progi Bour- j nemouth - Plymouth, dolgi 193 j km, zmagal Irec Jam Steel v času 5 ur, 38'36" pred Francozom Audemardom. V skupini lestvici je prvi Anglež Bedwell. Dokončna ekipa jugoslovanskih la h ko atletov proti Angliji Kapetan jugoslovanske iah-1 škovič; 110 metrov zapreke: koatletske reprezentance je dokončno določi] ekipo, ki bo nastopila 25. in 26. avgusta Italijanska plavalna ledera- pro** Veliki Britaniji, cija je suspendirala bivša ju- 100 metrov: Pecelj, Jovan-goslovanska plavalca Marijana čič; 200 metrov: Pecelj, Sabo-Stipetiča in Maroja Miloslavi- j lovič; 400 metrov: Sabolovič, ča. Proti 4. paragrafu medna- j Račič;800 metrov: Otenheimer, rodnega pravilnika, ki pravi j Keneševič; 1500 metrov: Ceraj, dobesedno: Diskvalifikacije in l Otenheimer; 5000 metrov: Ce-suspenzije ene izmed včlanjenih , raj, Pavlovič; 10.000 metrov: federacij so veljavne tudi za | Mihalič, Stefanovič; 3000 me-vse ostale članice, ni priziva.; trov čez ovire: Senedin, Djura- zupančič, Lorger; 400 metrov zapreke: Zupančič, Radulovič; štafeta 4 x 100 metrov: Jovan-čič, Sabolovič, Račič, Pecelj; štafeta 4 x 400 metrov: Stankovič, Hočevar, Zupančič, Sabolovič; skok v višino: Dimitrije-vič, Hršlak; skok v daljino: Miličevič, Brnad; troskok: Vaš, Radovanovič; palica: Mllakov, Dušanovič; krogla: Sarčevič, Krupalija; disk: Žerjal, Miler; kopje: Dangubič, Dušan Vuiiar čič; kladivo: Gubijam, Žerjal. ■ s S LerwilJ, članica «Spartan Ladies Athletic Club-a», je postavila nov svetovni rekord v skoku' v višino na nedavnem ženskem amaterskem lahkoatletskem prvenstvu v VVhite City-u. Skočila je 174,45 cm in s tem tolkla dosedanji svetovni rekord, ki ga je držala znana nizozemska »leteča mat in guba energije v atomskem motorju prevelika. Ta material mora biti tak, da bo absorbiral kar najmanj nevtronov, ki se osvobajajo pri razkrajanju a-tomskih jeder. 3. material, ki bi ščitil instrumente in posadko na taki podmornici pred učinki atomskega izžarevanja. Vprašanje ie zelo težko, ker ta material ne sma biti na podmornici ne pretežak ne zavzeti preveč prostora. Obenem se je izvedelo, da dela tovarna «Electric Boat» že odi januarja na načrtih za prototip atomske podmornice. Mar. ca 1951 je bilo mornariško poveljstvo še prepričano, da to leto še ne bo mogoče začeti z gradnjo prototipa, vendar je delo na načrtih napredovalo hitreje, kot so domnevali. Obenem je bilo sporočeno, da je komisija za atomsko energijo marca 1951 podpisala z družbo ((General Electric* pogodbo, da bo ta diružfba proučevala možnosti za zgraditev atomskega reaktorja za letala. ŠvedshD-dsfisho-soviBtslii soor o terilorialnih vodah v Bolu KOPENHAGEIv, 22. — ZSSR je odlbila danski in švediski predlog, naj; se skupno predloži mednarodnemu sodišču v Haagu vprašanje razširjenosti sovjetskih teritorialnih vod na Baltiškem morju. Kot znano, osporavata Danska in Švedska ZSSR pravico-, cia postavi mejo svojih teritorialnih voda na 12 morskih milj (22 km) od obade. Danska in švedska vlada se posvfiUijeta o odigovoru, ki ga bosta poslali Rusiji. Ameriška misija v Madridu MADRID. 22. — Ameriška vojaška misija, ki jo vodd letalski generalni mag or James Spry, j.e prispela danes zvečer na madridsko letališče. Vihar v Mehiki NEW VOK K 22 — Strašni vihar, ki je pred nekaj dnevi opustošil otok Jamaiko, kjer je povzročil ogromno škodo in ubil nekaj desetin oseb, se je danes z vso silo zrušil na mesto Tampico v Mehiki. Poročajo o veliki škodi. Po zadnjih poročilih je bilo v Tanipicu ranjenih več desetin oseb. Veter, ki piha s stalno brzino 130 km na uro in ki še ni ponehal, je porušil več hiš. Po poročilih iz mehiške prestolnice je vihar na vsem juka-tanskem polotoku povzročil veliko škodo in večje število človeških žrtev, Zlasti je vihar pustošil med ribiškimi ladjami. Prekinjene so številne brzojavne in telefonske linije. Z Jamajke pa poročajo, da je število doslej ugotovljenih smrtnih žrtev zaradi nedavnega viharja narastlo na 148. Potres v Kostariki SAN JOSE DE COSTA RI-CA, 22. — Včerai ponoči ob 23.43 po krajevnem času je močan potres prizadel prestolnico in osrednje predele K; . ::ikc. Poročajo o znatni škodi. Zdi se, da je potres posledica delovanja ognjenika Pao.s V fBSIli Excelsior. 16.30: ((Napetosti Basel-.art. . » Nazionaie. 16,30: «Pot smrtu Granger, C. 0’Donttel! , Fenice. 17.00: ((Pigmejski oto» J. VVeissmueller. . j Arcobaleno, 16.30: ((Zločin noči« E. Portmann, D. Astra Rojan. 17.00: «Rosauro stro» Pedro Armendariz. # Alabarda. 15.45: «Od pol00* zore«, M. Stevens, G. Azzurro. 16.00: ((Maršalova^ ka» L. Parks, M. Gatibaldi. 15.00 «Evina ** Mayo, R. Reagan. .j Ideale. 16.30: ((NepremaglF1 Gurk» Wallace Beery. .j Impero. 16.30: «Giuseppe Verv;1 njegove nesmrtne har®0” j F. Giachetti, M. Cebota'1' Gigli. j* Viale. 16,00: «Pot do ječe«, * ton. ji Italia. 16.00: «Angel med nn1® L. Bali, J. Hodiak. . ^ Kino ob morju. 16.45: sovraštvo« R Ymin2. P’ chum. Marconi. 16.30: R. Young, «Krivda Huntove» W. Hendrix, C. j, Massimo. 16.00: «Crni šuSJ Marlowe, P. Armendariz. Novo Cine. 16.00: «Noetova Gianni, Pinotto. Radio. 16.00: «Kumaonsld “ (Skrivnosti džungle). ^ Savona. 16,00: ((Neučakana ™ zen», D. Day, J. Carson. ^ Vittorio Veneto. 15.30: «Tr|l* šketirji«, L. Turner, G. K*"1 POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: «Sedaj te Rojan, 20 in 22: «Klic F. Severo. 20.45: «Dvot>oi n* CU>>* at * Skoljet. 20.45: «Poročna n0C treh«. Vittoria. 20.15: ((Izgubljene ske#. Ginnastica. 20.30: «Idealen s0,) RADIO J UKOSI/OVASiS#* (JO N E 'IBS TA Oddaja v slovenščini: Poročila ob 7.C0, 13.30, jj, 23.05 — 7.15 Jutranja * pjes- 13.45 Couperinov grob. 14.0” $ ne melodije. 14.30 Od vče"^ danes. 14.35 Operne *r'l",[#))' Valerija Heybalova (SOPran 18.00 Wagner: Tannhauser -Jm tura. 18.15 Iz Tržaškega 18.30 Plesni ritmi. 19.00 venski sindikalni kvint«1-Glasba za lahko noč. Oddaja o italijanščini: 12.00 Stari in no^i Komorna glasba. 13,20 j zo. 20.00 Ritmične { Večerni koncert. 21.45 plesna glasba. 22.45 Ch°^ valčki in mazurke. KI, OVESIJO J 12.00 Iz italijanske, in španske lahke glasbe. jj ' bavna glasba. 13.00 Želel' poslušajte! 14.30 Nekaj C. M. Sebra. 15.15-15.30 ^,4 glasba. 18.00 Poje pionirs*. vog II. gimnazije iz Kranja,P (F stvom Viktorja Fabiani}*'«#: Drobne skladbe velikih W 19.10 Pariške praizvedb^gprc i Koncert po željan. 21.0° V : iz filmov in znanih- oper*’^ Sergej Prokofjev: Klasična ( nija, Igor Stravinski: p0 * pomladi. 23.15 Konec valčkih in znanih popeVK •litsr »I. 11.30 Za vsakega neli*p. G1* Novi svet, 12.10 Siegmelst^jfrj bene slike. 12.26 Rahma" et seli ritmi. 13.00 pevski harmonika. 13.20 Lahka 13.45 Znane skladbe za štiri klavirje. 1^ glasba. 18.00 Glas AmertK^ Glasbeno predavanje. H'» la glasba. 19.20 Brilja"1^. K, ture. 20.00 Koncert rusK,n'tf,|| lajk. 20.30 Okno v svet- * jlj belius: Baldassarski praZ” Radijski oder . Rovett?i«. šteni, drama v 3 dejanj" ^ Večerne melodije. 23.00 j. V ski: Koncert za violino Polnočna glasba. THIST I- 30 <5 7.45 Jutranja glasba. ,. 5^ kester A. Brigade. j* ,|J solisti. 13,25 Melodična (JI-» * 14.10 Oktet jazz. 14.30 - gias»i, stavek iz koncerta št. 3,, harmonika. 13.20 LahKa M s? «Esperla». 17.30 SP°'‘j' j.j) 18.C0 Simfonična g^rfii. L 'l Glas Amerike. 19.15 pfZMl 20.25 *Vr. rJ vU»J Nekaj rolkiore. _ a-molu. 28.58 Radio« 0 Cpera «Arlesiann». Broadwaya in Holly",°^ Nokturni. ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ i...................................................................................................... mi........... .in" 34. Zunaj je bila lepa noč. Nebo temno brez meseca; na se-vernem delu neba so živo migljale zvezdice, ob jugu so se vozili oblaki- Okoli ogalov his, po vrheh dreves se je lovi mehak veter in dišalo je po pomladi. Janko Iz gostilne ni šel naravnost domov Prijazna not ga je zvabila po trgu. Sel je nocoj z do. ma, da se poslovi — pa se ne bi poslovil od trga, od njegovih ulic, neštetih kotov, ogalov, ovinkov, od cerkve in od olepševalne klopi, od Žabjega potoka, od mostu, od kapelice?.-. Koliko spominov mu je bilo združenih z vsakim prostorčkom! Rad Je Imel ta svoj Muho. bor, kakršen je bil: ni sl kaj mogel — vse se mu je zdelo tako važno in imenitni?, kar se je tu godilo. Nad Muhobor ni kraja na svetu! Ce se hi res kdaj ufesni ilo, da dobi Muhobor sodnijo in bi na-neslo, da pride on semkaj za sodnika: večje sreče sl ne more želeti, ne misliti! — Kako bi ga častili Muhobor-ci, o, tudi župan, in kako bi bili nanj ponosni starši! Nikdar se ne bi genil odtod! Očetovo hišico bi vzdignil in sveta prikupil; velik sado-nosnlk bi si vzgojil, s samim plemenitim sadjem, v zgled sosedom; kokoši bi redil za izvoz ta s hmeljem bi poiz. kusil — hmelj bi nemara u-speval na tem svetu... Da je delokrog sodnika prav za prav nekoliko drugačen, mu je prihajalo na misel, Le te skrbi ni mogel zatreti, ah bo sploh kdaj dovršil študije, ko mu bo duh vedno uhajal semkaj v Muhobor ln ko sploh za suhoparno pravo in zvite paragrafe nima nič pravega navdušenja. Toda do nekega cilja mora priti! Kako rad bi svojima ljubima roditeljima olajšal breme starih let dragi mamici, da bi imela pomoč pri gospodinjstvu, ta očetu, da bi mu ne bilo treba tako gledati na vsak sleherni krajcar- Iti ob nedeljah bi z vozom napravljali izlete, In starši in seveda ženka; preljuba ženka mu je globoko v srcu spremljala vse načrte in naklepe, dasi se naravnost ni upal misliti nanjo. Tako so ga grele prijetne sanje, ko sta ga zamišljenega nosili nogi po ulici med vrtovi. Kar ga zdrami lučca — zdaj in zdaj je pokukavala izza vejevja. Poznal jo je. V onem koncu hiše proti vr. tu je imela Julka svojo sobico, lučca pa je naznanjala, da še bedi. Vse njegovo bit-je mu je zakopmelo po nji, zdaj spričo ločitve, z neodo. ljlvo silo. % Krenil je ob plotu do lese in po znani stezi skozi vrt. Le mimo, pod njenim oknom vsaj bi rad šel zadnjikrat in potem črez dvorišče na cesto pa zopet domov. Bližal se je luči, razsvetlje nemu oknu, stopal je previdno, umikati se je bilo nizkemu, v šumečem vetru se gibajočemu vejevju. MUHOBOR« NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N JoLNA] Utripalo mu je srce. Kaj, ko bi slučajno gledala skoz okno — dal bi ji znamenje, par besed bi ji rad rekel za slovo. Toliko let sta si bila tako dobra tovariša, tako rad jo je imel in tako rad jo ima! Da bi bila srečna! Nikdar je ne bo pozabil, če bi ga prav ona! Na oni strani v hlevu je zamukalo- Rjavka je — ali bi ga še poznala? Zgoraj na oknu na belem zastoru se je premikala sen. ca. «To je ona! Se je pokonci! Kaj, če bi ji kamenček zagnal v šipo - veter buči. drug ne bo slišal nego ona. Ako me ima količkaj rada. saj mora želeti in slutiti, da pndem po slovo, pričakovati me mora, pift se ne bo u- strašila — Prav rahlo vržem...* Pripognil se je, da 'pobere kamenček. Tisti hip pa mu skoči nekdo za hrbet, začuje se županov glas: «Cakaj me, ptič, tl bom dal ml okna pobijati, cepljence rezati ln hišo mazati!» — predno se je Janko genil, že Jo je do-bil z batino po glavi, zaječal je ln se zgrudil. «Ali se hlini ali sem ga res preveč?* je zaskrbelo župana. Streznil se je in srd se mu je umaknil strahu. V oknu je izginila luč pa se zopet pokazala v tretjem oknu naprej. Oni na tleh se ni genil. Zu. pan je premišljal, kaj bi storil Zgoraj se je odprlo tretje okno: mati županja, zavita v ruto je zaklicala, kdo je, k&j je. «Nlč nl!» Je odgovoril župan. Stopil je k hlevu in odprl duri. «Nace, čuješ, Nace, vstani, vstani! Tamle na ogalu pod breskvo leži človek - ali ,1e pijanec ali ka-li! Kam v kraj ga spravi, da ne zmrzne!* Prišel Je Nace s svetilko, prigugal se je tudi konjski hlapec Miha. Zupan je odšel proti hišnim durim — ni smel kazati, da ga stvar zanima- Odklenil je, potem pa v odprtih durih stoječ zadrževal sapo in gledal in poslušal, kakšen glas bo prišel od ogala. Nace je svetil. «Glej ga, Podržajev je fantu Miha je ležečemu dvigal glavo. «Ježeš Marija!* je zakričal. «Krvav je, ubit je!» Pri oknu se je začul ženski krik. Loputnile so duri, užigale se luči, kmalu je bila vsa hiša pokonci in okoli ne-srečnika. Vse je bilo razburjeno- Niti Rjavke niso zapazili, ki se je bila odvezala in je prišla iz hleva. Sla je po dvorišču in se izgubila na cesto. Oče in mama Podržajeva sta se kmalu potem, ko Je Janko odšel v krčmo, odpravila spat. Prvi je legel oče Podržaj — taka je bila že stara navada. Ljubezniva družica ga je še skrbno zatlačila vsepovsod z odejo, da bi ga ne zeblo. Sedla je k njemu na posteljo in mu lepo pobožno naredila križ — sam ga ta pogan nemara tako ne bi bil naredil, saj je še zdaj brezbožno motil verno ženo in Ji, bas ko ga Je prekriže- vala po ustih, hlastnil po palcu in jo vanj rahlo u-griznil. Smejala se je njegovi nagajivosti in ko je izpustil, je brez ovire končala 3JP Slez Zlezla je še ona na svoje ležišče in ugasnila luč. Used-la se je na postelji in pričela moliti. Zbirala je vse misli v molitev, zakaj le zbrana molitev zaleže pri Bogu. Pa že ko je delala križ, so ji silile v molitev tudi druge misli, motile so pravo gorečnost in morala je pričeti iznova, či. sto iznova: s križem. «V imenu Boga Očeta — moliti moram za fanta — v imenu Boga Očeta no — samo jutri bo še doma — zdaj moram le na molitev misliti ta na nič drugega — » in po-časi ta pazljivo sl je zopet potezala s palcem po čelu-«V imenu Boga Očeta in Sina — ne vem, kaj me nocoj tako skrb, saj Janko je pameten otrok in tako je priden, hvala Bogu! — V imenu Boga Očeta ta Sina — na pletene jopice ne smem po- zabiti, da mu jih boj, morebiti bo se * v, emske*3