Natisov 15.000. ^giftl pre H^ janc-c Vil O, !a in res] gospodi V naj iti, k'niv :it r.e cndar nji ia npškoc jo denarji piajerc" izhaja vsaki Hek, datiran z dnevom [naslednje nedelje. iKroinina velja za Av-za celo leto ne, za pol in četrt 1 razmerno; za Ogr-) 4 K 50 vin. za celo b; za Nemčijo stane pcclo leto 5 kron, za neriko pa 6 kron; [idrugo inozemstvo se mi naročnino z ožina visokost pošt-I Eire. Naročnino je pla-|W naprej. Posamezne !V.seprodajajopo6v. edništvo in uprav-fiStvo se nahajata v |Hiju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za ■/. strani K 32, za V. strani K 16, za '/« strani K 8, za »/„ strani K 4, za Vsa strani K 2, za '/«• strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 33. V Ptuju v nedeljo dne 15. avgusta 1909. en), v tudi zalogi O, 24, Na pomoč! Na pomoč! Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in pilita gorice, njive, polja, hiše in poslopja ti-icero naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene kajo, otroci so lačni. Od kje davke plačati? , kje naj pride pomoč? Treba je, da nabito d e n a r za vboge žrtve te grozne ne-«. Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse Ijemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima i iskrico ljnbezni do bližnega, kdor hoče vsaj fDSJmanjšim doneskom revežem pomagati, -»-^aj nam pošlje malo podporo. Ured-iš>o „Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih Rjavilo v našem listu in izročilo najpotrebnej-po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj tlenkost, naj si bode še tako majhno svotico larja in jo nam v božjem imenu pošlje! Pomagajte hitro! ivlčina je grozovita in večna usoda Vam bode jovrnila, kar storite za te reveže. Meščani! Pomagajte, kajti kmetu se slabo godi! Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak par krajcarjev in nabrala se bode svotica, s kako se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu ,Štaj erca". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak krajcar je dobro došel in bode z imenom darovalca izkazan! Pomagajte! Uredništvo ..Štajerca". 2. Izkaz daril: Iz Planine (nabrano po g. Ernst Kntter)': Strpan Ludv. Schescherko K 2-— ; gdč. Josepina ice izvrst Istvo | lodcu obito - pri z nem lianju, poma] crčih ii ;dstvo naje i na vs o ar n simo, i a, Slavoniji Bezlaj K 1 — ; gdč. Vida Fink K 1 — ; Ernst Khrlich K 1"—; gdč. Štefanija Koschel K T—; N. N. K V— ; Ernst Knttler K 1—; gdč. Mizi Grablowitz K 1-—; — Franc Saitz, Št. Janž na vinski gori K l-—; — Lauger Urban, Sil-beregg (Koroško) K 1'—; — v gostilni J. Cer-nogoj, Zdole, nabrano dne 1. avgusta 1909 od gostov K 12'— ; — posojilnica Zdole K 20-— ; - M. Glogovšek, Žalec K 10 — ; — Joh. Pri-moschitz, Latschach p. Beljaku K 5-— ; — Fr. Kristl, Gradec K 5'—; Valentin Komar, Lovan-ke K 10"—; — Joh. Veršič, Breg pri Ptuju K 10-—; — G. Kalb, Ptuj, K 2 —; — J. Hajduk star., Ragoznica K 2-—; — Al. Toplak, Gerlince K 1"— ; — Valentin Kovač v Lipi K 4'— ; — Anton Žičker v Sevnici K 3-—; — Joh. Damisch, Tiergarten K 1*— ; — Jos. Zorko, Trebeš K r— ; — Mih. Hrenn, Schonpass K 1 ; Jakob Polzi, Schonpass KI--; — b'ranc Iliaš, Ptuj K 1 —; — J. Požar K l-—. Ifadalje je nabral g. Mih. Simmerl med delavci ■ zalcem. produkte v Hrastniku sledeče svote: F. Pečnik K l-—. M. Simmer! K l-—-, Jos. Go-milšek K —-40, J. Seršen K — 10, M. Koritnik K l-—, G. Zapušek K —-40, G. Godiel K —-40, M. Lovčnik K —-40, A. Kolnik K —-20, A. Končar K -20, Žnidarič K —20, A. Marjetic K —-40, Fr. Lipičnik K 2 —, M. Gorenšek K l-—, A. Krall K — 60, Kolmanitsch K l-—, Sprogar K l-—, F. Blaznik K —-40, A. Zgrič-nik K l-—, Jamnig K 2-—, M. Redenšek K —-40, Razberger K —'20, J. Gaberšek K —'48, G. Zupane K V—, Tramte K —-40, F. Tečak K —-20, J. Godiel K —-40, F. Zupane K —'20, Oberammer K —20, Flis K —'20, Besenšek K —-20, Gačnik K —-40, Majus K —20, Span K —-40, Žolgar K —-60. A. Žibret K — 40, Plazar K —--40, Cepin K —30, Velaj K 1—, Molinare K —"40, J. Težak K —"40, Jenčič K —-20, Žlindra K —-40, Savion K —-60, B. Kolar K —-60, Marki K —-40. — Kari Pa- taki, Ptuj K 1—; Jos. Sorko, Ptuj K 5—, Joh. Steudte, Ptuj K 10—, Sellinschegg, Ptuj K 2-—, Jak. Matzun, Ptuj K 10'—, J. Mur-schetz, Ptuj K 5-—, J. Murko, Ptuj K 2—. Fr. Repototschnig, Leskovec K 6"—. Skukaj torej 167 K 28 h. Zadnjič nabrano K 203-—. Torej vse skupaj 370 K 28 h. Srčna hvala! (Prihodnjič naprej.) Kje ste?! Mi naprednjaki smo že navajeni vse žlo-badrije, katero imenujemo »prvaško politiko". Odkar je sam avstrijski cesar imenoval to politiko „sramoto in škandal", so tudi širši krogi našega ljudstva izpoznali ničevost ia brezvestnost vsega tega počenjanja, vsega tega besedičenja, ki se skriva za krinko »narodnja-karstva" . . . Bog se usmili, mi gotovo ne zavidamo nikomur svoje veselje. Nemški pregovor pravi pravilno: »Jedes Tierchen hat sein Plii-■ioveku že tako dobro dene, ako nosi belo-plavo-rdečo kravato ali pa ako sme zapeti »Lepa naša domovina", — potem naj to v imenu vseh svetnikov stori . . . Eden se navdušuje ob zlati vinski kapljici, drugi hodi zajce streljati, tretji je le tedaj srečen, ako moli svoj »roženkranc", četrti ima mlada dekleta rajše kakor stare babe in peti je srečen ako sme peti »Lepa naša domovina" . . . Vsak po svojem! Ali nekaj se ne sme pozabiti: ljudstvo ne more živeti od praznih besed in tudi največje navdušenje ne ustavi kruljenje praznega želodca . . . Lepa naša domovina, — dobro! Ali v zadnjih časih postala je ta lepa domovina — lačna. Tu se poneha vso občudovanje lepote naših milih pokrajin, kajti lakota, neusmiljena lakota trka na duri našega ljudstva! Gospoda v prvaškem taboru, — Vi ne veste, kaj je lakota! Morda ste imeli 'tako za Strahovi. Spisat vsem sovražnikom v jezo Tebničmar. „Lahko noč!" S to besedo vlegel se je urednik »Štajerca", i L i n h a r t, v svojo posteljo. Vzdihnil je še enkrat, dvakrat, potem je obrnil glavo na jfevo in pričel smrčati — — —. V sobi je bilo temno. Luna je pošiljala ukozi zastore na oknih par svojih mrzlo-bledih Jarkov. Daleč nekje lajal je neznani pes; imel »kripavi glas in speči redakter je bil prepričan, da je to prvaško zagrizeni pes . . . Oj zlato, no spanje! Ti vzameš vsa bremena od člo- in kar se ne more nikdar v življenju čiti, to se zgodi v spanju . . . Oj lepo, ko- o spanje! Ti okrepčaš človeka, ti mu daješ močij ... V teh mislih dremal je naš mi- jabni redakter. Oči mu zapadejo in že je lislil sanjati, da zadene „veliki los", ko pride nakrat v sobo neprijetni duh, kakor da bi kdo par litrov slabega vina po tleh izlil. V sobo stopi »profesor" Zelenik. Hitro pogleda na „nohtkastl" ; tam je stala precej velika [flaša; Zeleniku je stopila rdečica v lice in od veselja je napravil tri takte srbske mazurke. Potem je pogledal še enkrat natančneje steklenico in opazil, da je v nje le — voda. To je »profesorja" Zelenika grozo vito v znemirilo.Voda?! Voda!! Kako se more od enega Zelenika zahtevati, da pogleda vodo ?! Zelenikovo obličje postalo je rdeče kakor dragonerske hlače. Njegova razdrapana brada se je tresla, kakor da bi imela mrzlico. Postal je za pet centimetrov višji, pljunil pogumno v roko in šel korak za korakom z dvignjenimi rokami proti Linhartovi postelji. Redakterju se je zdelo, da je prišla zanj zadnja urica. Hitro je napravil križ. Ali Zelenik, Zelenik, ta Zelenik prihajal je vedno bližje. Roke imel je po koncu, kakor da bi hotel spečega urednika ugonobiti. In prihajal je vedno bližje in bližje. Gotovo bi Zelenik hudobnemu uredniku Linhartu kri izpil, ko bi ne zapazil slučajno na mizi polovico piva v literskem glažu. Takoj se je Zelenik tja vsedel in gledal na flašo, kakor zaljubljeni maček na deviško mačko. Urednik pa je spal, spal, spal . . . V spanju je čul Zelenika skozi zobe v rdečo brado mrmrati: „Veš Linhart, danes bije tvoja zadnja ura, danes se zberemo vsi tukaj, da ti poplačamo jezo, ki si jo nam napravil ... To tvoje pivo je sicer iz nemške fabrike, ali dobro je pa le. Kdo bi tudi tisto brozgo pil, ki jo kuha prvaška žalsko-laška fabrika ... Ali ti Linhart se bodeš danes pokoril za vae tvoje grehe ... Ti si pisal v tvojem listu »Štajercu", da jaz ničesar ne pijem; tako sramoto mi delaš; enkrat si celo rekel, da sem abstinent; to ti ne odpustim, pa naj bode kar hoče . . . Gorje ti, gorje ti, gorje, gor-je-je . . ." Pri temu se je pričelo Zeleniku kovcati. Parkrat je napravil svoj »huk, huk, huk" in potem je šel v metljo trobiti . . . Linhart pa je spal, spal, spal . . . Nakrat se začuje pri vratih grozovito ro-potanje. Uredniku so se lasi jezili in mislil je, da je pričelo nakrat v sobi grmeti. Vrata se na široko odprejo in dva precej suha možica priva-lita debeli sod v sobo. Nočna lučica je slabo brlela in zato urednik došlih strahov ni takoj izpoznal. Eden možicev pa stopi k postelji; v roki je imel cel kup papirjev. »Ali me spoznate?"—zakričala je suha postava s kozlovo brado nad spečim Linhartom. »Zadnjič sva se vidila v Mariboru pred porotniki. Jaz sem doktor Brejc iz Celovca. In Vi ne — 2 zabavo semtertja prazni želodec, katerega ste pa potem hitro s pečenimi piščanci napolnili. Ali — Vi ne veste, kaj je lakota!... Predstavite si kmeta! Vse svoje premoženje vtaknil je v nehvaležno zemljo. Eksekutor že čaka za ogljom. da ga zarubi. Edino upanje je kmetu, da bode žetev dobra, da bode z djo poravnal dolgove in davke in čeprav bode moral potem zopet stradati. Kmet dela in upa in dela. Ali nakrat se pokaže na nebu mali oblaček, postaja večji in večji, vihar, blisk, grom in strela pridejo, toča, »šiba božja" pada in pada in nniči vse ... Kmet je z enim hipom berač! To si predstavite, gospodje v prvaškem taboru, in — ako imate srce v prsih — zazeblo vas bode, zjokali se bodete nad kmetovi usodi. In peli ne bodete več „Lepa naša domovina", temveč edino „Revna, lačna naša domovina"... Toča! Suša! Dve besedi ali dve besedi polni zla in solz in žalosti! Zadnji tedni so nam pokazali v krvavo-grozoviti obliki pomen teh besedi! Kmet stoji ob robu propada, — to vemo in čujemo in vidimo zdaj jasno. V takem času se mora nehati sovraštvo. In tudi politikovanje se mora nehati. Kajti — pomagati jo treba! Ali je to tudi morda „nemčurska laž" ? Pomagati je treba! Ali tiči v teh besedah „brezverstvo" ?... In kje ste zdaj vtem resnem trenutku, vi slavni voditelji slovenskega naroda? Toča je padla; — prvaški poslanec Meško pa je šel na romanje tja na Kranjsko, prvaški poslanec Ozmec je popival v farovžih in se vozil po svojih lastnih goricah, katere toča k sreči ni prizadela; — hofrat Ploj se je prepiral s klerikalci zaradi obstrnkcije in bosanskih »kmetov", — prvaški listi so pisarili raje zaradi imenovanja sodnijskih diurnistov ali zaradi straniščnih napisov, nego da bi kričali in kričali, da naj se prizadetemu ljudstvu pomaga! P o-zabili, pozabili so možakarji, pozabili na svojo dolžnost in svoje obljube. .. Kdo bi zamogel tajiti, da smo edino mi naprednjaki tukaj svojo dolžnost storili? Naša poslanca, Ornig in Marckhl, sta takoj na lici mesta škodo ogledala. Mi smo takoj za prizadete denar nabirali. Mi naprednjaki smo vse storili, da pomagamo. Kje pa ste Vi prvaki?. . . Vaši so-bratje trpijo, — in Vi, kje ste? Oh, saj vemo, — Vi prvaki spite! Kajti Vam se ne gre nikdar za ljudski blagor, temveč vedno za dobiček v svoj lastni žep. Vprašamo Vas torej, prvaki: kje ste v teh žalostnih časih? ■'■"■' ■■ ' ———i ■■■■■■■■■■■——^— ■■■ iin ■ | ii Politični pregled. Cesar je potrdil postavo, ki se tiče spremembe postavnih določb glede javnega vodovoda v Celju in katero je sprejel deželni zbor 3. decembra 1908. Madžaronska strahovlada. Listi poročajo, da sedi zdaj v Szegedinu 15 redakterjev v ječi, ki niso madžaronske narodnosti. Zaprti časnikarji so večidel Slovaki in Rumuni. Zaprli so jih, ker so baje „hujskali proti ogrski državi". V resnici pa so le zagovarjali pravice tistih narodov, katerim Madžaroni niti dihati ne pustijo. Črnogorski knez Nikita praznoval bode 14. t. m. 50 letnico svojega vladanja. Nekateri listi poročajo, da se bode ob tej priliki kneza Nikita za kralja proglasilo in da baje tudi ve-levlasti ničesar proti temu nimajo. Stvar je pa zelo neverjetna. Grško turški spor zaradi Krete se je vedno bolj poojstril. Velevlasti, predvsem naša država, skušajo pomirovalno vplivati, da bi vsako vojno preprečili. Ali na Turškem se vkljub temu vojaštvo mobilizira. Dopisi. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Naš župnik znani Janez Sušnik pa že zopet rogovih ; ta mo-žicelj, — dika čistosti in najsvetejše morSle itd. neprenehoma napada in blati poštene hiše in osebe in sicer na prižnici in pri drugi priložnosti. Zadnjo nedeljo je kričal iz prižnice, da se naj ja ljudje izogibljejo tak|h hiš, kjer umazani časopisi in »Štajerc" zahaja, ker take hiše so po-hujšljive ter duhovne blatijo. Toliko srca in ko-rajže pa ta „mušter-duhovnik" nima, da bi te hiše in gostilne imenoval. Mi naravnost temu gospodeku povemo, da je velikanska laž, da bi se v teh hišah ali časnikih duhovščina blatila, ali najmanjšo pohujšanje dajalo. Po gostilnah je že stara navada, da se različnosti pregovarjajo in če se v priložnosti kaka oseba v duhovniški obleki, katera pa je slabša od drugih, omeni, to sicer ni dobronosno za častito duhovščino,' pa tudi ne pohujšljivo. Proč z luliko od pšenice, potem pa bode vse dobro! G. župnik Janez Sušnik, če se mogoče v priložnosti tudi Vam dela v kakšni gostilni ali hiši ali časniku krivice — pomagajte si! Vi ste premeten in učen gospod, in na vse tožbe prevrženi, prič dobite dovolj, tudi še krivih lahko, in zavežite ljudem in „Štajercu" s -pomočjo Svdnije uste! Kdor seje: veter, zanje vihar, pravi sv. pismo. Vi ste nas začeli po „Slov. Gospodarju" blatiti ter nas s tem učili, se v časnikih zoper laži in nesramne napade braniti. Tudi mi pritrjamo Vašim mislim. Takih hiš in oseb katere dajejo ljudstvu pohuj-1 sanje, se mora človek izogibati. Tudi na Cre-šnjevcu so take, kjer se babure pred očmi ljudstva psujejo in pretepljejo, kjer se uganja nelepe stvari in se jih zakriva, kjer se kujejo in trosijo laži črez poštene osebe, kjer se učijo in silijo ljudje celo pred sodnijo lagati, kjer se sestavljajo lažnjive tožbe proti faranom ter se šuntajo z lažmi žene zoper može, kjer se sklepajo lažnjive tožbe na kn. škofijstvo zoper g. kaplane, kjer se trpinči stare materi, kjer sedela z lažmi krivico na imenu in premoženju poštenim faranom, kamor se vabijo mlade žene k prenočišču. Taka hiša je za poštenega človeka pobnjšljiva ter se je mora izogibati. Mi pa ne bodemo po okoliščinah in ovinkih govorili, kak« g. ž. J. Sašnik na prižnici, da bi si ljudje premišljevali, katera je taka hiša, temveč povemo | naravnost in brez strahu: Taka hiša na Črešnjerai j je žalibog črešnjevski zali, čisti, blagonosni farovi.j Kamenje sem, kamenje taj! Dober tek, gospi župnik ! Terpinčeni farani. Sv. Lovrenc. Dragi mi »Štajerc" ! Dobrot«] poznamo in dobro vemo, da si ti edini list, kateri se pravično in odločno za nas vboge kmete vleče. Ž največjo žalostjo smo v tvojem lista] čitali, da je v Slovenskih goricah toča zelo ve-1 liko škode napravila. Obžalovanje jevbogo ljudstvo vredno! Zvedeli smo tudi in znamo čisto dobro, da klerikalni poslanci se celo skoraj nii \ ne brigajo za velikansko škodo, da bi ljudstvo podpirali in tolažili. Ti poslanci, katere so ti | trpini volili, se ne menijo za to važno reč. In značajno le nemški poslanci za podporo skrbijo in tistim, katerim poslancem to vbogo ljudstvo ni hotelo glase dati. Mislim zdaj bodejo dobro vedeli, kje so pravi prijatelji doma. Klerikalci imajo skrb le za se, za drugim jim je le deveta skrb. Za milijone so varno skrbeli, da so jih farji dobili, kateri itak imajo več kakor zadosti. Hočemo vprašati, kako je to, da zdaj v novejših časih toča tako ogromno škodo dela ? Vzrok je, da tuji ljudi, posebno Kranjci in drugi, v naših krajih pridejo, gozde kupujejo in les nesramno podirajo in pa ne skrbijo, da se bi novic nasadilo. Ce se voziš na Koroško, strah te naj bo, videl boš. da pri Dravi in na železnicah tako obilo lesa leži, da je strašno. Videl bodeš tudi pečine in gole dele Poharja in Posreka. Prej je bilo vse prav lepo zrasteno, zeleno, zdaj je že veliko takih delov v Pohorju, da je vse suho, golo. Kaj še le bo, če vlada to nemarno in ne-postavno reč ne bo pustila končati. Tudi mi se bojimo toče. čeprav za prav tega škodljivca ne poznamo. Če pri nas zdaj imamo sušo, potoki s* posušijo in je le malo vode, če dežuje je naenkrat 'strašno velikanska voda. To je vzrok, da gozdi minijo, voda ne more držati in nimamo vode, ali velikanska voda nam grozno škodo dela. Naši otroci bodejo se v šolah učili: Pohorje je bil nekdaj lepo zelen, zdaj vidimo le perine-in pečine, drugi Kras je, kakor na Kranjskem ga že zdaj vidimo. Ljubi naši rojaki! Tudi mi vas ponižno lepo prosimo, delujte tudi vi nato, da bo država svojo postavo tudi natanko izpeljala, na korist gorotancev in dolincev. Ojstro se naj prepove golo obsokanje, in če se že dovoli se naj strogo gleda, da hitro se zopet na novo nasadi mladih dreves. Država na tej nadlegi tudi zelo trpi, nam mora pomagati in v poznejših letih bode morala skrbeti in milijone in milijone izdati, kakor zdaj na Kranjskem in v Istriji, da zopet tam in tam nekaj zelenega se vidi. Je že skrajni čas, da bi se gledalo na prste, da ne bodemo še večjo škodo imeli. Zakaj morete tudi vi trpeti, da pri nas tujo ljudstvo tako dela le za škodo za nas in za vas. Ti ljudje kupujejo, podirajo in grejo z tisoč in tisoč kron zopet od nas. Škodo imamo mi. Napredni poslanci, skrbno v vsakem obziru skrbite za verujete, da sem dober kristijan? ..." Vrgel je svoje papirje na posteljo, da so frčali kot prvi sneg. »Tukaj imam spričevalo od fajmoštra Trebuška, da sem najboljši kristijan na svetu; tukaj mi priča frančiškan Harink, da bodem v tem življenju svetnikom proglašen ; tukaj mi piše dominikanec Tonzura, da dišim že od daleč po pobožnosti; tukaj dokazuje jezuvit Kozjirog, da bi jaz čudeže pri sodniji delati znal, ko bi ne bili sodniki sami brezverci; tukaj dokazuje neka »Marijina" hčerka, da sem vzor čistosti in tukaj je spričevalo očeta moje ženke Vencajza, da je on prepičan, da bi se jaz odkril, ako bi tega ali onega fratra srečal . . . Ali to ne zadostuje? Ako hočem, mi tudi kaplan Korošec potrdi, da sem semtertja zelo pobožen ... In Vi temu ne verujete? Ko bi pobožnost tako vplivala kakor staro vino, imel bi jaz tako rdeči nos, da bi celo Zelenika prekosil ..." V tem hipu stopi Zelenik iz kota in pade Brejcu okoli vratu ter zaihti: »Hup, hup, tudi jaz sem pobožen in častim, hup, hup, častim Boga Bachus, hup, hup ..." Urednika je spreletela groza. Mislil je: zdaj bije res tvoja zadnja urica, kajti strahovi te obdajajo kakor netopirji. Kar nakrat pa se priče- nja gibati tisti sod, katerega sta privalila strahova v sobo. In groza, groza, sod je bil za dva polovnjaka in je imel roke in noge, — in groza, groza, sod skoči po konci ter koraka proti Linhartovi postelji . . . Zdaj je Linhart izpoznal, da je bil ta sod — minoritski gvardijan Vav-potič. Zelenik se mu je hitro približal in ga je prijazno pobožal. Ali sodček-Vavpotič je zagrmel z drugim basom nad spečim urednikom: »Kaj veš ti o testamentu ? Kaj veš ti o celibatu ? Izgubljen si, izgubljen, kajti mi te zadavimo ..." In že skoči proti postelji tudi drugi moži-celj. Oblečen je bil v sami srajci, izza katere so se mu svetili z debelo dlako obraščeni bedri. Na nosu je imel cviker iz »duble-zlata" in predno je prišel do postelje, padel je iz sami kratkovidnosti čez ponočno kalujico. Zelenik je mislil, da se je vino razlilo in je pričel jokati. Ali mož v srajci je obrisal mokri nos in zakričal: »Jaz smrdim, smrdim ..." Ta mož je bil duh doktorja Brumena iz Ptuja. Vsi skupaj so se vedno bolj urednikovi postelji bližali. Stegali so svoje kremplje, škripali z zobmi in iz oči se jim je bliskalo. V ozadju pa so prihajali vedno novi strahovi. Priskakal je dr. Benkovič z dva metra dolgimi advokat- skimi računi. Za njim je korakal dr. Rosina s kazenskim zakonikom v roki in prebiral določbe § 19 . . . In vsi so kričali in žvižgali in tulili in kleli in pljuvali in jokali in se pridušali in jamrali in tresli pesti in grozili, kašljali . . . Neki kaplan v ozadju napel je fičafaj in hotel na urednika ustreliti. Brejc je svoja pobožna spričevala uredniku pod nos molil. Brumen je udaril; ali ker tako. slabo vidi, podelil je namesto Linhartu debelemu Vavpotiču grozovito klofuto. Vavpotič zavpije in prebrne s svojim trebuhom Zelenika, kateremu se je še vedno kovcalo. V ozadju pa je pokazal Benkovič dolgi jeziček . . . Vse je vpilo in tulilo . . . Kar nakrat Linhart iz postelje in pomoli strahovom — eno številko »Štajerca" pod nos. In kakor da bi strela udarila so vsi izginili . . . V sobi je še malo po Zelenikovem alkohola smrdelo. Par pobožnih spričeval je ležalo na tleh in neki deviški škapulir, ki ga je bil Vavpotič izgubil. ' Ura je odbila eno. Linhart pa se je obrnil na v desno stran in je mirno zaspal . . . Lahko noč! I ikor _ftec. :>re-jmo vca JVŽ. pod :vo, delujte tudi na to, da bo tega enkrat te ka-iete stu ve-ud-sto nid tvo ti In )ijo tvo bro lici eta jih 3ti. ših ili m: Velika Nedelja. V preteklem tednu, je spro-Bdobro misel gosp. Robert Košar, učitelj .pri Bclfenku pri Središču, ker so se zedinili za K stvar farmam in so nabrali prav veliko ih darov po grozni toči poškodovanim prebi-Bfakem. Pripeljali so s tremi konji veliki težko iloieni voz v nedeljo 8. avgusta po rani sv. Veliki Nedelji: murke, grah, fižole, tikvi, ■nmpir, čebulo, peteržil, zelje, šalato, žito, in »razo. Košar je delil te dare po vrsti nam iBkonedeljskim ponesrečencem. Kaj takega še nikoli videti pri Vel. Nedelji. Res žalosten ■ veseli je bil ta slučaj, za to pa se je tudi Hsikatero oko solzilo. Kaj se tudi ne bi, ako brek premisli to grozno nesrečo in revščino., je prišlo kmetsko ljudstvo tako daleč do ■oznanja, da je začel vbogi kmet revnemu aetn pomagati. To je prava krščanska ljube-kajti kdor v sili pozna prijatelja in žrtvuje ta je pravi prijatelj. Želimo iz dna src, da bi dobili Bolfenčani v tem ozira twnemovalce. Izrekamo pa jim tudi pri tem »jprisrčnejšo [zahvalo za dobrote in prosimo Boga, naj jih varnje take grozne ne-ie. Bog vam povrni tisočkrat Vaše mile dare! Jesenice na Gorenjskem. Obstrukcija se je adi v gerentovi seji pričela. Takoj od začetka 10 je jeseniški krojač čebulj bil imenovan ge-tntom za Jesenice, so se nam jeseniški prvaki bohotali in smejali, čez sedaj smo pa vas v kejakovo luknjo pognali, kateri vas bodo opra-in slednjič zadušil. Jeseniški prvaki. Schrey, mer, Spitzer & Comp. so ravno tako dobro eli. kaki človek in kakega značaja je krojač lilij, kakor mi, zatoraj so nas hoteli in so tudi terorizirali s tem človekom. Mislili si pa a niso, da predno se prodamo, da se tudi evati znamo. Toda glej neštevilokrat se j© naš ijač proti svetovalcem arogantno obnašal, a ;ali smo vedno, katerih svetovalcev bode.prvi, ipita pobral — in res to se je zgodilo. Prete-li teden je Čebulj zopet sejo sklical, katere e svetovalca Pongratz in dr. Kogoj tudi. [eležila. Takoj začetkom seje sta se radi nekega: »račenega proračuna dr. Kogoj^iin-iČebuIj, ! Krojač Čebulj je na to po njegovi stari vi šegi, zarohnel nad dr. Kogojom nad vo-em jeseniških prvakov. Schluss tega je bilo, i dr. Kogoj zgrabil za svoj slamnik in za liedno zapustil gerentove seje. Ker je>pa naš ivetovalec Pongratz tudi že bil sit Čebuljevih in; Gostinčarjevih neslanosti, je tudi on dal žegefc prenta krojaču! — Mi smo pač končali z Schneiderčkom" a pozabili pane b o-emo nik dar p r vaški h ek s p erim e n-lovin komedij s katerimi 'so. nas do danes šikanirali. Pribito pa ostane, da prvi kateremu so se pete pred krojačom zaje bil prvak dr. Kogoj, to je isti Kogoj bivši zaveznik klerikalcev, kateri nas je hotel-z osebico „Čebula" umoriti. Svoj čas bodemo pa lo bode vse krasote čebule konec, po čebule-remn semnju, natančne cene čebule na Jesenicah »tirali. To se pravi samo cene, ker kvaliteto jeseniške čebule in češnja itak vsaki človek na Jesenicah pozna. Meseca avgusta 1909 se prične tedaj nov politični boj na Jesenicah. Iz Amerike. (Potovanje v Ameriko.) Sklefiil |»m odpotovati v Ameriko, upajoč poboljšati pridružila sta se mi še dva n prijatelja: [Težko jemali smo slovo od svojih domačih, nakar loči odhod vlaka iz domačega kolodvora. ^mišljeni v potovanje sloneli smo tiho. do Maine zmenjajoč se za postaje. Imeli srna fesa štiri ure, pa vendar se nobeden ni ganil [td čakalnice. Ob 3. uri popoldne .vsedemo se iia vlak, kateri nam je hitro zakrival mariborska Morebiti zadnjokrat v osredju drage [domovine bilo je naše ihtenje. Solze zalivale so Um oči. žalostni postajali smo še bolj, ker že hišica dajala nam je slovo :• Srečno po-[potnik, morebiti še kedaj ali pa tudi ne, te Jozdiavim! Šele ob koroški meji vzdramili smo niz sanj, ojačili se možko ter pokrepčali se z Inim zdravilom. Že ob osmi uri zVečer gle-smo celovško mesto. Krasen razgled v zad-solnčnih žarkih čez celovško jezero spomnil pravljice začetka njegovega. Temna noč nam je dalje ogledovati si koroške :po- _ 3 — krajine. Dolga bila nam je prva noč, akoravno drdral je vlak, ustavil se na postajah, premikali se popotniki; bile so vse naše misli še doma. Težko pričakovali smo juternje zore, in že ob prvem svitu pozdravili so nas tirolski snežniki. Podzemeljski rovi nasprotovali so nam gledati solnčnih žarkov, leskečih se v snegu. V Inomo3tu ustavimo se ob sedmi uri; majhen zajuterk opravili smo prav po domačem z kruhom in slivovko. Že nas vabi drugi vlak z svojim brizganjem ter nas odpelje proti meji. Ob deseti uri kliče nas policija na švicarski meji k preiskavi, na postaji St. Margarete. Dobili smo pa tukaj hitrejšega konja, ki nas je z veliko naglostjo vozil po krasni švicarski zemlji. Nedogledne ravnine, okrašene z lepimi setvi, lepi sadonosniki polni sadja, švigali so mimo nas. Posebno lepo je bilo gledati goved, ki je vse le sive barve. Kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre; in Tes že je pred nami veliko Ziiriško jezero. Ne-številni čolniči plavajoči semterja krasili so par-nike, ki so kakor ponosni vladarji pluli od obrežja do obrežja. Lepo mesto Ziirich je ravno prižigalo svoje lučice, miglale so kakor zvezdice na nebu. Skoraj neverjetno je, da krasijo malo Švicarsko tako lepi kraji, postajo kraj jezera, vrti in vile očarajo človeka, da ne ve ali sanja ali gleda v resnici lepoto vstvarjenja Božjega. 20. junija ob 11. uri po noči ustavili smo se v Baselnu. Imeli smo časa dragi dan ogledati si to mestice, ki V svoji umetnosti presega draga mesta. Večer ob 7. uri spravimo spet popotne torbice na vlak, želeč videti Pariz. Na postaji Delle preiskala nas je spet že francoska policija, in jutrajno solnce pozdravilo nas je pred Parizom. Prevelika gnječa po ulicah nas ni odbila v osredje mesta, prepeljali smo se na vozovih na dragi kolodvor, že ob eni popoldan žvižgal je znani lokomotivec. Vozili smo se prav dobro in prišli zdravi do tiste majhne mlačice oceana. Mesto Havre se nam pač popolnoma nič ni dopadlo, ker je zakotno primorsko mesto. Kaj pa bo zdaj, mosta čez morje v Amariko še ni, mogli smo pač se podati na ladjo. Temen dim iz parnika Sebastopol naznanjal nam je, da nas pričakuje in odpluje že ob polnoči z nami na. morje. Dar-je pregovwr resničen, kdo moliti ne zna naj se na morje poda, pokazali so nam divji valovi. Guganje ladje prisililo nas je poiskati glažke ter si okrepčati želodce. Zanimivo bilo je gledati ljudi daviti se z morsko boleznijo. Bližali smo se angleški zemlji, kaj lepemu mestu Sauthmanton, kjer smo bili po zdravniški preiskavi dne 23. junija ob 11. uri dopoldne preseljeni na veliki brzoparnik oceanički, ki nosi 17.400 morskih ton. Ker sta se dva parnika zaradi nočne burje tako poškodovala, da sta bila prisiljena se vrniti nazaj, bilo nas je tedaj popotnikov skupaj 2893 sprejetih na parnik. Kaj dobro urejen parnik priljubil se nam je takoj, izvrstna postrežba, velika snažnost, vzoren red vplival je na popotnike, kakor tudi vseh 6 in poldneva krasno in mirno vreme, da ni več nobeden zbolel. Bili so vsi narodi Evrope. Tukaj slišal si odmevati lepe pesmi v vseh jezikih, častiti in moliti Stvarnika v raznih verah. Tukaj skakljali in se veselili majhni otročiči, okoli svojih starišev, tukaj sedel je zamišljen starček, prebirala stara ženica svoje prtljage, zbirali se židi v grače ter se posvetovali o kupčiji. čas je tekel hitro naprej. Zadnji dan. 30. zvabil je zadnjega iz svojih celic, vse bilo je na krovu, ■. nepopisno veselje lotilo se nas je vseh, ko že zagledamo suho zemljo in obzidje New-Torka. Tukaj pa ni bilo časa se baviti z ogledovanjem pokrajin, tukaj bilo je strogo povelje se ukloniti uradnikom ki natančno preiščejo vsakega. Tnkaj mora iti popotnik že v zato pripravljene prostore, kjer se izkaže vsak, ali sme dalje ali ne; naj I omenim še da vsak zraven plačane karte do svojega mesta mora imeti 10 dolarjev denarja. Pripeljali se od tam do kolodvora St. Paul-Lipe in zaceli se peljati ob polnoči iz New-Yorka. Komaj smo čakali belega dneva, želeč videti amerikanska polja, ali kaj vozili smo se po novem stranskem tiru, kje se je prav malo obdelane zemlje, po bregovih še sama gošča, in doline obraščene še z velikim drevjem, ki se zaradi starosti samo podira in trohni. Malo še so tukaj-obdelali evropejski izseljenci zemlje, borne i lesene hišice okoli katerih pasejo se lepe krave in ovce spričujejo, da še le kratek čas bivajo tam delavne roke. Te le proti poldnevu prišli smo do lepših polja, z jabolki obloženih sado-nosnikov. Hiše so že gosteje, ki so z svojimi posestvi omejene kvadratno z starim štorovjem. Zdaj so se začele pa tovarne, proga čez progo, ki vozi njih izdelke je skrižana, da je vsak čas pričakovati nesreče vlakov. Hitro tekel je dan, lepa jasna noč zakrila nam je naravo, otožno zvonenje lokomotiv odmevalo je zdaj tu zdaj tam, kakor da bi naznanjevalo popotnikom žalostne usode. Komaj nastopi dan, bili smo vsak pri svojem oknu, nedogledna polja obsejana'najvec z koruzo in ovesem, tu in tam z pšenico, razprostirala so se na obeh straneh. Hitro so švigala manjša mesta, trgi in vasi mimo nas. Temen oblak samega dima iz tovarn naznanjal nam je da se bližamo velikemu mestu Čikagi. Dosti nismo mogli vloviti od tega mesta, ker se prehitro skrijemo za zidovje, da bi si vendar okoli kolodvora kaj ogledali tudi ni bilo časa, tlačili so nas že na vozove, ter kake četrt ure prepeljali k drugi postaji. Ob eni uri popoldne ropotali smo že zopet naprej, potovanja že do ust naveličani čakali smo nestrpno, da bi dali vlaku slovo. Kaj se nam je ob 5 uri popoldne 2. julija posrečilo, bili smo v našem namonjenem mestu M . . . Srčni pozdravi zadoneli so od daleč že, prišli so nam Slovenci nasproti ter nas spremljali do našega že najetega stanovanja, ves trud je minul pomenkajoč se o novicah in razmerah starega kraja, ter od potovanja, pozno v noč legli smo le k počitku. Drugi dan ogledamo si mesto, seznanimo z njim ter poiščemo vsak svoj posel ki smo ga kaj lahko dobili. Zdaj bi pa bilo dobro, da bi zuali a ngleščine, ki je glavno v Ameriki, bomo pa se jo učili, ako nam nemščina do sedaj ni škodovala, ki je bila skrita v naših bučah, tako bo še tudi angleščina dobila svoj prostorček. V tem mestu, ki je večinoma iz izseljencev je 4000 Slovencev, Slovanov pa skoraj dve tretjine. Vsak narod zbira se v svoje cerkve, ki jih je 86 vseh ver sveta. Slovenci imajo novo lepo cerkvico, katero obiskali smo prvo nedeljo. Tako smo Vam dragi bralci očrtali potovanje v Ameriko ter kličemo Vam tisočkratni Bog Vas živi! Izseljenci štajerski. Harburg na Bavarskem. Tukaj v tovarni g. Mširkerja ponesrečil se je Florian Grosek, doma od sv. Jurja ob južni železnici. Ker je bil štajerski rojak, zato čutim potrebo, da nesrečo bolj natanko opišem. Nesrečnež delal je pri stroju, kjer se spuščajo polni vagoni kamenja iz kamenoloma. Dne 31. julija se mu je pa po nesreči zvrnil polni vagon 20 metrov globoko in on je padel za njim, kjer je nezavesten obležal; potem so ga z vlakom odpeljali v Donauworth v bolnišnico, kjer so ga operirali. Zlomil si je levo roko in prebil glavo nad ušesom; to je bila smrtna rana, ker že drugi dan ob 1. uri po polnoči ga je smrt rešila trpljenja. Naj bi večni Bog bil usmiljeni sodnik njegovi duši! Pogreba, ki se je vršil na mestnem pokopališču v Donauworthn, udeležil se je g. direktor ter mojster od kamenoloma in veliko število ljudstva; posebno delavcev od tovarne je bilo lepo število. Direktor se mu je v pretresljivem govora zahvalil za pridno večletno službovanje. Pokoj njegovi duši! Tukaj podpisani izražamo srčno sožalje nad izgubjenim tovarišem, s katerim smo več let šteli vesele in žalostne dni. — Thomas Hodnik, Franz Cekada, Peter Vidigoj. Od toče poškodovani vinogradi in sadovnjaki. O katastrofi, katera je 24. p. m. deloma Ormoški in Ptujski okraj močno poškodovala, naj se omeni sledeče : Ce ravno imajo ljudje z oredbo poškodovanih hramov, polj, travnikov in s priskrbo krine itd. črezmerno za opraviti, naj ne pozabijo v tem obupnem času na svoje, z velikim trudom in stroški nasajene vinograde ter sadovnjake. Akoravno je letošna letina v nekaterih krajih popolnoma uničena, moramo vendar skrbeti, da omenjene nasade, kak najhitrej in koliko mogoče v staro tir spravimo. To se bo pa samo tedaj posrečilo če se bodo vsa dela, katera so vised te nesreče potrebna, o pravem času in zvesto izvršila, kar so do danes samo nekateri posestniki storili. — 4 — V vinogradih je takojšno škropljenje potrebno, z l°/o tekočino prirejeno iz galice in apna, da vsaj ostalo listje in zdaj rastoče mladike ohranimo. To škropljenje se naj v dobi kakih 10 dni 1—2-krat ponavlja. Razen tega se naj zemlja, ki jo je nevihta zbila, zrahlja (skoplje) in na zemlji ležeče trsje poravna. Poškodovano sadno drevje je tudi treba natanko z omenjeno tekočino poškropiti, ter natrte veje gladko odrezati in rane z toplim katranom (Theerom) namazati. Mlado zelo poškodovano drevje, katero ima na eni strani celo obeljeno skorjo, bo treba izkopati in z drugimi drevesci nadomestiti. Manj poškodovano drevje ki še ima gladko skorjo, naj se namaže deblo in močnejše veje z zmesjo, narejeno iz ilovice in kravnjaka, da se suše obvaruje. Vinogradi niso tak močno poškodovani, da bi jih morali prerigolati in nove trte saditi. Dalnjo potrebno opravilo poškodovanih sadovnjakov in o rezi trt, se bode pravočasno poročalo. A. Pirstinger. Novice. Ciril-Metodava družba imela je te dni na Jesenicah letošnji svoj občni zbor. Nas posvetovanje te kranjsko-narodnjakarske družbe res ne briga dosti. Imamo preveč opravila z resnimi vprašanji, kakor da bi se brigali za take brezpomembne priredbe. Le nekaj nas zanima in nekaj hočemo pribiti: Ciril-Metodova družba imela je glasom poročila v preteklem letu 136.268 kron dohodka. In od vsega tega denarja ni niti vinarja darovala za slovenske kmete, ki jim je toča ali suša vse vzela. Nemško društvo „ S u d-mark" je takoj dovolilo 2.000 K za prizadeto prebivalstvo, — Ciril-Metodova družba pa nič! Ona porablja denar raje zato, da širi po Koroškem narodnjaško gonjo, — za bedno, revno slovensko ljudstvo pa nima Ciril-Metodova družba ničesar . . . Za obstrukcijo v jeseni hujskajo prvaško-klerikalni listi še vedno naprej. Pomisliti se mora, kaj to pomeni. Ni jim zadosti, da so zaradi ožlindranih želj ljubljanskega dr. Sušteršiča državni zbor razbili, tako da poslanci zdaj lenobo pasijo, da ne morejo ničesar za ljudstvo storiti, ko bi to tudi hoteli, da je n. pr. po toči prizadeto ljudstvo popolnoma milosti oblasti izročeno. To ni slovenskim klerikalnim hujskačem dovolj. Tudi jim ne zadostuje, da je sam cesar njih počenjanje za sramoto in škandal označil. Ne, oni hočejo tudi zanaprej preprečiti vsako gospodarsko delo, onemogočiti, da bi se ljudstvu pomagalo, — tudi zanaprej se hočejo cesarjevi sodbi naravnost smejati. Mislimo, da je tako počenjanje naravnost zločin nad ljudstvom. Seveda, pristaši teh poslancev verujejo vse. Kar pripoveduje en Korošec vernim svojim ovčicam, to je pač več nego sveto pismo. In vbogo to ljudstvo, ki ne misli z lastnimi možganami, se bode enkrat krvavo ke-salo, da je iskalo svojo srečo v klerikalni politiki in zaupalo svojo usodo klerikalnim se-bičnikom . . . Klerikalci proti — katoliškemu shodu. V kratkem se ima vršiti splošni avstrijski katoliški shod. Pripravljalni odbor poslal je vabila tudi slovenskim klerikalnim poslancem. Leti so pa povabilo odklonili in je v njih imenu ljubljanski duhovnik dr. Lampe naznanil, da se slovenski klerikalni poslanci ne udeležijo katoliškega shoda in sicer zato ne, ker so nemški klerikalni listi dr. Sušteršiča ali Žlindro napadali ... To je pač zanimivo. Slovenski klerikalci so s tem dokazali, da jim je v e č z a osebo odvokata Sušteršiča, ki ima „od žlindre umazane roke", kakor za vero. Oni so le toliko časa „dobri" katoliki, dokler se vse njih komandi podvrže. In ako bi bil recimo škof ali pa sam papež drugačnih političnih mislij, nego en Šušteršič ali en Korošec ali en Grafenauer, potem bi slovenski klerikalci tudi škofa ali papeža bojkotirali in napadali. Vera je tem ljudem le nkšeft", le sredstvo v njih umazane politične namene. Iz Spodnje-Stajerskega. Namestnik v po toči prizadetih krajih. Kakor znano, podal se je župan in okrajni načel- nik g. Jos. 0 r n i g takoj po grozoviti toči z dne 24. p. m. v prizadete kraje. Vidil je grozovite posledice te nesreče in je takoj tudi na-mestništvu brzojavil, da naj se potrebne korake za pomoč stori. C. k, namestnik grof Clary je tudi takoj sklenil, da si sam ogleda prizadete nničene pokrajine. 5. avgusta prišel je grof Clary v spremstvu deželnega glavarja grofa Attemsa v avtomobilu tu-sem. Pripeljal se je čez Ptuj, kjer ga je sprejel župan Ornig in mu je vse želje in potrebe ljudstva razložil. Potem sta se peljala namestnik Clary in deželni glavar Attems čez Polenšak, Vičance, Veliko Nedeljo v Ormož. Le-tam so ju sprejeli ormožki župan Kautzhammer, občinski svetnik Bauer in okrajni načelnik dr. Omulec. Župan Kautzhammer je razjasnil vso prizadeto škodo in prosil v imenu prebivalstva za hitro ter izdatno pomoč. Potem se je namestnik z glavarjem v severno-vzhodne okraje, katere je toča pobila, odpeljal. N a-mestnik grof Clary je v Ptuju kakor v Ormožu izjavil in obljubil, da bode z vsemi svojimi močmi deloval, da se nesrečnemu ljudstvu pomaga. Upamo, da se to kmalu in izdatno zgodi! Hvala vsem, ki se za ljudsko revščino brigajo in ki imajo voljo pomagati! Hvala v prvi vrsti namestniku grofu Claryju in poslancu Ornigu ! Toča v okolici Celja. Že v zadnji številki našega lista smo pisali, da je toča tudi v celjski okolici napravila veliko škode. Poroča se nam o temu še sledeče: Ko je grozovita toča v vzhodni Štajerski nastopila, so čutili naši ljudje globoko sočutje z nesrečnimi kmeti. Ali marsikateri skrbni pogled se je obrnil do neba, ki ie bilo brez oblak in vroče. Vedno lepo nebo je dalo zopet upanje, da bodemo dobili dobro žetev. To upanje je bilo žalibog napačno. Že v pondelek zvečer se je .nebo oblačilo. Lahki dež Čez noč je dal še upanje, da ne pride do nevihte. Ali v torek popoldne je prišel grozni vihar, kateremu je sledil dež, kakor da bi se ohlak odtrgal. Belo-sivi oblački, ki so se pojavili na zahodu, izpolnili so žalostno proroko-vanje. Naj prve se je pojavilo le par posameznih zrnov toče med dežjora. Ali potem je dež bolj ponehal in pričela je tako močna toča, kakor smo jo v naših pokrajinah le redkokedaj doživeli. V mestu Celju samem pokrivala je toča, velika ko orehi, cele ure še tlak. K sreči se ni izpolnila vsa bojazen glede celjske okolice. Toča je padala le po „štrihu"; ali kjer je padala, tam je tudi vse uničila. Najhujše prizadeti so kraji v sosedni bližini Celja, Košnice. Nikolaj itd. Nevihta je šla potem proti sv. Jurju in napravila grozno škodo, zlasti v občinah Svetina, Teharje, sv. Lovrenc. Tudi pokrajina ob Laškem trgu je bila hudo prizadeta. V nekaterih krajih je uničenje popolno. V vinogradih celjske okolice so gorice skoraj popolnoma, najmanje pa tri četrtine, uničene. Istotako velika je škoda na polju in v sadonosnikih._ Tudi vihar je napravil mnogo škode. V bližine Štor je podrl neko šupo. V 48. urah po tej nevihti sledili sta še dve. Kmetje pripovedujejo, da že 20 let take nevihte opazovali niso. Dež se je potem še vedno nadaljeval. Bati se je bilo tudi povodnji. Savinjska dolina nad Celjem ni bila prizadeta. Škoda je velikanska, zlasti ako se k nje še lansko in letošnjo sušo računa. Hitra pomoč je tudi tukaj potrebna in zato kličemo oblastim: Pomagajte izdatno in hitro! Župnik in pravičnost. Prav čudne nazore o pravičnosti ima menda župnik Koželj v Sv. Duhu-Ločah. Mož je seveda zagrizeni prvak do konca svoje črne suknje. Ali on menda tudi misli, da zanj ne velja postava. Pred kratkem prinesel je dimničarski mojster Kump iz Konjic za storjeno delo račun in prosil za poravnavo. Župnik pa ednostavno ni hotel sprejeti računa in sicer z izgovorom, da je račun nemško spisan. Mojster je moral šele sodnijo na pomoč poklicati, da je dobil svoj v težkem delu zasluženi denar. Ko je g. Kump potem zopet prišel, da očisti dimnike, mu je župnik s surovimi besedami prepovedal, da vstopi v „njegovo hišo". In zopet je morala oblast vmes poseči, da dovede tega čudnega apo-steljna krščanske ljubezni do izpolnitve svoje dolžnosti ... So pač čudni gospodje, ti prvaški farizeji! Ali žalibože, postava velja za vse! Napredna zmaga. Dne 6. t. m. vršile so se nas veli me ] Iz ne en al set VI IIT avarj irne Pi 'ki « iko. 0 ča? ( Ha s ima dru zb I Ijavor pej tan Sune an j i občinske volitve v Vojni k u. Prvaki sej tev niti udeležili niso, ker dobro vejo, grozovito propadli. Izvoljeni so bili vsled sami napredni možje i. s.: V 1. razredu j Stallner, Ign. Jekl, J03. Koschutnik, Joh. Pi scher; v 2. razredu gg. R. Henn, H. Rattey, Zottl, F. Kleinschrott; v 3. razredu pa gg. F. Breschnik, Jos. Trattnik, Fr. Kociper ' Eller. Izvoljeni so dobili v 1. razredn po sov, v 2. razredu po 13 glasov in v od 98 do 99 glasov. S tem ostane Vojniki| naprednih rokah. Čast vrlim tržkim Občina Celje Okolica je v prvaških rokah] Ni čuda, da so tam tudi prav žalostne razmere.] „D. W." piše o temu: Res ni posebno prijetno, pečati se z razmerami te občine. Le zato storinuj to, ker nas usmiljenja vredni prebivalci v prosijo, da naj se zanje zanimamo. Kdor p»Wvrše gleda sestav zastopa te občine, ta se seveda m bode čudil, da se nahajajo pri taki množini nezmožnosti in nevednosti tako nezdrave razmer&| Sramotne razmere v Ljubljani so menda vzw| za to lahkomiselno občinsko gospodarstvo iii vzorec je menda proti postavno postopanje ljub-! ljanskega župana Hribarja, katerega žalostna] slava je napolnila ves svet. Ali volilci in d plačevalci celjske okolice nimajo volje, da bi pripustili isto surovo gospodarjenje, kakor se nahaja v Ljubljani. Za ropa željne postopače in za župana, ki svoje dolžnosti z nogami tepta, imamo tukaj še sodnike. Enega Hribarja bi se na Ruskem ednostavno v Sibirijo poslalo in tja spada tudi občinski zastop celjske okoline, kajti take žalostne razmere slišijo ravne v Sibirijo, nda Popečajmo se le z enim slučajem, n, p. zaostale] poštne razmere. Kaj briga pošta občino ? vprašal! bode kakšni neumnež. Ža nedostatne in zaostale] poštne razmere je odgovoren občinski zastop,1 ker mora ta za moderne poštne razmere skrbeti j Leta sem se že tožbe sliši, in kaj se je doslej', storilo ? Nič in zopet nič ! Ista nemarnost vladaj kakor preje! Pošto se le enkrat raznaša, dc-| stavna pristojbina za telegrame je velikanska, pomanjkanje poštnih nabiralnikov je isto itd. Za! hribovske razmere bi to zadostovalo, ne pa zt| občino v bližini mesta in z velikimi davkoplače-1 valci. Obstoječe razmere pomenijo težko oškodovanje interesov prebivalstva občine celjske oko-! lice. K nezmožnosti občinske uprave se pridruži še nemarno naziranje o izpolnitvi dolžnosti. Tako postopanje je sramota za občino in njen zastop!| Zanimive Številke. Prvaški listi vedno psu-jejo naprednjake in Nemce, ki živijo v Št. Ilju si. g. Ti Nemci gotovo ne delajo nobenega narodnega sovraštva. Ali pravico do življenja imajo menda tudi in ako plačujejo svoje davke, potem smejo tudi v občinskem gospodarstvu kaj govoriti. In davke plačujejo ! Po zadnji davčni listi] se plačuje v Št. Ilju skupni davek v znesku | 7.66814 K. Od tega davka plačuje južna železnica 55671 K. Od ostalega davka pa plačujejo! št. iljski Nemci 5.13691 K, to je večkot 72»| In vendar sedi le štiri napiednjakov v občinskem zastopu. Številke treba premisliti, ne pa s pra-| znimi besedami rogoviliti. Prvaško gospodarstvo. Iz Šoštanja si poroča: Ljubi prvaki hočejo sedanje napredno gospodarstvo v šoštanjskem občinskem zastopu kritizirati! To je neumnost in predrznost obenem! Ali gospoda dr. Mayer in Ivan Vošnjak ne vesta več, kako sta za časa prvaškega vladanja v občini brez sklepa občinskega odbora pri raznih posojilnicah mnogo tisoč kron na posodo vzela, brez da bi kedaj mislila na povrnitev, tako da je sedanji napredni občinski zastop bil zaradi tega nepostavnega posojila tožen?! Ali so prvaki na to pozabili ? Ali so prvaki pozabili, da je zaradi te prvaške nemarnosti deželoi odbor poslal posebnega komisarja na preiskavo? Prvaki, pometajte pred lastnimi durmi. Izjava. Spodaj podpisani naznanim, da nisem bil nikdar dopisnik ali sotrudnik ob času naših občinskih volitev v Vašem cenjenem listu, čez s. Mlinarica in tudi nimam nobenega vzroka, da bi tega gospoda napadal. Sv. Trojice 31. julija 1909. Jos. Honvath. — Uredništvo: Potrjujemo, da g. Honvath ni bil naš dopisnik. Živinski sejem v Ptuju se vrši v sredo, dne 18. avgusta in ne dne 17 kakor je bilo to v zadnji številki pomoto: naznanjeno. Sejem v Sv. Vidu pri Ptuju. Piše se nam — 5 -i voli« da bi tega g. M. Poti- sy, F. ?. dr. in A. i gla-zredn lik v 3em! akah. mere. etno, >rimo edno pre-la ne i ne-nere. vzor 3 in Ijub-jstna ivko-.a bi r se :e in apta, ji se i tja kajti irijo. stale rašal 3tale 3top, beti. ■ Št. Vida bode na pondelek 16. avgu-živinski sejem in se priporoča mnogo gnati, ker pridejo od vseh stranij kupci. i Križa pri Mariboru se nam piše: „Pri [k moremo pozabiti, da je nekdo kakor ) stekel divjak iz samega sovraštva pre-] pošteno kmetico, ki je tedaj že skoraj (let počivala v hladnem grobu. V krat-lieliko novega! Henovanje. Cesar je imenoval okrajnega Ija v Mariboru Maurius grofa Attemsa za , svetnika ad personam. Čestitamo ! L dr. Benkovič zbolel je baje težko na Rrevesni bolezni. Pripeljali so ga v bolni- ■lada do- iska, .Za a za lače-odo-oko- rnži Tako top! psa- Ilja na-najo item 3V0- listi iskn iele-ijejo 27.. kem pra- idno .opu jbe-rjak vla-jora po-ovr- za-n?! po-elni vo? sem iših čez ka, jn-3tr-- i o, 3ta, it Utonila je v sv. lenarškem jezeru 13-letna hčerka Eliza ključarja Zieglerja pred očmi svojih starišev. Ni jo bilo mogoče rešiti. Po svetu. 12 letni morilec. V neki vasi pri Kecske-rnetn je ustrelil 12 letni Sigmund Farkas svojega 10 letnega tovariša Sebestijna iz maščevanja. Železniška nesreča. Na progi Arpajon-Odeon na Francoskem trčila sta dva vlaka. Več vagonov je bilo razbitih. Pri tej nesreči našlo je 11 oseb svojo smrt, 20 oseb pa je bilo težko ranjenih. Obrtniški jubilej. Te dni praznoval je v R. Locker, mizarski mojster, 50-letnico linja svoje obrti. Ob enem bil je imenovan ega člana „obrtniškega društva" v Ptuju. moža, ki je pri vseh težavah rokodelstvu vendar svojo dolžnost vedno izpol-in pol stoletja kot mojster vstrajal, česti-iludi mi iz vsega srca! Grozna nesreča. V Ivanskem vrhu je uda-sirela v hišo mlinarja Perkota in jo vžgala. bili le otroci z materjo, katera je bila stanu in je v postelji ležala. Otroci ■žaii. porodnica pa je zgorela. [Drevo ubilo je v Šoštanju lesnega delavca Nesrečnež je bil takoj mrtev. Tatvina. V Ptuju bila je ukradena neki go-tlata ara z verižico. Potres. T. avgusta je divjala v Celju zopet [.nevihta. Obenem se je začutilo precej mo-Ipotresni sunek, ki je trajal dve sekundi. Kje bil tako močan, da je padlo v stano-jh nekaj slik iz sten. je preteklo sredo popolne pri mostu Rnjn neki pijonir. Vojaki so imeli vaje, ko rat eden čolničev ob most zaleti in raz- )* čolniču sta bila 2 vojaka in en oficir. ji zadnjemu se je posrečilo, splavati vkljub vodi na suho. Eden vojakov se je obdržal sta in splezal navzgor. Drugi vojak je ial nekaj časa plavati, ali nakrat so ga zapustile in je pred očmi množice utonil. Iz Koroškega. Kmetje, pozor! Oni kmetje v po suši priza-krajih, ki hočejo cena zimska semena (za ično nakupno ceno) obrnejo naj se takoj metijskega društva (Gauvorstehung) na ilno zvezo kmetijskih zadrug na Koroškem v brca (Landhaus). Prevalje. Piše se nam: Tisti kaplani-hujskači, Bprenehoma kalijo mir v soseski, so bili, ■or nam je nŠtajerc" že povedal, prav pri-10 povabljeni k nemški veselici. Mi nikakor trdimo, da so tega prijaznega povabila bili K naši prijatelji nemškega naroda, katere kot jEajae in pravične gospode čislamo; ampak tadi-Nemca med njimi, in ravno taka huj-Bia kakor črnuhi, 8 katerimi ee rada dražita, takrat, kadar gre črez sosesko in nje ji župana, in za lastno maščevanje. Drugo-o tej zadevi več poročali, če te dve Kbi ne previditi svoje neznačajnosti in ne priti k sebi ter se v bodočnosti ne bote več li-nasprotnikom naše stranke. Sicer se je pa lelica v najlepšem redu in mirno vršila, ljud-■a je bilo dokaj in imamo upanje, da bo se ■ svota spravila za dober namen. Iz Prevalja se nam še poroča: Na Polani so Hkalci 1. avgusta t. 1. vkljub nemški veselici Prevaljah igro s tamburaši priredili. Pa ta vese-se ni tako mirno obnesla, kakor ona. Ker aj so se udeležniki razšli, že je nastalo te-jBje tako, da je kri curkoma tekla. Crnuhi, ferih je veliko število prišlo, morali so naglo te odnesti, ker bi jih sicer tudi nabasali. Po-ični šoštar Abraham jo je s svojo kravo (Bass-ige) tak urno popihal, da bi kmalo pozabil krati kopita. Tepli so se pa klerikalci med loj vse vprek od dolgega časa, od pijanosti bilo še za govoriti, ker so sejjše le komaj posedli. Bilo je na Polani žegnanje, to je Jen dan tepenja, in tak dan osnujejo po-i crnuhi veselico. Oštir ima pri takih po-jh veselicah le škodo in mi ga opominjamo, e v bodoče varuje pred enakimi veselicami. Iz voza padel je voznik Dolzer v Celovca se težko ranil. Telegrami. Ruski roparji v Reki. Reka (Fiiime) 11. avg. V ljudsko banko so danes dopoldne trije ruski roparji vsilili. Najprve so iztrgali slugi 4000 K iz rok. Ko je prihitel blagajnik, so nanj streljali in ga tako težko ranili, da je popoldne umrl. Potem so oropali večjo svoto iz blagajne in zbežali. Neki stražnik jih je zasledoval in so tudi nanj streljali. Enega roparja, iz Odesse došlega Salomona Kisineski, so vjeli in zaprli. Švedski splošni štrajk. Stockholm, ii. avg. Splošni štrajk na Švedskem traja naprej. Delavci vzdržujejo vzorni red. Prenovljenje ozkih ogonov v široke. (Po lastnik iskušnjah zapisal ViCanski Skcrlec pri Veliki neJelji.) Res veselo je, da se je začelo že tu in tam daniti na polju, pri naših spodnje štajerskih kmetih, oziroma pri mlajših posestnikih. Začeli so gledati po strani ozke malovredne ogone s štirimi brazdami, ter napravljati iz njih takozvane široke sloge ali postati. Kaj pa so prav za prav ozki ogoni štirimi brazdami ? Na to bode vsak modrejši kmetovalec lahko odgovoril, da so taki ogoni potrata zemlje na njivah, ker polovico njive se porabi za razgone, v katerih ne priraste čisto nič, po dveh brazdah, ki ležita zraven razgona raste malo in v sredini takega ogona, kje se nahaja cela zemlja ne more rasti zopet kaj prida. Ako pa nastopi mala suša, trpijo hudo rastline na ozkih ogonih. Vse drugače pa je na širokih kje je vsa zemlja edna-komerno sprerezana in je v ednakem kulturnem stanju, ter tudi ednakomerno rodi. Res je oranje in obdelovanje na širokih ogonih počasnejše, nasprotno pa tudi skoraj enkrat toliko priraste na taki njivi, kakor pa na njivi na kateri se nahajajo ozki ogoni. Ako se pa na takih širokih postatih sadi in seje v ravnih črtah fižol, koruza, krompir itd. se lahko obdeluje z živino in z lahkim trudom s takimi priprostimi stroji, ki so nalašč za to pripravljeni, ki jih zna vsak vaški kovač izdelovati. Morda poreče kateri, da ni mogoče takega širokega ogona ednakomerno posejati z roko. Ja to je živa resnica. Pa kaj za to. Lahko se seje s širokim sejalnim strojem. (Drill-Breitsilhmaschine) pri kateri setvi se veliko semena prihrani itd. O tej setvi pišem iz lastnega prepričanja v eni prihodni številki „Štajerca". Naprava iz ozkih ogonov široke, je čisto priprosta, lahko in hitro delo. Njiva se razdeli tako, da se vzame po šest do deset takih ozkih ogonov za en široki ogon. (To je odvisno kako široke kateri hoče imeti.) Potem se potegne zemlja iz ogona v razgon, pa le samo toliko, da je razgon zasut. Tako delo ti lahko storijo otroki. Kje misliš imeti razgon, se pa pasti. Ko je to zgotovljeno, se po čez povlači in se začne od začetka njive orati. Ko je oranje dogotov-ljeno, imaš vso zemljo v ednakem kulturnem stanju. Nekateri pa, kakor sem vidil, orjejo take ozke ogone po dva in dva skupaj in ko pride zopet za oranje, storijo isto. Potem pa imajo tako široke razgone, da jih morajo zamotati. Kaj takega ni dobro, ker je prvič veliko dela, in drugič pa zemlja ni ednaka. Drugi zelo priporočljiv način, pa je, da 3e od ozkega ogona odrežeta od vsake strani ena brazda. Ostali dve se pa z motiko razkopljeta in se izmečeta vun. To tudi lahko otroci storijo. Kje pa je za razgon namenjeno, se razgon pasti odprt. Potem se povlači po čei, da se zemlja zdrobi in splanira. Najboljši čas za to je sedaj, ko se napravljajo prahe za jesensko setev. Dragi stanovski tovariš! Ako storiš tako, bodeš imel vso njivo v ednakem kulturnem stanju in vse rastline ti bodejo jednako rastle, ako si seme očistil le skoz sortir trier (Sortier Trienr Maschine) ne z navadnim Trierjem. O temu sem popolnoma prepričan. V Vičancih, dne 1. avgusta 1909. Najvažnejša kletarska sredstva v okviru vinske postave. Vinski postavi z dne 12. aprila 1907 je S 3. za vinogradnika, vinotržca in krčmarja zelo važen. Večinoma ga pa, posebno vinogradniki, ne umevajo prav, ker obsega marsikaj, kaj je pri nas vsled — žalibog I — precej zaostalega kletarstva še tuje. In vendar je znanje umnega kletarstva za vinogradnika iste važnosti ko vinograd sam, če ne zna kletariti tisti, ki je vino od njega kupil, tedaj lahko gre mnogo vina v izgubo, ki ga je z velikim naporom pridelal, ali pa ostane roba taka, da ne doseže razmernega viška dobrote in vrednosti. Določbe § 3. pa so velevažne zato, ker izrecno navajajo, kaj se ne sme smatrati za pačenje vina, da ne obsojajo pretirani nazori kletarskih sredstev, brez katerih se ne da izhajati. Vino ie pač jako občutna, raznim pre-membam podvržena tvarina, katere vrednost je odvisna od čistote. prijetnosti, zunjanosti in okusa. Torej je vpliv na te lastnosti z raznimi dovoljenimi sredstvi potreben. Ker ima vsakdo, ki se peča s prometom vina, nabit izvleček iz vinske postave, najde tam tudi § 3., torej ga tukaj ne eomo posebe navajali. V naslednjem hočemo govoriti o nekaterih za nas važnejših kletarskih sredstvih, ki so po njem dovoljena, in sicer ne po vrsti, kakor jih postava navaja, ampak bolj po vrsti, ki prihaja v vpoštev za praktične razmere. Razpravljati hočemo o žvepljanji ali istovrednem dodajanji natronovega bisulfita, prevre-janji, razbarvanji, barvanji, reguliranji kisline (odkisanji in pomnoževanji kisline), čiščenji, mešanji i. t. d. Žvepljanje. Eno najvažnejših sredstev v kletarstvu je žveplo. Če žveplo zažgemo, se spaja s kiselcem zraka v žve-pleno sokislino, ki se kaže v dimu, ki nastaja pri zaži-ganji žvepla. Iz enega utežnega dela žvepla nastaneta približno dva utežna dela žveplene sokisline. Če zgori n. pr. 10 gr. žvepla _ popolnoma, nastane iz tega 20 gr. žveplene sokisline. Žveplena sokislina pa je hud strup raznim gljivam in njih trosom, plesnobi in raznim drugim organizmom, ki lahko škodljivo vplivajo na razvoj in zdravje vina. Ravno ta lastnost žvepla pa je za kletarje velike važnosti. Dasi je žveplena sokislina v večji meri strup tudi za človeka, vendar jo je vinska postava proti določbam postave za živila izvzela, in dovolila nje pametno porabo. Postavno pa je določeno, da smejo imeti vina, ki se točijo, le do 8 mg proste žveplene sokisline v litru. Večja množina v takem vinu, ki se toči, je po določbah najvišjega sanitetnega sveta prepovedana, obdolženci zapadejo po §§ 14, 18 ali postavi za živila občutni kazni. Pri umni porabi 'žvepla pa ni treba dovoljenih mej prekoračiti in če kdo to stori, stori to le iz neumnosti. Kakor pa pri nas nekateri žvepljanje pretiravalo, tako imajo zopet drugi mržnjo proti žveplu. Eni žveplajo vino po nepotrebnem pri vsakem pretakanju in ga tako prenasičajo z žvepleno sokislino, ki je v preveliki množini zdravju škodljiva, ki pa tudi nasprotuje namenu pretakanja, zorenju vina. Eden ali drug možakar se zopet baha, da ne trpi žvepla vsvoji kleti, da ne žvepla niti sodov niti vina. Prvi povzroča pivcem glavobol, drugi pa lahko pivcu vino prigabi zaradi njegovega nečistega okosa ali z bolnim vinom, ki ravno tako malo ali manj prija ko žveplo. Za oba pa se nahajajo paragrafi v zakonu za živila. Srednja pot je tudi tukaj najboljša. Rabimo žveplo po pameti, da ohranimo vino in posodo zdravo, a ne pretiravajmo ne na eno ne na drugo .stran. Žveplamo ga : 1. Da ohranimo posodo zdravo in okusno ; 2. da zabranimo v moštu prenaglo vrenje; 3. da vstavimo začetek raznih bolezni in zatremo povzročitelje, ki so pred žvepleno sokislino zelo občutni. a) Žveplanje posode: Sovražniki žvepla si pomagajo, da ohranijo prazno posodo, na razne, bolj ali manj neumne načine. Eni sušijo prazno posodo na zraku. Plesnoba se sicer v takem suhem sodu ne vgnezdi, zato pa se v sodu razkrajajo ostanki drož in vino dobi v takem sodu, če se ne žvepla, značilen pust okus. Ohranijo se pa tudi trosi škodljivih gljivic, ki lahko začnejo kmalu na vino škodljivo vplivati. Drugi pustijo zopet v ■sodu ostanke vina, ki ga sicer branijo pred plesnobo, ki pa so najboljša podlaga raznim vino razkrajajočim gljivam, ki napadejo v tak sod vlito vino, kakor hitro nastopijo za to ugodni pogoji, s tem večjo močjo. Tako in drugače si pomagajo ljudje prepričani, da so vkreuili najpametnejše. Da se spozna nepravilnost takega ravnanja, za to pač treba malo več razsodnosti. Umen kletar pa prazno posodo najprej do dobra izpere, jo pusti oce-diti, da izteče vsa voda iz nje, lo zžge z žeplom, dobro zapre in žveplanje po ptrebi vsak ali vsaka 2 meseca ponovi. Tako ravna ne samo v kleti, temveč tuli če ima posodo zunaj va zraku, kjer bi se mu razšušila in tudi bi plesnila. Ko posodo zopet rabi, jo z vodo dobro izpere, da spravi iz nje vso ostalo žvepleno sokislino, nastalo žvepleno kislino itd. Pameten kletar na tako izpiranje sicer čiste posode, ki je bila prazna, pa večkrat žveplena mnogo drži, ker ve, da naj ne pride v vina — 6 — preveč snovi, ki bi nanj neugodno vplivale, mu množile kislino in druge zpravju Škodljive primesi. Prepričan je pa tudi, da lahko v posodo, s kvtero je lako ravnal, brez skrbi nalije vino najvišje vrednosti in vsake starosti, ne da bi mu kakor koli škodoval. b) Žveplanje zaradi zadrževanja vrenja Zadrževanje vrenja je umestno v dveh slučajih : 1. Če hočemo razpošiljati sladek mošt; 2. če hočemo v moštu, zlasti od gnilega grozdja zadrževati vrenje tako dolgo, da se največja nesnaga iz njega vsede. Umen kletar naj vrenje svojega mošta sicer praviloma pospešuje. Ce pa hoče sladek mošt razpošiljati, mu ' spodaj na ravnini lep travnik, njiva, sadonosnik, zidano hišno iD gospodarsko poslopje, potem en'; travnik, njiva in les, vse na ravnini, meri skupaj 18 johov. Kdor želi to posestvo kupiti, naj si ga ogleda pri Juri Gobec, vulgo Goček, potem pa se naj oglasi pri Johan Toplak Sv. Martin pri Vurbergn via Ptuj. 498 Ženitna ponudba. Vdovec, 36 let star, s 3 otroci, lastnik umetnega rnjin v nekem lepem trgu spodnje Štajerske (vrednost nirfif 20.000 K) želi se oženiti z gospodično ali pa vdovo brez otrok v starosti od 25—35 let, ki je zmožna obeh deželnih jezikov in ima nekaj tisoč kron premoženja. Naslov se izve pri upravništvu >Štajerca-. 496 Dobro idoča priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega nadalje smodnika za lov in razstrelbe, čini ter predmete mnnicije za lov kakor pi kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinogi i. s. Tomaževa moka, kajnit, kalijeva sol 4 nadalje krmilna slama preSana, raffiabast1 bakreni vitrijol H d. po najnižjih cenah) Čudež industrije! Vsled velikega sklepa oddajam po smešno i , G#oi KUtfa I najfinej I krepkes Ituhrnt. .80 ijnim in 24 bi K nap rnedo] K 4-60 eno krasno, tanko amerikansko zlato-dubleh sko žepno uro, ki se ne da razločiti < 14 karatnega zlata, s 36 urnim an tin? _ anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancij« s G 1 kom. K 4.60 zlačcno veri*ico vred 3 kom. K12 Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano | 1 kom. K 3.45 8 P°8rebren° verižic0 2 kom. K ( Brez rizike! Izmenjava dovoljena aH denar nazaj! PoSilja ki povzetju ali naprej-plačilu svote. II. ceniki zastonj in fractal E. Holzer, Krakova, Stradom 1826. Fotografična manufaktura FRUWIRTH4 Dunaj VI. Gumpendorferstrasse Vsi modeli fotografičnih aparatof Prizmen-glaži itd. ntv feven ne Ifckemi Solventno olajšanje plačil za odjemalca. ' Cenik zastonj in franko. — k*; OOi i za p v živahnem kraja Koroške se zaradi ženil drngo trgovino pod izvrstnimi pogoji naprej—t— najem da. Ponadbe naj se pošilja na gosp. Jak. Kuschnigg v Labudu (Lavamiind). Štiri novo zidane vile1 s 5 sobami, 3 kuhinje, veža, lepa klet, kuhinja za; studenec, lepi veliki vrt, 12 let davka oproščen, stojijo v S dencih pri Mariboru na Lembaški cesti ;n je vsaka I 11.000 kron za prodat in za izplačat je 4.600 kron; drugi del je 4»/»°/« obrest. Za vprašat je v Maribori p gospodu Josefu Nekrepu. tesarski mojster, Maribj v Koroškem predmestju ali pa v Studencih v »kavarni. W&F* Zagrebška tovarna, tvrdke Kenrik Francka sinov, v.vsakem.ozlru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. al. Žag. V. T 1162,»:91, V. Uubj nt "cvarnifika znamKa. — 7 - mska darila! Prave srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futer&>-- lom. Vse skupaj kron 10'— 3 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27,27. iff' ira iz nikelna K 3'—. Srebrna K "•—. . ..Omega" -. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20-—. Zlati prid K 5—. Ura na nihalo K 7 —. Budilnica K 2—. jle moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 271 Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W.Sirk'S Nil. in flIIJalka nasproti minor itske cerkve •4==v PTUJUs^ I £ lajbcljša pevska razprodaja I Ceno perje za postelj! 1 kg. g vih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; m pol belih 2 K 80 h ; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, sneieno-belih, ilisanih SSEJT*6 K 40 h, 8 K; 1 kg. llauma(Dau- '•""■BVnwt) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; ijficejsi prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko'. QT S«*- Gotovo postello 'Ste !,_,# M ipkega rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, ~^1 nt, 180 cm. dolg 116 cm. širok, z. 2 glavnima blazinama, J 180 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, sivim, Odnito j,jn ftivmastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K;> l21K; posamezni tahenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; K Maline 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. '""da denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bohmerwald. Cenik gratis in franko. priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župno kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote, najbopa stelja, klajno apno, Lukulus. najboljša svinjska krma. 36 Vinske preše, sadne preše z zboljšanim „doppeldruck- werkom" za ročni promet, se zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizdatnejši konstrukciji izborno vrste ter mašine za pripravo krme, hekslerji, rez za repo, Srotni mlini, uempferji za krmo, je-peljni, vor^ele^e iz fabrike poljedelskih mašin in gisarije žeiezja Fran« EISEXSC111MMEL A Comp, Randaitz aH. Glavna prodajalna pisarna Franz MELICHAR, Rudolf BACHER =£ Dunaj 1112, Lovvengasse 37. = Natančni ceniki zastonj in franko. Išče se solidne zastopnike in naprej-prodajalce. KPotnifti. v •Sf.mnfi/eo Jt'ali'ri ic/i'/o <*<-/»'i.'. fH> ce/n trt oS/m o/i/"./t//11 Ye '1-. <. T&aftuvrsOiuCKjttsnihithi/c-SeliirijtiiriTiff. tov Meščanska parna žaga. mem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptfj« i klalnice in plinarske hiše postavljena j« nor* parna žaga vsakemu v porabo. m se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Tsikdo pa sme tndi sam oblati, vrtati m spahati i. t. d. ttXXX*KS*X«3***K***K Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 171 vinom in žganjem ■«* v Poličanih "*i priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo kaernega Špecerijskega blaga, kakor fine parne stoke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olj«, potralaj itd. kakor tudi zalogo manoiaktnrnega blaga, Stofi, druki, platno itd. Nakupuje iitje, jajca, mulo in poljske pridelke. Nakup fn prodaja te>W pristna naturna vina en gros in rtaiam pravo žganje en gros ia en detail. 80 tin*******™****** ffiihflrira Ihektolitrov pristnega vina IV U11 d 111 d Vinogradniška z: ==zadrnga (Weinbaugenossenschaft), r. z. z neom. z. v —- PTUJU'— priporoča uljudno nakup v sodcih od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka naturna vina po ceni od K 32'— do K 50'— pri hektolitru. Sortna vina, cene po kakovosti in naturna vina prejšnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-*** mernih cenah. • • • Ponor! Čitaj! Pozor I Slavonska biljevina 340asakssg£ Ta je napravljena i« najboljših gorskih zelišč — ter se iz-i vrstno in z najbolj-« Sim uspehom vpo-« rablja proti zastarel remu Icašlju — boiUt v prsih, — prehlad jenju v grlu, hiipa-" vosti, težkem diha* nju, astmi — pljuči nem kataru, suhem' kašlju, tuberkulozi kd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena i« franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali 6e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici te ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, Ukunarja v Fakracu it. 800 (Skvoaija.) ••••• apr)dati po nizkih cenah od 28 kron pri 100 litrih naprej;- 1 w.a vina, črna. rudeča in dniga, na železnico postavljeno >| I kjo/jdovsčina ali pa Postojna. Tudi kupim vinske sode.od I j A 3 ir naprej iz hrastovega lesa, najsibode stare ali nove, samo [\^ da so v dobrem stanu. Se priporočam 417 a periIo,i= JOSIP C O T I Č, = jo v SuM kh&r in vinogradnik, Vrhpolje, p Vipava, Kranjsko. /saka za ] :ron ; ta ibori pri Maribor ravarai Varatvena inoma „JLnk»r" Liniment Caspici comp. Ji nadomestilo za Bof- anker-paiti-Bxpeller je znano kot »dpaljajaee, Uvrstim In bolečina odatraajajae« sredstvo (M-i »irohlajeiiju itd. Dobi se v vseh apotakah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva aaj sa pazi aa originalne steklenica v ikatljah z naao vatatvaao znamk« „Ank«r*, petera ae dati pristno to sredstvo. ^^^^^ Dp. Richter-jna apoteka ,.zlati 1st" V frazi, Elisabetatr. it. 5 nov. RazooSilja » vamk dan. 690 ibori pri ^N • W s Čevlje! svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor ženskih in otročjih čevelj domačega in dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in H gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 V CeljU. 321 katera zna sama kuhati, pridna, delavna in zvesta in priden UČ5cHCC nemškega in slovenskega jezika zmožen, od poštenih starišev, z dobrimi-šolkimi spričevali, najdeta dobro službo pri tvrdkia brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. 482 • >a< isa 15 minut od Celja, na jako lepi legi ob okrajni cesti Lancaster od K 26"—, flobert-puške od K 899, se takoj proda. Hiša je pripravna za več namenov, ima .' lištele od K 2, Samokresi od 5'—. Popravljanj* studenec z dobropitno vodo ter malo lepo gospodarsko S' po ceni. poslopje, veliki vrt in travnik in je vse zagrajeno. Po-o&mBB===> Cenik S Slikami franka. s=oaMaasas sestvo je v dobrem stanu. Natančneje informacije se iz-afl I^# Jjl fj[ ŠsJ Jt . OpOČnO I _____vejo pri Anton Topolak, trgovec, Cslje. 481 al it. 104 a. d. StaatsbahB, B&kmsa. to manufakturno trgovino Johann Koss, Celje naSkolodvorskem prostoru R na voglu (Stadt Wien) •priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. 170 Razpis. 5000 goldinarjev plačil Mesto občinskega redarja •V Spod. Poljskavi je do 1. septembra t I. nadomestiti. Dohodki: Mesečna plača 60 K, obleka in prosto stanovanje. Prositelji, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi vešči, naj pošljejo svoje prošnje do 20. avgusta t. I. na podpisano predstojništvo. Obč. predstojništvo Spod. Poljskava, 29. julija 1909. 473 Viničarski ljudje za Gruškogoro (3 delavske moči) za Podlehnik (2 delavski moči) se sprejmejo pri g. dr. pl. Fichtenau v Ptuju. 479 Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpošiljam svoje kolesa (bicikle) proti pev-zetju. Deli koles čudovit« ceno in dobro. Cenik s »M-kami franko! Franz DUŠEK, tovarni koles, Opočno Nr. 119 s. d Stnstshihn. Bahmdi. M H'aDriitJL Kmetsklk in vinogradniakik mašin = za osebe brez brade in za pleše« Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dnehpo| pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospo« dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobit«! obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Bali edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva med I dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj «1 Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m, 5000 goldinarjev v gotovini vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez bradf = plešast ali z redkimi lasi. == Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jami Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred p redbami! Oziraie se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom*, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnomi dovoljen. Ze po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vaSega balzama, ftj ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi >Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa i 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vi gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno go vino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemark, Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje sa reaaaje krme, irot-mline, za rezanje repe, re-Mer sa koruzo, sesalniee za gnojnico, trijerje, »troje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje {Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, •troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfslco ■•4a« Mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične peče, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck bšfforumial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo mti tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Crustakl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko ________________________________________________14 Velike množine Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, Iri je izvršujem že več nego 30 let, m mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo m rast las in proti njth izpadanju — KAPILOR št 8. Povzroča, da postanejo last« dolgi in gesti, edstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga waka družina. Imam premnoge Eahvalnic in priznamo. Stan« poštnin« prosto na vsako pošto lonček 3 K «0, 8 lončka 5 K. Naroča naj s« samo o