POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUGOERO MANNA 29. TEL. 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. leto III. št. 40 Trst 2. aprila 1949 Cena lir 15 Nove carine v Italiji - 5$yo breme za tržaško gospodarstvo v 'teli j a,Uanska vlada je pripravila ^brazbo vsega carinskega siste-192i danes sloni na zakonu iz 1. m ' Načrt je pred medministrskim za obnovo in je izdelan Podrobnostih. Sestavljale! so za podlago najnovejšo franco-Preobrazbo in jo prilagodili ita-^Dskitn zahtevam. Načrt bo še j^bložen mednarodni carinski kon-be?C' v Annecyju, ki bo te dni Petimi zapadnimi državami, na-ltb° uveljavljen. i9(,a!ijanska carinska preobrazba ni nyeva samo italijanskega gospodarji ?’ italijanskh potrošnikov, indu-lait CV *n trgovcev, temveč prav J* Zadeva, ki bo zarezala tržaško I Carstvo v živo. Po sklenitvi, ?VvÌEl tihančnih sporazumov med 'is! 'n 'talijo mora gospodarstvo Sa °a!ueriškega področja Svobodne-ik..p^aškega ozemlja deliti usodo z “''Janškim. j reme 80 milijard lir, kolikor bo--o Žnaša!e carine po novem načrtu, ltav^ZtieiJel10 na olio!i 45 milijonov 0 '«nov, toda tudi na okoli 300.000 !a 'Va,cev angioameriškega področ-»5rST°-ja. Carina bo znašala p tihi./'"10 20% vrednosti ocarinjenega eča' toda pri nekaterih vrstah blato celo presegla £08% vrednosti, v /e Pravi potrošnik v Italiji an r.-rs‘u bo v tem plačal blago dva- itai tol*ko, kakor bi ga v ? H° na pr. na meji v Sežani, živeti .. rza resnici Sij j;avi, ki je revna glede surovin, %i v območju njenega carinskega v®8’ je pač neprijetna zadeva. l,,ako Je bilo doslej? Po zakonu iz tu v 50 računali carino po teži ali tsta.osu blaga, medtem ko bo nova i(. ta®ina po vrednosti (ad valo-tu-j ' kakor je zabeležena na fak-Dtijan^a bi stare tarife iz 1. 1921 Je 5°8ili današnjim razmeram gle-bjjaa razvrednotenje lire, so jim pri-Ss LlB% vrednosti uvoženega bia-Hi'|..*a Pribitek je vrgel okoli 30 sbo;'ard na leto, osnovna carina pa p0' ® milijard lir. S„sl Vsera tem se bo skupna vred-Hja carin povišala od 35 na 86 milost 'ir' Ccene carni, ki jih utegne prinesti nova carinska tarifa italijanskemu gospodarstvu. Z uvedbo novih tarif se ne podraži samo uvoz, temveč se v istem času zmanjšajo možnosti za izvoz. Kajti danes se trgovinska izmenjava vrši po večini na osnovi kompenzacije, t. j. dejanske izmenjave, blaga. Država, ki ovira uvoz iz tujine, ovira tudi svoj izvoz, ker države nakupijo približno toliko pri drugih, kolikor v nje izvozijo svojega blaga. Poleg tega pomeni povišati carine podražiti blago. Podražiti blago pa se tudi pravi zmanjšati vrednost denarja. Lira že itak ni prav posebno trdna. Za tržaško gospodarstvo predstavlja zvišanje carin še poseben udarec. Z zvišanjem carin se bo carinska pregraja, ki loči tržaško gospodarstvo od njegovega naravnega zaledja, še povišala, 'tako vse tržaško gospodarstvo sili v prisiljen, izumetničen razvoj, ki se mora zaključiti s polomom. Povišati carine se pravi poleg ostalih potrošnikov zadeti zlasti naše nezaposlene, katerih število je razmeroma mnogo višje kakor v Italiji. L. B. Trgovinski! sporazum Cehoslovoška-Francija V Parizu je bil podpisan trgovinski sporazum med Cehoslova-ško in Francijo, ki predvideva približno 15 odst. povišanje dosedanje trgovinske izmenjave med obema državama. Cehoslovaška bo uvozila iz Francije 40.000 ton krompirja, 1.000 ton svinjskega mesa, dalje razne industrijske izdelke; izvažala pa bo v zameno smolo iz rujavega premoga, celulozo in izdelke strojne industrije. Sklenjen je bil tudi sporazum glede odškodnine, ki naj jo plača Cehoslovaška francoskim državljanom za .nacionaliziramo premoženje. Trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen avgusta 1948 je predvideval skupno izmenjavo 20-22 milijard frankov, statistični podatki o prometu pa so pokazali, da državi nista izkoristili tega obsega. Izmenjava za vse 1. 1948 je namreč dosegla komaj 7 milijard frankov. Francija zavzema v češkoslovaški zunanji trgovini šele 13 mesto. Izvozila je v Cehoslo-vaško za 930,807.000 kron blaga, uvozila pa za 1.022,621.000 kron češkega blaga. Jugoslavija kot izvoznik industrijskih izdelkov Izdelki težke industrije zm tujih sejmih carine, bo carina v zne-dejansko zadela okoli 498 rd vrednosli uvoženega blaga, p/a okoli 88 milijard lir), lij.i,1 Ustavljanja novih carinskih tj. ‘ So imeli prvo besedo inclnsirij-Vav»i hdmen carin je, da učin-«aščitijo italijansko industri--, Proizvaja predrago in bi sicer ,, vzdržati tuje konkurence. S///11 se mora ohraniti tudi tista listp r'^a’ ki Je zrastla za časa fa- Vhe.avtarh'Je in za katero sicer V,* dani naravni pogoji ter ni tty0 ‘a£aia z dovolj spretnim vod-tiistj/ ^eeeejšnji del italijanske in-% 'J* tudi obratuje z zastarelimi j • thdustrijci so si prizadevali, bi SUrovine čim manj ocarinijo, «tvu J*b laže nabavljali v inozem-Cat'i’a6leatem ko je vsa teža carine Mo *?a dokončne izdelke. «Var°si italijanski gospodarstveniki 0 vlado pred hudimi posledi- ^iianski napad na funt do ^Jani ne morejo pozabiti, % j H je Stafford Cripps prisilil s$)r0/nacijo uradni tečaj lire na-tUijt Lmtu z razmerjem med Jtft gj11 in dolarjem (1:4,03). Ta-od ,m°rali dvigniti tečaj furila/ /900 na 2.200 lir. Uvodnik J® tunt na vrsti« v miian- Or, gospodarskem dnevniku eJugolek« itd Na sejmu bo prikazan jugos'ovan-ski izvoz narodJnih ročnih del. Usnja, krzna, usnjene galanterije, kemičnih proizvodov, zdravilnih zelišč, tobaka,, alkoholnih pijač, prehrambenih izdelkov, kristalnega izvoznega stekla, cementa, lesa, vseh vrst kovin, itd. USPEH LANSKIH RAZSTAV Jugoslovanska trgovinska zbornica v Beogradu je lansko leto organizira'a 14 razstav, ki so bile urei ene kot informativni biroji a'ii kot ko' ektivni nastopi. Jugoslovanske razstave v Lipskem (Leipzigu) Pragi, na' Dunaiu, v Utrechtu, Budimpešti. Milanu, Poznanju in Brus’ju spomladi 'anskega leta ter Stockholmu. Plovdivu, na Dunaju, v Pragi, Bariju in Trstu v jeseni so limete velik uspeh. V Milanu, v Budimpešti, Trstu,, Pragi in Stock-ho'mu je rastave obiskalo okp-'i 2. obhkovateev. Tuji tisk je pohva'.il z’asti dobro organizacijo jugoslovanskih pavilj onov. Jugoslovanska razstava v Trstu Na milanskem sejmu ie poteg Italijanov zanimala z'asti češkoslovaške predstavnike, ki so doslej edini razstavljali na mednad-nih sejmih izdelke iz, kristalnega stek1 a. Na milanskem sejmu so se posebno vzhodne države zanimale za izdelke jugos'nvanske lesne ga'anterije. Zanimanje je zbudi zla ti cigaretnii papir, |prav tako fotografski papir, ki ga ie za-če a J’ gos’avxa izde1 ovati, s1 ovite čipke z otoka Paga, piirotske in banatske preproge. Na zagrebškem velesejmu (17. septembra —. 2 oktobra) bo letos sode1 ova’o še več jugo-lovanskih podjetij kakor dos ej- Pričakuje se tudi večja udetežba limozem-skih podjetij. Razstavni prostor bo znatno razširjen. ANGLEŠKI NAKUPI NA MADŽARSKEM. V. Britanija je kupila na Madžarskem 70.000 t. koruze. Pri, tovarni rokavic Mamme rl v Budimpešti je naročila za 30.000 funtov rokavic. ŠVICARSKI TRANZIT SKOZI EVROPSKE LUKE Uvoz iz Trsta majhen -- Konkurenca Benetk in Genove Po švicarski reviji »Naviga-tion et Trafic Mondial,« ki izhaja v Bazlu, smo sestavili pregled švicarskega prometa skozi evropske luke, torej tudi prometa skozi Trst. Promet je izražen v tonah, in sicer uvoz iz posameznih luk v S vico ih nasprotno izvoz iž. Svice v zunanji ,svet skozi navedena pristanišča. Navedeni so podatki za 1. 1938 in 1947, da bi či-tatelji lahko primerjali razvoj prometa. Uvoz skozi Savono je izračunan povprečno na podlagi prometa ▼ prvih 6-8 mesecev; ostale luke, ki jih nismo izrecno navedli so Dunkerque, Dieppe, Boulogne, Calais, Cherbourg, Bordeaux, Sete, Port-Vendres, St. Louis du-Rhone in Bremen. Luka 1938 . 1947 Uvoz v % Izvoz v % Uvoz v % Izvoz v % Rotterdam 651.975 33.8 19.634 10.8 831.377 27.6 15.394 12.7 Amsterdam 26.817 1,4 85 0,0 41.905 1.4 9.35 7,6 Anvers 465 732 24,2 78.969 41,1 732.280 24,4 47.455 38,9 Gand 4 679 0,3 2.837 1,5 3.041 0,1 2.000 1,6 Marseille 90.818 4.7 10.633 5,5 66.923 2,2 — Le H a vre 5.544 0,3 8 800 4,6 65.826 2,2 3.662 3,0 Rouen 251.851 13,0 — 3.500 0.1 — Hamburg 25.364 1,3 12.555 6.5 6.5 — — — Genova 143.893 7,5 43.963 22.9 5E8 809 19.6 41,556 34,1 Savona 100.030 52 — — 588.839 19,6 — — Benetke 33.383 1,7 582 0,3 16.883 0,6 266 0.2 Trst 73.947 3,8 198 0,1 6.533 0,2 947 0,8 Ostale 54.804 15,8 14.055 0,73 63.000 1.6 1 400 1,1 Skupaj 1,928.897 100,0 192.311 100,— 3,009.010 100,0 122.033 100,0 Promet med Trstom in S vico je po drugi svetovni vojni zelo upadel. L. 1938, ko je Švica uvozila iz Trsta zlasti mineralna olja, je bil promet razmeroma visok (73.843 uvoza iz Trsta nasproti prometu iz 1. 1913 8.458 t. uvoza iz Trsta in 4.914 izvoza čez Trst), Za zanesljivo presojevanje današnjega položaja še ni dovolj preglednih podatkov. Po podatkih Javnih skladišč je znašal švicarski železniški tranzit 1. 194’’ !. 1.938 ton (ta številka se ne krije z gornjo navedbo), 1. 1948 pa 3.173. Nekaj zaslombe nam (Jaje zadnje poročilo gen. Aireya OZN, iz katerega je razvidno, da je v trimesečju oktober-december 1948 odšlo iz Trsta 1,358 ton blaga (v vrednosti 61,371.156 lir), predvsem tekočega goriva, in sicer 1,149.8 t (v vrednosti 35,641.963 lir), dalje vina in likerjev 98,8 ton (za 10,660.690 lir), sadja in zelenjave 31,7 t (za 2,846.250 lir) in manufakturnega blaga in stro- jev 16,9 t (za 11,226.597 lir). Trst je uvozil iz Svice 79.3 tone blaga (v vrednosti 151,940.667 lir), predvsem tobaka 63 ton (za 148,406.645 lir). Prav zaradi uvoza tobaka je bila plačilna bilanca za Trst pasivna. Po podatkih Trgovinske zbornice v Trstu je Švica uvozila iz Trsta: januarja 1949 894 t. blaga, jan. 1948 1051,5 t. in jan. 1938 6.276.3 t. Švicarji so nedavno napravili poskus z nabavo koksa iz koksarne v Skednju, vendar niso bili zadovoljni s kakovostjo koksa in ga pozneje niso več naročiti. V Trstu je precej švicarskega blaga, predvsem ur in tkanin (čipk in perila), ki ga statistika prometa med Trstom in Svico ne beleži, ker se to blago uvaža s posredovanjem italijanskih tvrdk zlasti milanskih. Trst nabavlja po posredovanju italijanskih podjetij tudi zdravila. Želeti bi bilo, da bi se trgovinske in prometne zveze s Svico čim bolj okrepile. Toda lanski poskus ZVU za ureditev prometa in tranzita s S vico ni uspel. Kljub hudi konkurenci drugih pristanišč bi Trst verjetno lahko pridobil nekaj švicarskega tranzita za Bližnji vzhod. Nade za poživitev izvoza mineralnih o j niso posebno dobre, ker uvaža Švica čedalje več tekočega goriva skozi severna pristanišča po Renu da Bazla, kjer se petrolejske naprave stalno izpopo'njujejo. Med prvimi tekmeci Trista se Genova in Benetke. Švicarski tranzit čez Genovo ni sicer lansko leto dosegel rekorda iz 1. 1947 in je znašal samo 480.983 ton, vendar so Geno-vežani optimisti glede razvoja v letošnjem letu. Zagotovili so si zlasti prevoz žita za Svico in zdaj ustanavl j a jo itali j ansko-š vicarsko družbo, ki bi vodila skladišča v prosti coni, ki naj bi se v kratkem ustanovila. Genovi konkurira v prometu s Svico zlasti Marseille. Kam gre naš denar? Trgovinska pogajanja Jugoslavija-Anglija Angleškij, gospodarski časopis »The Statist« (5. III.) je napadal ang1 e'-ko-jugos1 ovanska trgovin, tea pogajanja, kij so danes že v teku, z naslednjimi besedami: Te dni se bodo pričela v Beogradu angl eško-j ugos! ovan. pogajanja za sk enitev do1 gomene pogodbe. Britsko delegacijo vadi sir Charles Peakerj, ang'eški poslanik v Jugoslaviji; sestav jena je iz predstavnikov angleškega ministrstva za trgovino, ministrstva za prehrano, angleške zakladnice in Angleške banke. Upanje je, da bo zaključena trgovinska pogodba za dobo 4—5 et in tudi sporazum glede letnega odplačevanja odškodnine za angleška nacionalizirana podjetja V Jugoslaviji. Jugoslavija ne bo ptečeva-te angleškim upnikom odškodnine v denarju. Zato se postavlja vprašanje, kako naj to stori z izvozom, b aga. Anglija želi uvažati iz Jugoslavije predvsem les, živite in rude- Anglija je doslej uvažatei na podlagi sedanje kratkoročne, pogodbe, toda Jugoslavija bi morate povečati izvozne količine, ako se -sklene do goročna pogodba. Angleška delegacija bi poleg tega rada sktenila sporazum g'e-de uvoza koruze,, kar ni dosegla med razgovori v Londonu. Z druge strani potrebuje Jugoslavija kapitalno opremo, predvsem generatorje, turbine, industrijske stroje, vozni park in surovine s štertiimskegia področja, predvsem: petro"ej in gumij. Pogajanja bodlo ■ verjetno traja'a več tednov. PRED JUGOSLOVANSKO - FRANCOSKIMI POGAJANJI Te dni se bodo pričela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo za sklenitev sporazuma, ki naj bi nadomestil sporazum z dne 12. junija 1946, podaljšan 1. maja 1947 za eno leto. Poleg trgovinskih vprašanj so na dnevnem redu tudi nekatera finančna. Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu je v svojem poročilu za mesec januar ugotovila, da so vloge pri tržaških kreditnih zavodih narastle v primeri z decembrom 1948 za 5 odst. in dosegle 8 milijard lir. Poročilo pripominja, da je to znamenje zaupanja vlagateljev v stalnost valute. O tej pripombi bi se dalo razpravljati; kajti naraščanje vlog ima lahko tudi druge vzroke, med temi pomanjkanje volje ali tudi primerne prilike za investicije v donosna podjetja raznih vrst, dalje nezaupanje e v industrijska podjetja in nerazpoloženje za nakup delnic. i\a podopna vprašanja Bi se dalo natančnejše odgovoriti, ko bi razpolagali s podatki o vrsti vlog in o socialnem položaju vlagateljev. Nas zanima v tej zvezi predvsem vprašanje, v kakšne namene investirajo kreditni zavodi zaupani denar, skratka, kakšna je njihova kreditna politika. Slovenci nimajo niti v četrtem letu po osvoboditvi še enega denarnega zavoda, ki bi lahko sprejemal vloge, in so prisiljeni nositi svoj denar v italijanske banke. Pogosto se prav ta denar uporablja za rušenje gospodarske neodvi-nosti STO-ja in domačega gospodarstva sploh. Za nas ni to nic novega, ker gre za zavode, ki so podpirati fašistično gospodarsko politiko v Julijski krajini ali pa celo absorbirali po nalogu iz Rima naše zavode. Podobna je zadeva z zavarovalnicami. Med temi je tudi zavarovalnica, ki je dala vklesati na svojo palačo v Trstu sramotilen napis na račun Slovencev. Doslej so bile odbite vse prošnje za ustanovitev slovenskih hranilnih zavodov, kakor tudi prošnje za obnovo denarnih zavodov, ki so bili uničeni ali prisilno likvidirani za časa fašistične vladavine. Tisi olla ietelovaško Dr. Bohumil Bartoš, predsednik češkoslovaškega narodnega odbora v Trstu, je bil imenovan za predstavnika češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino na angloameriškem področju STO- V imenovanju dr. B ariosa za trgovinskega delegata vidimo izraz volje Cehos ovaške, da poživi trgovinske zveze s STO-jem in, vsemi čezmorskimi deželami, s katerimi je Cehoslovaška trgova'a pred vojno in trguje še danes, zlasti z deže ami Bližnjega vzhoda. 7: druge strani pomeni to imenovan ;■ prilagoditev k današnjemu mednarodnemu pravnemu stanju; saij je STQ mednarodno pravna država in trgovinske delegacije se postavljajo samo v neodvisnih državah. Trgovina in tranzitni promet med Cehos'ovaško in Trstom se ne razvijata zadovo’jivo, ker je ostal dogovor med ZVU in Ceho-slovaško gtede poravnave pristaniških uslug v blagu (do 200 milijonov) dejansko samo na papirju. Niti Cehoslovaška niti druge države v tržaškem zatedju nimajo dolarjev, ki se zahtevajo za poravnavo pristaniških uslug in prevoznin v Trstu. Z druge strani nima .Cehoslovaška niti trgovinske pogodbe z Italijo, ki danes scodločuje gtede trgovinskih zvez Trista z inozemstvom. Rim postavlja za sklenitev trgovinske pogodbe s Prago! nespremenljive pogoje. Po vsem tem ni čudno, da se češkos ova-ški tranzit čeda'je boti razvija v smeri severnih pristanišč, predvsem pristanišč na obali Baltiškega morja. Tržaška industrija je slabo zaposlena V začaranem krogu Tržaška industrija vseh vrst — mala, srednja in težka — se bori z velikimi težavami. Brezposelnost je velika. Mar res ni izhoda iz te zagate? Vsekakor je. Naročila za tržaško industrijo je treba iskati po klasičnem napotilu: Industrija takšnega obsega, kakor je tržaška, mora delati za neindustria-lizirane države. V industrializiranih državah kakor so Italija in zapadne, ne bo dela, medtem ko je na pragu Trsta za tržaško industrijo dela dovolj. Lipski sejem je bil prirejen s poudarkom nove povezave z jugovzhodom. Sotrudnik Instituta za gospodarsko raziskovanje v Mueachenu dr. Bayer je v listu »Europa Kurier« (Aachen) nemškim industrijcem zopet pokazal pot na Balkan, ki je pred vojno kupil v Nemčiji skoro 199 odst. uvoženih strojev. Jugoslavija se je trdno odločila, da izvede petletni plan. Letos so na dnevnem redu zlasti obsežna izsuševalna dela. Za to so potrebni bagerji, razna dvigala in vlačilci. Nabavila jih bo v inozemstvu. Z malenkostno prilagoditvijo bi tržaška industrija vse to lahko proizvajala. V Jugoslaviji je v teku elektrifikacija. Manjše generatorje proizvajajo že doma, toda v inozemstvu bodo nabavljali generatorje velike in Dieselove motorje, ki jih proizvaja n. pr. strojna tovarna pri Sv. Andreju. Za izgradnjo trgovinske mornarice je Jugoslaviji poleg ladijskih strojev potrebna ladijska pločevina, kakršno proizvaja železarna v Skednju. Tudi lito železo bi uvažala Jugoslavija. Za vse te proizvode ponuja FLRJ dragocene rude, kakor baker, svinec, železo itd., ki bi jih potrebovala tržaška industrija, in vendar se tržaški gospodarski krogi, oziroma tisti, ki vodijo tržaško gospodarsko politiko pod okriljem ZVU, ne zganejo in odbijajo ponujeno roko. Ce bi se dale omenjene rude nabaviti za tržaško industrijo pod boljšimi pogoji drugod, zakaj pa so podjetja »Uve# v Savoni in »Ansal-da« v krizi? Vzroki takšne gospodarske politike morajo biti vsekakor izven območja koristi domačega gospodarstva. Zato pa je vprašanje obnove tržaškega gospodarstva zašlo v pravi pravcati začarani krog. Iz raznih poroči!, ki so jih se-riiaivii!,tukaišnja podjetja in ustanove 'in so hi'a deloma že objavljena, gì lahko ustvarimo vsaj približno sliko tržaške industrijske dejavnosti v začetku leta 1949. V naslediL i razpredelnici so označeni indeksi industrijske proizvodnje v začetku leta 1949 na- osnovi povprefce iz 1- 1938 — 100. Za vsako industrijsko panogo je poleg tega označena zaposlitev obratov v odstotkih sedanje proizvodne zmogij ivosti podj etiij : Ind. 1939 Ind. 1949 Zap.v% Mehanična ind. Topilnice 100 50 30 Avtomob. delav. 100 60 50 Mehanič. delav. 100 65 35 Ind. lakov, barv 100 50 30 Milarne 100 33 25 Pivo, led ICO 90 80 Oljarne 100 35 80 Konz. živiia 100 50 50 Ind. slaščic 100 30 20 Ind. likerjev 100 100 90 Železarna Proizv. koksa 100 • 64 69 „ katrana 100 97 81 „ plina 100 131 78 „ jekla 100 136 96 valj. žel. 100 771 45 „ sur, žei. 100 ■—• — Zdi U7.. jadr. lad. 100 60 75 Iz navedenih podatkov je razvidno, da je sorazmerno najbolj zaposlena živilska industrija, ki pa kljub temu ni dosegla predvojne proizvodnje, (razen pri likerjih). Huda kriza vlada v mehanični industriji ter v industriji Kriza pri Po sporazumu med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom podjetja IRI v Genovi je več tisoč delavcev ostalo v tovarnah «Ansalda», čeprav ni bilo zanje pravega dela. Dogovor zap-me lo. aprila in predsedništvo IRI-ja je naročilo upravnemu svetu družbe «Ansaldo», da mora ta dan odpustiti vse te delavce. Tako bi prišlo ob kruh 4.500 delavcev pri «Ansaldu», 2.000 pri O.T.O in 1.400 v San Giorgiu. Upravni svet «Ansalda« ni hotel prevzeti odgovornosti za ta korak; polovica članov je rajši odstopila. Kakor znano, je IRI državna ustanova. Rimska vlada bo morala zdaj najti izhod iz zagate. ■lakov, barv in mila, kjer ne prekaša proizvodnja v nobenem primeru 50% zmogljivosti obratov. Kritičen je tudi položaj veleindustrij e (železarne in ladjede niče)-Pri jeklu in železu se je sicer proizvodnja v primerjaivli z letom, 1938 povečala, ker je bila v tem letu proizvodnja jekla in valjanega železna zelo nizka. Surovega železa pa tržaška železarna Dancu sploh ne proizvaja. PRAGOVI IZ KALABRIJE V TRSTU - «Delniška družba malh železnic» v Trstu, ki vzdržuje openski tramvaj z vzpenjačo, je nabavila bukove tramove iz Kalabrije. Ze pri nameščanju se je pokazalo, da niso tramovi iz kalabrijske bukovine prikladni, ker radi počijo. Družba je z nabavo pragov v Kalabriji očividno hotela nekaj prihraniti, v resnici pa si je danes la slabšem. Običajni jugoslovanski pragovi iz bukovine (dolžina l,80m, deb. 13, 14 in 18) so lansko leto stali fco meja 1.300-1.350 lir iz hrastovine pa (dolž 250-260m deb. 15, 25) 2.200 lir prav tako fco meja. (Carina je znašala 300 lir pri komadu). Gre za pragove iz prvovrstne slavonske hrastovine, ki je zaslovela po vsem svetu. Ta primer nam zopet kaže, kako je za tržaško gospodarstvo škodljivo, da je Trst po finančnem sporazumu z dne 20. marca 1948 carinsko ločen od naravnega zaledja in priključen k Italiji. „Ansaldu** »1LVA« ZAPRE SVOJO ŽELEZARNO. V SAVONI? Italijanski gospodarski listi poročajo, da je bil v občinskih pro-štorih v Savoni sestanek pred-stavnikov visieh političnih strank, sindikalnih organizacij, trgovinske zbornice in drugih podobnih, ustanov, na katerem iso protestira i proti namenu družbe »ILVA«, da v Savoni opusti plavže, železarno in jeklarno in jih spremeni-v manjše obrate kakor, mizarska podjetja itd-, ki hi dajala zaslužka mnogo manjšemu števi u delavcev. *.'* * SVILOPREJKA V ZSSR. So-vietska zveza bo letos posadila 4575 ha zemljišč z murvami. Od papirnatega do kovanega denarja prtim kreditom, kar vse pride v poštev šele potem, ko so proizvodi prešli v oblast trgovine in razmerje med blagom in krože- Do prve svetovne vojne je bil denar nekaj stvarnega in zaradi tega tudi lahko zapopadljivega: Predstavljal je sam po sebi določeno vrednost (zlato, srebro, nikelj, baker) neodvisno od drugih vrednot, od drugega blaga. Seveda smo imeli tedaj poleg kovanega tudi papirnati denar, toda ta ni imel svoje lastne vrednosti, temveč je bil le zakonito priznani namestnik kovanega denarja. Tedanji papirnati denar so nam emisijske banke zaradi tega tudi neovirano zamenjale za kovani denar (zlato, oziroma srebro). Neodvisna vrednost je bila torej zapopadena le v kovanem denarju, vsled česar se lahko postavi trditev, da smo do prve svetovne vojne imeli kovani denar. Danes pa nimamo več v prometu kovanega denarja, temveč le papirnate bankovce, za katere nam pa državne emisijske banke ne dajo več kovanega denarja. Iz tega se da sklepati da današnji papirnati denar ni več namestnik in predstavnik kovanega denarja, da se je osamosvojil in da živi svoje lastno, od kovanega neodvisno življenje. Do te spremembe je prišlo v dobi med prvo in drugo svetovno vojno, in sicer zato, ker kovani denar (vključivši sem tudi vse bančne rezerve zlata) ni več zadostoval silno narastlim potrebam svetovnega blagovnega prometa. Praktično povedano: Kovanega denarja (skupaj z zlatom zajamčenimi bankovci) je pričelo primanjkovati, da bi bili mogli z njim sproti kupovati vso silno narastlo svetovno proizvodnjo blaga ali še bolj natančno, kmetijske pridelke in izplačevati plače delavcem in nameščencem. To je, na kratko povedano, denar, ki ga mora izdati svetovna trgovina za nakup svetovne proizvodnje in ki, strogo vzeto, predstavlja ves svetovni denarni obtok, ko je izplačan; ta pa je mnogo manjši od ’ denarnega obtoka, ki ga izkazujejo emisijske banke, v katerem so zapopadene tudi vse tiste milijarde, ki so v raznih denarnih zavodih, pri trgovcih in drugih podjetnikih v nekakšni rezervi. Denar, ki je potreben za pravkar pojasnjeno nakupovanje svetovne proizvodnje, se ne more nadomestiti z raznimi kreditnimi papirji, bančnimi operacijami in od- s tem v promet. Našteti denarni nadomestki (su-rogati) se ne morejo uporabljati za nakup poljskih pridelkov iz rok poljedelcev, za nabavo življenj skih potrebščin ter za plače delavcem in nameščencem. Za to pride v poštev le vsem dobro znani tekoči denar. V tem smislu je treba pojmovati zgoraj omenjeno nezadostnost kovanega denarja za današnje potrebe svetovnega prometa. Zaradi tega je ta moral odstopiti svoje mesto svojemu prejšnjemu namestniku in sedanjemu neomejenemu vladarju svetovnega gospodarstva: papirnatemu denarju. Dokler je bil papirnati denar le namestnik svojega gospodarja, t.j. kovanega denarja, je seveda zanj odgovarjal sam gospodar in mu dajal stvarno vrednost. V čigavem imenu pa gospodari danes osamosvojeni papirnati denar? Na kaj se naslanja, v čem je njegova vrednost? Najpopolnejši odgovor na ta navidezno zamotana vprašanja nam da gospodarsko življenje samo. 'Mi vemo, da v teku svetovne vojne nismo mogli s tem denarjem kupiti, kar bi hoteli, kolikor bi hoteli in kjer bi hoteli pač pa je bil ves naš nakup odvisen od nakaznic. Kaj nam je pomagal denar, ako nismo imeli nakaznice? V trgovinah je bilo potrebno blago, mi smo imeli denar, a kljub temu nismo mogli priti do blaga. Zakaj? Zato, ker je bilo mnogo več denarja v obtoku nego blaga v trgovinah. Ko bi ne omejevali prodaje z nakaznicami, bi ostali zelo v kratkem času brez blaga in papirnati denar bi prišel ob vso svojo veljavo. Do tega je res tudi prišlo v nekaterih državah po prvi svetovni" vojni. Danes je razmerje med denarjem in blagom, čisto nasprotno od razmerja v teku svetovne vojne: Danes je v trgovinah dovolj blaga. A kaj nam to pomaga, ko nimamo denarja, da bi ponujeno blago kupili? Prej je vladalo izobilje denarja in pomanjkanje blaga; zdaj pomanjkanje denarja in izobilje blaga. Iz tega sledi, da se gospodarsko življenje ne more normalizirati dokler ne zavlada pravilno čim denarjem. Dalje sledi z tega, da bi morala količina krožečega denarja natančno ustrezati vrednosti ponujenega blaga in da naraščanje denarnega obtoka ne sme zaostajati za naraščanjem prozvodnje blaga. Ako upoštevamo vse to, pridemo do končnega zaključka: Medtem ko so bili nekdanji bankovci odvisni od kovanega denarja, so današnji papirnati bankovci popolnoma odvisni od množine ponujenega trgovskega blaga. To se pravi, podlaga in jamstvo današnjega papirnatega denarja sta v proizvodih, ki jih je trgovina kupila od proizvajalcev, da bi jih prodala potrošnikom. Čeprav je torej današnji papirnati denar po svoji zunanjosti e-nak nekdanjemu, se v bistvu vendar razlikuje od njega: Prejšnji je bil namestnik in predstavnik kovangga denarja, sedanji je namestnik in predstavnik blaga. Zdrava denarna politika mora danes upoštevati to novo svojstvo papirnatega denarja in postaviti denar in blago v čim tesnejše in pravilnejše razmerje, da bi lahko uspevalo družbeno gospodarstvo. —od— TRGOVINSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN AVSTRIJO V Rimu je bil sklenjen trgovinski sporazum med Italijo in Avstrijo za dobo enega leta, počen-ši z 31. marcem. Sporazum obsega izmenjavo v vrednosti 40 milijard lir (20 milijard z vsake strani). Nova izmenjava bo dvakrat večja kakor v 1. 1948. Italija bo izvažala limone in pomaranče, povrtnino, vino, riž, sir, semena, tkanine (svilo, bombaž, rayon), pisalne in šivalne stroje, avtomobile, motorje, žveplo, živo srebro, mramor, kemične proizvode, barve, klobuke, nogavice, gumbe itd. Avstrija bo izvažala v Italijo lito železo, les, celulozo, kar bo zajelo 2/3 njenega izvoza v Italijo; nadalje lesne izdelke, stroje, aparate, kemične proizvode, splošno vse vrste, ki jih je vselej izvažala v Italijo. * * * Uvoz lesenih hišic v Argentino je oproščen carine. Hišice morajo biti že opremljene tudi s higieničnimi napravami. Razvoj avtomobilske ZSSR proizi/aja predvsem tovorne avtomobile Zaradi racionalizacije se sovjetska avtomobilska industrija omejuje na čim manjše število tipov. V Sovjetski zvezi proizvajajo predvsem tovorne avtomobile. Tovorni avtomobili predstavljajo danes 95 odst. vseh avtomobilskih vozil v državi. Skoro dve tretjini tovornih avtomobilov ima lahko nosilnost 1,5-2 ton, in sicer so to kamioni znamke »GAZ« iz tovarne »Gorki«; eno tretjino nosilnosti 2,3-3,5 tone predjtavljajo vozila znamke »ZIS« iz tovarn v Moskvi in samo 2 odst. tovornih vozil je znamke »JAAZ« iz tovarne v Jaroslavu. Po najnovejšem načrtu bodo izdelovali 50 različnih tipov osebnih, tovornih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, oklopnih avtomobilov in vojaških vozil. Za pogon bodo uporabljali 10 vrst motorjev. Osebni avtomobili znamke »ZIS 101« ima 90 HP. avto »ZIS 110« ima 140 konjskih sil. Petletni plan predvideva silno razširjenje podjetij »GAZ«, »ZIS« in »JAAZ« in gradnjo novih tovarn v Minsku, Kutajsku in v Ukrajini. Zmogljivost novih tovarn bo prihodnje leto znašala 750.000 enot. Sovjetska zveza ima tovarne, ki so začele obratovati že I. 1916 in 1. 1924 so te proizvajale tovorna vozila z nosilnostjo 1,5 ton. Pri gradnji tovarne »GAZ« v Gorkiju so pomagali strokovnjaki iz tovarn »Austin - Company« in »Ford«. Tovarna »GAZ« je 1. 1937 proizvedla 140.000 vozil. Za to je največja tovarna »AMO« v Moskvi, ki so jo pozneje preimenovali v »ZIS« ali Stalinovo tovarno. To tovarno so I. 1931 razširili s sodelovanjem ameriškega podjetja »Autocar Co.« V istem času so zgradili 30 novih tovarn ali modernizirali stare za izdelavo posameznih avtomobilskih delov. Izi/nz angleških a i/l o niobi In v Drža v a Avsti alija ZDA Belgija Juž. Afrika Indija-Pak. Kanada N. Zelandija Portugalska Ostale 1938 (januar—september) Kosov Vrednost v 19.595 1,466.663 16 11.125 465 60.660 2.399 318.062 2.062 282.413 428 48 350 11.333 1,378.339 444 58.849 17.890 2,140.260 1943 (januar—september) Kosov Vrednost v f. 39.218 8,877.940 15.848 3,705.228 12.930 3,620.513 12.499 3,474.911 10.475 2,808.703 9.160 2,216.039 7.326 1,835.927 5.372 1,454.839 55.782 16,467.302 Skupaj 54.634 5,744.521 168.610 44,461.402 Angleška industrija je v zadnjem času pričela izdelovati nove vrste osebnih avtomobilov, ki se odlikujejo po nekaterih tehničnih pridobitvah. Angleški graditelji posvečajo pozornost večji ugodnosti potnika, manjši potrošnji goriva in elegantnejši .zunanjosti. Novi avtomobili so lažji, kar je bilo doseženo z uporabo novih zlitin pri gradnji motorja, okvira in karoserije. Pri nekaterih manjših vozilih sta karoserija in okvir sestavljena iz ne enega samega kosa. Sedeži so širši in udobnejši; prednji imajo največkrat prostora za tri osebe. potniških in tovornih avtomobilov; to podjetje proizvaja znamke »Buick«, »Chevrolet«. »Cadillac«, »De Šoto«. »Pontiac« in »Oldsnobile«. Fordova tovarna bo šele do 1. 1951 lahko nadoknadila vso proizvodnjo (okoli 2 milijona avtomobilov), ki jo je morala opustiti med vojno. Ameriški izvoz je lansko leto nazadoval in je znašal 6 odst. izdelanih potniških avtomobilov (1. 1947 7,5 odst.). Avtomobilska podjetja računajo, da bodo Američani prihodnje leto kupili 15,5 milijona novih in starih avtomobilov. ProizBodnja v ZDI Iz gornje razpredelnice se vidi, da je zlasti napredoval angleški izvoz v Združene države, kjer je še danes pomanjkanje osebnih avtomobilov. L. 1942 so v ZDA skoro popolnoma ustavili proizvodnjo osebnih avtomobilov in pričeli izdelovati prevozne za vojsko. Sele 1. 1946 so pričeli zopet izdelovati 'avtomobile vseh vrst. L. 1929 je ameriška industrija izdelala 5,3 milijona avtomobilov, medtem ko je 1. 1942 proizvodnja padla na 1,5 milijona avtomobilov. Danes je ameriška industrija zopet v polnem razmahu. Podjetje »General Motors Corp.« je lansko leto izdelalo 2,15 milijona ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA Od januarja dio novembra letal 1948 je znaša a italijanska proizvodnja avtomobilov 53.590 komadov, v primerjavi s 40.150 v istem obdobju leta 1947. Od omenjenega števila so proizvedli 39.599 osebnih avtomobilov, 8.495 po tovornih avtomobilov, 3.877 kamionov ter 1.609 avtobusov. Proizvodnja italijanskih motornih koles. Uspeh kažejo motorna kolesa malih cilindrov. Proizvodnja narašča. Prodaja na domačem trgu napreduje in tudi inozemstvo kaže zanimanje za te izdelke. L i Obnova avto bliske Avtomobilska proizvodnja v zapadni Nemčiji se naglo razvija in je dosegla že indeks 63 v primeri s 100 v letu 1936. Zadela pa je na hudo oviro. Ne razpolaga namreč z dovoljno količino železa in jekla. Za prvo trimesečje tega leta so ji nakazali samo industrije v Menici ji 73.000 ton. S tem ne bo mogla izrabiti svoje zmogljivosti. V teku prvega polletja so lansko leto izdelali v zapadni Nemčiji 7.300 »ljudskih avtomobilov«, v drugem polletju 1.095, v drugem 4.667, »Mercedes 170 V« 1.450, odnosno 3.159. Vrsta L. 1929 1936 Proizvodnja Potniški 96.161 244.640 Tovorni 29.922 56.779 Avtobusi 655 2.449 Skupaj 126.738 303.868 Vrednost v mil. RM/DM Izvoz Potniški 1 4.809 31.333 Avto ausi j Tovorni 2.975 6.075 Skupaj 7.784 37.408 Vrednost v mil. RM/DM 54.6 70,9 1938 276.304 65995 1943 29.942 27.951 867 342.099 58.760 450—500 6.089 10 12.617 682 66.559 79.176 133,4 6.781 25 jdatki za 1. 1948 pa na proizvodnjo Biconije. Za 1. 1949 so izdelali v zapadni emčiji naslednji načrt: 40.000 udskih avtomobilov, 27.000 Opel, 1.500 Daimler-Benz, 170-V in 300 Ford; nadalje 18.000 lahkih -evoznih avtomobilov 0,75 t„ 700 prevoznih avtomobilov z isilnostjo 1 t„ 15.000 1,5 t., 20.000 razlikujejo po nosilnosti: Borg-vard 1-2 toni 6.950 DM, Opel 7.850 in 8.450; Borgvard 2-4 ton 11.880 in 17.188, Daimler-Benz 11.545, Ford 11.890-13.940; 4-5 Buessing-Nag 22.000-25.300, Daimler.Benz 22.905, Man 29.127, Buessing-Nag nad 5 ton 29.800. Cene avtobusov okoli 4.400 vlačilcev s 11-30 HP, 2.400 s 40-45 HP in 1200 s 100-150 HP. Cene nemških avtomobilov (glavnih znamk) so bile 1. januarja 1949 naslednje: Daimler-Benz 170 V 8.165 DM, »Taunus« 6.965. Opel »Olympia« 6.785, ljudski avtomobil navaden 5.300, za izvoz 5.623; tovorni avtomobili Daimler-Benz 170 V 7.261, Ford 6.950, Gutbrod 4.629, Vidal & Sohn 3.895 in 4.695. Cene tovornih avtomobilov z večjo nosilnostjo se DM. POLOVICA BLAGA ERP NA AMERIŠKIH LADJAH Kongresu je bil predložen nov predlog, po katerem naj bi ameriške ladje prevažale polovico blaga ERP, ki ga izvažajo z ZDA v Evropo; poleg tega bi po novem predlogu ameriške ladje imele pravico do vsega prevoza blaga ERP, neglede na to od kod se izvaža v Evropo. Industrije „Salon Automobile * Angleški listi zelo optimistični poročajo o uspehih angleške aV tomobilske industrije na avtom0 bilski razstavi v Ženevi, ki je zna na pod imenom «Salon Autom0®1 le» in se prireja vsako leto. An gleži so razstavili 23 vrst avt® mobilov in za to izbrali svol najnovejše tipe. Kakor trdi «Co!j. tinental Daily Mail», so Angl®® letos nadkrilili Arperičane. S te uspehom so toliko bolj zadovo J ni, ker so jih lansko leto A®61;, čani prisilili k umiku. AngleZ' so lansko leto prodali 4.889 avt° mobilov za 1,600.000 funtov, *•)' 1.096 kosov manj kakor 1. L Američani so lansko leto prod® 6.960 avtomobilov, t.j. 227 več P kor 1. 1947. Drugi najmočneJ® tekmec angleškim avtomobilom _ j. Francija je lansko leto prod® ^ 4.500, predlanskem pa 5.241 avt° mobilov. Okoli 106.000 Svicari^ ima danes avtomobil; vsaki Švicar se vozi v avtomobil1 Angliji vsaki 24. prebivalec, potrebuje Švica 15.000 avto®1 lov na leto. ,, Angleži so za svoje avtomob’ «ljudskega» tipa zahtevali v " , nevi naslednje cene: 2-1 Stand® Vanguard 644 funtov, 1,5-1 Meti1 Oxford 605 f, 2,25-1 Vauxhal Ve' lox 582 f, 2,5-1 Austin Hampsh*r 697 f, Ostin Dorset 503 f, ffilma!1 Minx 525 f. Najcenejši ameriški avto®®'’1 ki so ga razstavile «General tors» v Ženevi je 3,5-1 Ford stane 718 funtov. Fort Vedet1® zgrajen v Franciji stane 702 Posebno huda konkurenca vla , med «otroškimi» avtomobili, najmanjšimi tipi. Mali italija*15 _ avtomobil znamke FIAT 500 s*a ne 291 f, francoski Renault 7 h 350 funtov, Ford Anglija 8 " 360 funtov, nemški ljudski 12 .. 367 funtov, ameriški Gros Mob1 _ 365 funtov. General Motors, zgra jen v Nemčiji. Opel-Olympia ’ f in Morris Minor 410 funtcti TRGOVINA MED ZSSR IN ^ NAZADUJE Po zadnjih podatkih se )e ^ govinska izmenjava med ZD-^ u ZSSR zopet zmanjšala. Sovjet®^ izvoz v ZDA se je zmanjšal 75% in je dosegel najnižjo toč odkar so ZDA pred enim I®*'0... prepovedale izvoz strateškega * ga v ZSSR. Sovjetska zvez® omejila i^j let® v zadnjem času mangana in kroma, kakor krzna. V januarju letošnjega je ZSSR izvozila v ZDA za ^ milijona dolarjev blaga, rnedt® ko je decembra lanskega leta segel izvoz 5 milijonov dolarja Izvoz ameriškega blaga v Z" ^ je padel za 60%, in sicer od P milijona dolarjev v decembru 1 ( skega leta na 200.000 dolarje^ januarju 1949. Saldo izmeti® znaša 1,4 milijona dolarjev v rist Sovjetske zveze. Dva otoka na pro^j V ameriškem senatu je bi! C ZDA kti’ j, za stavljen predlog, naj od Danske otok Islandijo lijarde dolarjev. Po sklenitvi atlantskega nenehno kroži v mednaro se posebna sD'^j> i Pa^ rod"6,, amerl svetu vest, da ška vojaška misija tajno z načelnikom španskega ga stana Vigona o odstopu v $ ških baz, ZDA želijo zak«P( španski otok Menorko za 36 ^ da bi na njem zgradile ,e ,uiič in pomorsko oporišče. Iz ‘e(y Mahona se da po mnenju ških strokovnjakov zgraditi derno pristanišče. Pravijo, d® ^ Franco nasproten tej transa» ^ le glede pogojev še ni prB10 v sporazuma. Američani baje % stavljajo odstop Menorke k0Lpt' goj za sprejem Španije v a» ski pakt. Sš>"" FRANC AFRIKA PROMET V TRSTU V PRVEM. DVOMESECJU 1949 . V naslednji razpredelnici navajamo v tonah blagovni promet v «stu v prvem dvomesečju 1. ■^49. Za primerjavo je naveden ‘Udi promet v istem obdobju za 1 1947 in 1. 1948: P 0 V o z 1947 p° želez. 52.947 j*0-morju 215.765 °dv0z 1948 1944 54.117 16.598 285.812 412.559 6° želez. 16- .893 187.750 314.822 0 morju 13.011 52.276 132.762 SltUpaj 443.557 577.956 1,025.743 Iz navedenih podatkov je raz-vidno, da se je dovoz po morju Podvojil, in sicer skoraj izključ-*° na račun izrednih pošiljk ERP Vv_striji. z ostalimi državami tržaškega zaledja sta se odvoz in ®°voz blaga uravnovesila, kar je 6rez dvoma znak postopne normalizacije tržnih razmer. ANGLEŠKA zavarovalnica V TRSTU ZVU je dovolila angleški zavarovalnici, »Marine Insurance L°mpany Ltd.« izvajati pomor-, 0 zavarovanje na angleško-arneriškem področju STO-ja; Prav tako se bo zavarovalnica . ayila z zavarovanjem po suhem 11 Po zrSku. Družba ima sedež v ,°ndonu in glavno predstavništvo v Trstu. Nova proga trst-egipt v ROKAH BENEČANOV V torek je odplula iz Trsta Proti Egiptu nova motorna '10.000 tonska) ladja »Esperia«, 1 je bila zgrajena v Tržiču in aPremljena s stroji tržaške to--arne strojev pri Sv. Andreju. adja pristane v Benetkah, Ba-Aleksandriji in Bejrutu. revaža potnike in blago. Ladja lastnina beneške družbe ^Adriatica« SAN, ki je po orga-JZaciji italijanskega pomorstva Z9 časa fašistične vladavine pre-?ela od »Tržaškega Lloyda« . avne proge z Bližnjim vzhodom. v Miljskem zalivu ladjedelnici Sv. Roka. Vsled tega je družba »RI. DE. MA.«, ki se je doslej bevila s podobnimi deli, zašla v težko krizo. Dne 20. marca so Združene jadranske ladjedelnice izročile predstavnikom argentinske paro-plovne družbe »Flota Merante del Estado« motorno: ladjo »Rio Gallegos.« Ladja ima 2.300 ton bruto tonaže in je opremljena s hladilniki. ZA STIRI MILIJARDE OBVEZNIC »SADE« Jadranska električna družba (Società Adriatica di elettricità — Sade) v Benetkah, ki deloma oskrbuje tudi Trst z električnim tokom, je sklenila izdati obveznice v skupni vrednosti 4 milijard lir. Denar potrebuje družba za razširjenje svojih podjetij zlasti za gradnjo nove elektrarne na Piavi, ki bi dajala okoli 100 milijonov kilovatnih ur. Elektrarna »Lumiei«, ki proizvaja 90 milijonov kil. ur v zimskem času, je v obratu od marca lanskega leta. Druga elektrarna, ki je že v gradnji »Piave-Boite-Vajont« in je največja izmed italijanskih elektrarn v gradnji, bo dajala letn6 nad 800 milijonov kilovatnih ur. Za izvedbo teh načrtov ni zadostovalo nedavno povišanje delniške glavnice za 1 milijardo lir. * * * Cehosiovaška — Trst — Italija. Predstavnik za Italijo znane češkoslovaške diružbe Koh-I-Noor, L. Hardmuth — Ceske' Budeijovice, z:a izvoiz in uvoz pisar niških potrebščin, je tvrdka (delniška: druž ha) IMES v Trstu (ull. MazzlinS 32), ki ima podružnico v Milanu (corso Vittorio Emanuele 29). KNJIGE IN REVIJE Revija »Turizem in gostinsko« je v Ljubljani prenehala izhajati. Uprava (Wolfova ul. 8) ima na razpolago v polplatno vezani letnik 1947 za din. 140 in letnik 1948 za din 180. Letniki se lahko kupijo tudi knjigarnah. ERP v Trstu Načelnik misije ECA g. R. Gal-loway je sprejel predstavnike »mestnega odbora ERP«, ki mu predseduje conski predsednik g. Palutan. Kakor poroča dnevni tisk, so ti izrazili svoje zadovoljstvo nad izvajanjem Marshallovega načrta v Trstu. G. Gallo-way je razložil naloge nedavno ustanovljenega tehničnega odbora, ki ima nalog, da preuči gospodarske razmere v letih 1938 in 1948. Njegovo poročilo bo dal na razpolago ZVU in mestnemu odboru, da bosta lahko na podlagi mnenja odbora sestavila gospodarski načrt za bodočnost. G. Galloway je dodal, da je ob vsaki uri pripravljen sprejeti odposlance »mestnega odbora« — tako poročajo italijanski listi — da bi mu lahko razložili mnenje odbora. Kakor znano, se je »mestni odbor za ERP« sam postavil in je sestavljen po kopitu italijanskega nacionalističnega bloka, ki je zdaj na vladi v mestni občini. Po izjavi predstavnika ZVU na neki tiskovni konferenci je ta odbor zasebna ustanova, ker je nastal iz zasebne pobude. Kljub temu se je odbor hotel vmešati v politiko ECA v Trstu in jo je v zadnjem času kritiziral. Zadelo ga je menda tudi imenovanje »tehničnega odbora«, pri čemer ni načelnik ECA upošteval »mestnega odbora«. Izjave njegovih odposlancev pred načelnikom ECA pričajo, da se je prav kmalu skesal. Po našem skromnem mnenju ne zadostuje, da se preučijo gospodarske razmere v Trstu leta 1938. Kdor hoče tržaškemu gospodarstvu dati pravilno smer, mora dobro poznati gospodarske razmere v Trstu, pred prvo svetovno vojno, ko je bilo njegovo pristanišče še tesno povezano z naravnim zaledjem. Šele preučitev položaja pred prvo svetovno vojno bi mu dalo jasno sliko tudi o vlogi slovenskega in hrvat-skega gospodarstva, ki ga je fašistična gospodarska politika nasilno zbrisala s površine in ki ga danes vsa uradna politika kratko ignorira. Naraščanje meničnih PROTESTOV Občutljiv indeks stvarnega gozdarskega položaja v Trstu je , raščajoče število meničnih pro-stov. Med letom 1945 ni vsota jp0'65tiranih menic nikdar pre-si 1 milijon lir mesečno (mak-ipUttl v decembru 1945 s 745.000 taitli). Med letom 1946 je števi-? meničnih protestov narastlo in >.?Seglo višek v decembru s 4 mi-'Joni iir_ v }etu 1947 so se ^testirane vsote zvišale na 7-8 Uijnov lir mesečno. Najslabša g sta bila v tem pogledu prva a meseca 1948, ko so se prote-Jmue vsote zvišaie na okrog 25 flolv0nov lir mesečno. V tem ob-f. 6Ju so se namreč v znatni me-t občutile posledice omejitve k edit°v ter pričetek tržne de-1 9sije. V naslednjih mesecih jakega leta se je položaj neko-br° izboljšal do meseca septem-a. ko je vrednost protestiranlh *6nic Padla na 8,8 milijona lir. Za*V naslednjem mesecu pa so se