( ACbEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTA GE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER S, 1817. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 28. — No. 28. CLEVELAND, O., 9. JULIJA (JULY), 1924. Leto X.—Vol ume X. C00LIDGEV SIN UMRL. SMRT NASTOPILA VSLED ZASTRUPLJENJA KRVI. KONVENCIJA DEMOKR. Washin*ton, D. C., 7. julija. — Calvin Coolidge, mlajši oziroma drugi sin predsednika Združenih držav ameriških je umrl nocoj ob 10:30 v Walter Reed bolnišnici vsled zastrup-ljenja krvi na desni nogi; star je bil 16 let. Obžalovanja vredni deček se je junaško boril s smrtjo že zadnjih 5 dni. Ob smrtni postelji sta stila vsa potrta njegov oče, mati in edini brat John, ki so vedno upali, da ga bo zdravniška veda otela smrti, toda — zaman. Mladi Calvin je padel okrog 6. ure zvečer v popolno nezavest, iz katere se ni več prebudil. Žalost njegovih staršev je nepopisna, ker je njih ljubljeni sin umrl na tako nepričakovan in hiter način. Navedenec je ravno pred enim tednom še ves zdrav in vesel skakal na travniku pred Belo hišo, kjer se je kratkočasil s "tennis" igro. Ker je nosil pri tem malo prevelike športno čevlje bre*-nogavic, se. mu je naredil na velikem firstu desne noge žulj, kar mu je povzročilo zastrupljenje krvi, da je tekom 7 dni umrl. > > Zdravili so ga štirje najboljši zdravniki na vse načine moderne zdravniške vede; toda akutno zastrupljenje se je naglo razvilo po celem telesu, da ni bilo nobene rešitve več; niti transfuzija krvi mu ni pomagala. Pokojni predsednikov sin je bil rojen pred 16 leti v Nort-hampton, Mass., kjer je obiskoval slovečo Mercersburg akademijo,^ kojo bi imel dovršiti leta 1925. Bil je jako priden, nadarjen in ubogljiv deček, katerega je vse ljubilo in spoštovalo; najljubša mu je bila "tennis' 'igra, koje je postal tudi žrtev. Takoj po smrti predsednikovega sina so pričela prihajati v Belo hišo številna brzojavna sožalja iz vseh delov Združenih držav; ves ameriški narod pomiluje predsednika vsfcta' nepričakovane izgube ljubljenega sina. Dan pogreba še ni določen, tako je tudi še neznano, kam bodo mladega pokojnika pokopali, ali v njegovem rojstnem kraju, ali na narodnem Arlington pokopališču v Washingtonu. Predsednik Coolidge je določil povsem privatni pogreb. Samo raz Bele hiše, predsednikovega stanovanja visi ameriška zastava na poldrogu, na drugih javnih poslopjih pa ne, na izrecno željo predsednika. Tekom zadnjih 60 let je bil to že drugi ponovni slučaj, da je v Beli hiši umrl /jin kakega predsednika. Prvi slučaj smrti je bil že pred 60 leti, ko je tudi ondi umrl sin pokojnega predsednika Abraham Lincol-na. Todd Lincoln. Evharistični kongres v Mehiki. Iz glftvnega mesta Mehike se poroča, da se bo ondi letos v oktobru vršil svetovni evha-ristični kongres. Za predsednika tega kongresa bo skoro gotovo določen chika&ld kardinal Mundelein. NARODNA KONVENCIJA TRAJA *E DVA TEDNA. New Vork, 9. julija ob 4. uri zjutraj. — V zgodovini Združenih držav še ne pomnimo tako burne in dolge narodne konvencije kake politične stranke, kakoršna se vrši te dni v tukajšnjem Madison Square Garden, to je demokratska narodna konvencija, ki se je pričela že 24. junija in še ni zaključena. Demokratje so prišli povsem nepripravljeni na to zborovanje, ker si niso izbrali pravih predsedniških kandidatov in ker niso složni. Pri prvem glasovanju za nominacijo predsednika je bilo nič manj kot 16 kandidatov na volilni listi; to število se pa tudi pri z&dnjem (100) glasovanju še ni dosti skrčilo. Glavna borba traja med Mc-Adoojem iz Californije in Al Smithom iz New Yorka. Že stokrat so delegatje glasovali zanje, pa ni dobil še nihče določenega števila glasov (732). Oddani glasovi za McAdooeja se vedno izpreminjajo, mgd tem, ko ih dobiva Smith običaj« no okrog 380. Dne 30. junija je dobil predsedniški kandidat McAdoo pri prvem glasovanju 431 Vi glasov, pri desetem 471.6, pri 20 432, 30, 415.5, 40 505.5, 50 461.5, 60 469.5, 70 528.5, 80 454.5, 90 314 in pri zadnjem (stotem) -samo 190; glasovanje pa še ni končano. Za Al. Smitha se je glasovalo sledeče: prvič 240.5, 10 299.5, 20 307.5, 30 323.5, 40 317.5, 50 320.5, 60 330.5, 70 334.5, 80 367.5, 90, 357.5 in pri zadnjem 351.5. Najbolj pomenljivo glasovanje za McAdoo-ja je bilo slednje, ker je padel od 98. glasovanja kar za 297 glasov; pri tej priliki je tudi razvidel, da ne bo zmagal, vsled česar se je svoji kandidaturi odpovedal. Istotako se je kandidaturi odpovedalo še več drugih kandidatov in med temi je tudi new-yorški guverner Smith. Sinočno zasedanje konvencije je trajalo od 8. ure do 4. ure zutraj. Delegatje so večnega glasovanja in neuspeha že tako naveličani, da jih je že mnogo odpotovalo domov. Mislili so že s konvencijo prekiniti in isto nadaljevati 21. t. m. v Kansajj Gity, Mo., vendar ta predlog ni bil sprejet. Delegatje nekaterih držav ao tako trdovratni, da nočejo niti za las odjenjati. Tako je država Alabama glasovala po vrsti že stokrat za Under-wooda, Georgia pa za Mc-Adooja. Danes opoldne se bo z glasovanjem nadaljevalo. Nekaj izmed delegatov namerava postaviti na predijedniško kandidatno listo E. T. Mereditha iz Iowe, bivšega poljedelskega tajnika, ki bo skoro gotovo no-miniran; kandidata za podpredsednika pa še niso določili . • . : v:' važna • ' > 13 JULIJ DAN KATOL. SLOVENCEV V MILWAUKEE, WIS. Katoliški^ Slovenci — rojaki, vabljeni ste ta dan na OBČNI KATOLIŠKI SHOD. Shod bodo priredila lokalna društva spadajoča pod okrilje K. S. K. J., s pomočjo katoliških Slovencev v naselbini. Ker se nas od gotovih strani zaničuje, radi tega VSI na plan ta dan, da pokažemo, da nas je še lepo število katoliških Slovencev v Milwaukec— West Allis in okolici. To naj bo slavnostni dan za nas in ta SHOD naj pokaže, da protestiramo proti onim, ki so zavrgli nauke njih jnater in sovražijo sv. vero. Vspored: Ob 9. uri zjutraj zbiranje naših društev na 62., 63. in 64. Avenue (West Afiis) ter sprejem tujih društev iz Sheboy-gana, Chicaga, itd. Nato sledi korakanje v slovensko cerkev na Weat Allis, kjer sc bo vršila slovesna služba, božja. So moč in 8s4ay& celokupne pri kateri ljena nova bo tudi blagoslov-zastava društva Marija Pdirioč Kristjanov, (West Allis). Po končanem cerkvenem opravilu razvitje zastave pr ed cerkvijo, nakar se tuji gostje z godbo na čelu odpeljejo v Mllwaukee na kosilo. Slavnosti v cerkvi in popoldanskega qhoda se udeleži tudi naš mil. g. nadškof Most Rev. Seb. G. Messmer. Ob 1. uri popoldne se prične katoliški shod v South Side Turn dvorani -(National Ave.) Jtfed drugimi tujimi govorniki nastopi tudi sobrat mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. iz Cleveland, O. —Po shodu se vrši prosta zabava in ples do polnoči. — Svirala bo slovenska godba (W. A.) Vstopnina prosta, toda vsak došli gost mora pri vratih govoriti slovensko, drugače mu vstop ne bo dovoljen. Za vsestransko postrežbo bo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi Odbor. Važna opomba: Vsi cenj. gostje ia vdeleženci živeči izven naše naselbine naj si uredijo potovanje tako, da bodo v nedeljo 13. julija do 8:45 zjutraj na kolodvroU AUis v Milwaukee. 20 JULIJA VSESLOVENSKI KATOL. SHOD ter PRAZNOVANJE 30 I^TTNICE KSKJ. ZA SEVERNO f MINNESOTO na EVELETHU. Ko je naš glavni predsednik K. S. K. J. br. Anton Grdina sprožil misel za prireditev velikega shoda za vso Severno Minnessoto in sicer v na- jo z nami v pogledu prireditve tega pomembnega shoda. Prosili smo jih, da naj pošlje vsako društvo nekaj svojih zastopnikov na posebno sejo, ki bo nalašč za to sklicana, da se bolj sporazumemo, da bo ta shod kar najbolj mogoče sijajen. In res, dne 25. maja so prihiteli k nam ti poslanci z vso navdušenostjo za nameravani velepomembni shod. Hitro je bilo zaključeno, da naj se ta shod vrši, ter da naj se naše rojake na Iron Range kar najbolj mogoče navdušuje za obilen obisk. Zastopniki društev so nam skoraj zasigurali, da bo na ta tem shodu v Eve-lethu navzočih najmanj tri tisoč oseb! Dosedaj so nam še vsa društva povoljno odgovorila, ra-zun dveh; pa upamo, da a-; tudi ta dva kmalu oglasita. Povabljena so bite tudi domača evelethska društva, ki so se že vsa odzvala našemu povabilu, da nam pridejo na pomoč, da.pokažemo Urni javnosti na- OPUSTOŠEN LORAIN. TORNADO PORUŠIL 940 POSLOPIJ. lem mestu Eveleeh; »moj jali takoj na delo za izvršitev te dobre ideje. Najprvo smo vpraiali vsa društva pripadajoča h K. S. K. Jednoti v Severni Minn., ako se strinja- narodne sloge. Povabljea je tudi ves glavtii odbor K. S. K. Jednote, nakar so nekateri že povoljno odgovorili. Spored se bo vršil približno tako-le: Dne 19. julija, v soboto zvečer ob 7:30 bo igra in pleska zabava z najboljšo godbo "Idlewidle." Dne 20. julija, v nedeljo se začnejo zbirati društva* ob 9. uri zjutraj pri mestnem "avditoriju," potem4bomo korakali z mestno godbo po mestu v slovensko cerkev, kjer se bo brala slovesna peta sv. maša. Slavnostno pridigo bo imel duhovni vodja K. S. K. Jednote. Rev. Luka Gladek. Po sv. maši opoldne sledi zopet korakanje po mestu nazaj v "avditorij," kjer bo skupni obed goltov. Popoldne ob 2. uri se prične zborovanje, ali katoliški shod, kjer bodo nastopili razni u-gledni govorniki. Tega shoda se vdeleži kot govornik naš mil. dulutski škof, Rt. Rev. J. T. McNicholas;« dalje sousta-novnik naše K. S. K. Jednote, Very Rev. Matija Savs.iz Sha-kopee, Minn. in skoro gotovo tudi Č. g. prfoesor, Rev. Dr. Seliškar iz St. Paul, Minn. Shod bo trajal do 5. ure popoldne, nakar sledi za goste razgled po mestu in okolick^ Ob 7. uri zvečer bo skupna večerja in nadaljevanje z govori in drugo zabavo. Vsi Slovenci in Slovenke v Severni Minnesoti, tako tndi naši bratje Hrvatje so prav u-ljudno vabljeni, da se označeni dan te naše velike prireditve v kar največ mogoče obilnem številu vdeležijo. Za pripravljalni odbor: Frank Peterlin, tajnik. ________ Dne 19. maja je umrl Ivan Zurc, veleposestnik in trgovec v Semiču, star 62 let — Dae 20. maja je umrla na Lescah pri Bledu gdč. Marija Avsec, sestra tamkajšnjega župnika Franc Avseca. Lorain, O., 8. julija. — U-radniki Rdečega križa so po natančnem pregledovanju dosedaj dognali, da je dne 28. junija tu razsajajoči tornado povzročil več materijalne škode, kakor se je sprva mislilo. Pregledali so 21 blokov ob Delaware, Colorado, Florida, Georgia in Idaho Ave., dalje na E, F, in G, cesti, ter prona-šli, da je 111 hiš do cela porušenih, in 62 na pol; na 90 hišah je podrta streha, dalje je podrtih 250 trgovskih lokalov in 9 cerkva in šol. Vojaštvo in na tisoče najetih delavccv jc zadnje dni iz-čistilo ceste, popravilo telefonsko omrežje in napravo pocestne železnice, da je promet po mestu zopet otvorjen. V mestu med ljudstvom sicer ne vlada lakota, pač pa velika žalost in potrtost, ker je okrog 1,500 brez domovja in strehe. Za hrano in obleko skrbi vodstvo Ameriškega Rdečega križa. kiima vso^pomožno akcijo pod kontrolo. , Nad vse ganljivi so prizori ob razvalinah podrtih hiš, kjer družine posedajo in premišljujejo nepričakovano- usodo. Izgubili domovja, pohištvo, obleko, denar in delo. Vsi njih žulji in prihranki težkih let so danes samo kup razvalin. Tu in tam j k opaziti kakega, ki s rokami brska po podrtini, da bi našel morda še kako vredno stvar. Opoldne in zvečer se otožno napotijo v bližnjo kantino Rdečega križa glede o-krep&ila, noč pa prebijejo v vojaških taborih. Položaj med Lorainčani na iztočni strani mesta je še vefino omilovanja vreden. Strokovnjaki trdijo, da bo poteklo še več mesecev in mesecev, predno bo mogoče postaviti mesto zopet na staro stališče. Skupna materijalna škoda znaša okrog 50 milijonov dolarjev. Vprašanje nastane, kdo bo to ogromno škodo nadomestil ali plačal? Ker je bilo pričakovati sa petek, soboto in nedeljo ogromnega navala radovednega ljudstva, je izdal general Mc-Quigg sporazumno z županom Hoffmanom strog ukaz, da naj se tri milje pred mestom ustavi vse motoriste, namenjene v Lorain. Veliko ogorčenje vlada med tukajšnjim ljudstvom vsled hladnokrvnega nastopa guvernerja Donaheja, ko se je mudil prvi dan po katastrofi v našem mestu. Prišel je sem samo iz radovednosti in reklame, da so ga časnikarski poročevalci slikali na razvalinah mesta. Prizadetim je obljubil, da bo izdal apel in prošnjo na predsednika Združenih držav za pomoč, tako tudi na vsa večja mesta; toda tega do sedaj še ni storil, dasiravno je pomoč zelo nujna. Ko so mu njegovo netaktnost očitali, se je le klaverno izgovarjal, da hoče prej dognati, kdo ratno je pomoči potreben in vreden, še le potem bo skušal kaj pomoči doseči. ZRAČNA POŠTA. PLOVE IZ NEW YORKA DO SAN FRANCISCA. S 1. julijem t. 1. je bila uvedena direktna zračna pošta med New Yorkom in San Fran-ciscom, torej od Atlantika do Pacifika. Poštni zrakoplov se bo najprvo ustavil v Clevelandu in sicer še isti dan opoldne; zvečer dospe v Chicago; naslednje jutro dospe v državo Wyoming, in isto popoldne pa v San Francisco. Vsa vožnja proti zapadu je določena na 34 ur in 45 minut; nazaj v New York pa na 32 ur in 5 minut. Najboljši vlak rabi za to razdaljo 91 ur. Da bo mogoče letalcu nadaljevati vožnjo tudi v nočnem Čafcu, je poštna oblast od Clevelanda do Ročk Springs, Wyo., nabavila velika električna znamenja na vsakih 25 milj razdalje; te svetilke imajo za pol milijona sveč svetlobe. Poštnina pisem po zračni pošti je razdeljena v tri cone: 8 centov, 16 centov ln 24 centov. Za pismo, težko 1 unčo bo treba plačati.iz Clevelanda do San Francisca 24 centov, do New Yorka ali do Chicaga pa 8 centov. V' Clevelandu bodo postavljene v svrho nabiranja pisem za zračno pošto tri barvane tružice, ena bo na Public Square pred zvezinim poslopjem (pošto); druga na E. 55th St in St. Clair Ave., tretja pa Euclid Ave. in E. 105th St. Kdor bo hotel oddati pismo po zračni pošti, bo moral na isto prilepiti posebno znamko (Air mail stamp), koje bodo naprodaj na vseh poštnih podružnicah. -o- Grozna smrt. Wilkeabarre, Pa. — V mali farmarski naselbini Smoyers-ville, 3 milje oddaljeno od tukaj se je te dni odigral na farmi Anton Antanartisa grozen prizor. Ko je navedenec na nekem kraju blizu svoje hiše kopal jarek, je pri tem naletel na močvirnata tla in deroč pesek, vsled česar je pričel takoj klicati na pompč. Njegova Žena in otroci so prihiteli na kraj nesreče, toda pomagati mu niso mogli. Došlo je tudi več sosedov, ki so z lopatami ispodkopavali pe$ek okrog njega; to je pa povzročalo čim hitrejši grob, ker se je farmer vedno bolj in bolj v zemljo pogrezal; skoro dve uri so ga držali do vratu na površju, končno se je pa še glava ponižala v deroči pesek. Dasiravno so njegovo truplo kmalu zatem potegnili kviško in so skušali zdravniki nesrečnika spraviti k življenju s pomočjo pul-motorja, je bilo vse delo ža-man, ker se je-farmer zadušil v deročem pesku. -o- UMORIL SVOJO SESTRO. Cincinnati, O., 8. ulija. — V Baltimore, O. živeči 68 let stari George Walker je pred par dnevi v spanju ustrelil svojo 65 letno sestro, Miss Abbie Walker, ker je že dlje časa bolehala ; končno ai je še sam pognal kroglo v glavo. CLEVELANDSKE NOVICE. Zahvala. Odbor društva sv. Vida, št. 25 in društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote se tem potom lepo zahvaljuje vsem cenjenim sobratskim društvom iz mesta in od drugod za njih veliko vdeležbo pri naši slavnosti dne 15. junija povodom praznovanja Jedno-tine 30 letnice. Istotako iskrena hvala za vdeležbo vsem so-bratom glavnim uradnikom Jednote in drugim govornikom za njih bodrilne besede na" popoldanskem jjhodu ter zvečer aa banketu. Hvalo izrekamo tudi vrleftiu katoliškemu pevskemu društvu "Lira" in dramatičnemu društvu "Orel" za nastop označeno nedeljo. Isto-vako lepa hvala g. župniku. Rev. J. B. Ponikvarju, čč. šolskim sestram in starišem otrok, ki so posredovali, da se je vsa šolska mladina vdeležila velike parade. Končno še hvala vsem drugim vdeležencem in onim, ki so pri označeni slavnosti kaj sodelovali. Pripravijsdni odbor. Himen. Dne 5. julija se je v cerkvi sv. Vida poročil rojak Ludovik Svigelj z Miss Anico Petrovčič. Za priči sta bila ženinov brat Rudolf in Miss Ana Koželj. Oznčaena poroka je povzročila mnogo radosti pri katoliškem pevskem društvu "Lira," ker sta novoporočcnca že več let njuna marljiva člana in vneta cerkvena pevca. Osobito Miss Anica Petrovčič velja za najboljšo sopranistinjo v naši slovenski naselbini; pela je že dostikrat na raznih odrih in celo na radio koncertu. Iz posebnega spoštovanja so jima "Liraši" dne 3. julija priredili na nevestinem domu pozdraven večer ili podoknico ter vsakemu izročili lep poročni dar; tudi na dan njune poroke je pri sv. maši pal mešan zbor "Lire." Novoporočencema želimo mnogo sreče in blagoslova božjega! Katoliško pavsko dr. "Lira." Na Izvanredni seji katoliškega pevskega društva "Lira" dne 1. t. m. jc bilo sklenjeno prirediti dne 10. avgusta izlet v West Park, O., na vrtu rojaka Cimpermana. Dne 1. septembra priredi označeno društvo izlet na farmo rojaka Hribarja v Painafville; dne 26. oktobra bo društvena veselica in ples v Grdmovi dvorani, dne 18. januarja, 1925, pa velik koncert z igro v Slovenskem Narodnem Domu. Kakor razvidno se "Lira" zopet živahno prebuja, ne le s številnimi člani, ampak tudi z nameravanimi lepimi prireditvami. Obiak. Dne 4. in 5. julija se je mudil v Clevelandu na obisku pri družini Intihar rojak Matt Mi-hevc iz Forest City, Pa., član društva št. 77, K. S. K. Jednote. Pri tej priliki je obiskal tudi urednika našega lista in prinesel mnogo pozdravov iz tamošnje premogarske naselbine. ____ _ == i.*»». •r-.-.ii Društvena naznanila in dopisi dih članov za našo K. S. K. Jednoto. Nekoč sem bil na neki seji za ustanovitev slovenske šole; toda ni šlo; bilo je zraven nekaj članov S. N. P. Jednote in ti so se uprli z vsemi štirimi, da so preprečili ustanovitev slovenske šole seveda zato, ker smo duhovnika naprosili, za u-čitelja. Danes pa ravno naši' "naprednjaki" večkrat tožijo, da naša ameriška slovenska mladina ne mara za naše slovenske Jednote in jim fce prerokujejo razpad. Kdo je temu kriv?" "Naprednjaki!" Zozirom na-naše delovanje in skrb za slovenske šole bi človek lahko brez dvoma trdil, da je baš naši K. S. K. Jednoti obstoj in napredek najbolj zagotovljen. Naše - slovenske šole nam bodo do tega poma-gaie. Torej rojaki in rojakinje iz Collinwooda, pristopajte v naše društvo in K. S. K. Jednoto; več ko nas bo, boljše bo za nas. S pozdravom do vsega članstva našega društva in Jednote. A. Leskovic, predsednik. vedene seje polnoštevilno. Dalje še omenjam, da je pristopnina v društvo prosta še celo leto. V "Glasilu" z dne 2. julija berem o naši sosestri Mary Že-hel, pisano Zehele; kar ni pravilno; kakor tudi ni pravilno, da je bila dotičnica zaposlena kot hišna, ker ona je prodajalka v pekarni. Naša sose-stra Mary Žehel ni padla v o-medlevico, ampak ko se je začelo poslopj^ v ozadju podirati, je prijela svojo gospodinjo in isto ven potegnila, tako da sta obe utekli in sc s tem rešili gotove smrti. Mary čeme jc tudi članica našega društva. Želimo obema hitrega okrevanja po prestanem strahu. Po- nikom, ki .so nas.bodrili k Sta novitnemu delovanju naš slovenski narod ih ža oživlje-nje katoliškega prepričanja med nami; poflebno pa za po-vzdigo in napredek K. S. K. Jednote. Torej sobratje in sosestre, izkažimo se hvaležne s tem, da bomo neumorno delali še za naprej za procvit našega društva in Jednote. Nikar ne mislimo, da zdaj, ko je polletna kampanja zaključena, da je naše delo končano. Idimo ko-rajžno na delo še za prihodnjega pol leta, da bomo našo društvo še enkrat podvojili do novega leta, in če to dosežemo, nas bo že jako lepo število skupaj pod našo zastavo društva sv. Jožefa. Torej složno milovanja vredna Marija Zore i naprej. Fantje in dekleta, pri-bi imela pristopiti v naše dru- dobite svoje prijatelje in prija-štvo pri seji dne 13t julija, teljice za naše društvo;_ ravno Želim in prosim vse članice na- tako tudi možje in žene; le s sega društva, da sc tej rojakinji na en ali drugi način pomaga na prihodnji seji, rodbini Kodelja pa izrekam sožalje v imenu našega društva. Toliko v blagohotno naznanilo in popravek. S sosestrskim pozdravom, Frances Tomaiin, tajnica. korajžo na agitacijo za nove člane. Očetje in matere, vpišite svoje otroke V naše društvo in Jednoto; od naše mladine zavisi obstoj ter napredek našč Jednote. Naš mladinski oddelek jc nekaka rezerva, ki stopa za nami, in ta rezerva bo enkrat prevzela vse društvene in Jednotine posle, ko nas ne NAZNANILO. |bo med živimi; torej čim več Iz urada društva sv. Jožefa, št. bo mladine za nami, tem bolje 110, Barberton, O. bo Jednota napredovala. Našo Uradno se naznanja vsem > mladino je treba vzgajati v članom imenovanega društva, j katoliškem, pa tudi v pravem da se je sklenilo na zadnji red-j narodnem duhu. Pošiljajte ni mesečni seji, da prihodnja svoje otroke v katoliške šole, seja, katera bi se morala vršiti kjer je to le* mogoče; osobito dne 20. julija, se bo vršila 16. jc dolžnost vsakih 3tarišev po-julija, začetek ob 7. uri zve- šiljati otroke v nedeljsko šolo čer. Seja se je premestila za- h krščanskemu nauku, in zla-radi tega, ker na tretjo nedeljo sti skrbeti, da so vaši otroci v mesecu juliju bo imelo tukaj- j dobro poučeni v verskih resni-šnje slovensko dramatično cah; obenem jih pa tudi učite pevsko društvo "Danica" pik-;ljubiti in spoštovati naš sloven-nik in je naprosilo naše dru- ski narod, in mili naš slovenski štvo ki so povečini člani tega,jezik. Pošiljajte jih v sloven-pevskega društva, da bi za tajske šole, kjer jih imate; v teli mesec premenili sejo. Dru- šolah se mladina uči slovenšči- SLAVNOSTNI DAN V STEELTON U, PA. Praznovanje Jednotine 30 let. Vsepovsod so se društva že praznično oblekla za 30 letni jubilej K. S. K. Jednote. Od vseh strani še vedno njeni sini in hčere pozdravljajo svojo podporno mater Jednoto. Tako si je tudi naše društvo sv. Alojzija; št. 42 izbralo dan 21. junija za praznovanje 30 letnice K. S. K. Jedndte. Dasiravno smo precej dolgo odmaknili to Prte*^ ge je isto sijajno op^prA '*■* V soboto 2f r juiflja ob 9. uri zjiftraj so'se zbrali v društveni dvorahi skoro vsi člani in članice olj^h oddelkov, približno 500, odkoder smo potem skupno korakali pod zastavo sv. A-lojzija v domačo farno cerkev sv. Petra in Pavla k sv. masi ob 9:30. uri; sv. maše so se korporativno vdeležile tudi članice ženskega društva Marije Milosti Polne, št. 114 in Marije Vnebovzete, št. 181. Med parado v cerkev so nam zvonovi veselo peli, ter oznanjali 30 letno praznovanje K. S. K. Jednote kakor tudi praznik društvenega patrona, sv. Alojzija; cerkev je bila natlačeno polna pri sv. maši, katero so darovali naš č. g. župnik, Rev. Luka Gladek, duhovni vodja K. S. K. Jednote. Takoj po sv. evangeliju so imeli g. župnik sledečo, v srce segajo-čo pridigo ali slavnostni nago* vor: "Dragi mi sobratje in sosestre:—Doba 30 letnice KSIČJ. nas spominja na slavne može, ustanovitelje KSKJ Hvaležnost nam zapoveduje, da se spominjamo svojih prednikov, ki so s težavami postavili takorekoč hišo, v katero se mi sedaj v vsaki sili z veseljem zatekamo, in ta hiša je K. S. K. Jednota. Nad vrata te hišo šo zapisali lepo geslo: "Vse za vero, dom in narod!" ob njihovem vzgledu se nam pa tudi vzbuja navdušenje. Ko mi danes praznujemo Jednotino 30 letnico in god sv. Alojzuja, ne gre pri tem zato, d* oživimo spomin na naše prednike, ki so izvršili to znamenito delo in postali dobrotniki vsemu članstvu, temveč gije za to, da se tudt mi sami prenovimo v njihovem duhu; da se utrdimo v njihovih idealih, in da sc mi sami navdušimo za ono vs-trajno domoljubno in bogolju-bno delo, kateremu so naši pijonirji posvetili svoje življenje. To je pomen sedanjega praznovanja. T ^ , Današnji dan naj nas nav- dušuje za nadaljnje delovanje sa vero, dom in narod. Imamo svoja pravil*, katera ste dobili ob pristopu v KSKJ.; tedaj ste obljubili se po njih ravnati. Pravila vam velevajo prejeti sv. obhajilo vsaj o velikonočnem času. Dragi moji! Kdor ne izpolnuje in ne vpošteva pravil naše katoliške Jednote, U ni vreden, da bi se štel za njenega člana. Ako si kdo zastrupi prst na roki, mu bo zdravnik v nevarnem slučaju rekel: "Odrezati ti moram prst, ako tega ne storim, lahko izgubiš celo roko. "—Ali ni boljše izgubiti en sam prst,.kakor pa celo roko?— Tako tudi proč z vsakim takim, ki ne izpolnuje zapovedi sv. vere in pravil K. S. K, Jednote. Izločati iz naše sredine vsakega brez izjeme, naj bo kdorkoli hoče, ki kaže katerokoli popustljivost v tem oziru. Prijatelji moji! Mi živimo v resnih časih, in tu ne sme veljati nobena slabost in nobena popustljivost. Za našo prihod-njost se gre, za bodočnost in srečo vaših otrok. Delujmo tako, da bodo vaši otroci po vaši smrti ostali zvesti katoličani in pošteni ameriški Slovenci! Ko bom zopet šel na glavno zborovanje KSKJ. kot duhovni vodja, lahko rečem,- da bom šel s ponosom od strani tukajšnjih treh društev, ki z velikim navdušenjem! delujete za napredek naše dične Jednote. Posebno društvo sv. Alojzija se je nad vse odlikovalo, ker je naklonilo 40 novih članov(ic) obeh oddelkov v juniju mesecu za darilo 30 letnice KSKJ. Končno želim, da bi tako tudi zanaprej v • slogi delovali za napredek društva in K. S. K. Jednote. Bog vas blagoslovi!" Za krasne besede s katerimi so nas č. g. duhovni vodja ponovno navdušili, se iz si*ca zahvaljujemo.' T Takoj po sv. maši *mo zopet skupno odkorakali v našo dvorano, kjer nas je že vse prirejeno čakalo. Posebno po domača na ražnju pripravljena pečenka »je nam šla v slast; seveda tudi tekočih^ okrepčil ni manjkalo; Vsak je bil dobro postreŽen, kakor tudi splošno člani mladinskega oddelka. Povodom tridesetletnice je trajala zabava ves dan, do polnoči, ter se je ta prireditev tako izborno obnesla, da slične še ne pomnimo v zgodovini našega društva, fcadi tega se kot predsednik, društva danes na tem mestu javno zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli povzdigniti naše društvo pri tej slavnosti. S posebnim veseljem in navdušenjem vas pozdravljam, kakor tudi vse članstvo naše dične K. S. K. J. Kot temeljni, vogelni kamen stoji naše društvo neomahljivo za napredek naše Jednote. S tem hočem že na prvi pogled pokazati vsemu članstvu neko darilo, to je darilo 40 novih članov (ic) obeh oddelkov podarjeno Jednoti ob našem praznovanju iijene 30 letnice. Wav veliko je pripomogla k temu častnemu uspehu ljubezen, s katero se je zavzelo društvo sv. Alojzija s ponosom na našega sobr. glavnega predsednika Anton Grdina, ki gleda in neumorno dela za tako lepo procvStajočo K. S. K. Jednoto. Obsžno je še polje, ki ga ima naš gl. predsednik obdelovati. Pri tej priliki ne smemo prezreti društev, ki so si pridobila toliko zaslug; delovanje in namen sta znana: Vso-skrb obrača društvo na to, da pomaga onim, ki so brez lastne krivde zašli V bedo in bolezen. Naš Gospod in Učenik sam je rekel, da bomo imeli ubožce vedno med seboj. — Žalostne1 skušnje potrjujejo resnico teh besed. Splošno znana jc tožba in beda bolnikov; prav tu se začne društveno delo; da bolniku priskoči na pomoč društvo in K. S. K. Jednota. V prvi vrsti so vredni usmiljenja bolniki. Ravno v takem slučaju prihiti brat bratu, sestra pestri v pomoč in postrežbo; ravno to osebno obiskovanje bolnikov je značilno za društvo; v tem obstoji KSKJ. nroč; to ji je pripomoglo, da sa je tako hitro razširila in se še danes širi. Izredne važnosti je naloga članov (ic) skrbeti za našo mladino, da se bo ohranilo naša katoliška društva in Jednoto.* Očetje in matere, že zaradi tega bi moral vsak (a) vpisati svoje otroke v društva K. S. K. J. Pomnite, da nobena zavarovalninska družba vam v slučaju smrti zavarovanega otroka ne bo toliko izplačala kakor naša KSKJ., za jpamo 15c mesečnega asesmenta. . K sklepu apelirali na vsakega posameznega člana (ico) našega dr^ištva, naj vam ostane praznovanje 30 letnic^ K. S. K. J. v trajnem spominu, da bomo tako tudi še v bodoče skupaj V slogi delovali za napredek dr. sv. Alojzija in K. S. K. Jednote. . * S sobratskim in vdanostnim pozdravom Anthony Malesic, predsed. Butte, Mont. — Tudi mi Slovenci in Hrvatje v Montani večkrat na noge stopimo in pokažemo svetu, da nismo naj-zadnji. Dostikrat bi se moral eden ali drugi oglasiti, pa se bojim, da so preveč ponižni. Ponižnost je sjicer (lepa 'lastnost, toda vseeno se mora sveT tu* pokazati naše življenje v pravi luči, da vidi naša dobra dela. Kakor po več krajih Amerike, tako ijmo tudi pri nas obhajali dne 29. junija 30 letnico obstanka K. S. K. Jednote in 32 letnico tukajšnjega društva sv. Janeza Krstnika, št. <14 Slavnost se :je vršila na nedeljo v naši župniji sv. Odrc5ehi-ka. Ob določenem času smo se zbrali v Tiaifešclski dvorani, možje in mladinski oddelek; .z dvorane smo korakali v cerkev in se tam vdeležili službe božje, katero je daroval Rev. M. Pirnat. Pri službi božji nam je g. župnik na src§ polagal, kako da moraipo drug drugega ljubiti, naj si bo že doma, v družini, ali pa pri društvu. Povedal nam je, da brez ljubezni si ne moremo nič dobrega prislužiti za ta aii drugi svet. Po končanem sv. opravilu smo se zopet podali v dvorano, kjer nas je že čakal okusen obed, ktfter»ga po pripravile naše dobre ženske; vsak se je z veseljem usedel in povžil dobro pečenko. Ko so se gostje malo okrepčali s finim ohedcm in so si tudi pogasili žejo, je vstal naš marljivi društveni predsednik, brat Karol Prelesnik, ter je nam v lepih besedah pojasnil pomen tega shoda. Za vsebino svojega govora si je vzel Jednotino geslo: Vse za vero, dom in narod. Povedal nam je, da je naše društvo v Butte, celo bolj staro kakor naša K. S. K. Jednota. Pojasnil nam je, da je naša Jednota katoliška; da se nam ni treba nikdar sramovati svoje s v. vere, katero nam je v srce vcepila naša dobra mati. Za njim jc govoril v angleškem jeziku naš sobrat John Meglen. Razložil in naročil je mladini, da se naj vedno zani-za društvo, ker bo kmalu prišel čas, ko bodo morali oni stati na krinilu društva. Za njim je nastopil predsednik hrvatskega društva g. Nikolaj Sarkovich. Govoril je, kako se moramo vedno požrt-vovati za društvo, ako hočemo, da bo napredovalo. Posebno je povdarjal, da mi člani katoliškega društva ne smemo pozabiti, da je naše društvo katoliško. Rekel je: "Pomislite bratje, kaj pomeni biti katoličan; ne samo, kadar pride zadnja ura, ampak tudi vsak dan našega življenja." Zatem je sledilo še več drugih govornikov, ki so naredili s svojimi krasnimi besedami globok vtis na poslušalce. V resnici rečeno: vsi, ki so se vdeležili te slavnosti, pravijo, da tega dneva ne bo Turk je hči ugledne družine Mr. in Mrs. Turk, tudi ona je bila jako prijazna in dobra dekle; bila je več let cerkvena pevka in članica tukajšnjega pevskega in dramatičnega kluba "Slovenec." Dostikrat smo jo videli na odru pri igrah in petju, ker se kot vneta ameriška Slovenka ni nikdar sramovala svojega rodnega jezika in staršev. Ker se je ženitovanje vršilo na nevestinem domu, sta se drugi dan novoporočenca vrnila v Pueblo, kjer bosta za stalno živela. Obema želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu. Pri družini En^er se je pred par dnevi oglasila znana "Mrs. Štorklja" in ji pustila dvojčke, dečka in deklico; pred dvemi leti je bil ravno tak slučaj, tako da imajo pri Engerjevih sedaj dva para dvojčkov; vsi so zdravi in tudi njih ponosna mati. Mrs. Enger je hči dobro znane slovenske družine John in Mary Bohte; poročila se je z vrlim katoliškim možem, oziroma sinom nemških starišev. Tudi Engerjevi družini naj veljajo naše čestitke! Z rodoljubnim pozdravom do vseh čitateljev tega lista v Ameriki in stari domovini. George Pavlakovich, član dr. št 113, K. S. K. J. KATOLIŠKI SHOD V NEWYORKU. (Poro* p. Benzen) (Nadaljevanje govora.) Misa Agnes Pavlic. "Dasiravno smo v tujini med drugi nji raznovrstnimi narodi, pa v naših srcih bije ljubezen do našega milega materinega jezika. To smo danes javno pokazale, ko smo nastopile v tako obilnem številu kot vnete in zveste Slovenke. Take hočemo ostati v prihodnje. "Kakor se niso nekdaj izraelske dekleta vsled Mojzesove postave smele poročati z mia-. deniči kakega drugega rodu, ampak samo z mladeniči svojega rodu; tako se bo tudi vsaka zvesta slovenska dekle poročila edino s Slovencem, z mladeničem svojega rodu in svoje vere. Ker le tedaj bo vladala v zakonu prava edinost in ljubezen, le tako se ni bati, da bi bili otroci izgubljeni za svoj narod ali celo za Boga. "Pa ne samo odločne in vnete Slovenke smo in hočemo vsikdar ostati me slovenska dekleta; me hočemo biti in ostati tudi zveste veri naših dobrih mater, veri, katero so nas učile naše krščanske matere, četudi smo v tujini, daleč od svojih ljubih starišev, pa hočemo tudi tu jim veselje delati s svojim poštenim krščanskim življenjem; saj imamo tudi tu v New Yorku dekleta kakor doma vse preskrbljeno v dušnem oziru, da lahko jostane poštena vsaka, katera ije hoče. Katera pa noče tu živeti po naukih svete naše vere in se hoče posluževati pomočkov zveličanja, bo pa sama tudi nosila posledice svoje nezvestobe. Me smo pod zastavo Marijino, pod Marijino zastavo smo Vsikdar varne. Zato dekleta, katera še niste, pojdite pod zMtavo naše nebeške Matere. Vako bomo v veselje in ponos>«ojim dobrim starišem, v voselje in ponos našemu milemu narodu." Kar je Miss Agnes Pavtič v imenu slovenskih deklet povedala in obljubila, to bodo brez dvoma vse srčno spolnovale v svojo lastno korist. Temu je porok naša Marijina družba, v kateri je nad sedemdeset deklet, ki zvesto spolnujejo vodilo Marijine družbe. Katera slovenska dekleta pa še niso tu v Marijini družbi, naj bi jih privedel v njo ta navdušeni govor. (čitanje brzojavk.) 4. Iz Chicaga Mr. M. Kre-^ mesec, John Jerič, gl. odborn. KSKJ. 5. Iz Chicage društvo sv. Štefana, Mr. L. "Železnikar. Vsem so se udeleženci zahvalili, s ploskanjem in slava jim!. Dva govornika in glavna u-radnika, Mr. Frank Trempuš in Mr. Ino Dečman sta bila zadržana in nista mogla priti na naš shod. Opravičila sta se in sta bilo z duhom z nami. Gospod predstavitelj predstavi Rev. Kornelija Petrič, brooklynpkega župnika, ki srčno pozdravljen krepko govori o katoliškem možu. "Pozdravljeni možje l Možje, vam velja moj najiskrenej-ši pozdrav, vam so namenjene moje besede. "Namen moj je bil: daljši govor. Ker smo pa že toliko lepega slišali, moramo skrajšati nameravani načrt. "študent sem bil doma ,na počitnicah. V nedeljo po ve-černicah sva z bratom sedela pred čebeljnakom ter po svoje prerešetavala naše domače krajevne razmere. Kar mi brat reče: 'Veš, Ti mož nimamo, mož!' Pa mi našteje pokojne veljake, ki so vsled svojega kremenitega značaja in trdnega prepričanja uživali splošno zaupanje in neomejeno vdanost. "To je bilo pred 40 leti. O, takrat so bili možje vredni te- ga imena; zakaj rečenica: 'To je mož/ je bila največja pohvala. "Možje, vi, ki ste se danes zbrali v tolikem številu na našem prvem katoliškem shodu, sprejmite častno ime: možje! "Možje morajo povsod biti prvi. To tudi hočejo biti povsod, le v eni najimenitnejši reči so skoraj povsod in vedno zadnji. Kje pa? Kar naravnost: pri spovednici, pri Gospodovi mizi, pri sv. maši. Možje, katoliški možje, bodite povsod prvi! "Možje! Vam veljajo Jezu-zusove besede: 'Ljubi Gospoda svojega Boga . . ." Možje! Vam govori Zveličar: 'Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, a na svoji duši škodo trpe.' "Možje! Vi živite med zapeljivim svetom, ki vas s svojimi krivimi nauki, nagovori in zgledom odvrača od Boga. Vojskovati se morate zoper te sovražnike. Ali človek je preslab, potrebuje pomoči'od zgoraj. Zato morate, možje moliti in prejemati sv. zakramente. "Možje! Pomislite to: odgovor boste dali večnemu Sodniku o vsem, kar se je z vašo vednostjo in dovoljenjem godilo v vaši družini. "Možje so povsod prvi. Prvi človek je bil mož. Mož, prvi med vsemi stvarmi na zemlji. Mož prvi v državi . . . Vsa najvažnejša opravila imajo možje .. . Možje so ministri, poslanci . . . "Jezus je odlikoval može Prvi obhajanci so bili možje. Njim je izročil svoj nauk, svoje skrivnosti, vodstvo svoje cerkve. Povsod so torej možje prvi Možje, bodite prvi tudi v službi vsemogočnega Boga. Prvi v ljubezni do Jezusa, prvi v Marijinem češčenju, prvi za čast božjo in zveličanje svoje in bližnjega. "Ali ni sramotno, če je mož, ki hoče biti sicer povsod prvi, ki hoče imeti povsod veljavo, pa je glede verskega življenja zadnji? Je-li možato: Slovenec, 'doma dobro poučen, v domači hiši in v šoli, in tukaj v tujini zadnji?! "Ne zadnji, nikakor ne, ampak prvi! Prvi, kot tak srka moč v sveti veri. Kjer ni vere, tam ni ljubezni; kjer ni ljubezni, ni miru, ni reda, ni pravičnosti, ni zvestobe, ni blagostanja. „ "V časniku sem pred nekaj dnevi bral to-le: Socijalist se je ponašal pred svojimi sodru-gi, da se mu je po triletnem trpdu vendarle posrečilo svojo prej tako pobožno ženo pripraviti ob vero. "Seveda so ga sodrugi zelo hvalili. Ko pride mož zvečer domov, vidi pred svojim stano-vanjem«mnogo ljudi. Povedali so mu, da se je v hiši zgodila nesreča. V sobi najde svojo ženo in tri otroke mrtve. Poleg jd bil listek, sledeče vsebine: 'Dokler sem bila verna, sem lahko prenesla vse, saj sem pri Bogu pričakovala plačila. Odkar tfa mi je mož vzel vero, sem nesrečna. Da ne bodo nesrečni tudi moji otroci, zato sem zastrupila otročiče in sebe.' "Možje! Ta dogodek in ne-broj drugih, saj jih prinašajo časniki dan na dan, vsi ti skrajno žalostni slučaji nam glasno kličejo: bodimo dobri katoličani, ne le po Imenu, ampak da-janski, kremeniti v načelih, neustrašeni v nastopu. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen! Nikdar se ne smemo tako obnašati, da bi kdo le sumiti mogel, da nismo dobri katoličani! Možje! Branimo katoliška načela zasebno in javno, z besedo in dejanjem. "Z besedo: možje, naše svetinje, verske resnice temelji naše sv. vere se mnogokrat smešijo, sramotijo in tajijo. Pa kako! Kak vpliv napravi na vse navzoče, ako mož civilist nastopi, dostojno brani, zago- varja katoliška načela, naj si još svoju bo kjer koli, v tej ali oni družbi, "V dejanju: posameznik premore le malo, njegov delokrog je majhen. Moč je v organizaciji. česar ne zmore eden, jih zmore deset, česar ne morejo deseteri, naredijo stoteri, in česar ne morejo stoteri, lahko dosežejo tisočeri. Zato organizacija. In ravno žato prireja naša vrla Katoliška Jednota katoliške shode po slovenskih naselbinah. Možje, držite se načel naših shodov, spolnujte sklenjene resolucije! "Seveda mora biti krščanski mož pripravljen na žatajeva-nje in premagovanje. Ne sme se vstraš^i preganjanja, zaničevanja in prepiranja. Za katoliškega moža velja načelo: Bojuj se za dobro stvar. Ogib-lji se sovraštva do posameznih oseb; sovraži in pobijaj samo zmoto. Obrekovanja, laži, zaničevanja in preziranja tudi preganjanja se ne boj, delaj le za resnico in z resnico. "Zgled naj nam bodo možje, milijoni mučencev, ki so za resnico dali svoje življenje, zgled naj vam bo imenitni angleški kancelar Tomaž Mor, ki tudi takrat ni krenil s pota resnice, ko ga je samopašnost kralja Henrika VIII vrgla v ječo, kjer je zdihoval dolgih 13 mesecev. Mož je ostal tudi, ko ga je kraljevo povelje spravilo na mori-šče, kjer je pod sekiro padla glava enega za Anglijo najbolj zaslužnih mož. "Možje! Bodite vselej na svojem mestu! Bodite praktični katoličani! "Cesar Napoleon I je pregledoval svoje čete. Pogled mu je obstal na starem grenadirju, ki je bil poln brazgotin, pa je imel nap rsih polno medalij. Napoleon je ukazal, naj stopi v prvo vrsto; po svoji navadi kratko vpraša: Pri Padovi? Grenadir: Bil, pri Marengu? Bil. Pri piramidah? Bil. Pri Jeni? Bil. "Tako, dragi možje, skrbimo, da bomo tudi mi lahko odgovorili enkrat, ko nas bo Gospod vojnih trum pri velikem pregledovanju na koncu dni vprašal: 'Ali si bil zvest sin katoliške cerkve?' 'Bil. 'Pri službi božji?' 'Bil.' 'Pri sv. zakramentih?' 'Bil.' 'Dober družinski oče?' 'Bil.' 'V katoliških društvih?' 'Bil.' «V Jednoti?' 'Bil.' 'Praktičen katoličan?' 'Bil.' Končam." Govoru sledi navdušeno odobravanje in Mr. Jakopič se zahvali govorniku s željo, da bi naši rojaki vsikdar bili taki katoliški možje kakor jih je opisal govornik. , Zadnji govornik je bil Dr. M. Pleše, ki burno pozdravljen prav navdujeno v hrvatskem jeziku kratko izpregovori, kako naj bodo katoliški Slovenci, res pravi katoličani. Ves njegov govor, posnet iz življenja, naj se ohrani tu v celoti. Govor Dr. M. J. Pleše se glasi: "Amerika je zemlja slobode i 'Play fair' znači mnogo. Ako imaš nasprotnika, od tebe se zahteva, da ako ga več imaš napadati, da to radiš pošteno. Ako bi se dva pretepača borila, pa jedan ima u ruci oružje a drugi ne, ne bi bilo to pravo po načelu 'Play fair.' Publika bi ga odmah odsudila. "Tako isto vrijedi za druge napadaje, argumente. Ako u novinama koga hočeš napadati, reci otvoreno koga misliš i zašto, da se ovaj može i braniti. Toliko za naslov mojega malog. govora. / "A sada bi rado rekao nešto o d vi jem stvarima što su se pokazale medje Slovencama u velikom New Yorku, i koje, ako se u početku ne poprave, mogle bi donesti slabe posledice. "Prva stvar. Katoliška slovenska kolonija v Velikem New Yorku se dijeli kako svat-ko znade na New York i Brooklyn, Jer su u istini i dvije župe, premda Brooklyn nema vlastitu crkvu kao New York. Sada pazite! Slo ge nam treba. Ako New York ima kakovu zabavu ili ako Brooklyn štogod ima na programu, uvijek se čuju opaske od New Yorka proti Brooklynu ili od Brooklyna proti New Yorku. To nije lijepo. Tako imamo dvije župe i različita potporna društva, koja ih pot pomožu, ne smiju, katolički Slovenci zaboraviti, da je sa mo jedna katolička kolonija u Velikom New Yorku i kada se ide za katolički ideal ne smije niti ova niti ona strana od Brooklynskog mosta napustiti ideju, da (smo samo jedna katolička naselbina u Velikom New Yorku. Ako se ne bude mo držali sloge, da čemo u ne slogi. zakržljati i poginuti. Po-gledajte sestra i bračo, druge narode. Ja mogu autotitativ-no govoriti jer poslujem za lju dima iz raznih narodnosti: Čehi, Poljaci, Slovaci, Talijani, Nijemci, Madžari, svi se ovi skupa drže ne samo kao kato lici, nego ako i su različite vje-re ipak se poslovno potpoma-žu. Zašto ne bi i Slovenci tako? "A sada na drugu stvar. Po-gledajte katolike kod drugih naroda kako se brinu i zauzi-maju za katoličke stvari. Neka pokuša kdo črniti i blatom se nabacivati na katoličke duhovnike if prjsutnosti kojega Irisha, pa čete vidjeti vraga. Drugi narodi poštuju svoje svečenike, a kako je megju Slovencima? Katolici su i pri-znavaju se katolicima. Idu u crkvu i potpomažu crkvu, jer znadu, da je to sveta dužnost svakoga katolika. Idu na izpo-vijed i pricest, ne sramuj u se pokazati ljudima, da ih je katolička majka rodila i odgojila, znadu, kako svaki katolik mora da znade, da su duhovnici i katolička cijela hiearkija za-stupnici temelja i ustanovitelja katoličke crkve koji je Kristus. Pa ipak kada čuju ili čita ju, da te duKoVnike kakao ničkoristih .nepravedno napada i smejehu izvrgava javno u novinama, onda se takvi ljudi malo nasmiju pa kažu: neka ih da, dobro im je. Pazite dobro, da su ti napa-daji isti ni ti a ne proste laži, taki nitkoviči nema ju pravo, da napadaju, jer tko im je to pravo dao? Zar su možda to pra vo zaslužili, jer svaku nedjelu idu u crkvu i potpomažu ju? Nema ih blizu. "Cowards" je pravo ime za takove. Boje se zakona, pa se skrivaj u za koji-kakova imena. Ako su junaci neka otvoreno kažu kojega duhovnika misle i kojega napadaju, pa če takao imati priliku, da se i brani. "Play fair," ako se več hočeš boriti, bori se kao junak otvoreno i pošteno, a ne kao coward. Reci otvoreno, da te nije briga za katolicizam i da imaš dobar razlog, da napadaš duhovnike ali ne, gospodo. Takovi nitkoviči rado u smutnom love. Kažu: narod je neuk, pa ako se blatom na-baciju, nešto če se poznati. Ali ja vam kažem, katolički Slovenci, katolici ste i pokazali ste se takovima kad ste došli na ovaj sastanak, proti koje-mu su s neko je strance podig-nuli ruku i motiku. Vama nije katolicizam prazna riječ. Protestanti i židovi i druge religije poštuju jedna drugu. Evo u New Yorku ima engleske no-vina, koje razpolažu sa mili-jonima, pa ipak se ne upusteju u podle, zahrbtne napadaje na duhovnike nego se drže načela "Play fair." Drugi katolički narodi čuvaju čast i poštenje svojim du-hovnicima, jer dokle ovi vrše svoje dužnosti prema svojemu stadi/, imaju pravo zahtevati, da ih se ne napade. Tko ima pravo, da im pregledava, što jedu i piju? Zgagi je valjda krivo, da njega nije Rim pitao, koga treba imenovati kardina- Slovenski duhovnici n New Yorku vrše svoje dužnosti, vode Vas kao pravi katolički pa-stiri, i zato im ide svaka čast. Ako bi oni kakovu pogrešku načinili, imaju svoje poglava-re, koji če ih več na red pozvati kada treba. Ja sam član velikog reda Knights of Columbus, pa me je zapeklo do srca, kada je mene jedan Irish Knights of Colum-bus upozorio, što Je čuo, da se u nekim slovenskim novinama napada podlo na duhovnike., On je sam od sebe poduzel neke korake proti jednojjiovini. I Pomislite, jedan Irish se zau-zimlje za slovenske katoličke duhovnike. A mi katolički Slovenci to znamo i gledamo. Pokažite, das te pravi katolici pa zašepnite usta takovim nit-kovičima. (Konec prihodnjič) Slovenskim materam v Ameriki. PRED kakimi petinsedemdesetimi leti je Gail Borden, dijak in strokovnjak v hranjenju, začel študirati vprašanje mleka. Spoznal je, da ni važnejše hrane kot je dobro mleko, in da je vse odvisno od kakovosti mleka. Po dolgih letih študij in poiskusov |e dobil tako mleko ter ga imenoval Eagje mleko. Od onega do današnjega dne je bilo Bordenovo Eagle Mleko najznamenitejša hrana, ki je vzredila na milijone dojenčkov v močne in zdrave otroke. Eagle Mleko je najčistejše mleko z dežele, zmešano s čistim sladkorjem ttr zapečateno v sanitarnim kanah, zatem, ko so mu odstranili skoraj vso vodo. Če ne morete dojiti svojega otroka, poskušajte Eagle Mleko. Priponfcajo ga zdravniki vsepovsod vsled njegove čistoče. Je lahko prebavljivo. - Da boste vedeli, kako uporabljati Eagle Mleko za hranjenje vašega otroka, smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripravljati ža otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite ta kupon in ga nam pošljite danes. , THE BORDEN COMPANY Borden Bmldia~, Ncrr York KUPON Označit« kakšno knjižico hočete. Navodila za Obedi za Knjiga za hranjenje. otroke. otroke. Ime ..... Naslov -----------------..... (2) .................. (Slovtfnian) .NAZNANILO IN ZAHVALA. S močno potrtim žalostnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je nam nagloma umrl naš ljubljeni edini sinček JERRY PIRC f • v dne 18. junija, 1924 ob 5:40 uri zjutraj za srčno boleznijo. Pokojni Jerry je bil učenec II. razreda šole sv. Štefana v Chicago. Ni nam treba omenjati, da je nas nagla, nepričakovana smrt našega edinega sinčka močno potrla. Zato smo toliko bolj hvaležni vsem, ki so v teh žalostnih urah preizkušnje pokazali bodisi na kakršenkoli način svoje simpatije, s tolažbami, obiski ali s čem koli. ' Posebno pa se zahvalimo botru in botri, Mr. in Mrs. John Kambič za darovane cvetlice. Zatem najlepše zahvaljujemo J. Kuloveca, ki nam je veliko pomagal v teh žalostnih dneh. Zatem najlepša hvala za cvetlice in obiske družinam: Mr. in Mrs. štrohn, Mr. in Mrs. Zore, Mr. in Mrs. Simonišek, Mr. Jegliču ,Miss hčerki Habjanovi, družini Mr. in Mrs. Golobič, Mr. in Mrs. Vogrič, Mr. in Mrs. Sajovec in Mr. in Mrs. Hrovat. \ v Prav lepa hvala tudi Mr. Maks Omerzelu in Mr. Andrejašiču, ki sta čula skoro vso noč pri umrlemu, ko je ležal na mrtvaškem odru. Najlepše zahvaljujemo tudi č. g. župnika K. Zakrajšeka za lepe opravljene cerkvene pogrebne obrede in njih tolažilne besede.. Končno izražamo še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej, kdorkoli je storil kaj, za vse obiske,? za vdeležbo pogreba, za darovane vence in cvetlice, za nam izrečene tolažilne besede. Hvala lepa in Bog plačaj! Ti dragi sinček Jerry, ki te je neizprosna smrt vrgla v veliko pre-rani grob še predno si začel dobro živeti, se pa veseli v nebesih med krilatci angeljci. Prosi za nas pri Bogu, da se veseli snidemo vsi skupaj gori nad zvezdami! žalujoči ostali: Mr. in Mrs. Jernej Pire z družino. Chicago, 111., dne 21. junija, 1924. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja vsako sredo ' laetnma Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Zdntženih državah 6117 St. Clair Ave. Uredništvo ia upravništvo: Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. Za člane, na leto ...... Za nečlane .................. Naročnina: '••••••••••••••••••••••••••••a•.. SO.8 4 ..............................11 fin Za inozemstvo ........................................................................................................$3.00 OFFICIAI. ORGAN of the GRAND CARNIOLLAN SLOV EN I AN CATHOUC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maiatained by and in the interest of the Order. * Issued every Wednesday. . OFFICE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. - * Mi vstajamo... Ko so ošabni in krvoločni Turki v enajstem stoletju ogrožali sveto deželo, se je dvignila na noge vsa krščanska Evrd-pa, da reši iz turških rok one svete kraje, kjer je živel in umrl naš božji Učenik in Izveličar. V tej križarski vojni s^ verno ljudstvo ni vstrašilo velikih naporov, trpljenja, grozote in bede, katero je moralo prestati, samo da doseže svoj cilj. x Nekaka križarska vojna se je leta 1924 pričela tudi med ameriškimi Slovenci. Skupina naših takozvanih "naprednja-kov" je napovedala boj sv. Cerkvi in naši najdipžji svetinji, sv. veri. Ta sovražna armada bi najrajši podrla vsa naša svetišča in šole; uničila bi rada naše duhovnike, šolske sestre in vse verne katoliške rojake. K sreči ne rabi pri tem ostrega orožja kakor Turki, rabi pač še hujše orožje: #ero, knjige in časopisje, ki zastrupljajo srca našega ljudstva. Ti reformatorji doslej še niso povsem dosegli svojega cilja; toda okužili so s svojo protiversko gonjo že marsikaterega. In vstali so iz naših katoliških vrst nekateri zavedni in pogumni možje rekoč: "Do tukaj in ne dalje! — Vera med ameriškimi Slovenci je v nevarnosti!" — In vstale so zavedne naselbine: Pittsburgh, Chicago, Barberton, Bridgeport, New York, Collinvjood, Mihvaukee, Eveleth, Pueblo, Sheboygan. Napovedale so s katoliškimi shodi križarsko vojno našim nasprotnikom. Vsepovsod, kjer so naši novodobni križarji do danes nastopili, se je versko misel in idejo utrdilo med našim ljudstvom; naredilo močne okope, preko kojih ne more več naš protiverski sovražnik. Z uma svitlim mečem in odkritosrčnimi besedami so dokazali javnosti vse nakane naših "naprednjakov", ki hočejo verno ameriško slovensko ljudstvo spraviti s pota krepostnega in krščanskega življenja, kakoršno vodijo skoro vsi Amerikanci. Prihodnje štiri nedelje se bo s temi shodi nadaljevalo v drŽavi Wisconsin, Minnesota in Colorado, Že vnaprej se nam obeta velike uspehe. V Milwaukee, na Evelethu, v Pueblu in Sheboyganu so bo zbralo na tisoče še vedno vernih Slovencev in Slovenk. Tam se bo naše ljudstvo navdušilo za dobro in plemenito stvar, neustrašeno delovati po geslu naše K. S. K. Jednote: Vse za vero, dom in narod." Glede teh prihodnjih shodov omenja naš gl. predsednik br. A. Grdina bolj na obširno v svojem današnjem uradnem naznanilu, na koje cenj. čitatelje osobito opozarjamo. Z največjim veseljem in zadovoljno^tjo moramo konsta-tirati dejstvo, da so vsi, dosedaj prirejeni katol. shodi obrodili obilo sadu tudi za našo podporno organizacijo, K. S. K. Jednoto. Samo od Novega leta do danes j pristopilo pod njeno zastavo že štirinajst krepkih, novih društev; takega rekorda še ne pomnimo nikdar v zgodovini K. S. K. J. Poonosni smo lahko, da smo doživeli 30 letnico te Jednote, kajti baš ta njep jubilej je sprožil prvo misel in idejo za prirejanje katoliških shodov širom naše nove domovine, ki do-našajo tako lepe sadove. Po vsej pravici lahko trdimo, da: mi vata jamo . . . rejeni z veliko požrtvovalnostjo in tudi vem, da so to'delo na-šega najbolj zavednega katoliškega življa, in vsled tega ponovno apeliram ni vse one, katerim je le mogoče, da se tega, ali onega shoda vdeležite. če pridete bolj od daleč, bolj vas bodo sobnttsko sprejeli. In kei< je mnogo našega ljudstva, ki se poslužujejo letnih počitnic, da se peljejo s svojimi družinami na izlete, naj vsi ti izletniki vporabijo to lepo priliko, da se obenem udeležijo teh, teko vzvišenih prireditev, ali shodov. Pridite, in podajmo si roke na teh shodih. Pridite, da se spoznamo, gostje iz vseh krajev. Pridite na severozapad, v divno Minnessoto, ki je obdarjena s tisočerimi jezeri, napolnjenimi z žlahtnimi ribicami. Pridite v čarobno Colorado, ki slovi po celi Ameriki vsled njenih veličastnih gorskih velikanov in bistrih studencev in potokov. Tam so naša mnogoštevilna Jednotina društva; tam so naši vrli, navdušeni sobratje. In oni, ki ne morete iti tako daleč, pridite v sredino naših Združenih držav, v prijazno mesto Milwaukee in Sheboygan, Wis. Tamkaj dobite prav tik svojega praga naše sobrate in sosestre, zbrane na isti rAčin. Sheboygančani hočejo vse prekositi, in v Milvvaukee pa pravijo, da sejih ne ustrašijo; jaz pa vem, da so na obeh straneh dobre moči. Še enkrat vas vse uljudno vabim na mnogobrojno udeležbo in ostajam s sobratskim pozdravom Vam vdani: Anton Grdina, gl. predsednik KSKJ. URADNA NAZNANILA. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. JEDNOTE. Tem potom naznanjam vsem bratom in sestram K. S. K. Jednote, da sc bom dne 11. julija podal na-mesec dni trajajo če potovanje, ki bo trajalo do okrog 6. avgusta t. 1. Od 14. julija do 19. se bora rriudil v glavnem uradu v Jolietu na polletni seji gl. odbornikov; zatem se pa podam proti severoza-padu in zapadu na Jednotino agitacijsko potovanje. Naravno, da v tem času ne bom mogel reševati doma svojih uradnih poslov, tikajočih se odpravnin, odškodnin, odgovorov na kako pritožbo ali kako drugo važno vprašanje. Pač bodo vsa pisma vsak teden poslana za menoj, in na bolj nujna bom odgovoril spotoma. Pri tej priliki apeliram na članstvo naše Jednote,- da se posebno tekoči mesec, ki je mesec počitnic poslužujete teh počitnic v svoje najboljše razvedrilo in naši Jednoti v korist; seveda velja to za one, ki si zamorejo malo počitka privoščiti. Ta mesec, od 13. julija do 3. avgusta bo največji v zgodovini naše matere Jednote. Ta čas se bodo vršili največji shodi po vseh večjih in starejših naselbinah naših katol. Jednotinih društev. Teh shodov se lahko i^ieležite vsi oni, ki ste se odločili imeti svoje letne počitnice; lepše prilike še niste nikdar imeli kakor ravno sedaj, da doživite nekaj vzvišenega, nekaj častnega in koristnega. Shodi bodo nad vse veličastni; prirejeni bodo t veliko požrtvovalnostjo in obiskani z ogromno vdeležbo. To sklepam iz tega, ker poznam one naselbine. In ker sem bil tega prepričan iz lastne skušnje iz preteklosti kar so priredili drugod; in ker se za to zanimajo naša društva, naši gg. duhovniki in lajiki, se moramo za to zanimati tudi mi in se teh shodov kar največ mogoče udeležiti. * Kakor sem že omenil se ti shodi pričnejo dne 13. juliji in se končajo dne 3. avgusta. Prvi tak shod bo ta mesec, dne 13. julija v Milwaukae (West Allis), Wis., drugi bo dne 20. julija na Evelethu, Minn.; tretji bo v Pueblo, Colo. dne 27. julija in četrti v Sheboygan, Wis. dne 3. avgusta. Jaz sem trdno prepričan, da bodo ti katol. in Jednotini agitacijski shodi presegali vse dosedanje. Jaz vem, da bodo nekaj, kar nihče od vas ne pričakuje. Jaz vem, da bodo pri IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Prošnja novega društva za sprejem v Jednoto. • Novoustanovljeno društvo sv. Štefana, Johnstown, Pa. prosi za vsprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev in pro- silk so: . Mary Gunde, Ella A. Pristow, Antonoitte K. Pnstow, Mary Nemanich, Agnes Tomec, Mary Hren, Frank Mele, Frank Požun, Marija Lužar, Andrew Tomec, Frančiška Jur-jevšič, Mary Pristavec, Gabriela Mikuž, Frank Pristow, Frank Grebene, Frank Mikuž, Marka Bajuk. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. ____a_*_ Glasu. Naroda v odgovor. Uredniški Štab pri fGlasbi Naroda" spusti večkrat svoje smrljive bombe v razne sovražne tabore. Baha se samolast-no, da je "Glas Naroda" list slovenskih delavcev v Ameriki (seveda samo za naročnino in biznes;) pri tem pa nikakor ne izvršuje svoje prave časnikarske dolžnosti, osobito še &ot glasilo? naših delavcev. Rad bi znal, na kateri konvenciji delavcev je dobil dovoljenje, da neprestano udriha po naših Jednotah, blati naše slovenske duhovnike, šolske sestre, cerkve, šole in tudi vero. Kaj takega zamorejo početi samo oni, ki se v rdftničl in vere ogibajo, in to najdemo pri kameleonskemu dnevniku "G. N." Kaj takega lahko počenja brezverski kapitalist, ki sovraži vse, kar je ameriškemu slovenskemu delavcu častnega in svetega. Pri tem bombardiranju si navedeni štab kaj rad in večkrat privošči tudi našo K. S. K. Jednoto. Koliko smradu in dima je letelo lansko leto iz "bankarske kuče" na Cort-landt St., ko se je vršila naša zadnja konvencija v Clevelandu; kako so se "glasnarodov-ci" nedavno norčevali povodom Jednotine 30 letnice in katoliškega shoda v New Torku; not zasluženo plačilo za to žanjejo v polni meri, ker se število zapeljanih naročnikov vidoma krči. V št. 156 si je menda pijani urednik "Glas Naroda" zopet privoščil našo K. S. K. Jednoto. V svojem dolgem uvodniku skuša svojim "75,000?!" čita-teljem postaviti našo podporno organizacijo v slabo luč. Pravi, da je dan^s pri K. S. K. Jednoti vse drugačno vodstvo in poslovanje kakor je bilo nekdaj, ali da je naša Jednota pre-drugačila svoja ustavna načela; pri vsem tem se pa hinavsko izraža, da je naša Jednota močna in številna, in da se noče pajdašiti s kakim združenjem. Glede morebitnega združenja naj na tem mestu omenim, da je bila ta točka na dnevnem redu že na XIII. konvenciji v Evelethu, Minn. Tedaj se je zbornica delegatov izjavila, da so v tej zadevi vrata tiaše Jednote vsem drUgim podpornim organizacijam odprta, seveda, ako hočejo sprejeti našo ustavo; siliti k temu pa nočemo nikogar. Čiankar dalje navaja nekaj iz Jednotine zgodovine, da so jo ustanovili verni možje, duhovniki in misijonarji iz potrebe za duševne in telesne blagre našega naroda; da je v začetku v tej organizaciji vladala velika strpljivost in da je tedaj članstvo v to Jednoto pristopalo, da bo deležno obljubljene podpore. Ker je brezverskemu uredniku "Glas Naroda" naša Jednota tako neznana kakor španska vas, navajam tukaj nekaj točk naše ustave in pravil, ki so že od ustanovitve 2. aprila, 1894 do danes vedno pravo-močne in veljavne. Te ustavne točke se glasijo sledeče: ČLEN U. Namen. Namen te Jedngte jc na podlagi čarterja: Podpirati vdove in sirote v slučaju nesreče in nezgode, ter v bratski ljubezni skrbeti, da se olajšuje s tem njih tužni stan. Razširjevati \ prijateljstvo, edinost in pravo katoliško dobrodelnost med njenimi člani in članicami. Naše geslo bodi: "Vse za Vero, dom in narod." Ohraniti med njenimi udi sveto katoliško vero in tako pospeševati njih večno srečo. Negovati med njenimi udi sladki materinski jezik in buditi njih ljubezen in ponos na njih narodnost. Paziti na to, da spolnju- . j jejo vsi člani svoje ver- <-ske dolžnosti in dolžnosti državljanstva, da tako zboljšujejo stan človeške družbe. Zdaj pa vprašam zlobnega "zgagarja:" Ali morda naša K. S. K. Jednota ne vrši še danes tega, kar je obljubila že fpred 30-leti? Ali je sploh že katera druga slovenska pod-iporna organizacija izplačala svbjim članom $2,340,000 skupne podpore? Ali je naša Jednota sploh že kakemu članu podporo odrekla, do koje je bi! opravičen na podlagi pravil? Potem preide urednik na razne verske obveznosti od strani članstva; da je iste nekdaj članstvo po svoji -volji in brez kake sile opravljalo? Tu omenja tudi nekake "asesmente za blagor onkraj groba." Baš s slednjim odstavkom se čiankar norčuje iz naše Jednote, ker Jednota ne skrbi samo za telesni blagor članstva, ampak tudi za dušni. Dvajsetsest let sem že član te Jednote, pa doslej še jiismo pri tej organizaciji plačali niti centa kakega cerkvenega asesmenta, ker naša Jednota ni cerkvena bratovščina, temveč je bratska podporna organizacij«. Pač je članstvo naše Jednote katoliško ljudstvo, in kot tako je po pravilih tudi obvezano po katoliško živeti, kar je vsak član prisegel ob vstopu v Jednoto.' Stvar je jasna kot beli dan. če hočeš biti Član kake politične organizacije, moraš držati z njenimi načeli ali z dotično politično stranko; lahko si republikanec, demokrat itd., nikdar pa ne moreš biti oboje. če si član kake strokovne organizacije (delavske unije), ne smeš skebati. če hočeš biti član pevskega društva, moraš hoditi k vajam, in če hočeš biti Član katoliške organizacije, moraš spolnovati vsa njena pravila. Mi* ne silimo v naš tabor nikogar, ki se ne strinja z nami® tako tudi mi ne silimo v nasprotne tabore. Živimo v svobodni domovini, kjer je svoboda verskega in političnega prepričanja na podlagi državne ustave vsakemu zajamčena. Zaradi tega pa najstrožje obsojam "Glas Naroda," ker nas napada vsled našega verskegfc prepričanja in nas celo naziva s klerikalci. Marsikak "klerikalen" dolarček je že romal v blagajniške predale kapitalističnega "Glas Naroda" in njegovega podjetja, če bi nas, "klerikalcev" ne bilo, bi "Glas Naroda" med samimi liberalci in socialisti sploh nič več ne obstojal. Ali se "zgagar" več ne spominja dobe nazaj, ko so tudi za vero vneti rojaki iz Forest City, Pa.* pomagali 'Glasu Naroda', ko je bil v denarnih stiskah? Nehvaležnost je plačilo sveta. Dosti teh darovalcev spada še danes k naši Jednoti, in sedanji urednik "Glas Naroda" jih naziva s klerikalci!-- Motiš se čiankar, ko praviš, da so žc vsi stari, pošteni ustanovitelji naše Jednote pomrli in da so ž njimi vred Umrla tudi načela strpljivosti in kon-cilijanstva. Hvala Bogu, iz-vzemši malega števila pijonir-jev naše Jednote, še vsi živijo in tako so še danes v veljavi ravno ista Jednotina pravila kakor so bila ob njeni ustanovitvi. Vsi glavni uradniki in člani se morajo ravnati po pravilih, in kot praktični ter Vneti člani se tudi radi tako ravnajo brez kakih inkvizicijskih sredstev. Da jc naša Jednota v srcih še vedno številnih vernih ameriških Slovencev priljubljena, nam kaže dejstvo, ker vedno bolj in bolj narašča v članstvu in financi. Vsi stopajo radi pod zastavo prave krščanske in bratske ljubezni, ne pa pod zastavo teroristov. Rad vam verjamem, da so vam vsa naša pravila nepoznana in zato ribarite v kalnem, ter iščete smeti na čistem. Morda vas jezi, ker se v vaši tiskarni he tiska tudi naše "Glasilo". $14,000 letne naročnine, to bi bila mastna raca za vaše bogato podjetje? Omenim vam, da baš naše lastno "Glasilo" donaša Jednoti lepe tisočake čistega prebitka in je povsem pod oblastjo in kontrolo Jednote same in nikake druge osebe. Naš list lastujejo vsi člani in članice Jednoie~ vsled tega je vsemu članstvu na razpolago za agitacijo Jednote, ne pa za propagando kakih "šifkartašnic." Dobro vem, čemu je zviti "zgagar" ubral zopet svoje reklamne strune. Konvencija neke slovenske podporne Jednote se bliža in treba je malo hinavskega kadila! Tudi jaz sem član one Jednote in čitam v razmotrivanju številne proteste članov, ker v svojih predalih vedno napadate vero in naše duhovnike; mi ne plačujemo za to* asesmenta za tako Jednotino glasilo. Morda bo za vas res potreba v Lorainu kakega pogrebnika? Ker ste v svojem članku o-menili verne u^tanovnike naše Jednote, naj vam na tem mestu tudi jaz omenim, kako sodbo ima eden izmed ^teh vrlih u-stanovnikov o vašem lista. To kritiko je pisal spoštovan in u-gleden mož, ki je že tedaj poznal "Glas Naroda," ko ste vi še v starem kraju kratke hlače trgali. Ali poznate Very Rev. Matija 'šavsa, dekana v Minnesoti?. On je pisal o vašem kameleonskem listu sledeče: "Pravi vzrok nepotrebne, slovenstvu v Ameriki res škodljive cepitve je bila lažnjiva gonja "Glas Naroda." — K sklepu vam torej svetujem, da vzemite veliko metlo in pometajte pred svojim -pragom, našo Jednoto pa pustite lepo v miru, kakor tudi mi vas pustimo. Skrbite za one, za katere ste dolžni skrbeti, da se ne bodo" čitatelji vedno pritoževali. Pomnite izrek nepozabnega predsednika Abraham Lincolna, da se vseh ljudi in vedno ne more "blufati!" če blatite našo K. S. K. Jednoto, blatite s tem tudi J. S. K. Jednoto, kamor spada tudi dosti naših članov. Te vrstice sem napisal v o-brambo naše K. S. K. Jednote, kar sem si štel v dolžnost. Anton Grdina, gl. predsednik. pokladali pri katoliškem shodu dne 27. julija. Rev. Ciril Zupan, O. S. BJ VABILO KATOLUKI SHOD dne 27. juiija v Pueblo, Colo. Zanimiva poročila o katoliških shodih so na vso moč prijetni odmevi, odmevi iz prebujenih naselbin. Ti shodi prinašajo res mnogo koristi; saj dobro stvar vsi radi posnemamo, in včasih še zboljšujemo; tekmovati je treba, saj smo včasih radi ponosni, če tudi nismo ošabni. Pri naši minuli šolski igri sta nujno priporočala ta shod navdušena rojaka g. John Germ in g. John Butkovich. — Za ožjo, samo osebno korist je človek navadno bolj uren, kakor pa za širšo, ozir. skupno, čeravno napor za bolj osebno stvar prinaša samo nekaj hasni; napor za skupno korist nam pa prinaša veliko bogatejšo žetev. Torej ne smemo biti kratkovidni. Katol. shod je velik blagor. Zaklad sv. vere je bogat; ta zaklad hrani za nas obilne vsega, kar nas povzdiguje na boljše stališče; naše družinsko življenje postane bolj prijetno; sodelujemo raje in bolj ufpe&n/sf; kot državljani stopamo višje in višje v kulturi in pametni izobrazbi. Zaklad imamo; zmožni smo tudi; tedaj še navdušenja za neumorno setev in bogato žetev! Navdušenja, tega nam je treba! In, ali ga je treba iskati drugod? Ne, kar doma ga dvignimo; eden neka i, dru^gi nekaj, in mera bo prikipela do vrha. Drug drugemu pomaga-nio'v drug jdirugemu smef jdo)' brotniki. Zatrijmo vsako sovraštvo kakor nesnago iz pekla; širimo le prijaznost in složnost; nikogar ne zaničuj-mo; samo poglejmo in javno pokažimo, kar imamo v zakladu katoliške vere! Malo težko je res rojaikom in rojakinjam' priromati v Pueblo, ker jih je prav blizu lo bolj malo. Požrtvovalnost naj se oglasi. Sv. Cerkev vas potrebuje; puebliki katoličani vas potrebujejo, da nam bo mogoče prirediti veličasten katoliški shod dne 27. julija t L zadnjo nedeljo v tem mese* CU. Ravno isti dan, dne 27. julija popoldne bomo tudi polagali vogelni kamen našo krasne nove slovenske farne šole, ki se gradi na Eiler vrtu, tam na hribu. Pripravljalni odbor. STRAHOVI IN PRIKAZNI V KREMUINU. Polslužbena boljševiška "Iz-vestja" opisujejo dogodek, o katerem se te dni v Moskvi mnogo govori, ki se je zgodil nedavno v hodnikih Kremi ja, rezidenca pokojnega predsednika ruske federativne republike Ljenina. V Kremlju stanujejo vsi višji uradniki sovjetske republike in glavni vodje komunistične stranke. Kremi je zastražen po močnih stražah, tako da je izključno, da bi se v njega vtihotapil kakšen nepoklican gost, kajti vodje boljševikov se boje atentatov ravno tako kakor kronani vladarji. Po hodnikih Krem-Ija patrulirajo dan in noč straže in propuščajo le one obiskovalce, ki poznajo parolo tistega dne, nasprotno pa vse druge aretirajo in jih oddajo trd-njavskemu poveljstvu. Te dni so našli na nekem hodniku mrtvo truplo vojaka z nožem v prsih. Uvedena preiskava ni imela nikakega uspeha. Drugi dan so slišali v istem hodniku pretresljiv krik. Ko so straže pritekle na hodnik, so našle v nezavesti ležečega vojaka, ki je bil prej tam na straži. Odnesli so ga v improvizirano bolnišnico v Krem-lju. Ko se je zavedel, je pripovedoval sledeče: r "Prevzel sem stražo okoli polnoči. Vse je bilo tiho in mirno. Korakal sem semter-tja in se nehote spomnil usode svojega prednika, ki so ga včeraj umorili. Naenkrat sem pa na koncu hodnika zagledal prikazen — starega človeka . . . Razločno sem videl njegovo obliko, kajti skozi okno so padali žarki električne svetilke. Lici starca sta bili krvavi, v roki pa je držal dolgo palico, ki je imela na koncu pritrjeno železno sekirico. Korakal je tiho in šel naravnost nad mene. Takoj sem ga spoznal. Bil je oblečen tako, kot predstavljajo sliko Ivana Groznega, pa tudi njegov obraz je imel isto masko. Starček jc vzdignil palico in zakričal: 'Izdali, prodali in pogubili ste Rusijo, zato pa boste vi povrsti uničeni.' Palico ie še bolj dvignil in me hotel udariti. Iz .strahu sem zakričal ter izgubil zavest in le megleno se spominjam, da je prikazen z nasmehom izginila v temo hodnika." * Tako je pripovedoval vojak. Boljševiška vlada pa misli, da se je kakšen nasprotnik bolj-ševiškega režima vtihotapil v Kremlj ter se v maski Ivana Groznega prikazuje vojakom in jih ubija. Poveljnik Krem-lja je dal natančno preiskati vse prostore, toda brezuspešno. Pomnožili so straže ter jim zapovedali takoj streljati na vsako prikazen, ki bi se eventualno pojavila. Upravnik izredne komisije Džerdžin-ski se je odločil, da bo sam poiskal strašilo. Rdeči vojaki pa odrekajo poslušnost ter nočejo stražiti v hodnikih Kremlja in jih morajo zamenjavati agenti "Čeke." Pueblo, Colo. — Naša fara se marljivo pripravlja na velik bazar v korist nove šole, ki se gradi na Bessemerju; bazar bo na cerkvenem vrtu na Eiler Ave., dne 3, 5. 7. in 10. avgusta. Na tiketu je deset lepih dobitkov, največji " lot vreden $200. Vogelni kamen bomo \ Takoj v začetku ure je klical profesor vse dijake po imenu. Za onega, katerega ni bilo v šoli, so odgovarjali drugi dijaki: "odsoten," in so ta posel opravljali precej kričaje. Profesor zavpije nervozno: "Kaj delate tek šunder! Ako koga ni in ga pokličem, naj do-tični sam odgovori 'odsoton,' vsi drugi pa bodite tiho."' "Ravno sedaj sem rabil ključ od omare, a se ne spomnim, kam sem ga vtaknil. Najbrž sem ga zaprl v omaro. "Ljubček ,ti si mnogo manjši od tvojega bratca!" "Da, ker sem samo njegov polbrat" ' , Ustanovljeni p J®"««, 11, dno 2. aprila 1894. Inkorporlrana t joliet«. iTUvi ,Uin0M1' do* 12. januarja, M. ™ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO 8T„ JOLIET, ILL. — Solventaost aktivne« oddelka zna«, 100.18%; solventaost mladinsk^TE'-delka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. junija, 1924 tuk skupna »plačana podpora $2,340,221.00. r«. , . . GLAVNI URADNIKI: Glavo! predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd S«, Oerelaad. Ohio. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Poeble. Geto. II. podpredsednik: Antoa Skubic, P. O. Aurora, Mini. ^^ ^^ III. podpretised.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave, Shebevtan. Wls. Glavni tajnik: Joeip Zalar, 1004 N. Chicago St, J^Uet/nL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St? Joliet IIL -Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, ml Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St, fteeltefl. Pa Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. (tate Bank Bldc. •00 Great St at Sizth Ave, Pittsburgh, Pa. _ . _ ^ NADZORNI ODBORI Frank Opeka, 28—lOth St, North Chicago, IIL John Jerich. 1849 W. 23nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St, Puebla Colo. John Zulich, 0420 St. Clair Ave, Cleletand, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Minn. „ „ POROTNI ODBOR: ohn R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. lartin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, IU. Frank Trempush, 42—48th SI, Pittsburgh, Pa. t ^ PRAVNI ODBORI John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. T. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JKDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma m denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111, dopise. druJtvcne veui, razna naznanila, oglase in naročnico pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio: . Ob belokranjski železnici.le vredne Kraljice sp°znava- mo jaz Jurij (Leta 1449 je bil Ko zdrčiš iz metliškega ko-1 f®4®^ «la™:1KaranJ*e^ lodvora mimo Križevske vasi poleg Kulpe (Valvazor jo imenuje Schuldstrom, vendar pa pravi, da pride ime najbrž od "Collapsis," kakor se nahaja pri Strabonu in se je pozneje prevrglo v Kulpo, proti posta- leta 1450 pa deželni oskrbnik ali sodnik; on in Kaspar sta bila pohvaljena od cesarja Friderika V radi svojega junaštva v pretečih nevarnostih, kakor kaže cesarski diplom iz leta 1463), in Kaspar, brata jališču na Dobravicah, odtod l£rnomelj»k». nadtočajnika v Kranjski marki, in jaz Andrej po dobravškem polju mimo vražjih kamenov, zablesti se naenkrat pred teboj s kositar-jem krita, majhna, a znamenita cerkvica, imenovana M. B. v Kloštru. Stoji le nekaj korakov proč od železniškega mostu ob robu strmine, pod katero se strni potok Krupa z Lahi-njo, ki priteče od Črnomlja. Lega sama že priča, da mora . .. , , | ta cerkvica imeti starodavno'fnegotovejeega. kakor cas smr- zgodovino. Isto dokazuje tudi pravljica: Že v davnem času se je zdela ta lega za cerkev nepriprav-na, zato so mislili soseščani, da bi cerkev porušili, pa jo sezidali na bolj priročnem kraju, tako na Kučercu, tik ceste med Kloštrom in Gradacom ali na Tinčnici, senožeti ob cesti na Vranoviče, ali pa nasprotnem Hribu. Bog sam jim te nakane prepreči. Ko pridejo namreč zidarji cerkev podirat, bilo je na pondeljek, zagledajo okrog cerkve grozno veliko kač. Vsi zbeže. Gredo k župniku in mu to povedo. Župnik veli počakati do četrtka. Toda, groza, kač je še več. Kaj storiti? "Božji prst je to," pravi duhovnik. "Pustimo to. Gotovo je Materi Božji ta kraj ljubši, kakor oni, ki smo ga mi izbrali." Ko pridejo nekoliko dni pozneje cerkev le popravljati, ni bilo nobene kače več. Valvazor pripoveduje, da so to cerkev sezidali črnomeljski gospodje Kohenwarti. (Rodo-vina Hohenwartov je jako stara, Shocnleben misli v svojih "Annales Carnioliea," da je bil tudi škof Gebhard, naslednik škofa Wolfganga leta 994, iz te rodovine. Hohenwarti so imeli dedno vrhovno točajstvo, imeli mnogo posestev, večje pravice in prostosti. Andrej Hohenwart se je udeležil leta 1469 z Miroslavom Wolfgan-gom Galenberškim in Viljemom Auerspergom vojne proti Turkom, katere je paša poslal na Kranjsko ropat) Rodovi-na Hohenwartov — pravi Valvazor — je izumrla pred 12 leti, torej pred dobrimi 200 leti. Nameravali so leta 1467 poleg cerkve pozidati tudi samostan Hohenwartski, poglavar grofi Metliške, zase in vse svoje dediče, naznanjamo, kakor spri-čuje to pismo vsem, ki ga vidijo, slišijo in berejo, ki sedaj žive, ali pa še bodo živeli, da smo preudarili, premislili in pred očmi imeli, da je ta solzna dolina minljiva in da ni nič gotovejšega, kakor smrt, in nič ti, da tudi . vse časno imetje minljivega sveta izgine in da nima potem človek ničesar, kot dobra dela, ki si jih je pridobil s pomočjo svetega Duha, in da z minljivimi blagom čisfto srce in zvesta volja po Kristusu kupi krono večnega življenja, zato smo mi po dobrem prevdarku, z resno voljo sklenili in začeli samostan pri Gra-dacu, Metliške gospoščine, po redu sv. Frančiška, kakor to predpisuje papeževo pismo, kidati in ustanoviti Bogu vsemogočnemu v slavo in čast Njegove ljube Matere Marije, nebeške kraljice, da bi se v tem (samostanu) za nas, za naše prednike in potomce in za vse druge žive kristjane nedolžno jagnje in presveto Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa Bogu .Očetu, ki ima nad njim svoje veselje, vsak dan darovalo. Ustanovimo in uredimo tudi s pismenim potrdilom, da smo odločili vsak izmed nas 100 goldinarjev v dobro pretehtanih ogrskih dukatih dati, tako da vsak izmed nas sam ali njegovi dediči vsako leto 20 goldinarjev vsakteremu oskrbniku tega samostana za zidanje ali druge potrebe te božje hiše da, da smo dati primorani in da hočemo dati zdaj v bližnjem božičnem času začenši in potem vsako leto omenjeno svoto 20 goldinarjev vsak sam ali njegovi dediči o božičnem prazniku dotičnemu oskrbniku. in zato prejmemo od njega po-_____ botnico, tako dolgo, da ali mi, ftopiči ali naši dediči odločeno svoto 1200 goldinarjev vsak od svoje strani poplačamo. Ako bi pa kdo nas ali naših dedičev- dotično svoto denarja poprej plačal in pobotnico prejel, kakor je zgoraj določeno. a so to preprečili turški pohodi, j ta je svoje dolžnosti tem prej Ustanovno pismo pa je še ohra- prost in odvezan. njeno . Pisano v srednjeveški Vsak oskrbnik omenjenega nemščini se glasi v prevodu samostana je dolžan enemu iž-pPLližno: - > med nas, ali kogar mi za to po- "V imenu svete nerazdruž- stavimo, vsako leto dati račun ljive Trojice in Mariji vse hva- o dohodkih in stroških. Da se ta denar Bogu vsemogočnemu v čast in omenjeni božji hiši na korist obrestuje, zato naj bratje tega samostana za nas, naše prednike in naše potomce na veke vsak dan Boga prosijo in nas ustanovitelje v večnem spominu ohranijo, mi pa in naši dediči naj pa kot ustanovitelji omenjeni hiši božji zvesto v pomoč in podporo ostanemo in jo zvesto varujemo po vseh močeh, kadar nas kliče in kadar* je potreba, zvesto' in brez obotavljanja. Ako bi se pa zgodilo, da bi mi ali naši dediči omenjene svote denarja od dneva, ko se to pismo spiše, v 20 letih drug za drugim ob določenem roku ali pa prej ne izplačali, tedaj naj deželni knez kranjski in metliški ali njegove milosti glavni namestnik dotičnemu o-skrbniku iz našega posestva toliko izplača, da je vse popolnoma poravnano. Zvesti hočemo ostati in ne protiviti se, kadar nas on prosi; to je naša prošnja, naša želja in dobra volja. V zagotovilo tega damo to odprto pismo s svojim bratom Jurijem in Kasparjem črno-meljskim in Andrejem Hohen-wartskem, s pečatom vseh treh in radi večje varnosti in spri-čevanja te pogodbe smo nalašč za to prosili tudi velečastitega gospoda Egidija, opata kosta-njeviškega, da tudi on svoj pečat na pismo pritrdi, njemu in vsem njegovim naslednikom brez kvara. Slednjič se mi zgoraj imenovani Jurij in Kaspar Černo-meljski in Andrej Hohenwart-ski zase in za vse svoje dediče zavežemo vse *to v resnici in vedno držati in popolnoma spolnovati, kakor je v pismu zapisano. Pismo dano po Krlstovem rojstvu leta 1467 na petek pred vnebohodom naše ljube Gospe." Sporočilo trdi, da je samostan pri cerkvi tudi res stal in da se ga Turki le oropali in razdejali. Odtod tudi ime bližnje vasi "Klošter," in pri prvi hiši od cerkve se še dandanes pravi "pri Vardjanu" (gvar-dijan). V cerkveni shrambi je pa bil tudi star mašni plašč, ki ga je ljudstvo imenovalo "gvardijanov plašč." Nedavno se je oddal v knozoškofijski muzej. Tudi ostanki zidovja so se baje pred več desetletji še videli. Klošter* potemtakem bi bila druga naselbina frančiškanov na Dolenjskem; prva za templarji pri Treh farah in tretja sedanja v Novem mestu. Do leta 1828 je bil klošterska cerkev manjša in brez oboka. Zvonik, z majhnimi zvonovi, je stal do tega časa vrhu pročelja nad korom. Tega leta pa so cerkev skoraj za polovico povečali, obokali in zvonik pri-zidali. Leta 1876 je dobila nove orgle, ki jih je postavil stari Mandlin iz Trebnjega za 1000 goldinarjev. Soseska je za postavljanja dajala delavcem hrano. V cerkvi so bili.3 oltarji, 2 lepi banderi, ličen lestenec — sploh bila je prva podružnica lepe Podzemeljske fare. Pred kakimi 40 leti še je bila v Kloštru za Tremi farami največja božja pot v Belokrajini. Sem so prihajali o veliki maši, ko je bil glavni shod, romarji nc samo iz Belokrajine, ampak tudi izza onkraj Gor-jaftcev, s Hrvatskega, celo iz Zagreba. jZe na preddan sc naznanjali prazniške slovesnosti, na praznik zopet na vse zgodej. V cerkvi je bilo navadno dvojno opravilo, ob desetih, če je bilo le mogoče, slovesna sv. maša z leviti in popoldne pete litanije. Seveda ni mogl^ majhna cerkvica Sprejeti vase včasih ni petine ljudstva, ki je prišlo ta dan počastit žalostno Mater Božjo v Kloštru. Poleg cerkve se je nahajal prijazen gabrov gaj, kjer se je ob takih prilikah ljudstvo kre- pilo z bistro belokranjsko kap-Ijieo. Dobilo se je tudi za pod zobe, kar je kdo hotel, saj so po tra^ipi ob gabrih razpostavili poleg kramarskih stojnic tudi mesarji svojo robo; napravili so peči, štedilnike, da ae je kurilo, kuhalo, cvrlo in pekjo, dokler je bilo kaj. Pridne Še-mičarke pa so nanesle vse polno procajn z raznim najokus-nejšim sadjem. Vmes so se oglašali brez pre-stanka od ranega jutra razni berači in prosjaki, ki so prišli večinoma iz bližnje Hrvatske, ter ali proseč ali pojoč mehčali srca. Slepi Marko Srbotič ni zamudil nobeno leto. Bil je posebno glasan: Dajte, dajte, darovajte, siromaku podavajte, similujte se, milovajte, siromaku podavajte, Similujte se, prijatelji, prijatelji, roditelji 1 Petje je spremljal z gosli na 2 struni. Žal, da tuintam ni bilo brez izgredov. Leta 1882 zadene cerkev grozna nesreča. V noči od 14 do 15. junija je vsa pogorela, le golo zidov je je ostalo. Kako je ogenj nastal, se dodobra ni moglo zvedeti, najbrž pa po krivdi zidarjev, ki so ravno takrat zidali mrtvašnico. Ker je ogenj izruhnil okrog polnoči in ker je cerkev na samoti, je lahko umljivo, da je gospodaril, kakor je hotel. Vendar pa se je prestrašenim Kloštranom in Gradčanom posrečilo oteti za kristijo 8 shrambo za cerkveno obleko in posode. Zgorele so tudi orgije, ki so komaj 5 let pele božjo slavo. Zvonovi so se deloma ^topili, deloma popadali na tla in se razbili. Ko so ljudje prihiteli gasit, gorel je ravno veliki oltar, v katerem se je nahajala stara soha Ža lostne Matere Božje. Vse o-krog nje je bilo že zgorelo, le soha je še stala na svojem mestu in tlela. Naposled se tudi ta sesuje in velik jok je nastal ob tem prizoru. škode je bilo za več tisoč. Vsakogar, ki je poznal to svetišče, je srce zabolelo, ko je slišal o pogorišču. Tako častitljivega svetišča Marijinega, kamor so se ljudje od vseh strani tako radi zatekali, ni več. Glasen jok se je razlegal ne samo to noč, ampak tudi še drugi dan in po tem. čuli so se glasovi: "Nikdar več ne bo na tem kraju svete maše." A glej! Mesec dni pozneje, na velike maše dan, bilo je žc zopet duhovno opravilo v pogoreli klošterski cerkvi. Možje, soseščani so se namreč takoj zedinili, da darujejo, kolikor bo kdo mogel lesa in drugega, da se čimpreje napravi streha cerkvi in zvoniku. In res: ta pripelje hrast, oni dva, tretji več desk itd. in najpotrebnejše je bilo skup. Stari Pričel, tesarski mojster, kakor jih je bilo takrat malo, prevzame delo in kmalu je stalo ostrešje na cerkvi. Krupska graščina je darovala toliko opeke, da se je vsa cerkev pokrila. Novomeški kapitelj je daroval dva oltarja, ki sta služila prej v kapiteljski cerkvi kot stranska oltarja. Cela cesar je daroval 300 goldinarjev. Pozneje so oskrbeli tudi tri zvonove pri tvrdki Samasa v Ljubljani. Dva je vlil iz prešnjih poškodovanih in enega novega. Pri ceni je popustil 70 goldinarjev, za ona dva pa čakal za denar dve leti. Prvi zvon tehta 700 in ima letnico 1884 s podobami Žalostne Matere Božje in sv. Jožefa, srednji z letnico 1882 tehta 300 in zadnji 200 kg. A romarji so od tistega Časa vedno bolj ponehavali in sedaj zahajajo tje le še domači in bližnji sosedje. Tudi gabrov ni. Izruval jih je načrt za belokranjsko železnico, ki teče ravno po sredi tistega mesta, kjer se je tolikokrat trkalo j. blestečimi kozarci in prepevalo narodne pesmi. Tako se sčasoma vse spreminja in vse gine. Najbrž je utihnil tudi že oni zvon v dnu Lahinje za cerkvijo, o katerem pravljica tole pripoveduje: Graščak in'njegov mlinar v Qradcu sta naredila stavo: Mlinar se je zavezal v eni noči sezidati slap in malenco. Pokliče pa samega zlodeja na pomoč. Ta hitro nosi kamenje z Gorjancev, zakaj samo do polnoči traja njegova moč. Ko leti mimo klošterske cerkve, zadene ob zvon s tako silo, da odleti zvon v Lahinjo, kjer še sedaj zvoni. Nekaj minut od Kloštra je Gradac, pravilno Gradec, največja vas na Belokranjskem, s starinskim, že razpadajočim se gradom. Ime je nastalo iz Grec in se je po napačni poti, kakor meni Valvazor, prekr stilo v Gradec. Prvi lastniki gradu so se imenovali Greški gospodje, kakor je bila v starih časih navada, da so si ime-jitelji velikih posestev nadeli ime po svojem posestvu. Kdaj je bil grad sezidan, se ne ve Leta 1220 ga je imel nek Pe-renger Greški, leta 1271 pa Ortolf Greški. Koroški vojvoda Filip, kateremu je bil otel kralj Otokar vlado v Koroški, Kranjski, Slovenski marki, u-mrje leta 1279 v Kremsu na Avstrijskem. V oporoki našte va med drugimi posestvi tudi Gradec, ki ga je pozneje kralj Rudolf, sin nemškega cesarja Albrehta, zase prisvojil. Leta 1372 stanovala sta tu brata Amelrich in Manicel Greški, potem Jurij Greški, ki se je leta 1462 vdeležil z drugimi Kranjci osvoboditve cesarja Friderika za dunajskega obleganja. Brezdvomno je več greških gospodov gospodovalo v tem gradu, a vesti o njih ni nobene. Toliko je gotovo, da so greški gospodje v 13 stoletju pri št. Jerneju sezidali stolp, ki se je po njih imenoval "Gra-carjev Turn." Za Valvazorja je bil ta rod že izumrl. f Pozneje so prišli sem gospodje Purgstalski, ki so dolgo časa notri stanovali. Purg-stalci sloveji kot zelo hrabri in močni. Miroslav Purgstalski je baje z eno roko stri najtršo podkev in 7 oseb nesel na svojih ramah. Erazem Purgstalski je bil jako Velike postave in ogrski gubernator. Leta 1565 je sedmograškega vojvodo Janeza Zapolija premagal in okrog 400 mož potolkel. Sploh so se Purgstalci odlikovali s svojim junaštvom, z zmagami in viteškimi igrami. Krištof Purgstlski je priženil z Ano, hčerjo Jožefa grofa Gre-škega, Gradec, Gracarjev turn in je grb greških gospodov v podobi rdečega vola, z zlatim prstanom o gobcu, s svojim spojil. Leta 1531 je bil deželni glavar. Kake pol ure od Gradca, pri Krasincu, je stal nekdaj na prijaznem griču, sredi rodovitnega polja, gradič, ki ga je sezidal Janez Adam grof Purgstalski. Zdaj se nahaja tam še navadna hiša s hlevi in skednji. Zraven je bilo lepo, obzidano dvorišče za živipo. Sezidano jeb ilo vse leta 1686. Dvakrat so vse to oropale in požgale roparske druhali, ki so se v onih časih pogosto potikale po teh krajih. Za Purgstalci so prebivali v Gradcu grofje Turinški. Leta 1600 je kupil grad Henrik Verneški od Turinških gospodov, nazadnje je prišel v last gospodov Gušicev, ki so se vsled diplom od 18. junija, 1701 imenovali baronje Greški. Iz rodovine Gušicev je bil tudi za avstrijsko državo dokaj zaslužni Seyfrid baron Gu-šič, c. kr. okrožni glavar v Postojni. poveljhki v Senju in Primorju ter podpredsednik Temešvarskega banata in ko-nečno predsednik Kranjske. Umrl je 12. jurfija, 1794 v Ljubljani, star 84 let. Rodil se je v Preseku. Za Valvazorja je imel grad ttans Jurij GušiČ, stotnik Tuhinjski. Dne 13. januarja, 1785 je v Gradcu umrla Cassandra baronesa de Gu-suseh in bila pokopana v cerkvi sv. Martina v Podzemlju, 23. marca, 1667 pa Adam Maksimilijan R. D. Gusitsch, star 65 let, in tudi tam pokopan. V eerkvi se nahajata namreč dve rakvi: ena je bila za duhovnike, druga za ostalo gospodo, največ za Gradačko. V 18 stoletju so še v njej pokopavali, potem ne več. Gušici so imeli v posesti tudi grad Rakovnik. Blizu Krasinca pri Borštu se je nahajal tudi majhen gradič, ki se je po svojem ustanovitelju Petru, Dominiču imenoval Dominič. Leta 1563 ga je še imel, potem pa je prišel v last Frana Miroslava Gušica, grofa Otoškega, po njegovi smrti pa v roke njegovih dedičev. Blizu tega gradiča se je nedavno nahajal golobnjak in ribnik, ki sta gospodi služila v zabavo. Sledovi sc še poznajo. Zadnji posestnik iz tega rodu pa je bil Jurij Žiga baron Gušic. Bil je baje strog gospod, a dobrega srca. Nagovarjali so ga tudi priprosti ljudje "Euer Gnaden." Brata pokojnega Vardjana iz Kloštra se je radi tega oprijel celo priimek "Arnon." Umrl je Gušic v Gradcu. Truplo njegovo počiva v kame-niti rakvi v nalašč za to na graščinskem vrtu prirejenem mavzoleju, ki se še vidi. Pred mavzolejem sta pokopana baronova najzvestejša spremljevalca, njegov konj in pes. Drevo, zasajeno na njunem grobu, naj bi bilo njun spomenik. Na tem vrtu se je nahajala za Gušičev majhna cerkvica sv. Križa; toda zadnji tega imena jo je dal podreti in mesto nje v gradu samem prirediti kapelo v čast sv. Frančiška Ksaverja, kjer se še vedno opravljajo ustanovljene sv. maše. Zvonove pa je oddal enega cerkvi sv. Marjete v Borštu pri Dominiču in enega cerkvi v Kloštru. Grad je bil v srednjem veku dobro obzidan, zdaj je domala že vse obzidje razpadlo. Pri gradu je bil tudi Tabor, kamor so v vojnem času spravljali stare ljudi, otroke in živež, da so jih zavarovali pred Turki, ki so bili večkrat in tako tudi leta 1565 tu in odtod oropali tudi grad Krupo, 23. junija. Tako tudi Francozi, leta 1809 12. oktobra je bila pri Črnomlju bitka s Francozi. Premagani so zbežali do Gradca in se tu nastanili. še za Gušičev je spadalo k graščini 122 gruntov. Za* njimi so prišli razni gospodarji, ki so posestva začeli razproda-jati. Dandanes je le še nekaj malega pri graščini, ki se tudi čedalje bolj krči. Bilo je pa mnogo življenja tod okoli, dokler je še stala r.a polotoku, ki ga v obliki S tvo ri Lahinja prav blizu grada, tovarna za železo. ■[ Sezidal jo je vitez FriedaU leta 1857. Pomenljive so besede,, ki jih je pri tej priliki izgovoril neki slovenski odpadnik: "Auch an der aussertsten Spitze der civi-lisierten Welt ein Stuck deu-tseher Kultur." V fabriki se je hlapilni motor za 40 konjskih sil za topenje, za izlivanje en hlapilni motor za 15 konjskih sil. Od vseh strani so prihajali delavci, zakaj zaslužek je bil tlober. Mnogo si jih je postavilo tu tudi svoje domove in se za vedno nastanilo; zato ima Gradec še dandanes nekaj tujskega značaja. Ne kateri so si pri tem zelo opomogli, celo obogateli, toda le bolj tujci. Celo mali otroci so mogli tuintam kaj zaslužiti, bodisi, da so po-cesti pobirali železne odpadke, ostanke žlindre, ^ kosti in drugi in jih prodajali, ali tudi s kakim neznatnim delom. Ko je menda leta 1876 nastal v prostorih za premog požar, je vsakdo, ki je donesel vode če- tudi le enkrat, prejel za vsako posodo 20 vinarjev; za vožnjo seveda več. In za to ni bilo treba nobenega daljnega dokaza. le reči jc bilo treba: tolikokrat sem prinesel oziroma pripeljal in v taki posodi. Dobri Časi, le žal, da so prebrzo izvršili. Tovarna sama jc bila krasna stavba. Blizo nje je lep smrekov gozd, kjer si jc gozd, kjer si je gospoda znala prirediti vsakovrstna zabavišča. Grad in vsa stanovanja okrog njega so bila prenapolnjena prebivalcev raznih narodnosti. Za delavce je podjetništvo sezidalo še zunaj več hiš, med temi posebno veliko "novo hišo," ki se vidi sedaj iz kolodvora kot stara podrtija. Leta 1863 meseca junija je na povabilo fabriškegfi vodje Homača prišel pogledat fabriko ljubljanski knezoškof Jernej Vidmar, ki je ta čas imel vizitacijo in birmo v Pozemlju. Ko ogleduje knezoškof s $vojim spremstvom umetne stroje in drugo, zasveti se naenkrat v žareči luči raztopljenega železa po-pozdrav, kakor bi bil privrel iz srede zemlje: "Živio Jer-nej. Toda, kakor že rečeno, fabriki in vsemu blagostanju ob njej je bila usojena primeroma kratka doba. Slabo gospodarstvo, oddaljenost od železnice in razni drugi znani in neznani vzroki so pospešili konec tega podjetja. Zaslužek je bil čedalje slabši, dela vedno manj, zato so se delavci polagoma porazgubili v druge kraje, ali pa kot domačini bili primorani na drugačen način skrbeti za vsakdanji kruh. Leta 1883 meseca julija so celo stavbo porušili in materijal razprodali. Glede lepega, rezanega kamena, ki je služil za temelj, pa je stari Zelan dal cestnemu odboru svet, naj bi ta kamen prevzel in porabil za most, ki ga je baš takrat nameraval postaviti namesto starega lesenega. In tako je bilo. Leta 1885 je bil novi most slovesno blagoslovljen ter prometu izročen. Na mestu, kjer je stala fabrika, pa poganja zdaj visoka trava in ob vodi semtertja še kal: od strehe vžgan jagnet priča, da je tu okoli nekdaj bilo bujno življenje. Umestna sala demokratov. Ko so predzadnji teden v New Yorku krasili pročelje Astor hotela, kjer se je nahajal glavni stan demokratske stranke povodom narodne konvencije, so si pri tem privoščili originalno šalo kakoF sledi: Med razne zastave so posadili 9 čevljev visok kip očeta Kni-ckebockerja (simbol mesta New York," kip je bil narejen iz mavca. V desnici je držal Knickerbocker tri čevlje visoko kupo, ali vrč t a pivo, iz katerega so se dvigale pene; z desnico je pa stiskal k sebi o-slovsko glavo (politični simbol demokratske stranke). Ker .se je nekaj suhačev vsled te zapeljive dekoracije pritožilo, so kip starega Kni-ckerbockerja odstranili z vrčkom vred. Demokrati so hoteli s tem javno pokazati, da se bodo pri prihodnjih narodnih volitvah potegovali za odpravo prohibicije. Originalen inserat. V nekem angleškem listu je bilo nedavno čitati oglas sledeče vsebine: "Odda se spalna soba z vso udobnostjo; tudi hlev in garaža; zelo prikladno za kakega zanesljivega mladega moža." Nevesta: "Oh, Miko, kako sem se bala za tebe, ko sem gledala, kako si plezal po nevarni strmi skali. Kar srce se mi je trgalo." Miko: "Meni pa hlače." "Kaj imajo dekleta pred pustom najraje pred roko? Zlog Po—! (Po-roko.) i- S Statistika izseljevanja iz Jugoslavije za prvo četrtletje 1924. V prvih treh mesecih 1924 se je iz vse države izselilo skupno 5,686 oseb; od teh je bilo 3,702 moških in 1,984 ženskih. Po pokrajinah se dele izseljenci : Iz Srbije 216 moških, 25 ženskih, skupaj 241; iz Vojvodine 1,803 moških, 1,538 ženskih, skupaj 3,341; iz črne gore 31 moških, 16 ženskih, skupaj 46; iz Hrvatske in Slavonije, 926 moških, 189 ženskih, skupaj 1,115; iz Dalmacije, 514 moških, 115 ženskih, skupaj 629; iz Slovenije, 172 moških, 93 ženskih, skupaj 265; iz Bosne in Hercegovine, 40 moških, 9 ženskih, skupaj 49. Po poklicu so bili iAeljenci: Kvalificirani delavci 241; od tega iz Srbije 7, iz Vojvodine 51, iz Hrvatske in Slavonije 112, iz Dalmacije 37, iz Slovenije 24, iz Bosne in Hercegovine 10. Nekvalificirani delavci 1010 iz Srbije 14; iz Vojvodine 477; iz črne Gore 1; iz Hrvatske in Slavonije 261; iz Dalmacije 144; iz Slovenije 98; iz Bosne in Hercegovine 15. Poljedelci 2875; iz Srbije 203; iz Vojvodine 1471; iz črne Gore 38; iz Hrvatske in Slavonije 630; iz Dalmacije 390; iz Slovenije 123; iz Bosne in Hercegovine 20. Svobodnih poklicev 90; iz Srbije 5; iz Vojvodine 23; iz Hrvatske in Slavonije 33; iz Dalmacije 22; iz Slovenije 5; iz Bosne in Hercegovine 2: Svojci, ki ne pridelujejo (starci in otroci) 1470; iz Srbije 12; iz Vojvodine 1319; iz črne Gore 7; iz Hrvatske in Slavonije 79; iz Dalmacije 36; iz Slovenije 15; iz Bosne in Hercegovine 2. Po starosti so bili izseljenci : čez 50 let 197; od te*a iz Srbije 13; iz Vojvodine-120; iz Hrvatske in Slavonije 33; iz Dalmacije 24; iz Slovenije 7. Od 31 do 50 let 1784 ; iz Srbije 98; iz Vojvodine 882; iz črne Gore 16; iz Hrvatske in Slavonije 450; iz Dalmacije 224; iz Slovenije 92; iz Borne in Hercegovine 22. Od 18 do 30 let 1979; iz Srbije 92; iz Vojvodine 875; iz črne Gore 22; iz Hrvatske in Slavonije 511; iz Dalmacije 312; iz Slovenije 144; iz Bospe in Hercegovine 23. Izpod 18 let 1726; iz Srbije 38; iz Vojvodine 1464; iz črne Gore 8; iz Hrvatske in Slavonije 121; iz Dalmacije 69; iz Slovenije 22; iz Bosne in Hercegovine 4. Po plemenu odnosno narodnosti je bilo: Srbov, Hrvatov in Slovencev 2457; od tega iz Srbije 229; iz Vojvodine 203; iz črne Gore 46; iz Hrvatske in Slavonije 1062; iz Dalmacije 624; iz Slovenije 247; iz Bosne in Hercegovine 46. Nemcev 1585; iz Srbije 11; iz Vojvodine 1521; iz Hrvatske in Slavonije 28; iz Dalmacije 5; iz Slovenije 18; iz Bosne in Hercegovine 2. Madjarov 1597; iz Srbije 1J iz Vojvodine 1571; iz Hrvatske in Slavonije 25. Italijanov 44; vsi iz Vojvodine. Drugih narodnosti 3; iz Vojvodine 2; iz Bosne in Hercegovine 1. Po deželah naselitve je bilo izseljencev: Za Zedinjene Države 1064; od tega iz Srbije 49; iz Vojvodine 171; iz črne Gore 16; iz Hrvatske in Slavonije 478; iz Dalmacije 143; iz Slovenije 164; iz Bosne in Hercegovine . 43. Za Kanado 702; iz Srbije 100; iz Vojvodine 60; iz črne Gore 10; iz Hrvatske in Slavonije 408; iz Dalmacije 46; iz Slovenije 78. Za Brazilijo 2654; iz Vojvodine 2545; iz Hrvatske in Slavonije 99; iz Dalmacije 4; iz Slovenije 6. Za Argentino 999; iz Srbije 91; iz Vojvodine 535; iz črne Gore 20; iz Hrvatske in Slavonije 115; iz Dalmacije 217; iz Slovenije 16; iz Bosne in Hercegovine 5. Za Chile 34; iz Hrvatske in Slavonije 2; iz Dalmacije 32. Za druge ameriške dežele 53; iz Srbije 1; iz Vojvodine 30; iz Hrvatske in Slavonije 11; iz Dalmacije 10; iz Slovenije 1. Za Avstralijo 141; iz Hrvatske in Slavonije 1; iz Dalmacije 139; iz Bosne in Hercegovine 1. Za Novo Zelandijo 37; vsi iz Dalmacije. Za druge dežele sveta 2; iz Hrvatske in Slavonije 1; iz Dalmacije 1. Luke, v katerih so se vkrca-vali izseljenci: Liverpool 171; od tega iz Srbije 65; iz Vojvodine 28; iz Hrvatsk ine Slavonije 47; iz Dalmacije 4; iz Slovenije 26; iz Bosne in Hercegovine 1. Cherbourg 1881; iz Srbije 91; iz Vojvodine 1153; iz črne Gore 16; iz Hrvatske ?n Slavonije 405; iz Dalmacije 113; iz Slovenije 79; iz Bosne in Hercegovine 24. Havre 163; iz Srbije 5; iz Vojvodine 1; iz Hrvatske in Slavonije 81; iz Dalmacije 20; iz Slovenije 48; iz Bosne in Hercegovine 8. Anvers 442, iz Srbije 34, iz Vojvodine 24, iz črne gore 10, iz Hrvatske in Slavonije 275, iz Dalmacije 40, iz Slovenije 54, iz Bosne in Hercegovine 5. Genova 251, iz Srbije 3, iz Vojvodine 29, iz črne gore 16, iz Hrvatske in Slavonije 42, iz Dalmacije 159, iz Slovenije 2. Napulj 186, iz Dalmacije 185, iz Bosne in Hercegovine 1. Hamburg 1,046, iz Srbije ^3, iz Vojvodine 181, iz Črne gore 2, iz Hrvatske in Slavonije 99, iz Dalmacije 54, iz Slovenije 36, iz Bosne in Hercegovine 4. Bremen 117, iz Srbije 2, iz Vojvodine 51, iz Hrvatske in Slavonije 32, iz Dalmacije 9, iz Slovenije 19, iz Bosne in Hercegovine 4. Rotterdam 52, iz Vojvodine 15, iz Hrvatske in Slavonije 37. Amsterdam 1,375, iz Srbije 3, iz Vojvodine 1,222, iz črne gore 2, iz Hrvatske in Slavonije 97, iz Dalmacije 43, iz Slovenije 1, iz Bosne in Hercegovine 2. Druge luke 2 iz Dalmacije. Parobrodne družbe so prevažale sledeče število izseljencev: United State.«} Lines 63, od tega je bilo izseljencev iz Srbije 2, iz Vojvodine 8, iz Hrvatske in Slavonije 31, iz Dalmacije 9, iz Slovenije 10, iz Bosne in Hercegovine 3. t United American Lines 47, iz Vojvodine 9, iz Hrvatske in Slavonije 13, iz Dalmacije 11, iz Slovenije 12, iz Bosne in Hercegovine 2. International American Line 20, iz Srbije 2, iz Vojvodine 8, iz Hrvatske in Slavonije 9, iz Slovenije 1. Cunard Line 524, iz Srbije 19, iz Vojvodine 60, iz črne gore 8, iz Hrvatske in Slavonije 301, iz Dalmacije 62, iz Slovenije 57, iz Bosne in Hercegovine 17. ' White Star Line 311, iz Srbije 87, iz Vojvodine 36, iz Črno gore 6, iz Hrvatske in Slavonije 100, iz Dalmacije 31, iz Slovenije 45, iz Bosne ln Hercegovine 6. Red Star Line ^8, iz Srbije 4, iz Vojvodine 12,' iz Hrvatske in Slavonije 10, iz Dalmacije 1, iz Bosne in Hercegovine 1. Canadian Pacific 454, iz Srbije 30, iz Vojvodine 22, iz črne gore 10, iz Hrvatske in Slavonije 292, iz Dalmacije 40, iz Slovenije 35, iz Bosne in Hercegovine 5. Compagnie Generale Trans-atlantique 163,. iz Srbije 5, iz Vojvodine 1, iz Hrvatske in Slavonije 81, iz Dalmacije 20, iz Slovenije 48, iz Bosne in Hercegovine 2. North German Lloyd 56, iz Vojvodine 44, iz Hrvatske in Slavonije 2, iz Slovenije 9, iz Bosne in Hercegovine 1. HDlland Lloyd 1,369, iz Srbije 8, iz Vojvodine 1,222, iz črne gore 2, iz Hrvatske in Slavonije 91, iz Damacije 43, iz Slovenije 1, iz Bosne in Hercegovine 2. Holland America Line 51, iz Vojvodine 15, iz Hrvatske in Slavonije 36. Hamburg Sudamerikanische Gesellschaft 785, iz Srbije 5, iz Vojvodine 694, iz črne gore 2, iz Hrvatske in Slavonije 62, iz Dalmacije 13, iz Slovenije. 9. Druge družbe 186, iz Dalmacije 185, iz Bosne in Hercegovine 1. BTuji državljani, ki so odpotovali v istem četrtletju in niso všteti med izseljence: Državljani Zedinjenih držav 211, čehoslovaki 22, Rusi 10, Poljaki 3, Madjari 9, Avstrijci 7, Italijani 4, Kanadci 4, Argentinci 4, druge narodnosti 18, skupaj 292. i, -o—-- Novo iz življenja starih Slovanov. Leta 1921 je profesor Kari Schuchardt, direktor rano in predzgodovinskega oddelka berlinskega narodopisnega mu žeja skupno s svojim sinom in s profesorjem Koldeweyem od kril staroslovanski grad Arko no na skrajno severnem rtu o toka Rujana (Rugen), v blfti-ni Stetina. Iz zgodovine vemo, da so nekoč po vsej iztoč ni, severni in celo srednji Nem čiji živeli Slovani, v Mecklen-burgu še celo do šestnajstega stoletja, danes pa samo še drobci, ostanki, namreč lužiški Srbi. Na otoku Rujanu so bile najdene nekatere izkopnire in ohranjena je pravljica o me stu Vineti, ki se je potopilo na dno morja, odkoder se še seda; čuje včasih, zvonenje. O ogromnih borbah med nastopajočimi nemškimi koloni-zatorji in odstopajočimi, vojno in kulturno slabejšimi Polabci Braniborci, Ljutiči, Pomorani Borusi ind rugimi nuašimi iz trebljenimi ali asimiliranimi plemeni vemo le malo. Od romantične in često pretiravajoče dobe narodne probuje dalje ko so nekateri vindicirali kot Slovane vse nekdanje rOdove od Trojancev do Baskov, se jc bolno zanimanje za našo pro-šlost poleglo in umaknilo še bolj " boliii brezbrižnosti. Le skriti, večinoma nemški učenjaki, čudaki ali specialisti, goje zgodovinsko vedo o prastari dobi severnega Slovan stva, ki je živelo ob severnem morju skupno s Finci, Danci, Varjagi in drugimi ter od ta krat skoraj do danes bilo gnoj za rodovitno zgodovino —r dru gih. V pravljici ohranjena vest o velikem narodnem svetišču in gradu na Rujanu pa je že zdavnaj potrjena deloma po starih zapiskih, deloma po izkopni nah. Tako vemo zanesljivo, da so grad in narodno svetišče Arkono na Rujanu leta 1168 torej pred 733 leti, po hudem boju zavzeli Danci. Tako nam je povedal zanesljivi danski zgodovinopisec Saxo Gramma ticus, ki je napisal svojo zgodovino leta 1159. (V njej je opisoval tudi, kako se bore po zimi na smučeh). Ta zgodo vinar je sam videl Arkono. Ta opis je edini za "predzgodo-ske" slovanske gradove zemljišča. S^xo opisuje to trd njavo,d a je z debelih brun in sredi nje stoji ogromno tudi le seno svetišče Sventovitovo velikim, daleč naokrog slav , \ nim lesenim kipom Sventovita (Nemci pravijo dosledno: Svantevita."). Prejšnja kopanja so spravi' na dan le nekaj mlajših, srednjeveških čepinj slovan-skega izvora, niso pa zlasti našle nikakršnih zgradb. Pred dvema letoma pa je dr. Schuchardt odkril eno Sventovitovo slavno svetišče na Rujanu, katero je popisal Saxo Gram-maticus ("Jutro" je svoječasno poročalo o odkritju.) Dela so se pozneje nadaljevala in Schuchardt je prejšnji teden objavil v sejnih poročilih Pruske akademije znanosti v Berlinu, da so ostanki - trdnjave (gradu) in svetišča sedaj že toliko ugotovljeni, da je mogoča dokaj točna in sklepčna rekon-tijukcija načrta, ki se zelo sklada s Saxovim opisom. Danes so še dobri vidni o-stanki obrovskega nasipa, ki je svoječasno branil Arkono na kopno stran. Ti ostanki so še danes večinoma 8 do 9 metrov visoki, na severnem koncu celo 13 metrov. Nekdanji grad je trikoten, s konico (vrhom) trikotnika proti severu, s temeljem proti zapadu. Ta temeljna črta je 190 metrov dolga, široka od iztoka na zapad 125 metrov. Temelj gradu je ležal okrog 40 metrov nad gladino Iztočnega morja (Ostsee). Na iztočni strani vstajajo iz morja kredaste stene navpično, na južnoiztočnem koncu so te stene še danes gole. Na zapad-ni zunanji strani nasipa se danes le iztežka opazi vdolbina na mestu, kjer je nekoč gotovo bil jarek. Pač pa je moral biti še drug jarek na znotranji strani nasipa. Ta znotranji jarek se še danes pozna, kajti vzdolž nasipa se vleče dolga in široka vdolbina čez celi poluostrov. Pri nadaljnem kopanju so raziskovalci našli ostanke hiš. Pri tem se je izkazalo, da so te hiše bile nakopičene med gradom in nasipom. Na najvišji višini gradu in obrnjen proti iztoku pa je stal tempelj ali svetišče Sventovitovo. Najdeni so temelji pročelja, od severa proti jugu dolgega 20 metrov in na obeh koncih pravokotno upognjenega na iztok. Fundament je sestavljen iz kremena in granita, v kosih velikih kakor pest, naloženega v treh do štirih pia-steh v širini dveh metrov. Najdeni so tudi iz kamna zidani temelji, na katerih so stali tisti 4 leseni stebri, ki nam jih je opisal Saxo Grammatibus. Ti temelji tvorijo kvadrat 6 in pol metra. Ravnotako je razdalja teh stebrov od zida. V tem notranjem svetišču ali "najsvetejšim" med štirimi stebri je Schuchardt našel tudi mesto na katerem je stal slavni leseni Svantevitov kip, tudi na podstavku, namreč na bolvanu, pod površino zemlje pritrjenem in zagvozdenim z za glavo velikimi kremeni, obsekani-mi v obliki klinov (zogozd) Ta najdba se pa povsem sklada s Eaxovim opisom, da je Sven-tovitov lik bil pritrjen pod zemljo, tako da so njegove noge stale uprav na zemlji. Tako je tudi razumljiv Saxov opis, da zmagoviti Danci Sventovi tovega kipa niso mogli drugače oifstraniti, kakor da so ga presekali tik nad gležnji. Schuchardovo poročilo je polno zanimivosti tudi v mnogih drugih točkah. Glede naselbine je na primer ugotovil da je daljša kakor grad, ki je prastar. V ostankih in med sledovi naselbine so najdene čepinje poznejše staroslovan-ske dobe, na čepinjah se vidijo okraski z globokimi ravnimi brazdami in zakroženimi in zapognjenimi robovi,p ri temelju malikovem pa so se našle čepinje iz srednjestaroslovan-in ske dobe, z okraski v valoviti črti. Severno svetišča žubori izvor, ki ga omenja na ravno-istem mestu že tudi Saxo. Profesor Schuchardt je torej odkril drugo prastaro naše svetišče na sedaj nemškem, nekdaj slovanskem svetu. Po-preje je odkril istotako staro svetišče Retro na Meklenbur-škem — Strelicah. Za našo prazgodovino in kulturno zgodovino "je najdba vsekakor visoke vrednosti, in istotako za ohranitev najdenih dokazov in skrajne obale, ki 80 J° doslej puščali, da se je rušila v morje, tako da je polovica skale, odkoder so nekoč naši , mladci stražili, sedaj že zdavnaj od-krušena ... Usodepolna zmota Justice. Leta 1878 je bil pariški lekarnar Danval od sodišča obsojen na dosmrtno ječo, češ, da je svojo mlado soprogo zastrupil. Od takrat je preteklo že celih 45 let, ki jih je preživel nesrečnik v pregnanstvu v Novi Kaledoniji, otoku v Tihem morju, kamor pošiljajo Francozi svoje velike zločince v pregnanstvo v ječo. Vsa dolga leta težkega trpljenja se je Danval, ki je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost, trudil, da bi dosegel obnovitev procesa, a zaman. Njegovo prošnja je bila vedno odbita, čeprav je imel zelo znamenitega zagovornika. šele letos se je čisto slučajno, na podlagi velikega napredka znanosti, dokazala njegova nedolžnost, nakar je bil izpuščen iz zapora in se je vrnil v Pariz. Aprila meseca, 1878 je mlada soproga lekarnarja Danva-la v Parizu umrla nenadne smrti. Nekaj dni po njeni smrti je lekarnar pripovedoval v veseli družbi, Via je spravil že mnogo žensk s sveta, ne da bi kdo prišel na aled njegovim zločinom. Dotičnega večera je Danval nenavadno mnogo pil in je najbrže le v veliki pijanosti in bahavosti izblebetal imenovane besede, ki so potem u-ničile njegovo eksistenco in življenjsko srečo. Eden izmed navzočih ga je namreč takoj nato ovadil sodišču. Truplo gospe Danval so izkopali in zdravniška preskava je dognala, da sta v drobju dva miligra-ma arzenika. Gospa Danval, da je bila torej zastrupljena. Neki zdravnik je vrh tega naznanil sodišču, da je imela gospa Danval dve uri pred smrtjo hude krčne napade. Trije znameniti zdravniški sodni izvedenci so na podlagi teh dejstev ugotovili, da je postala gospa Danval žrtev zastruplje-nja. Danval je bil zatem obsojen na dosmrtno ječo, čeprav je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost. Prepeljali so ga v pregnanske zapore na otok Nova Kaledonija. Preteklo je že 24 let in proces, ki je vzbudil svoječasno ogromno senzacijo, je bil že popolnoma pozabljen. Tu je lepega dne neki pariški zdravnik po dolgem študiju razkril, da more človeško drobovje v naravnem stanju pod gotovimi okoliščinami svebovati arzen Danval,k i se je živo zanimal za dogodke v Parizu in pridno prebiral pariške časopise, je zahteval nato obnovitev procesa, vendar pa je bila njegova prošnja odklonjena, ker so med tem univerzitetni profe sorji že izpodbijali znanstveno vrednost razkritja imenovanega zdravnika, tfo je bilo leta 1902. Od takrat je preteklo novih 20 let in Danval je zaman'čakal odrešenja. . Novembra, 1923 pa je slavni francoski me dicinec Arsonval stopil nepri čakovano pred javnost z izja vo, ki potrjuje odkritje mladega pariškega zdravnika. Ar-sonvalu se je posrečilo dokaza-thi, da vsebuje človeško telo ne samo v gotovihj slučajih, ampak skoro brez izjeme nič manj kakor tri miligrame arzena. S tem odkritjem je bilo zdravniško izvedeniško mnenje v Danvalovem procesu leta 1878 ovrženo in Danvalova nedolžnost dokazana. Njegov, sedaj Iže jako stari odvetnik, je dosegel letos obnovitev procesa, na katerem je zahteval državni pravdnik novo izvedeniško mnenje. Pariško vrhovno sodišče je na podlagi novih zdravniških odkriti razveljavilo svoječasno obsodbo Danvala, ki je živel že 45 let v ječi v prognanstvu in ga oprostilo vsake krivde. Obsodilo je vrh tega državo na izplačilo odškodnine v znesku 20,000 frankov in letno rento lekarnarju v znesku 12,000 frankov. Potrt na duši in telesu, star že nad 80 let, se je Louis Danval, nedolžna žrtev svoječasne strahovite justične zmote sedaj vrnil iz prognanstva v Pariz. Njegova dva sinova sta padla oba kot poročnika-junaka v svetovni vojni v bojih z Nemci pred Verdunom. ODVZEMANJE ZEMLJE JUGOSLOVANSKIM IZSELJENCEM. Med izseljenci se širijo govorice, da se jim bo zemlja v starem kraju odvzela, če se ne vrnejo ali jo takoj ne prodajo. Izseljenci dobivajo pisma take vsebine, ta pisma pa navadno pišejo ali dajo pisati tisti, ki bi radi na lahek način prišli do zemlje dotičnega izseljenca. Po informacijah od ministrstva za agrarne reforme, se ne odvzame zemlja izseljencem, če je njihova last in če ne presega predpisanega maksimuma. Izpod tega maksimuma se odvzema zemlja za agrarne reforme samo tistim, ki so tuji podaniki pa od prevrata ne žive na teritoriju kraljevine SHS ali Jugoslavije in so zemljo zapustili ali pa jo dajajo v ne-jem. Enako se odvzema zemlja tistim, ki so jo dobili po agrarni reformi bodisi kot prostovoljci ali kot siromašni poljedelci, pa je ne obdelujejo sami ali pa so odšli v Ameriko, kar je najbrže tudi povzročilo zmede pri izseljencih. Enako se izjemoma odvzema zemlja izpod predpisanega maksimuma, ki variira od 50 — 300 hektarjev, po tem v kasnem kraju leži posest, tudi vsem tistim posestnikom, brez ozira na podan-stvo, ki ne obdelujejo zemlje sami ali v svoji režiji, toda vendar se iim pušča minimum od 100 jutrov za svobodno izkoriščanje. Mali posestniki torej, če so-jugoslovanski podaniki, ne morejo v nobenem slučaju biti tangirani od izvajanja agrarne reforme, kakor tudi ne prihajajo njihove posesti v obzir pri razdeljevanju površin za agrarne reforme. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnega in globoko potrega srca naznanjam žalostno vest o smrti naše, nad vse ljubljene edine hčerke, oziroma sestre Josephine Emilije Richter, kateri je kruta usoda in nemila smrt pretrgala nit življenja dne 8. junija ob 1:30 popoldne v nežni starosti 2 leti in 3 mesece. Pokopali smo jo 10. junija s peto sv. mašo ob 10. uri dopoldne. Tem potom se lepo zahvaljujemo botru in botri za darovani krasni venec, istotako mojim sestram in njih soprogom za vence, dalje Mr. Lukas Kaznarju za darovani venec in Math Pečniku, ker ste se trudili, da ste uredili tako lep pogreb. Posebno se zahvaljujemo« vsem sosedom, ki ste nam pomagali in nas tolažili v bridkih urah naše nesreče. Dragi nam sorodniki, znanci in prijatelji, posebno vam vsem hvala, ki ste nas prišli od daleč tolažit in sicer iz Rentona, Black Diamonda, Cumberlanda in Enumclawa. Hvala vsem za krasne vence in šopke cvetlic, « katerimi ste pokojnico tako okrasili, da je bila soba mrtvaškega odra podobna cvetlič-njaku. Hvala staršem in deklicam, ki so nosile krsto naše nepozabljene hčerke; hvala tudi vsem onim, ki ste ob krsti prečuli dve noči in nam že na eden ali drugi način pomagali. Zahvalo izrekamo tudi vsem onim, ki ste dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; posebna hvala Mrs. Ivanki Maurič, ki je ostala pri nas in nas tolažila v bolezni najunih sinčkov. Srčna hvala moji sestri Mrs. Feli-cian, ker se je toliko trudila pri nas, nas tolažila in pomagala v bolezni najunih sinov. Ker vas je bilo toliko, se vam ne moremo vsakemu šc posebej po imenu zahvaliti. Vsem naj velja najuna prisrčna zahvala. Večni Bog naj vas var-je take nesreče in žalosti, kakor je naju tako nepričakovano doletela. Ti pa, nad vse ljubljena edina najuna hčerka in sestrica, počivaj v miru, v tvoji rojstni grudi svobode! Zapustila se nas v tugi, Tvoje truplo že trohni; Duša tvoja pa v nebesih ✓ Se v družbi angelčkov veseli! Tvoji žalujoči ostali: VAŽNO POLETNO PRAVILO Redno vsakdanje delovanje čreves je potrebno za zdravje. Posebno sedaj v poletnem času je treba, da obdržite črevesje aktivno, če v slučaju slabe prebave, ostanejo' ostanki hra ne v črevih 72 do 96 ur in zastrupijo ves sistem, kako se naj počutite ugodne in hladne ? Trinerjevo zdravilno grenko vino učinkuje takoj in brez vsakih neprijetnih znakov Istov sebuje samo take zmesi, za katere je dokazano, da so najzanesljivejši čistitelj črev Vživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino in nič slabega se vam ne bo zgodilo, če je še tako vroč dan. Nič vas ne bo nadlegovalo, niti slaba prebava, niti zaprtje, glavobol, slab spanec ali utrujenost, ampak uživali boste to poletno sezono v ugodnosti in veselju. Trinerjevo zdravilno grenko vino je poletna tonika, katera nima para. In če nočete biti nadle-govani o dmuh, komarjev in stičnega mrčesa, poškropite jih s Trinerjevim Fli-gasom! Umoril jih to takoj, če vam trgovec ne more postreči, pišite naravnost na Joseph Triner Company, Chicago, 111. (Advertis.) Joe in Josephine Richter, starši Joe F., Frank J., John K., Peter V., William S., Albert H., bratje. V Krain (Enumclaw, Wash)., 25. junija, 1924. ZAHVALA. Tem potom se iskreno in lepo zahvaljujem slavni K. S. K. Jednoti za tako hitro izplačilo posmrtnine po moji, nad vse ljubljeni hčerki Angeli Bradach, umrli dne 18. maja t. 1., stari 12 let, 11 mesecev in 9 dni. Pokojnica je spadala 4 leta, 7 mesecev in 4 dni v Mladinski oddelek društva sv. Jožefa, št. 56; posmrtnine sem prejela v znesku $450. e Pred 13 leti mi je umrl moj soprog, ki je tudi spadal h K. S. K. Jednoti; tudi tedaj mi je označena Jednota ravno tako hitro in točno izplačala moževo po8mrtnino; zatorej se še enkrat iz srca lepo zahvalim K. S. K. Jednoti. Pri tej priliki vsem toplo priporočam, da kdor še ni član ali članice K. S. K. Jednote, da naj pristopi pod njeno okrilje, ker je v resnici dobra in poštena slovenska podporna mati človeku rada pomaga v slučaju kake nesreče. K. S. K. Jednoto torej še enkrat vsem ameriškim Slovencem in Slovenkam toplo priporočam za pristop. ^ Josephine Bradach. Leadville, Colo., 27. jun., 1924. »f: :t;!ii štiri leta v rosi ujetništvu. Piše Josip Grdina, We«t Park, Oblo. NA POVRATKU V STARO DOMOVINO. (Nadaljevanje) Stroga preiskava. Prihod na Dunaj. Srečanje z Jugoslovanom. Na Južnem kolodvoru. Težavna, odločitev in važno posvetovanje. Med vožnjo proti Dunaju so nam razni potniki ponujali moko, da jo obvarujemo pred Madžari ter jo nesemo čez mejo; vendar pri najboljši volji nismo mogli ustreči Dunajča-nom, ker smo se bali, da nam ogrski financarji ne preiščejo naših nahrbtnikov z moko. Ali nam bodo sploh verjeli, da je moka naša last? Kaj naj mi rabimo moko? Kruh da, ne moke. Hm, še sitnost utegnemo imeti s to moko, če je sprejmemo, ker bi nas smatrali za tihotapce in kot take radi za-pro; ta bi bila lepa! Vsled tega smo odklonili shranitev moke; ni bilo drugače. Smilili so se nam ubogi ljudje, toda pomagati jim nismo mogli, ker nismo znali, kako se z nami potem izteče. Vojaki, ki so med tem stopili na vlak, so ukazali, da moramo iti vsi brez izjeme doli z vlaka. Kmalu potem je bil naš vlak, dospevši na avstro-ogrsko mejo prazen; vojaki $o ga za-stražili, nakar se je pričelo strogo pregledovanje prtljage vseh potnikov. Ogrska obmejna komisija je zaplenila Dunajčanom cel kup živil, razne moke, kruha in drugega. Med tem smo prišli tudi mi na vrsto. Ko stopim pred komisarja, mu pokažem svoj potni list in hočem odvezati nahrbtnik, da ga preiščejo. Med tem me komisar vpraša, čC se vračam iz ujetništva. Ko mu pritrdim, mi je zatem velel komisar, da grem lahko zopet na vlak brez vsake preiskave. Vse dobro in po sreči, si mislim; le škoda, da nisem komu shranil pekaj moke, ker nas niso nič pregledovali, ampak so nam veleli iti nazaj na vlak, odkoder smo skozi okno gledali ta prizor. Res, človek je včasih preveč boječ, včasih pa preveč predrzen; tod previdnost je tudi nekaj vredna. Neki Rus mi je potem pravil, da se je že večkrat zastonj peljal med Dunajem in Budimpešto s potnim listom kot vojni ujetnik. V Budimpešti si nakupi kruha in moke, ter blago proda na Dunaju za visoko ceno; naobrat-no pa nakupi na Dunaju raznega blaga, koje potem na Ogrskem razpeča za višjo ceno; omenil je, da ga dosedaj oblasti še niso nikdar zalotile, ker se kot vojni ujetnik lahko svobodno vozi po železnici. Precej časa je trajalo predno so Madžari vse pregledali in preobrnili. Ko je bilo vse v redu, so šli potniki zopet nazaj na vlak, seveda brez moke in kruha, nakar jo je vlak naprej odrinil in vozil še dosti naglo, čez nekaj ur smo že dospeli na cesarski Dunaj, glavno mesto nesrečne Avstrije; izstopili smo na iztočnem kolodvoru. Kmalu zatem pride nam nasproti češki uradnik, ki nas je prijazno pozdravil in v češkem jeziku vprašal, odkod prihajamo. . Ko smo mu odgovorili, je stavil še vprašanje, če se med nami nahaja kaj Čehov. Med tem stopijo naprej vsi Čehi, ki so se vozili z nami in se oglasijo: "Mi amo Čehi." Uradnik jih je nato prisrčno pozdravil kot svoje rodne brate, jim čestital k srečni vrnitvi iz Rusije in vsem segel v roko z opombo, da naj mak) počakajo, da jim bo kmalu vse potrebno preskrbel za\potovanje v domovino. ' "No, kdo ste pa vi?" nas zatem vpraša prijazni češki urad- nik. "Mi smo pa Jugoslovani." "Ste li morda Srbi?" "Ne, mi smo Slovenci." Uradnik nam je zatem omenil, da je vseeno, Srb ali Slovenec, ker smo vsi Jugoslovani v eni skupni državi; torej smo si vsi bratje. Povedal nam je, da se nahaja tukaj na Dunaju jugoslovansko poslaništvo in jugoslovanski "lager," kjer dobijo Jugoslovani prenočišče in hrano, odkoder jih potem odpravljajo naprej v Jugoslavijo; povedal nam je tudi cesto, kjer se ta urad nahaja in da bo z Južnega kolodvora poklical Jugoslovana, da pride po nas. Ko je oni Čeh odšel, smo mi ostali* na peronu pred sobo Rdečega križa. Prijazne Du-najčanke opazivši nas so nas takoj povabile v sobo, kjer so nam postregle s čajem in cigaretami. Hm, glejte no, kako nam gredo povsod na roke, rem mislil. Stvar se vedno obrača na boljše; po dežju je zasijalo solnce.. Živijo! Med tem se je vrnil oni Čeh, in ž njim je prišel tudi naš Jugoslovan, lepo opravljen mlad r.rbski vojak. Uljudno in prijazno nas pozdravi ter vpraša, če smo Jugoslovani. "Da, Jugoslovani smo vsi," mu nato u-Ijudno /odgovorimo, kajti bili cmo v resnici veseli tega sprejema. "No, sedaj pojdite pa z menoj na Južni kolodvor, potem vas pa peljem v jugoslovanski "lager." Mi smo se temu povabilu takoj odzvali in šli z o-nim Srbom na označeni kolodvor, ki je bil baš v nasprotni cmeri od Vzhodnega kolodvora. Prišedši na Južni kolodvor, zagledamo na steni napis v srbskem, hrvatskem in sloven-rkem jeziku; na vsaki izmed teh tablic je bilo napisano, da naj se Jugoslovani obrnejo na ' Jugoslovanski lager" na Konrad cesti. Okrog table so bile naslikane vse tri trobojnice, rlovenska, hrvatska in1 srbska. Odkril sem se pred njim kajti vredne so spoštovanja. Živijo Jugoslovani! Pri tem sem si pa mislil: "Glejte, tudi na cesarskem Dunaju sme biti sedaj naša trobojnica, dočim bi prej piti v Ljubljani ne smela viseti, ker so se ošabni Nemci preveč šopirili. In zdaj? Kolika iz-prememba. Vojak nas pelje visoko gori po stopnjicah v neko sobo, ter nam naroči, da naj ondi počakamo; zatem nas je edvedel v Jugoslovanski lager. Vojak je odšel svojo pot, mi cmo se pa pričeli medsebojno pogovarjati o vsem, kar se je baš dosedaj z nami zgodilo. S hvaležnostjo smo odobravali prijazno postrežbo naših Jugoslovanov in sprejem na Duna-naju; toda v lager iti, to nam pa ni ugajalo. Nek Primorec je bil kratkomalo proti temu; rlično tudi jaz. če gremo v lager, nas bodo morda tam toliko časadržali, dokler ne pride čas, da nas ne transportirajo domov, in mi si potem ne moremo ogledati cesarskega Dunaja, kakor bi si ga radi. No, ih pri vsem tem, čemu hoditi v lager. čakati da nas odpravijo na vlak ? Ali nimamo vse v redu glede vožnje? Vozne listke, koje srna dobili v Miškolcu, so nam vse kreditirali do Ljubljane. Sli bi v lager glede hrane in prenočišča; in še za to smo preveč črno gledali, tako smo bili nezaupni. Bali smo se, da ne bomo mogli iti v mesto. Nekdo je celo pripomnil: "Bog ve, kam nas bodo Srbi vlekli; maja, 1924. Cenjeni gospod Anton Mervar:— Naznanim vam, da sem sprejel od vas harmoniko, za katero se vam prav lepo zahvalim. še lepše so, k ukor sem si želel, imajo leo okrasek in glas, tako da bom od sedai naprej priporočal VAS vsakemu i&filcu in ro-itku, da ste najboljši izdelovalec harmonik Enako se vam tudi zahvalim jaz in žena za tako lepd kolendre, katite sem z veseljem sprejel vse skupaj. Harmonike so bile na pošti en ted£n; jaz sem šel 3 krat vprašat, in v pon-deljek se mpa šel s tistim, kc ste vi dali onemu bojsu, in sem jih prec dobil; denar sem oddal na poŠti. S pozdravom do vas in vaše cele družine' PARAZIT* Vaah parazltev na tej zemlji j« trakulja najhujši. Drugi iivijo ob delu drugih tra- i k a Ija. poleg, da j« parazit umi ob sebi ie eelo v same iivljenje njenega gosta a tem, da ga počasi odjeda. • Mislite li hraniti tra- j kuljo recimo do petde- ] Mt čevljev dolgo, ki ] vam pearče vse dobre > toke hrane v vaiem ie-lodcu. izbira najbolj** ' dele viite hrana, ki je namenjena za vato zdravo rdečo kri- , Niti ne vzame tako posebno dolgo, da vam popolnoma uniči vate Iivljenje. : Prava znamenja so 1 drobci trakulje v odpadkih. Podobna sne-menja so: omotica, alab tek. bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, plazenja v trebuhu In ftelodcu. ki s« včasih vzdiguje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne za Iivljenje. noben«- ambicije in je melanhoii- ; ien. ielodec postane večkrat liisei in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo ae jc celo. da je trakulja zlezla v sapnik in tadavila bolnia. Rešile ae tega parazita, predno vaa umori. Samo poaebi je razumljivo rediti trakuljo vedoč ali nc vedo*, je metanje stran hrane. Vi ne moi-ete nikoli preveč plačati, da se reiitc tega parazite. Ko se tega rotite, b odete kot novo rojeno ! dete. Bolje je plačati za dobra zdrvila. kot : da morajo vali aorodniki plačevati sa vaš pogreb. Kupite najboljia zdravila, ki se dobe za denar. Naročite si dovolj Lasten ' ke dane« za ti«.48 in ne odlaiajte na jutri.., ker zna biti ie prepozno. Karkoli storite, ne kupujte cenih ponaredb, dobra zdravila pa stanejo denar, cena samo škodujejo. Lasten ae prodaja edinole pri :Laxal Med. Co., 146 Lami Bldg.. Box t«S. Pittabargh, Pa. Ni ikodjivo, tudi če nimate trakulje. Za zavarovanje zavoja priloiite 25 centov več. (Advertis.) • domaČa zdravila. V zalogi imam jedHae dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp ▼ knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsak« rastlina za kaj ee rabi. IMPORTIRANE KOSE IN DRUGO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kose Is garantiranega i ta jer-skega jekla z rini kom na vijak. 24. 26. 28. in 10 palcev dolge ...............H it 6 koa a rinčki po :___1.76 Srp za k lepa ti___.»• Klepilno orodje______t___1.26 Brusni kamen "Bergamo"__.60 M otika _________________________ .00 Ribeien sa repo, s 2 noiema__1.10 Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine proeto. MATH. PEZDIR Box 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y. "Matija Umik, RFD 32, Bo* 1073 Barberton, Ohio. VIII. Thompson, Pa., dne Z junija 1924. Cenjeni prijatelj:— Naznanim vam d« sam primio harmoniko i vam se zahvalim, da mi je ugodna vaša radnja. Metnitjp vašu radnju od harmonik u slovenačke novi ne, da se zahvalimo na vašu radnju, Sa pozdravom Mate Božič I Anton Božič, Thompson No. 1. Repubtic, Pa. IX. Ely, Minn., II. junija 1924. Cenj. rojak Mr. Anton Mervar! Ova meseca sta že skoraj pretekla odkar sem prejel poslano mi harmoniko; zatorc) je zadnji čas, da se vam zahvalim za tako izvrstno delo. Nalašč sem čakal toliko časa, da vam nisem takoj odpisal; sedaj pa sem prepričan, da je vaše dq|o zelo izvrstno in hvale vredno. Vaše harmonike so mi zelo po volji; priporočam jih vsakemu rofaku — muzikantu jkateri bi potreboval novo harmoniko, naj jo naroči od vas. Taka harmonika, ka-koršno Imam je zares vredna hvale, oosebno pa vi,' ki ste zmotni tako tzvrstnega dela. Zelo rad bi si ogledal vašo delavnico, ker taka stvar me zelo zanima ;pa sedaj mi ni mogoče; posebno ker smo tako daleč narazen. Toliko ♦ zahvalo. Ako bodem še kaj potreboval. Ste zopet vi prvi na vrsti. Vas pozdravljam kot rolak: Frank Ulle, Boz 436, r. Eljr, Minn. ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake za druitva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN . 2107 S. Hamlin Are. Chicago, IIL Pristopajte h K. noti I S. K. Jed- SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenaki trgovec. 817 Eaat C St. Pueblo, Colo. JOS. KLKPEC Jeli vaša navada hraniti ? Hranjenje, kakor tudi mnoige druge vrline so za dosego napredka in zboljšanje življcnskih razmer neobhodno potrebne. Ako šc niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in ulo-žite Vaš. denar pri solidni domači banki na SPECIAL INTEREST ACCOUNT kjer Vam prinaša 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ^ Zastopstvo vseh prekmorskih parobrodnih prog. __lv I Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. N«w York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Ali že veste da je slovenska katoliška tiskovna družba EDINOST kupila NAJ STAREJŠI SLOVENSKI KATOLISKi LIST V AMERIKI "AMERIKANSKI SLOVENEC" in istega združila s listom "EDINOST' Novi liat a« sedaj imenuje "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" in ishaja po itirikrat na teden. t« hočete bili dobro poučeni o delavskem gibanju in razmetali, tedaj čitajte "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST." ki izhaja dnevno itirikrat na teden ia prinnia raznovrstne delavske, gospodarske in politične članke. Prinaša najnovejše vesti in je pravi horitelj zatiranih delavcev. Stane letno samo 64.00. POŠLJITE NA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST" $1jOO IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA POSKUSNJO 1 "AVE MARIA" je edini slovenski naboint Hat v Ameriki. Ishaja dvakrat na mesec. Pr|. naša najlepše nahošne članke in raznotere zanimive lepe razprave, h ter ni slovenskega duhovnika j« te Hat pridigar rojakem v naselbini. Letno Sten« samo $2.SO. POŠLJITE NA "AVE MARIA" S 1.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUSNJOI KNJIGARNA "EDINOST" JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI^ PIŠITE PO CENIKI na "EDINOST" je danes edina aUvenska katoliška tiskarna r Ame-lsdeluj« vs« tiskarska deia M m priporoča kataliihiw društva« v naklonjenost. Z« pojasnila pišite na; "Amerikanski Slovenec in Edinost" 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO. ILL. S Lično in poceni! Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potreb«, jete kakorimekoti vrste tiskovine, obrnite H veelej aa naj?** le sloven«ka unijako tiskarne * Amerik' "AMERIŠKA DOMOVINA" L*W ««T St Clair Av«. Cleveland. G. Pri nu ste siforai, da dobite jako lične tiskovine, pe alf-kot drugje ter točno peetretbe. f aa« jih cenah __ _ tiska "Glasile LLL idiavj^v,; w. F. SEVERA CO. CEOAR RAPiOS, IOWA prsi. Vselej pa, kadar je vzdihnil eden, ga je pogledal plašno drugi, kakor bi se bila bala drug za drugega, da ne /zda skrivnosti s svojim vzdihovanjem. Nikdar jima še ni tekel čas tako počasi, kakor ta dan, ki jima je imel prinesti težko za-željeno rešitev. Neštetokrat sta se ozrla na nebo, a solnce kar ni hotelo naprej. "Ali bo že zatonilo solnce, ali ne be?" reče nestrpno France. » "Bo že, kar molči," ga potolaži Blaž, dasi tudi sam ni mogel pričakati večera. In delala in vzdihovala sta še nadalje. Kako jima je bilo pri srcu, je težko opisati, a gotovo nekako tako, kakor je jetniku, ki ima po dolgi ječi zado-biti zopet-ljubo prostost, samo da je njima kratila veselje bojazen, d£ ne izteče vse po sreči. čim bolj pa se je nagibal dan, tem bolj nemirna sta postajala. Da bi prikrila svojo razburjenost, sta delala urne-je, nego kdaj poprej, tako da ju je paznik opozoril, naj ne i hitita tako, ker se taki naglici ( lahko prezre kak kamen.- Ko je bilo haposled delo za ' tisti dan končano, sta se vzrav- i nala hitro po koncu ter začela hoditi gori in doli, navidezno, da bi si razmajala svoje, vsled dolge leže odrevenele ude, v resnici pa radi tega, ker nista ( hotela, da bi ju bil kdo natan- i čneje opazoval; kajti zdelo se ] jima je, kakor bi jima vsakdo < lahko bral na obrazu, kak sklep nosita v srcu s sabo. Po večerji sta se vlegla takoj. Nobene besedice nista govorila drug z drugim, vse zato, da ne bi začel kdo kaj su- < miti. črnci so prihajali poča- \ si za njima, in drug za drugim i se je zvrnil na svoje ležišče. J Kmalu se je čulo na raznih i krajih tudi smrčenje. Navzlic J temu qta Blaž in France še i vedno molčala. Še le ko sta ; ležalžy dobro uro že, se skloni i Blaž po koncu-ter zašepeče j Francetu: "Zdaj spijo vsi. Daj mi ro- , ko in pojdi za menoj." i Oba vstaneta in se previdno plazita proti onemu koncu poslopja, kjer sta imela priti pod milo nebo. Blaž je sicer vedel, da črnci trdno spijo, ker ga prejšnje noči, ko. je dolbel luknjo, nikdar nobeden čutil ni, vendar se mu to noč ni godilo nič bolje, nego Francetu, ki si je upal komaj dihati. ' Sem ter tja se je kateri izmed spečih prevrnil z ene strani na drugo, ko sta lezla mimo njega; zgodilo se je tudi, da sta se v temi zadela ob katerega, tako da se je začel nemirno premetavati. Vtakem hipu sta vselej vse trda obstala in šla sta še le potem naprej, ko je bilo zopet vse mirno. Dalie »ledi. KomČEK^v /Om&toZDRAVJPv Za srečo! Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah so neprekosljive. Vi fivite lah-( ^-v^jR^BPOTfcj^/^^ ko kjerkoli širom Združenih £ U Nu^^^. Držav in vendar je vam " ^^nBaBnH 1 ■! Sfs» ^ mogoče poslati denar v sta-- ... Hfj|J[J3 ri kraj potom naše banke •Ha^ScSnSpfc"^ M 9 »prav tako to£no in zanesljivo jjf •«• £ "ti *' fijcSI 2! 5} i kot da bi 8aml oseb- JBBH9BBE « IRiI> no >na 3 63 c! t^j i naše cene so po dnev-■. fflfl nem kurzu podvržene spre me m bi, toda zmerne in po-iJrtffiMiPUJ^-i Ht llBBSK Stene. Denar pošljemo kot za-f-f^i* -»eEgjBaB^EglJBnIHIIaH htevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih na-kaznicah, plačljivih po staro-krajski polti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošniih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJAT EV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, kfjih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital ia rezervni sklad naše banke presega svotd $740.000 kar J4 znak varnosti za vaš denar. (Nadaljevanje) "Ti li diši kosilo tako slabo, da se držiš kakor kislica?" ga vpraša. "Vzemi si vendar mene za vzgled.. Glej, jaz sem čisto pozabil na to, da sem if-kal malo prej dijamante, in zdaj mislim si rajši, da sem kje mlatil pšenico, in da otepam zdaj z maslom z a beljene štruklje. In verjemi ali ne^verje-'mi, v ustih imam ravno isti o-kus, kakor bi res jedel štruklje. Veš, človek si mora znati* pomagati, če se prav i^topiš v svoje misli, pa se ti zdi, kakor bi bilo res to, kar si misliš." "Če je taka, potem si pa kar misli, da si doma, in nič si ni treba želeti, da bi prišel še kdaj od tukaj," odgovori Blaž zaničljivo. "Tisto je pa že malo drugače," ugovarja France. "Pri nas ni nič takih črncev, kakor-šni so ti tu, ki delava z njimi, zato si pa tudi ne morem tako lahko misliti domače Vasi semkaj. Toda kaj hočemo? Tisto večno kesanje tudi nič ne pomaga." "Razdiranje praznih besed pa ravno tako malo," pripomni nevoljno Blaž. "No pa ugani ti kaj boljšega, ako moreš," reče France. "Saj zamišljen si danes res tako, kakor bi Bog ve kake načrte koval, če veš kaj pametnega, kar povej." "Vem že, pa . ..." "Aha, veš, pa ti je žal meni povedatf Te ima že zopet tista, kakor te je imela takrat, ko bi bil šel rad sam nad dijamante. No, vgš kaj, če misliš., da meni ni treba vedeti tvoje skrivnosti, pa jo pridrži sam zase. Vsiljeval se ti jaz nikamor več ne bom; spekel sem se enkrat zadosti." t "Molči in ne govori tako neumno." "Mar ni res, kaj-li?" "Jaz ti le eno povem," odvrne Blaž. "če bi ne bilo mene, ne bi prišel nikdar do Loj-zike, razen morda, če si vza-meš kako zamorko za ženo, kateri je tudi Lojzika ime." "Torej ti misliš, da bi se moral s kako zamorko poročiti, če bi hotel biti oženjen kdaj?" "če bi ne bilo mene, da." "No, veš kaj, zamorke prepustim pa že tebi." "Kaj se jaz morda ženim?" "I saj se jaz tudi ne." "P abi se rad. Saj vem vendar vse. In ravno zato ne razumem, kako moreš uganjati burke; premišljuj rajši, kako bi prišel zopet k svoji Lojziki." "Moj ljubi Blaž, verjeti mi smeš, da jaz že premišljujem tudi o tem, a kaj pomaga. Jaz vem samo za eno rešitev*, pa še ta ima to napako, da je nemogoča." "No, pa kako misliš, da bi se dalo?" "Druge rešitve ni, kakor če bi mogla uiti." Blaž ga pogleda debelo, pa reče: "Zakaj pa nisi nikoli zinil nič o tem?" "Saj si sam ravno prej rekel, da naj nikar ne razdiram praznih besedi." "To niso prazne besede, fant. Jaz nisem hotel zaradi tega nič o tem govoriti s tabo, da bi se ne veselil prezgodaj, in da bi bil potem bolj vesel, kadar bi bila stvar bolj gotova. Uiti se bo pa dalo, uiti, pa še prav kmalu. Jaz mislim, da še nocoj." "E-e," zmaja France z glavo. "Ne verjamem tega. Kako naj uideva, ko sva čez noč tako dobro zaklenjena? Pa še črnci spijo poleg naju." "Le nikar ne majaj z glavo, in nikar me ne jezi. Ne vem, kak človek si ti. Lahko bi po- skočil od veselja po koncu, pa se držiš mrzlo in mrtvo, kakor bi jaz govoričil kar tako brez pomisleka. Prav ljubi se mi kaj takega. Ko bi bil vedel, UNIČUJTE MUHE SEDAJ! "No, nikar ne bodi hud," ga prestriže France, "pa povedi, kar veš. Večjega veselja bi ga ne bilo zame, nego če bi res mogel priti iz tega strašnega kraja." Blaž, katerega so te besede pomirile, se obrne plašno na okoli, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne slišal, akoravno je bila ta bojazen ' odveč, ker bi ga itak nobeden razumel ne bil, ter reče: "Že pred štirinajstimi dnevi sem iztaknil, da je stena šu-pe, v kateri spimo, pri zadnjem voglu tam ob gozdu vsa trhla. Od tistih dob sem delal vsako noč po dve do tri ure ter dolbel in rezal s svojim skrhanim pipcem, med tem, ko si ti smrčal in spal, kakor polh v deblu." "Ti, da si," se zavzame France. "No, kajpak da semj Luknja je do malega tako velika, da se splazi človek lahko skoz JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON STS. t: JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preda. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunds, pomož. kasir. manjšega otroka je lahko naučiti tega, če se ga postavi na nočno posodo ob gotovih urah vsakega dne. Rednost je poglavitna stvar, čas po zajtrku je najbolj primeren. Otroku se ne sme dovoliti igrati ali druge stvari, ki bi se vmešavale v to važno dolžnost. Sprva ej seveds treba materi dosti potrpeti ,a uspehi so vredni napora. Mati naj si tudi zapomni uro, ko otrok ponesnaži plenice. Takoj naslednjega dne ob isti uri, naj posadi dete na nočno posodo. To posodo lahko postavi na posteljo ,in dete naj sloni s hrbtom na prsih matere. Otroka bo treba včasih držati *na posodi pet ali celih deset minut. Ko postane otrok starejši, se ga lahko nauči, da se nekoliko napenja, kajti na ta način se pospeši gibanje droba. Mati mora biti seveda zelo potrpežljivega koncem konca si bo s svojimi prizadevanji prihranila dosti časa. Zdravnik ne more dosti odločno pov-darjati važnosti te navade. v' - • Normalen in zdrav otrok ne potrebuje pogosto zdravniške pozornosti, a to se le redkokdaj pripeti v sedanjem času. Ksdar se dete slabo počuti, če ne uspeva ter se ne razvija tako kot bi se moralo, mora mati na vsak način poklicati zanesljivega in vestnega zdrnv nika. Seveda, so tudi otroci, za katere skrbe matere na primeren način ter jih prehranjajo s prsim ali Bordenovim Eagle Mlekom ,ki rastejo in uspevajo ter re polagoma razvijajo v zdrave, ■normalne mladiče brez vsake zdravniške skrbi. Milijoni in milijoni dojenčkov so zrasli v močne fante in dekleta s pomočjo d.Obre materinske oskrbe z uporabo Bordenovega Eagle Mleka. ž? -<— Prečitajte te članke vsaki t*do uporabo. > ZAHVALA. Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N.Y. Podpisani se vam ne morem dovolj zahvaliti za izvrstno harmoniko, katero ste mi poslali, nikdar si nisem mislil, da imate take dobre harmonike na zalogi. Stanley Jokovich, Morley, Colo. šele sedaj se vam zahvaljujem za izvrstno harmoniko, katero ste mi poklali meseca marca, bolj ko igram lepše pojejo. Louis Pistotnik, Mulberry, Kans. (Advertis.) Važno, pametno in ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestr ne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. "Blaž," vikne France in skoči kakor blazen od veselja po koncu. "Blaž, ti si nekaj vreden." "Toliko že kakor ti, ali zdaj mi molči in nikar ne nori, če ne mi res vse izpridiš. Nocoj, če Bog da, bova prosta, in ne bodo naju imeli več tu privezanih, kakor živino." "Pa na katero stran se bova obrnila?" 1 ... "Le nikar te naj zdaj to ne skrbi. Le bolj počasi, saj še nisva zunaj. Toliko pa ti lahko rečem že zdaj, da ob vodi ne bova smela iti, akoravno bi bilo za naju najbolje, če bi se mogla držati vode, ker bj tako naprej dospela tja, odkoder sva prišla. Toda to ne pojde, kajti prepričan sem, da naju ne bodo iskali nikoder drugod, kakor ob vodi. Hoditi bova morala torej prek gozda. V nekem oziru bo to dobro, ker se v gozdu lahko skrijeva, če treba. Hudo pa bo radi tega, ker ne bova vedela, kod ven. Toda prej ali slej že prideva zopet na piano, in upam, da tudi do takih ljudi, ki nama bodo pomagali. Iz kuhinje izmakneva jedi, kolikor se bo dalo, in po poti se bp tudi dobilo kaj takega, s čimer si bova v sili tešila glad. Kadar bova zadosti daleč v stran od tu, me nič ne skrbi. Živali je dosti in sadja tudi, da ne umreva od lakote. Na ogenj tudi ne sme-va pozabiti, da veš." "Da bi se le nocoj kak čr-mc ne vzbudil," pripomni France, kajti pričelo ga je hkrati skrbeti, da bi se Blaže-va nakana ne ponesrečila. "Eh, kaj se bo vzbudil. Saj •jpijo vsi, kakor bi bili ubiti. Seveda nerodna ne smeva biti. Toda na delo zdaj zopet, če Bog da, brskava danes zadnjič po dijamantih." Ta pogovor se je vršil nekako o tistem času, ko je bil Mi-ci in njeni tovarišiji izpodletel beg. Da sta tudi Blaž ln France prišla na to misel, da bi pobegnila, je pač naravno, ker druge rešitve ni bilo. Da pa nista bila prepričana do dobrega o tem, da se jima obnese poskus osvoboditi se, to se jima je bralo na obrazu. Bila sta ta dan ves čas, ko sta preiskavala pesek ter zasledovala dragocene kamenčke, nenavadno nemirna, in zdaj se je izvil enemu, zdaj drugemu iz prsi globok vzdihljaj, kakor človeku, kateremu strah stiska Prva slovensko-hratska MLEKARNA f. grill's dairy 1818 W. 22nd St, Chicage, m. Pozor gospodinje! Ako rabita pri gospodinjstvu rreie Mlako, Mn sladko, sil kisla smetana, (Cream) ali okusno, doma narejeno asasta, Butter, oglasite se v moji mlekarni. jaz prodajam mleko, ki )e pssterili-zirano; dobivam ga natavooat od farmarjev. Mleko je preja natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da ja naravno. Mleho take vrste je posebno priporočati otrokom rejeneem. Mleko razvažam po hišah točna vsak dan o pravem času. Za obilna naročila aa toplo priporočam FRANK GRILL. •lov»»ko-hrr«takl altkar lfP* W. 22ad ac. Chfcaga, OL A. C. ALLTN & CO 71 W. MONROE ST„ CHICAGO, ILL. ZA SLABO FREBAVO pomanjkanja toka ter cplošno oslabelost, , vzemite IMAM V ZALOGI ti NAD 18 LET SEVERA'S BALZOL. Established 1857 Sploina tonika n moške i ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. Cena 8« ln 88 centov. Vprašajte svojega lekarnarja. tri in Itlri-vrsttae, dva, tri ln iti-rikrat, nemško ia kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovčeke. Harmonike ao najboljšega dela in opremljena • zaporo sa zapreti. Imam v zalogi tudi fe rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah. Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $125 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah. ALOJS SKULJ, 828 Epailen PL. Braokij«, H. TA VARNO PRED TATOVI i^m r Ako ste na potovanju, morate Njjgl | biti zelo previdni pred žepnimi ta-^■i | tovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne boste kesali. OSKRBA MATEHNSTO OTROŠKEGA ZDRAVZA POZOR IGRALCI HARMONIK! Naznanjam vsem rojakom Slovencem in Hrvatom, da i-mamo tukaj edino slovensko delavnico za izdelovanje klavirjev, piano harmonik in kon-certin; izdelujemo tudi fine kovčeke za taiste instrumente. Kupujemo stare in rabljene harmonike in koncertinl; in jih zamenjavamo. Velika zaloga harmonik in koncertin iz starega kraja. Tudi prodajamo razne note za koncertino, slovenske in hrvatske. Tudi velika zaloga plošč (Records). Sploh imamo v zalogi vse drugo, kar spada k muzikaličnim inštrumentom. Pišite ali pridite osebno do mene; zagotavljam vas, da boste dobro in po najnižji ceni postrežem pri vašem rojaku, FRANK DRAZUMERICH, 5122 Butler St., Pittaburgh, Pa. Premoženje te banke znaša $12.000.00n 00 NOV NASELN1ŠKI ZAKON. Po novem naselniškem zakonu so gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopsnje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejšnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne ns mene za pojasnila in potrebne api-se. Rojaki v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer in ob *nedeljah pa na domu, 206 — 57th St. ČLANEK 74. Navade ali običaji. Navade so posledica ponovnih istih dejsnj. Ker ne zna otrok delati razliko med dobro in slabo navado, je dolžnost njegove matere pasiti na to, da si pridobi otrok le dobre navade, ker ga jc zeio težko odvaditi slabih kskor-hitro se jih je priučil. Rednost je poglsvitns stvar in prav posebno glede telesnega poslovanja otrokovega telesa, glede jedi »spanja in čiščenja drobovja. Rednost pa pomenja sistem in če hoče mati, da bo imela počitek, mora sistematično skrbeti tudi za vsakdanje življenje svojih otrok. Drob. Vsaka mati bi morala navaditi svoje otroke v najzgodnejši mladosti primer no uporabljati nočno posodo. Tudi naj- A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randoiph 1881 ANTON ZBA4NIK, Javni notar, 20« BAKEWELL BLDG. (Nasproti sadni je) PITTSBURGH. PA.