Posamezna številka 8 dinarjev Poštnina plačana * gotovini ZASAVSKI ;*v'■ leto vl Štev. 41 mr, TRBOVLJE, 13. OKTOBRA 1953 Mija otratut otfboi SoctalMttžo« ne a* deloratk Hodi * Trborljal — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva is urrave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje uprava rudnika — Telelon It. 54 — Račun pri podrutnid Narodne banke v Trbovljah štev 614-..T"-I46,— Ud izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. oolletna 150 din. Četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka * din - Rokopisi morajo biti * uredništvo najkasneie vsak oetek dopoldne is se ee vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Titove besede v Skopi u — besede vsega jugoslovanskega ljudstva: Tisti trenateh, ko ho italijanski vojak prestopil mejo cone A, bomo vkorakali tja tudi mi Predsednik republike Josip Broz Tito je govoril v Skoplju pred več kot 250.000 ljudmi, k,- so se zbrali na mogočni proslavi desetletnice ustanovitve makedonskih brigad. Potem ko je pozdravil make- riti vse, seči po vseh zakonitih donsko ljudstvo in mu čestital sredstvih, da preprečimo novo k temu velikemu prazniku, je v glavnih obrisih spomnil zbrano množico na dogodke iz narodnoosvobodilne borbe make. izdajalstvo nad našo deželo Nam očitajo da smo preveč temperamentni, da se zaletavamo, da smo nepomirljivi. Gorje donskega ljudstva, predvsem na tistemu v naši deželi, ki bi bil osvajalne težnje, ki jib je ime- : pomirljiv takrat, ko prodajajo la Italija do Makedonije. Nato Pa je prešel na tržaško vprašanje. Omenil je svoj sobotni govor v Leskovcu ter dejal: »Zakaj sem včeraj tako odkrito In pravično — ne ostro, marveč pravično — postavil to vpraša- koristi naše dežele. Vse naše ljndstvo bi Imelo pravico odstraniti ga in opljuvati, ker ne bi bil vreden zavzemati vodilnega mesta. Na Zahodu bi morali znati gledati ne samo na nas. ki smo na vodilnih mestih, marveč na vse vas. Morali bi mi- nje? Prvič, zato, da bi naše ..... ogorčeno ljudstvo spričo *esa v' govorite in vedelo, da mi, ki smo na vo- sledilnih mestih, mislimo, kar misli vse naše ljudstvo. Da z ni komer ne vprašanju, Zunaj pravijo: Hm Tito more _ vse, česar ne more Pella v par- paktiramo o tem' S tem hočejo reči da da mi, ki vodimo Jito more; čehoče. tud. jnodatl ZŠFiJSSSI?Jmitote ™ e*no služi tudi v za program Jo bil Jugoslovansko »narodne cdlnstve«, s kaierlm Jo zanikala individualnost Ju- V^vi Jlemu pravniki To se fr drT tud| n*kdo, ki ima ®° Previco, ne lastninit »'n- Pr. *i £?dobn, zakupno, najemno tot£uno Pavico), lahko vlo-*Nt u,. **r«di motenj« posesti hJu ^*mu- ki g* moti v užl-»u “VcJ* Pr*vtce. To Je tudi za C* »ti.u*11 v času stanovanj-fro fr dostikrat zelo ak-d* ,tokrat se namreč >4 „.,n Pr- lastnik hiše, ki frOJe?lnlka »praviti lz C* Ihtavi f8* n» različne na-1,1 mu dela neprlli-?r*di i"1« nag«]« tudi zgolj J* On?’ t>l mu pokazal, tu*°dar v hiši. Včaafh h* 4 Im*?1 haiemnlka mott, ne h»eu Pri tem kak poseben iN Primerih najemnik stopiti. NJenš predstavniki ao bili aranSarJI nedemokratičnega aodlnJonJa L decembra 1918, avtorji Vidovdanske ustave In opora tako Imenovanega »PP« režima (koallrij* Pailč-Prlblčo-▼lč), U Jo s fašistično Orjuno uvedel najhujše nasilje In zakrivil poboj trboveljskih rudar- jev 1. junija 1924. Ko Je klerikalna stranka leta 1931 zapustila Zlvkovičevo vlado, sta monarhofsilstlčno diktaturo te podprla dr. Albert Kramer In Ivan Pucelj ter pomagala zatirati aleherno demokratično gibanje In sta klerikalcem vra-čala milo za drago. Glavni voditelj JNS Jo btl do svoje smrti leta 1943 dr. Albert Kramer. Zanimivo Je zasledovati delovanje vodje JNS — dr. Alberta Kramerja — kakor Ja razvidno te računov Trboveljske premo-gokopne družbe, ki ao se vodili pri Slavenakf banki d. d , fllatt v Ljubljani. Is teh aaplakev Je razvidno, da Je Imel dr Kramer naslednji promet s delnicami TPD: Datum 26. m. 1928 14. V. 1928 Skupaj: Prodano dr. Kr. kosov kur* protivrednost din d 89,75 177.705 Odkupljeno od dr. Kr. kosov kun protivrednost din 177.705 100 1800 1200 2100 625 600 600 #2.500 1,080.000 729.000 1,862.500 Korupcija Pri TDP Ja obstajala v tem. da Ja Slavonska banka rasnim veljakom In ljudem na peloiaju dajala določena števila delnic po n takem motanja poaeoU. kurzu, nato pa ta delalo# takoj ali pa v kratkem času od teh ljudi odkupovala po znatno višjem tečaju, pri čemer tl ljudje sploh niso položili protivrednosti. ampak s« Jim Je ta kreditirala ln ao dobivati prt Osnovna šola n* Vodah v Tr-j bovljah je že precej stara. Na njeno starost in zastarelost (se-j zidana je bila let* 1892) si naletel ob vsakem koraku. Stopnišča v šolskem poslopju so bila ozka in temna, stranišča brez vode, razredi prav tako temni, zlasti na zahodni Stranj šole. tla v razredih izhojena in izrabljena. tako da so se mišj sprehajale po njih. Sola Pa je seveda tisti kraj. kjer otrok preživi, če že ne največ svojega časa, pa: vsai glavne ure dneva. Zato j« potrebno, da so šolski prostori prijetni in prikupni, da postanejo otrokom drug dom, da jih zaradi neprijaznega izgleda ne odbijajo. Iz tega razloga se j« mestni ljudski odbor v Trbovljah odločil, da vodensko šolo popolnoma obnovi ln preuredi. V ta namen je ljudski odbor mestne občine v proračunu določil več milijonov dinarjev za obnovitev šolskih prostorov, adaptacijska dela na šoli je pa prevzelo Mestno gradbeno podjetje v Trbovljah. Z deli so pričeli takoj poleti po končanem šolskem letu, vendar je gradbeno podjetje naletelo na težave, ker ni dobilo pravočasno adaptacijskih načrtov. To in I še druge ovire so zakrivile, da se je obnovitev šolskih prostorov na Vodah zavlekla čez prvotno določen rok. Poglavitna dela na šoli je mestno gradbeno podjetje vendar opravilo in skončalo. Prenovljena so sedaj stopnišča v šoli, ki so proštom* in lepa. Stranišča v šoli so angleška, tako. da imajo otroci, če že ne povsod doma, vs*»j v šoli mo-1 dema ln higienska stranišča. Pa tudi aami razredi so prenov-j ljeni. V njih so sedaj parketna! tla, napeljana je v nje voda ln v učilnicah so nove šolske table,] kj so v nasprotju s prejšnjimi] črnimi tablami sedal zelene barve. Predvidena Je bila tudi obnovitev in povečanje oken,* vendar je moral« podjetje ta dela zaradi prepičlega časa zaenkrat opustiti. Ker so v razredih sedaj parketna tla, se morajo otroci pred vstopom v učilnico preobuti in natakniti primerne copate. Tukaj pa je pomanjkljivost še v tem, d* otroci ne morejo snra-niti svojih čevljev v povsem ustrezajočih omaricah. Prav tako učitelji in upraviteljstvo šole zaenkrat še nimajo primernih prostorov za pripravo na pouk in drugo delo na šoli, ki pa so seveda nujno potrebni. Trenutno popravljajo pritlične prostore šole. vendar ta dela ne napredujejo več tako hitro kot prej. S temi obnovitvenimi deli so dobili otroci vodenske šole ustrezne učilnice, ki so bile že dolgo nujno potrebne. Krajevni ljudski oblasti je treba Izreči priznanje za skrb in prizadevanje, ki ga je posvetila temu važnemu vprašanju. ČLANI SOCIALISTIČNE ZVEZE, DELOVNI KOLEKTIVI, PODJETJA, ZADRUGE, USTANOVE IN VSI DRŽAVLJANI, PRISPEVAJTE V VOLILNI SKLAD ! Pa Kemična tovarna misliti tudi na daljnjo bodočnost. Uvesti mora še izdelavo novih kemičnih proizvodov, zlasti še take, kj ima zanje že potrebne strojne naprave. Na poziv Beograda bo podjetje začelo proizvajati fosforno kislino, ki jo sedaj uvažamo, istočasno bo pa tovarna dvignila proizvodnjo trinatrije-vega fosfata, ki ga je za kritje potreb v naši industriji še vedno premalo. Tudi nameravana uvedba proizvodnja di-kalcije-vega fosfata je izredno važna, saj bomo z njo krili velike potrebe no krmilnih sredstvih za našo živinorejo Za vse te nove kemične procese je pa treba mnogo več vodne pare, kot je zmore stari par-ni kotel. Novi parni kotel, ki bo v kratkem dograjen, bo zadostoval povečanim potrebam po pari. Za nemoteno obratovanje tovarne je nadalje potreben zanesljiv vodovod, kar dosedanji zaradi plazovitega terena ni biL Vsa dela za izkop starega in položitev novega cevovoda m vodo bodo v kratkem skončana. Pešcem, ki hodijo mimo tovarne, tudi ne bo treba pokašljeva-ti ln se z muko prebijati skozi megle plinov, ki so tiščali k tlom zaradi prenizkega tovarniškega dimnika, saj so letošnjo leto stari dimnik obnovili do ustrezne višine. Resnično so potrebni temu podjetju inženirji kemije, ki pa jih je bilo dosedaj nemogoč« pridobiti za službovanje v hrast-niški dolini. Potrebno jim bo nuditi vsaj tisto, kar jim dajejo druga podjetja. Ne pozabimo, da nobeno podjetje brez visokega strokovnega kadra ne more napredovati, kajti s tem, da ostane podjetje na isti višini — že nazadujel Kaj moramo vedeti _ o dimnikarskih delih? obračunu samo izplačan »zaslužek«. Iz prednjega Je razvidno, da Je Slavenska banka tudi dr. Albertu Kramerju, ki je bil registriran član njene uprave, dodelila delnice po kurzu 89.75 dinarjev, medtem ko Je bil borzni tečaj okoli 775 din, nato Jih Je pa še istega dne, deloma pa če* dober mesec, prevzela po kurzu 600 do 625 din. Razlika pri obračunu dr. Albert« Kramerja, ki mu Je bilo osebno prodano samo 1980 delnic, medtem ko so od njega odkupili 3100 delnic, Je nastala zato. ker ao bile od njega odkupljene In pod njegovim Imenom obračunane tndl delnice, ki so bile dodeljene neki drugi osebi, ki ni marala, d« se njeno Ime vodi po knjigah glavenske banke. S. M. Glede na razne objave v naših časnikih o obveznosti čiščenja kurilnih in dimnovodnih naprav ter nadzorstv* nad njimi, štejemo za potrebno, da opozorimo prebivalstvo na naslednje: Uredba o ureditvi ln opravljanju dimnikarske službe (Ur. list LRS št. 21/50) pravi v 1. členu takole: »Namen dimnikarske službe Je. da g čiščenjem kurilnih in dimovodnih naprav ter nadzorstvom nad temi napravami zavaruje pred požarom splošno ljudsko premoženje.« Drugi člen Iste uredbe nadalje določa: »Vse kurilne in dimo-vodne naprave se morajo redno čistiti.« Čiščenje Izvrševati Je pa po 8. členu upravičen le dimnikar. Ker se pojavljalo pogosti Pomeri zabranjevanla čiščenj« tn pregleda kurilnih ln dimovodnih naprav, opominjamo vse koristnike teh naprav, da ima dimnikar no tel uredbi In po ostalih predpisih za prepreče-nje požarov natanko določene dolžnosti in stranke prihoda dimnikarja ne smejo šteti k04 nekai nepotrebnega. Dimnikar-leva dolžnost ni samo v tem. da opravi določeno čiščenje kurilnega ln dlmovodnega objekta, temveč opravlja hkrati preventivno službo v zvezi a požarnovarnostnimi merami. Kakor navedeni predpiai določajo dolžnosti dimnikarja, tako na drugi strani tudi dolžnosti koristnikov kurilnih in dimovodnih naprav. Požari, ki nastanejo zaradi kurilnih in dimovodnih naprav večinoma po krivdi koristnikov, ki zabranjujejo redno čiščenje, povzročajo velikansko škod« na ljudskem Imetju. Peti člen odredbe o obveznem ometanju kurilnih ln dimovodnih naprav (Ur. list LRS št. 11/48) določa, da je dimnikar dolžan pregledovati kurilne in dimovodne naprave ne glede na to. ali se uporabljajo ali ne. Razumljivo je pa, da je dimnikar tudi za samo nadzorstvo nad kurilnimi in dlmovodnimi napravami upravičen do plačila, kar Je vse v zvezi a stroški obrtneg* podjetja. Končno opominjamo vse koristnike kurilnih in dimovodnih naprav, da se pred nameščanjem peči in podobnih kurilnih naprav posvetujejo s pristojnim dimnikarjem; dogaja se, da se take naprave postavljajo v prostore, ki niti po 1*5* niti po načinu gradnje ne ustrezajo požarnovarnostnim predpisom. Zadruga dimnikarjev za LRS. LJUBLJANA Širom po našem Zasavju Hrastniški lokalni muzej Zelo malo Hrastničanov ve, lju. Da se spet osveži zamisel premogovium plinom, Je bila v da smo Imeli v Hrastniku že ustanovitve muzeja, je naš kro- Hrastniku. Obe steklarni v Za-pred dobrimi 70 leti lokalni nist povabil pred kratkim v gorju in Trbovljah sta bili opu- Hrastnik univerzitetnega profe- j stošeni, edina hrastniška še ob-sorja dr. Franja Baša iz Ljub- j staja, in to že skoraj 100 let. Ijane, ki je hkrati ravnatelj | Glede na 100-letno izkustvo in Tehniikefa muzeja Slovenije., na največji obseg slovenskih Saj nai muzej naj bi bil v prvi steklarn bi bilo najbolj umest-vreti steklarski tehnični muzej no ustanoviti v Hrastniku ste-v Sloveniji, kakor obstaja n. pr. | klarski tehnični muzej. Tak muzaj. Ta ja bil sicer privatna ]aat takratnega nadučitelja Karla Valentinčiča. V tem muzaj« ja imel Valentinčič sbirko h« lisic »ga hi rimskega denarja, najdenega v Hrastniku ob Savi ta okolici, raane »tar« slika, ataklenino, pohištvo, orožje ta drage. M*d orožjem je bila puška znanega štajerskega raz bo j-taka Guaeja. Ko je bil naduči-•tal Valentinčič aa lastno prot ie kovaški tehnični muzej v Kropi ta drugi. Steklarskemu tehničnemu muzeju bi #e pa priključil ie lokalni muzej. Sestanka a prot. dr. Bašem so se v svoj rojstni udeležili poleg taclicatelja ie r J, v- - K UŠV;- * '\ Stavka hraatniških r Odarjev leta 1994 kraj Laško, Je odpeljal tudi •voj muzej. Tam je še pomnožil muzejsko zbirko, ki je v Laškem narasla v lep krajevni muzej, ki še danes obstaja pod knenom Valentinčičev muzej. V našem listu je predlagal pred nedavnim E. V. iz Hrastnika, naj ustanove Hrastničani Simprej spet lokalni muzej, Hrastniški kronist že dalj časa misli na to, a največja ovira je prostor za muzej. Pri hudi stanovanjski stiski Je težko dobiti primeren, suh prostor za to muzej bi bil tudi velikega izobraževalnega pomena za steklarski naraščaj, za razne šole, katerih mladina bi obiskovala ta muzej in sploh za izobrazbo slovenskega ljudstva. Danes, ko skušamo vsako delo mehanizirati, dobiva vsak muzej in vsaka razstava nov pomen. Kakor že rečeno, ima hrastniška ! steklarna najboljšo povezavo s 1 starimi steklarnami. Tehniški i muzeji naj se ustanavljajo po-i leg že obstoječih zadevnih | obratov, tako da si obiskovalci ! poleg muzeja ogledajo hkrati še Industrijski obrat. To zamisel Tehniškega muzeja Slovenije, da naj se muzeji ne koncentrirajo vsi v večjih mestih, kakor | n. pr. Ljubljana, odobravajo I tudi tuji strokovnjaki. Glede na obisk teh muzejev od strani inozemcev, kakor n. pr. letos v Kropi, bi bil hrastniški muzej važen tudi s trgovskega in tuj-skoprometneva stališča. Sam direktor steklarne v , ...... , , ' Hrastniku tov. Klanžek in dru- zastopniki steklarne In mestne-, ^ „rtarmfld tPfia p^tja so ga ljudskega odbora. | Urili. da bo uprava steklarne Otroški vrtec so odprli Na Lokah pri Zagorju so predšolskih otrok, ki so prišli prejšnji teden odprli otroški v zelo skromnem številu, med-vrtec. Nahaja se v novozgraje- tem ko so matere pokazale za nem domu, ki stoji tam, kjer Je stala nekoč gasilska koča, ki je bila v vojni porušena. Za zgraditev doma gre vse priznanje gasilski četi v Lokah, katere člani so požrtvovalno pomagali s prostovoljnim delom, kakor tudi ljudskemu odboru mestne občine Zagorje ter OLO Trbovlje, ki sta pripomogla k zgraditvi doma, ki bo služil kot zavetišče in predšolsko vzgajališče otrokom delovnih ljudi tega kraja. Pri slavnostni otvoritvi otroškega vrtca so bili navzoči predsednik mestne ljudske občine Zagorje, tov. Alojz Lukač, zastopnik Sveta za kulturo ln prosveto pri LOMO Zagorje ter okrajni šolski nadzornik tov. Herman Pečnik. Pogrešali smo pa pri tej slovesnosti predstavnike naših množičnih organizacij kakor tudi očete to prepotrebno ustanovo več smisla, kar so izpričale z lepo udeležbo na tem slavju. zanemarjeni potok, ki Je bil dolga leta leglo komarjev in nesnage. Tam, kjer je majhni skupinica dreves, so napravili klopi in tako preskrbeli za pri' jeten kotiček, kamor bodo radi V bližini vrtca so uradtH tudi! »bajali zlasti naši upokojenci Naši najmlajšl Jz Litije in okolice Kandidati za zbor kmetijskih proizvajalcev Kmetijski proizvajalci iz Litije in okolice sestavljajo posebno, 92. volilno enoto v okra- Gospodarska razstava v Šmartnem pri Litiji V Šmartnem pri Litiji so odprli v nedeljo, 4. oktobra, bogato gospodarsko razstavo, ki gjS da je stepa4Ma °br*'v ! Ka1™hnlškiTmSa,^akI: j“ni bd°do ^ ^ v^os^arsko mm, issts n s-sr-ars sorm^de vss^ a. Obenem je predi n cel naj vodi wii nega doma' v katerem Je b,la priprave za ustanovitev muze- xf^?.daj_?l??’—PTl,^d to prva prireditev, je zavzema- go je začelo primanjkovati drv okrog starih glažut in ko so spoznali ogrevalno vrednost premoga, so ustanovili večje steklarne v zasavskih revirjih Zagorje, Trbovlje ki Hrastnik. Prva steklarna v bivši avstro- uetamovo. Sicer smo pa v tem ogrski monarhiji, v kateri so pogledu že spet malo bliže ci- začeli ogrevati steklarske peči s Nočna vala PVV na Dolu je uspela prve svetovne vojne in iz časov partizanstva. Za uspelo vojaško vajo gre »hvala vodstvu centra, zlasti pa njegovemu komandirju tov. Zvonku Sabasi. Dobro sta se Center pred vojaške vzgoje na Dolu pri Hrastniku je pred dnevi organiziral nočno vajo v napadu. Vodilni kader centra je to vajo že v naprej dobro pripravil. Fantje, člani centra, so bili dobro poučeni o izvedbi in pomenu ■voj« vaje. Vaja Je bila torej pravilno pripravljena. Vodstvo predvojaškega centra Ja organiziralo zbiranje svojih pripadnikov na Dolu, napad so pa napravili na Mamo in dalje na Turje. Organizacija tega pokreta Je bita dobro pripravljena. Med razvrstitvijo odredov za napad Je vladala odlična disciplina. Napadalni načrt so čet« dobro izvedle, Prav tako je bila tudi obramba dobro organizirana in •e Je proti napadalcu pravilno vriKla. Pomanjkljivost same vaje Je bila v tem, danilm«l vsak vojak puške. Vendar Je vaja pred kratkim odprl razstavo Kljub temu odlično uspela. akademski slikar Milan Rijavec Po končanem vojaškem pod- in se s tem prvič predstavil naši v4gn so bili vsi udeleženci dob- Javnosti. ro razpoloženi. Prostore Jim J« Slikar se Je rodil v Bruni vasi da! kmet Franc Loku J ek. ki Jim pri Mokronogu, končal v Ljub-}e postregel tudi z domačo pš- ljani gimnazijo in učiteljišče, jake. » prigrizek so p» sami nate pa je diplomiral na Aka- mmm wmm na, Save. Vač, Kresnic, strevnice in Jablanice. Ta raz- ——-s i zvezni svet proizvajalcev tov. p^jj, tudi čebelarjl. v poseb-Janeza Hribarja bivšega mini- , nl ^ Zadruinega doma 1e (rtra. za republiški zbor proiz- varno Franc Gačnik In končno še Viktor Eržen. Pritegniti bo pa treba v ta odbor že koga z Dola pri Hrastniku. Vodstvo hmstniške steklarne ki je v veliki zadregi zaradi izkazala komandirja 1. in 3J pomanikanja stannvanl za svo-odeljenja, ki sta svojo nalogo j je delavce in uslužbence, je da-pravilno opravila. j la za prvo silo na raznolago v Kot najboljši vojaki so se tzJ fvpjem gradu polovico neke so-kazali: Franc Alauf, Ivan Maj- v katero pa nateka s štrene cen. Jože Klemen. Lado Audi«, ,Ko streha nonravljena. se Jože Grešak, Leopold Grešak, zaf? spravljati že nabrani prav tako le treba pohvaliti material v to sobo. Tako lma-harmonikarj« Vilka Vidmarja, *»» da se letos z ustn- ic, J« skrbel z. razvedrilo voja-! novltvlio muzela v Hrastniku ' | le uresničuje večletna želja ne- ....... i katerih starejših Hrastničanov. Pred vojaški center se sedaj g ,prn bo hrastniška nret^k- hitenzivno pripravlja na JLA meseca decembra. Dan Razstava Milana Rijavca V Mali galeriji v Ljubljani Je potorbelt. GoetKelJ jim Je pripovedoval svoje doživljaje ta tarske nočne vaje 0Milcev v Zagorju lkit«IJ teden so tmell naga »to, gstaloi nočno vajo, pri Iratsri se sodelovali gasilci vseh dnaštov: proetovoljn« gasilska šta« Zagorja, gasilska četa ta Kotredeža ta gasi lot rudnika Taj« ta tantala od 11. ure ponoči do pai aaa zjutraj. Gasil-atac anota, W m prihitela na petami akna, se tale opravljana s motornim, voaik ta motor-■tani šrpalkami. Vodo so djva-jal, na matoo požara po 000 m dolga* cevovodu. Vaj« j« ad-ftčno tsspala, pokazala j« pa aaanji« pomanjkljivo«*, ki » tahko odpravijo. Prebivalstva Zagorja je tata seveda vznemirjano uradi požarnega alarma ta improviziranega požara and P odet rane vendar m j« pomirilo, ko j« prišlo pojasnilo, da gre aassso ae nočno gasilsko vajo. ta so jo gasilci nepraviVI v tako velikem obsegu sedaj prvikrat po oevoboditvi. Kakor sano izvedel, nameravajo gaailct prirediti prihodnjič nočno gnsilako vajo, ki Jo bodo •druidi z nastopom protiletalska ■aščita. Mladina in odrasli I Vstopajte v vrata gasilskih društev ta enote protiletalske »ščita. S tam bosta koristili aeta m skupnost, v boju proti elementarnim nezgodam ln proti posledicam morebitnih letalskih napadov. Ce ae bomo aaveetno pripravljali na obrambo. se nam n, treba bati takih napade«. demiji u upodabljajočo umet-aoat. I Sedaj ja profesor risanja v Trbovljah. Slikar Je razstavil enajst del, razen tempeme Krajine sama olja s portreti, tihožitji ln pejsažl. To manjše število razstavljenih del vsekakor ie težko dale osnovo za širšo ln zanesljivejšo oceno njegovega dela in smeri, vsekakor p« Ima umetnik dokaj talenta In tudi svojega lastnega hotenja. V dvojih slikah Je uveljavil nekoliko ekspresionistično priml-tlvlrilčni način upodabljanja s širšimi svetlobno barvnimi ploskvami, posebno zanimiv pa Je njegov temačni avtoportret. (Po »Naših razgledih«) PMM gasilci se vadijo Nedavno so Imele tehniške skupine industrijske gasilske Četa rudnika Zagorje tekmovalne val« v Kisovcu. Pri njih se ja natboli takauU ženska sku-ptaa, k, j« ie v dveh in pol minute tv* povelju začela brizgati vodo m Improvizirata požara, objekt. S tem je dosegla najbolj#, čas, čeprav ao morale gasilke potegnit, cev, pod tremi industrijskim, železniškimi tiri. Moška tesilaka skupina je dobila vodo na »goreč< objekt« po tri ta pol minute, medtem ko je starejša moška akupina zarod, okvare m motorkl brizgaln, »čel« z gašenjem šele po petih minutah Is navedenega vidimo, da so člani in članic« rudniške gasilske čete zelo požrtvovalni ln vedno pripravljeni braniti ljudsko imetje pri elementarnih nezgodah. lost rešila pozabe. L. H. Iz Hrastnika Enoletno gospodinjsko loto dobimo tudi v Hrastniku, kakršno že imajo eno leto v Trbovljah. Ta šola je namenjena odrasli ženski mladini, ki ne dobi primerne zaposlitve. V gospodinjski šoli se bodo gojenke učile vseh predmetov splošne izobrazbe, učile pa tudi kuhanja in šivanja. Ker Ima ta šola značaj nižje strokovne šole. Imajo starši to Solo ob-lskaločth deklet pravico do otroških doklad Hvalevredno je, da se ta šola odpre na pobudo in z denarno pomočjo mestnega ljudskega odbora v Hrastniku, predvsem na na prizadevanje predsednika občine tov. Stanka Brečka — Na tej šoli bodo naša dekleta ln bodoče žene ln matere pridobile marslkal potrebnega In koristnega za življenje Priglasitve za to Solo sprejema rrtestnl ljudski odbor v Hrastniku. Prednjsana starost za vola v gospodinjsko šok, je od 16 do 18 let V hrastniški steklarni je kradel Tudi Matila Podvez z Okroglega vrha se je zagovarjal, da 1e tatvino, zaradi katere je prišel pred sodišče, izvršil v »tiski. Ohtoženec le 28 julija 1.1. odnesel s dvorišča steklarne v Hrastniku okrog 189 kg »tareea železa, ki pa le nato nrodal nodletlu »Odnad« Na obravnavi je obtoženi Podve* n rimal delanle ln Izjavil, da je pripravljen povrniti vso steklarni povzročeno škodo. Sodišče BB le obsodilo na 3PCfl dinarjev derame k"mj rtuVinmj pa mora povrniti odškodnino v me«ku ?S10 dlnarlev LAHKO Sl ČESTITA Pred kratkim so v Manchestru (AngMil) neko 98 let stare žen«, ki Je 1» netkrst babina, l občnemu zboru vajalcev tov. Andreja Petelina v okrajni zbor proizvajalcev pa tov. Vinka Fornazariča s Po-ribvlč, tov. Franclja Simončiča iz Litije, iz Smartna pri Litiji pa predsednika tamkajšnje KZ, tov. Ludvika Vidica, poaestnlka iz Pod roj. Občni zbor litijske „Svobode“ V Litiji je dobro delovala »Svoboda« že med obema vojnama, vse do njenega razpusta leta 1935. Letos smo jo pa obnovili dne 10, februarja. V torek, 6. oktobra, je bil že redni letni občni zbor, ki je privabil okrog 70 članov. O društvenem delovanju je poročal podpredsednik tov. Janez Benedik, ki je uvodoma naglasil, da je bil ta čas po ustanovitvi namenjen predvsem notranji organizaciji društva, prihodnje leto pa kul-tumoumetniškemu Izživljanju. Odločno je grajal premajhno število članstva. Društvo šteje •edaj 212 članov, ln »leer Je ▼ njem 149 predilnlčarjev (kar Je spričo celotnega števila 800 predilnlčarjev premalo!), podjetja ZALF.S je 20 članov, prav toliko od »lndlkata uslužbencev Itd. Vse premalo Je v društvu obrtnikov ln kmetov V tem letu ao delovale med drugimi dramska in šahovska sekcija, godba na pihala pevska sekcl- Liiijsko tujskopro metno društvo sodeluje pri akciji za olepševanje Litije V Litiji so ustanovili inici** tivni odbor Turističnega in oleV Sevalnega društva, ki mu pred* seduje tov. Slavko Poglajen tajnik litijskega mestnega ljuš' skega odbora. Litija ima naffl' reč vse pogoje, da postane P®' memben tujskoprometni okoliš-Ima obilo lepih izletnih toč* poleti je pa Sava najbolj PJJ' vlačna točka za vse prijatelj* kopanja in veslanja. Nedavno je sklicalo turisti#10 društvo konferenco, kjer so ra*' pravljali o nujnih komunalPj” gradnjah. Med drugim je bij* na dnevnem redu kanalizacij* Litije. Strokovnjaki iz Ljublj*' ne so ponazorili načrt kanali**' cije na sedanjem projektu. OŠ' bor turističnega društva in P°' vabljeni gostje so se izrek11' naj bi bila bodoča kanalizacij* speljana tako, da bi držala reko Savo kar na najbolj 0“' daljen! točki, da bi tako ostal* čim več čistega in zdrave?* toka Save na razpolago za k** palce In veslače. Pri tako važnem probl«0 naj bi nekaj milijonov dinar)** ne smelo utesniti kanalizacij** mreže Litije na škodo čisto** Save. Litijsko turistično društvo imelo v kratkem svoj ustanov nl občni zbor. Te dni so čl»J iniciativnega odbora zafeli > o. _- . - . , , _ _ . nabiranjem članov. Dolžnk de gtave, M j« ^ ^ Slg totodktso nedavnega 4<» Wif^* jej* *eo Meto »lulbeno dekli neki drug ^ je p«eojilnlos avto. banka meto *e*«a odpe^ ------- hitov to, p« m'J* s»r p re dekltae v vMkl neeešnoeti neki drag m«*- č* V nerodaNtalee Dekleta« nl ime- h »« otaal« je ^ ZADKKGO J1* SPKAFIL naj »tari ■ »lamom ki V enraszv&ti detartov. rtom« t«d». K I« n* im* a rreJem trieenem Mbraato ZrtoM » L, stanja In »e j« bramkrhna Igra- M to dana nrm*» ^ ^ •a s svojimi »»očkami Zaradi meči« obet* M f toga »e M »dr-vntkl »e»vM!| le no«M saNul'in ■* ••sebaa gaslJivest ln skrb. ‘ tona mej deig „1tUktwa ioto-" z dcufrz sicdfti (Nadaljevanje in konec) Po zelo preudarni odločitvi ali ukazu — kakor kdo hoče — so bili vsi iaromeli obrnjeni kar se te da od šolskega vrta proč, kar ®u je seveda dalo prav poseben čar ln milino (vrtu). Včasih je Se mesec pripomogel In ko bi po njem ne »divjala turška kopita«, bi bil res pravi rajski vrt — Ker tem obljubil, da bom to pot govoril samo o vrtu, se bam ta/e ravnal po letošnjih vremenskih napovedih — In govoril 0 čem drugem, vrt pa bo spomladi prerasla trava, da se ie turška kopita ne bodo poznala. Tiste dni je vladalo v Radečah čisto posebno življenje In razpoloženje. Na vsak korak so l/udie spraševali, kdaj bomo spet I dllve v Radečah, ki jo gotovo lahko štejemo med največje in | najbolj množične v našem okra- 1 ju. Najbolj značilna je pač ravno ta množičnost, s a) je pri igri sodelovalo okrog 150 ljudi, gledalo jo je pa gotovo najmanj 9 do 10 tisoč. Kaj takega Radeče še niso videle. Predvsem so med gledalci prevladovali kmečki ljudje, ki so prišli od blizu ali daleč, peš, na kolesih in okrašenih vozovih od vseh strani. Iz Sl. Janža na Dolenjskem so jo primahali kar čez hribe in spet nazaj. Kar vprašajte jih, če je komu žal. Tudi gori od Rimskih toplic jih je mnogo prišlo kar peš, in takole od štirih popoldne so že posedali po tribuni Za naše pionirje Kraijesteo številk Ko je ameriški predsednik pred nekaj leti potrdil proračun 41,9 milijard dolarjev, je neki novinar začel računati. Izračunal je, da bi ta denarni znesek v 1-dolarskih bankovcih tehtal 40.000 ton. Ce bi vse te bankovce po njihovi ozki strani položili eden poleg drugega, tedaj bi dobili iz njih papirnato kačo, ki bi jo lahko navili okrog naše zemlje 165-krat. Razdaljo med našo zemljo in mesecem, ki ga vidimo na nebu, bi s to papirnato kačo premostili 17-krat Znate šahirati? Na koliko načinov lahko igrata dva šahista prvih deset potez? Izračunali so, da je to mogoče na 170 tisoč kvadriljonov načinov (24 ničel). Vsi ljudje, kolikor jih je na svetu, bt morali neprestano igrati šah 145 milijonov let, če bi hoteli vse te možnosti izkoristiti. Kako vellka je milijarda? Milijarda ie tisoč milijonov. Noben človek ne more prešteti od 1 do 1 milijarde (9 ničel), če bi hotel vsako številko izgovorit} kajti za to bi potreboval tisoč let. Bilijon Je milijon krat milijon (12 ničel). Bilijonar ne bi mogel nikoli prešteti svojega bilijona s posameznimi novci, kajti za to bi potreboval 30.000 let. Ce bi hoteli prešteti 25 bilijonov krvnih telesc, ki krožijo v naših 5 litrih krvi v telesu, bi morali šteti neprestano 1 milijon let. Človeško srce udari na uro 5000 krat V šestdesetih letih je človeško srce napravilo 2 milijardi 629 milijonov in še nekaj sto tisoč utripov. Tudi milijon večkrat podcenjujemo. Ce bi muho milijon-krat povečali, tedaj bi bila muha dolga 7000 metrov, milijon-krat povečan človek bi Pa imel velikost 1700 km. Knjiga z 1 milijon strani bi bila debela 50 metrov. AMERIŠKI FILM O BORBI Z JAPONCI ..PODVODNA CEIA“ Mo e letošnje oočitn ce mmmmfg| Prizor iz igre »Miklova Zala« 'Orali, in od vseh ktrani so peli telefoni in deževala naročila za \ vstopnice, tako da bi jih res; ^aia/u zmanjkalo. Bilo jih je j ?*nogo, ki so gledali »Miklovo I Za/o« po pet In večkrat, in to ■ ne samo domačini In še bližnja °kolica, tudi od daleč. Saj je bjl n. pr. tov. Kozole z Dola pri Hrastniku na devetih predstavah 77 samo eno je zamudil — in bil ves navdušen. Sploh je iz Vstega konca, t. j. od Hrastnika, Y°la pa do Rimskih toplic obokalo »Miklovo Zalo« največ ljudi. Neko popoldne me ustavi na tegu neki možakar ln me vpraša, če sem domačin. Nato pa začne spraševati o »Mlklovl Zali* in kmalu sva v živahnem pogovoru. Vsa ga je zanimalo. Vpraše-va/ je tudi za vlakovne zveze Proti Celju In nazadnje je prišlo fte dan, da se je pripeljal iz ~?&kega gledat »Miklovo Zalo*. Ker mu je bilo nerodno čakali p°tem na vlak, sl je enostavno Poročil sobo v hotelu »Jadran*. Hes požrtvovalno. Drugo jutro fem ga našel na postaji pri ju-'onjem vlaku. Spoznal me je ®*o/ In je bil silno navdušen. v soboto prlflem spet, sem že l 1'°čll,* — mi je zatrjeval ln /e videti res zadovoljen. Trboveljčani, ali bolje pove-nO ■— trboveljski asi — so orda 9pTVa dvomili o resnič-1 p P} uspehu »MJklove Zale« v auctah In v zmožnosti Radeča-*■ $a/ ne smem reči, da /ih o/Jo. o, na vsaki predstavi ju,.0' ampak so se tiho prlpe-I 11 in tudi odpeljaH. Ko so pa jl Uvfdeii, %da Radtčanl nismo tor tako«, so se ojunačili In t,. liste Iz Zagorja, Trbovelj sli _Tastnlka, ki še niso videli, »Miklovo sli '■'“dn/ko, >Pa ‘ ^io«, VL. * OM,. k* fako omogočili vsem k te velike kulturne prlre- Pa bi rod/ videli organizirali kar poseben in si ogledovali pozorlšče ter se čudili. Po neki predstavi sem se še mudil pri bifeju, kjer so se lačni krepčali, in poslušali ljudi. Stara žena in mož sta počasi žvečila vsak svoj konec klobase ln vmes modrovala o starih časih, kako je moralo biti takrat hudo, ko ljudje niso bili varni pred Turki, pomilovala ubogo Zalo in zmerjala Almiro in Treso-glava. »Jaz bi ji že pokazala!* je dejala stara in požugala s klobaso, da ml je šlo kar na cmeh. Potem sta še premišljevala, kod bi jo ubrala domov, da bi bila pot krajša. Seveda sem se jima pridružil, in ker vsa pota poznam, sem menil, da bi jima lahko svetoval. Pa sta jih le bolj poznala kot jaz in s svojim nasvetom nisem prodrl. Bila sta pa res od daleč. Tam Izza Kanala na Dolenjskem, blizu St. Ruperta, dobre tri ure hoda — pa jima ni bilo prav nič žal, da sta prišla. Ko bi bilo bliže, bi še prišla, tako je pa res predaleč in »stara sva že* — tako je dejal možakar, se še večkrat ozri na pozorlšče, ki je v svitu enega samega reflektorja izglodalo res romantično — pa sta odšla vsak ob svoji palici. Slišal sem še, kako se menita o Zait In Almiri, pa o »ohceti*, nato sta pa utonila v noči. Ta dva sta bila res zadovoljna In gotovo se bosta ie dolgo spominjala »M/k/ove Zale*. . *Kar pobegni, kar beži, Zala, saj tl bomo ml pomagaliI* ali pa: »Nam jo dajte, ml ji bomo že pokazali,* — take ln podobne besede sl slišal med gledalci, ko so živeli z ubogo Zalo v ujetništvu In se naglas oddahnili, ko /e te* ušla — /n pa takrat, ko je njo Almira izdajala. To kaže, da an se ljudje v dogajanje res vživeli In vživeli z de lan lem na (Nagradni natečaj) Po napornem šolskem letu sem si tudi jaz. kakor mnogo pionirjev Šime Jugoslavije, zaželela lepih in brezskrbnih počitnic, ki sem jih preživela na Jesenicah. Te počitnice so bile zame velike dragocenosti vredne, da jih nikoli ne izbrišem iz, spomina. Z izleti v prelepo gorsko okolico sem si kraišala čas in obenenT mnogo pridobila v marsičem. Tako me Je izlet v prelepo gorsko sotesko Vintgar očaral in presenetil, kajti skoraj nisem mogla misliti, da so v naravi tudi taka čudesa. Izlet k slanu Peričniku je bil prav tako lep, kajti slika slapa, ki z visoke stene pada z grmenjem ln pršenjem kapeli na vse strani v globok prepad 1e zares lepa. Prav tako lepo sliko mi je nudil pogled s slapa na naš ponosni Triglav ln ostalo Triglavsko pogorje. Tudi na planino Možakljo sem se povzpela Obiskala sem prvo partizansko bolnico na Gorenjskem kjer le med vojno našlo zavetišče mnogo ranjenih borcev, a so ga Nemci pozneje izsledili in se je začel zanj hud boj. Prav tako so občudovanja vredne Rovte na Golico, kier so v maju travniki vsi beli od prekrasnih narcis, in kjer stoji leo počitniški dom. kamor hodi nešteto naših delavcev iskat oddiha in svežega planinskega zraka za svoje zdravje. Kadar pa nisem bila zunaj v naravi, tedaj sem mnogo brala, posebno pa knjige, ki o njih vem. da mi bodo v življenju še mnogo koristile. — Toda — prišel je spet čas novega šolskega leta in sedaj z novimi nadami in močmi stopam v šolo, po kateri mi je bilo kljub lepim počitnicam mnogokrat dolgčas. Jožica Mesar, Radeče št. 87 pri Zid. mostu UDT — Underwater Demo-lition Team so bili posebni podvodni mornariški komandosi, ki so ob koncu druge svetovne vojne nastopili proti Japoncem. Njihova naloga je bila minirati podvodne prepreke, utrdbe in ovire ter pripraviti obalo za izkrcanje in uničevati sovražne podmorniške baze. Poročnika Johna Lawrencea, poveljnika teh posebnih odredov »Žabarjev«, moštvo ni ljubilo. Bil je strog in vsi so še oboževali svojega prejšnjega komandanta. Priročnik Vincent, komandant Tušilca. na katerem so pluli tudi »Žabarji«, bi Johnu rad pomagal premostiti prepad, ki ga je ločil od moštva, toda vojni dogodki in težavne naloge so Iskreno in tovariško zbližali ljudi. Najteže je bilo z mornarjem Flanninganom, ki Je pripravi skoraj ves odred UDT, da je prosil za premestitev, da bi se otresli Johnesove nepopustljive discipline in hladne logike. Pri pripravah za miniranje sovražne obale je podvodna četa poročnika Klingerja skoraj vsa padla. Ostala sta samo mornarja Flanningana in Kinsel-la, kj je bil ranjen, pa ga John ni pustil rešiti, da bi ne pokvaril 'uspešne akcije. Vojaki so smatrali to za krutost ali pa za strahopetnost. Pripraviti je bilo treba obalo z a invazijo. Ko pozorišču, dokazuje pa tudi, da so Igralci res zadeli pravo In prikazali nekaj življenjskega, kar je vsem seglo do srca in duše.; Zofo pa je »Miklova Zala* tudi doživela tolikšen uspeh. •Miklova Zala« /e pa Imela — za nekatere seveda ln tudi zame — tudi svojo slabo stran. Segla nam /e namreč precej globoko v žep, kajti Gospodarlč le bil strašno varčen ekonom (Imel je čisto prav). Za vsako »mašino* /e treba olja, za vsak mlin pa vode. Povsod tl seveda čektlta-jo. se čudijo, le pomilujejo — amnak ne d»io na nič. Ne v bi-(e/u ne v restavraciji. S Pešcem sva ugotovila, da je vsa ta reč, vsaj za naju, telo nedonosna. Z množico besed In pomilovanjem sva bila povsod dobro postrežena, v bifeju, v restavraciji In drugod — ampak »za gotove pare*, da ne bi kdo mislil, da sva zastonj jedla — res: kar dobro le, da se le la reč končala. Vlm. REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA Tudi tokrat smo prejeli od naših pionirjev in pionirk številno pravilnih rešitev magičnega lika iz zadnje številke našega lista, ki se glasi: 1. sobe; 2. ožeti; 3. Boža; 4. enak. Žreb je prisodil to pot nagrado pionirki Elzi Govejškovi iz Zagorja, Titova c. 51, ki naj pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. NAGRADNI MAGIČNI LIK ZA PIONIRJE Pionir Franc Repovž iz Trbovelj nam je poslal še en magični kvadrat, ki ga rešite! Je bil John ranjen v nogo, je vodstvo čete dal Fianninganu. Podvig je uspel, podvodne utrdbe in ovire so »Žabarji« minirali, tedaj p« je objestnost zapeljal., Flanningana, da Je storil napako in zakrivil smrt nekaterih svojih tovarišev. Splazil se je na. obalo in tam postavil napis: »Dobrodošla, mornarica USA! Pozdrav UDT. četa 14!« Ranjenega Creightona je Flanningan sicer spravil na matično ladjo, toda kmalu bi uničil z lahkomiselnostjo vso akcijo, po nepotrebnem je izpostavljal življenja mornarjev, zato ga je John kaznoval. Napetost med moštvom ln poveljnikom je bila zdaj še nuj.;a. Rušilec je zadel japonski torpedo in ni eksplodiral. Poročnik John je prostovoljno zlezel v trup, odvil detonator ter rešil rušilec in življenja tisočerih mornarjev. Sledila je nova naloga: uničiti japonsko podmor-niško bazo. Takrat so> se Johnovi »Žabarji« moradj’ udariti s svojim nasprotniki pod vodo m ! John bi ostal na dnu. da ga ni Flanningan rešil in spravil na vrh. Naloga je bila odlično opravljena, baza je zletela v zrak, japonski »Žabarji« so ostali na dnu. UDT četa 14 pa je spoznala, da ima pogumnega, razsodnega in dobrega komandanta AMERIŠKI GLASBENI FILM Rapsodija otožnosti11 Vodoravno ln navpično: 1. žensko ime; 2. moško ime; 3. oblika glagola »risati«; 4. redko moško ime. Črke: AA, EEEE. II, LL. M, RR, SS, V. Rešitev nam prinesite ali pa pošljite v uredništvo do sobote, 17. oktobra, opoldne. Izžrebani bo spet dobi! od nas lepo knjižno darilo. George Gershwin. rojen v Brooklynu (New York) 26. IX. 1898 in umrl v Beverly Hills 11. VII. 1937 komai 38 let star, je zapustil svoj edini in največji ljubezni — glasbi — stotine kompozicij, v katerih je izrazil dušo modernega človeka in modernega časa. Fumska zgodba ni njegov resnični življenjepis, pač pa je najbolje podani izbor njegove glasbe. Ljubezensko romanco so vnesli producenti. ki so poedine dogodke rekonstruirali po navodilih pokojnikovega brata. V. četrti, kjer so živeli Ger-shwinovi, je pomenil klavir že velikansko premoženje. Starš: so ga kupili sicer — toda za Ira, ne za Georga, Zgodilo se je pa, da je George pokazal nenavadno nadarjenost za glasbo. Pustil Je trgovsko šolo in se posvetil študiju glasbe pri profesorju Franku. Kruh si je služil kot spremljevalec šlagerjev v zabaviščih. Ker je hotel igrati tudi svojo glasbo, je kmalu izgubil službo. Spoznal se je s pevko Adamsovo. kj je Ger-swinovo pesmico »Swanee« dala slavnemu pevcu Al Jolso-nu. Jolson ie z njo populariziral Gershwina. da je postal na mah slaven in priljubljen — pa tudi bogat Zaljubil se je v Adamsovo, z dirigentom Whi-temanom je hotel ponesti lahko jazz-glasbo v koncertne dvorane, kar mu je uspelo s svojo »Rapsodijo otožnosti«. Ira je pisal bratu besedilo za melodije, poleg se pa tudi zaljubil v Julijo. Toda Julija ni pomenila Georgu vsega, ki je odšel v Pariz.. da bi tam nadaljeval z resnim klasičnim glasbenim študijem. Sad Gershvirinovega bivanja v Parizu je bila orkestralna kompozicija »Amerika-nec v Parizu« (1928) in ljubezenski zaplet z lepo bogato Američanko Kristino, s katero se je vrnil čez nekai let polnih uspeha, domov. Razočarani sta bili dve ženski: Kristina, ki je spoznala, da živi George samo za umetnost, in Julija, katero je on prezrl. Kakor je presenetil svet s svojo Rapsodijo, je doživel tudi velike uspehe s svojo opero iz črnskega življenja »Porgy in Bess« (1935), toda ravno zdaj, ko je bil na vrhi; svoje slave, so se pokazali prvi znaki njegove velike tragedije. Ko je igral svoj »Koncert F«, je izgubil nenadoma oblast nad prsti. Sicer se je obvladal, toda ostal mu je silen glavobol ’ del je, da ne bo mogel več ustvarjati. Pomagal mu ni tudi dopust v Kaliforniji. Sele ko ga je obiskala Julija, mu je glavobol popustil in bil je spet kakor nekoč. Sedel je za klavir m igral svojo najlepšo pesem »Ljubezen je prišla*, toda nenadoma čudna disharmonija. Ger-shwin se je čez nekaj trenutkov zrušil in umrl.. Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni ameriški glasbeni film »RAPSODIJA OTOŽNOSTI« Razpored predstav bo razviden z iepakov Kino »Svoboda« v Trbovljah II bo igral v bližnjih dneh ameriški pustolovski film »PODVODNA ČETA« Razpored predstav bo razviden iz lepakov. Izreden spored! Nemški zabavni film »VE-LETURIST« bo na sporedu v sredo, 14. oktobra, ob 5. in 7 uri zvečer v kinu »Svoboda« Trbovlje II, v četrtek. 15. oktobra, ob istem Času Da v kinu »Svo-boda-Center« Čha{st tet boSk,iDrvotnlh treh dni jih je v®č, ker el Je pri nepre-ho»0 "[L sestopu z Etne spahnil kaj 'Zgrešil Je pot (vzrok, za-hds*aa Fiametta ni našla) in *o bj]*e J® to zgodilo. Dobro, da *a*iv* °b Doti v Linguaglosso *i s6 , Dlanlnske koče, kamor * zatekel. Toda če jih Postane šest In še ^ te,,, ,aJ zato! A11 morda ne? n si sam ni bil več na Jas- 6t0ti *,8e 1® naenkrat obmil ^Poriu^ettt. »Kaj je dejala te zvertfr® »1. Dyckerhoff, ko ^šloL"1,' *aVVV,ma« C' Pou~, V. Taormini? Potem kat e k*'0 pii mojem *1, ne?« UL 8komiEnlla 1 ra' J^il Prišel lz koče ln n*l Lorcnzo — če bi 6e signorina po vseh naporih morda malo vlegla ln odpočila. Dirjala Je čez goro, kakor bi šlo za njeno življenje. Njeno življenje! Odšla je v kočo In Jfim Je z na pol priprtimi očmi gledal za njo. Nato se Je spet začel sprehajati na majhnem prostoru pred kočo. Bil bi čudež, če bi v koči na klopi ležala Kon-stanza. Pa je bila 6amo Fla-metta, ki je v svoji blazni bojazni za njim dvakrat prehodila dolgo, naporno gorsko pot z Etne v Linguaglosso Bilo Je to ganljivo od nje, vendar Je storila s tem veliko nerodnost. Izdala se je. Vzel sl je novo cigareto lz škatle lo gledal v dolino po hišah Linguaglosse, ki so stale pred gozdom pinij kot majhne igračke. Po avtomobilski cesti, ki se Je vila v Zafferano, so avtomobili lezli kot hrošči. Nikdar ni v življenju tako, kot si človek želi. Lorenzo se je vrnil Iz kočeln omenil, dn gospodična sedaj spl. Tako hudo se Je gnala! Izgle-dala Je, kakor da dela vse v vročičnem stanju. Rekla mu je, do Je na Etni nekaj pozabila, kar mora na vsak način spet najti. J6m je zapotegnll usta k nasmešku, ki si ga nisi mogel razlagati. »Zaljubljena je v svojega gospoda,« je pripomnil Lorenzo in kazal svoje bele zobe. »Da, da ta dekleta ...« In vse-del se je s prekrižanimi nogami na tla, sl prižgal pipo ter mežikal v sonce, ki se Je počasi nagibalo proti zahodu. Kljub svoji mladosti ln svojim črnim kodrastim lasem Je Lorenzo iz-gledal kot kak filozof, ki somu vsa življenjska vprašanja Jasna ln čista. Ce je človek v gorah doma, je že tako." J6m mu ni odgovoril. Gledal Je predse ln razmišljal. Pred očmi Je imel trenutek, ko Je sedel s Konstanco na prevrnjenem ribiškem čolnu ob morju. Razločno je videl pred seboj tisto popoldne pri Ad Castello ter slišal spet valovanje ln kipenje morskih valov. In potem se je odpeljala z Nikom v Taormlno, da bi videla antično grško gledališče ob svitu polne lune. Njega, Jfima, je pa pustila na cesti z najetim avto-| mobllom ln zaspanim šoferjem kot kakšnega Solarja Ne. ni ga ljubila. To je vedel sedaj natančno. Odkar Je čepel lh čakal ■ svojo spahnjeno nogo v tej zapuščeni planinski koči, sl Jc bil o tem na Jasnem. Lorenzo Je Iztrkal svojo pipo. »Bil je naravnost čudež, kaj je danes zmoglo to dekle, ki sedaj spi v koči.« Z glavo je pokazal proti odprtim vratom. »Ta slaba Dot, ta neskončno dolga tura. In vse v nekaj urah. Takrat, ko Je prvikrat tekla za vami, je bila poleg vsega še sama, čisto sama. Pozabljena in zapuščena od vseh...« J8rn je nagubal čelo. »Da, da « Je pritrdil kratkobesedno. Cez kakšno dobro uro je prišla Fiametta iz koče »Sedaj bo spet šlo,« Je menila. »Zakaj ne spite dalje?« je nevoljno vprašal J8m. »Ce jutri zjutraj odrinete na pot, je še vedno dosti zgodaj.« »Ne, toliko časa nimam. Sedaj ne več.« »Kaj hočete reči s tem?« »V Taormlno moram.« »K mojemu bratu?« »Da.« »No, kar se njega tiče, lahko spite še dvanajst ur. Takšna obzirnost mu ni potrebna.« »Ne, ni tako! Krivico sem mu storila. Veliko krivico. Mogoče Je v skrbeh. Potem pa moram še...« »Potem pa morate — kaj?« »Oh, nič.« Stresla Je svoje svetlikajoče lase nazaj in se pripravljala, da sl zaveže naglavno ruto. »Potem pa morate?« je silil vanjo J8m »Hočem vedeti, kaj ste hoteli še reči!« »Hotela sem reči, da bom šla še h gospodični pl. Dyckerhoff.« 1 »Zakaj?« 1 »Obvestila Jo bom, da še živite in da ste zdravi.« Jom je napravil dva nagla ■ koraka proti njej. »A11 se je ba- ] la zame? Govorite!« »Rekla sem ji, da vas je vaš brat ubil in da . .« Fiametta se je obrnila. »Ste pripravljeni, ‘ Lorenzo?« »Tako . a tako,« je zajecljal: J8m. »Torej ne zame. marveč! zanj...« Lorenzo si je nadel nahrbtnik na ramena in segel po palici. »Greste z nami?« ga Je vprašal Lorenzo. J5m je dvignil, glavo »Da, tudi Jaz grem z vami.« Je odgovoril raztreseno. Ko so šli proti Llnguaglossi, so vsi molčali. Fiametta }$ bila utrujena. Kratek spanec je hi okrepčal. V Linguaglossl je J8m našel avto, ki jih je spravil v Taormlno. Bilo je že pozno ponoči, ko je avto prispel do vile. Dolgo so čakali, preden ie Stanislav odprl vrata. Morai je prej odkleniti celo vrsto ključavnic in odriniti več zapahov, tako da ga Je J8m začudeno vprašal: »Kaj pa vse to pomeni? Ali sta se zabarikadirala? Pa menda ne pričakujeta sovražnika?« »Oh. gospod J8m!« se Je priklanjal Stanislav. »In gospodična tudi!« »Ali moj brat že spi?« »Ne, odpotoval je,« je poročal Stanislav in prižgal luč v veži. »Odpeljal se je z avtomobilom, 2e pred nekaj dnevi.« »Tako. Kam pa?« »Ne vem. Ni mi povedal.« Jom je odprl stanovanjska vrata ln pomignil Fiametti, naj vstopi. »Policija j? bila že nekajkrat tukaj,« je pripovedoval Stanislav. »Kdo je bfl tukaj?« »Karabinjerji! Imeli so s seboj povelje za aretacijo.« Stanislavov glas -se je tresel in njegov star, vdan obraz mu je šel na jok. »Povelje za aretacijo?« je osuplo vprašal J8m Fiametta je stala pri odprtih vratih. »Da, povelje za aretacijo.« Stanislav je pripovedoval naglo in kolikor mogoče tiho, da ne bi Fiametta razumela. Od karabinjerjev je zvedel na skrivaj. da gre za neko bodalo. Za dragoceno starinsko orožje, ki je bilo ukradeno v Museo Co-munale. Ko so orožniki prišli prvikrat, je bil gospod Niko še doma. Takrat se jim je skril. Bilo Je to v neki noči, ko je silno deževalo ter je neko rdečelaso dekle pridrlo v hišo 1 (Dalje prihodnjič) Najstarejša Podkrničanka Je Zavraškova mama. Piše se Antonija Kreže in je bila rojena L 1860 na Zavratih. Torej je že stara 93 let Ko jo je obiskal naš dopisnik, jo je našel blizu hiše pod jablano. Z levico se je podpirala s palčko, z desnico pa pobirala jabolka. Stari znanec jo je povabil k mizi pred hišo. Ponudil ji je hčerki. Vsi štirje sinovi so bili v prvi svetovni vojni. Sin Alojz je bil dolgo let v niškem vojnem ujetništvu in je prišel ves bolan domov. Pa tudi za časa okupacije so bili vsi aktivni. Sin Franc je umrl v partizanih. Danes še živi najstarejši, 72-letni sin Jože kot preužitkar na Zavratih. Akoravno kraj ni oddaljen preveč od železnice, se je stara mama peljala z vlakom le dvakrat v svojem dolgem življenju. Prvič je šla obiskat sinove-vojake za časa prve svetovne vojne v Maribor, drugič se je pa peljala na Gorenjsko. Ve tudi dosti povedati, kako hudo je bilo za časa okupacije v Podkrnicah in okolici. Ker so bili prebivalci v Podkrnicah na pobudo tov. Lidije Sentjurčeve zelo naklonjeni partizanom in jp bilo iz tega malega naselja kar dvajset ljudi v partizanih, jih ie okupator vedno zasledoval. Zavraškova mama pravi, Izpred sodišča V pisarni je kradel Pred sodiščem se je zagovarjal Ervin Alt z Dola pri Hrastniku, ker si je kot občinski blagajnik prilastil na račun krajevnih prispevkov . dobljene zneske od gostilničarjev Petra Kozoleta, Justine Draksler in Amalije Sentjurc v skupnem znesku 15.290 din, uradne listine o prejetem denarju je pa uničil, da bi tako prikril svoje dejanje. — Na glavni obravnavi se je obtoženec zagovarjal, da si teh zneskov ni nameraval prilastiti, niti jih poneveriti, ampak da si jih je samo izposodil in da jih je hotel čimprej povrniti. Na podlagi izpovedi zaslišanih prič in vpogleda v predložena potrdila se je pa sodišče prepričalo, da gre za kaznivo dejanje in da obtoženec teh zneskov ni nameraval vrniti, saj si jih na ta način ne bi smel izposoditi, ampak bi jih so nekoč Švabi pri belem dnevu, ko so bili domači na njivi, odnesli najboljše kose svinjskega mesa iz dimne kuhinje. — Veliko strahu so pretrpeli, ko so slaščice in Zavraškovi mami ^talci bombardirali nem- “ , ‘ Ril. i. ški vojaški vlak na progi blizu ^ečna ^a Tudi nanjJ ši kdo ^te vasi. Takrat so Podkrni- misli in jo obišče. Drobila je v e®n?7 pop^!f J?® f,p® ^ SnoTripoSalL? Ja"? hodila v šolo na Dol k »šolma- U®1NiVeov sin in «7* Dra^u prav malo časa. Leže _ je &»j takrat še nibilo |°lsk® oh’ bil zel0 aktiven partizan in naš vernosti. Oče Zamašek j ni dzadnji pre<£ednik mestne pustil v šolo, ker se je bal, da p „rastnik. da so bik takrat vedno obiski ™°5al ,^a- , 7?P0r ,S0<^0' s srt sas-a aasrsAff asa: - tudi ni mogel pokazati zadev- nih blagajniških potrdil, ki bi jih vsekakor moral imeti, če bi prejemke vknjižil. — Sodišče ga je obsodilo na pet mesecev zapora. bi mu umrla še' edinka kakor njena 9-letna sestrica, ki se je prehladila na dolgi poti v šolo. Zavraškova mama je imela lest otrok. Štiri sinove in dve občine Hrastnik. Želimo Zavraškovi mami kot najstarejši Podkmičanki, da preživi večer svojega življenja še v zadovoljstvu! L. H. je dobro od slabega, čeprav je drugače zelo pobožen človek ter bi moral dobro poznati sedmo božjo zapoved. Potrošniki Kolesa je kradel Alojz Bovhan iz Novega mesta se je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Trbovljah, ker je meseca februarja vzel moško kolo neugotovljene vrednosti in si ga prisvojil, nato meseca marca spet moško kolo, last Antona Drnovška, v vrednosti 18.000 din, dne 7. junija 1953 pa kolo, čigar lastnik je bil Va-lentin- Benko, ki je bilo ocenjeno na 15.000 din. — Obtoženi se je zagovarjal, da je bil zaposlen na zagorskem rudniku, ni pa zaslužil toliko, da bi se lahko vozil k ženi, ki je živela v Novem mestu, in se pošteno preživljal. Ves prisluženi denar je pošiljal ženi, ker pa je potreboval kolo. ni pa imel denarja, da bi si ga kupil, se je odločil, da gn bo ukradel. Tako je pred umivalnico kotredežkega obrata vzel iz stojala neko kolo. Ker je vedej, da je njegov lastnik na nočni službi, je kolo vzel in se z njim odpeljal proti Novemu mestu. Na isti način je ukradel drugo kolo in še tretje. Prvo kolo je nameraval pridržati zase, drugo podariti ženi, tretje Avgust Gričar iz Novega me- j pa obdržati za »rezervo«. — Sodišče razumljivo tega zagovora ni moglo upoštevati ter je obtožencu odmerilo za vse tri tatvine 1 leto in 8 mesecev zapora Denar si je prisvojila ŠPORT Prvenstvo celjske podzveze Dobrna : Svoboda 2:1 (0:0). Mladinci: Rudar : Proletarec 4:0 (2:0). Bratstvo (B) : Senovo 4:2. RUDAR : KOVINAR (STORE) 10:0 (4:0) Strelci: Knavs 4, Hudarin 3, Keržan in Opresnik po 1 gol; gostje 1 avtogol. Sodil Muravs iz Maribora ostro — publike preko tisoč. Rudarjeva enajstorica se je v nedeljo pomerila s kovinarji iz Štor in jih premagala z visokim, a realnim rezultatom. Rudar je prikazal dobro igro, ki bi bila, če bi bili gostje močnejši, lahko še boljša. Igrali so namreč samo pred nasprotnikovimi vrati in je goste rešil še večje nesreče pri-lično dober vratar in pa tudi smola domačinov, predvsem Opresnika. * V tretjem kolu so klubi Iz Zasavja dosegli sledeče rezul- Pionirji tekmujejo v nogometu Za tekmovanje pionirjev ▼ nogometu v okviru centra Zasavje se je priglasilo 8 moštev in sicer: Rudar I, II. in III ter Svoboda in Dobrna iz Trbovelj, nadalje Bratstvo iz Hrastnika, Proletarec iz Zagorja ter Svoboda iz Kisovca. Pohvaliti je treba, da zastopajo barve Rudarja kar tri pionirska moštva-V tekmovanju so odigrali do sedaj dve koli, kjer vodi po drugem kolu Rudar I s 4 točkami in razliko golov 10:2. V prvem kolu sta se pomerili Svoboda (Trb) in Svoboda (Kisovec) in dosegli rezultat 2:1, Dobrna in Bratstvo 3:0, Rudar I in Rudar n 6:2, Proletarec in Rudar III pa 1:1. V drugem kolu je bil izid sledeč: Svoboda (Kisovec) in Bratstvo 1:0, Rudar II in Proletarec 3:0, Rudar I in Dobrna 4:0, Svoboda (Trb) in Rudar I® pa 1:0. V mladinskem tekmovanju Občni zbor topliške »Svobode" jSL-Asm žski hilo° tako^Umrico*'k^3'l'etošnje| JSo£o skTcanega občnega zbo- lelo na kulturnem področju ze lo plodovito. Kulturna dejavnost se je v tem obdobju lepo razvila ter pokazala nesluten polet novega ustvarjanja, zlasti pa med delovnimi ljudmi. Vzroki za to so jasni in razumljivi. »Svobode« so tudi v Zagorju globoko zaorale ledino, vendar Smo mnogo delali tudi na poi, veliko pomanjkljivosti je bilo v tem našem delu, ki bi jih pa lahko zmanjšali in nekatere celo popolnoma odpravili. Ce Človek pogleda na preteklo leto nazaj, mora priznati: vse tri »Svobode« so napravile marsikaj, vse eo se trudile, posebno upravni odbori so tekmovali, kdo bo imel in pridobil čim več aktivnih članov, kdo bo imel več prireditev itd Vredno bi bilo o vsem tem pisati obširneje, toda tak opis bi zavzel preveč prostora. Imel sem namen orisati občni zbor topliške »Svobode« in njeni člani naj mi ne zamerijo, če bom opisal delo društva bolj s kritičnim očesom, akoravno so bili uspehi, ki jih poznajo do-malega vsi, nedvomno lepi. Ze dejstvo, da se je moral prvotno sklicati občni zbor. ki se je Izjalovil, ker se ga ni udeležila niti tretjina članstva ter Je bil za- Leto dni tamburaškega zbora »Svobode 11“ v Trbovljah Približno pred enim letom so v okviru »Svobode« v Zgornjih Trbovljah ustanovili tambura-ško sekcijo, ki šteje nad 30 starejših članov in pionirjev. Zbor vodi tov. Miha Verbič, ki žrtvuje v tednu več dni za vaje. V enoletnem razdobju so se tamburaši naučili precej glasbenih del, s katerimi so nastopili na proslavi 1. maja v Domu »Svobode II« v Trbovljah, na zletu »Svobod« okraja Trbovlje v Zagorju so pa odigrali dve glasbeni deli z zadovoljivim uspehom. Na praznik Vstaje slovenskega ljudstva so tamburaši odpotovali z avtobusom v Savinjsko in Logarsko dolino, kjer so koncertirali. Ob povratku domov so priredili koncert tudi v Gornjem gradu. ra tako slaba, saj so bili vsi člani nanj povabljeni s primernimi vabili in tudi lepaki so jih opozarjali, da bo »Svoboda« v Toplicah plagala obračun svojega enoletnega dela. Ob podpori Zveze komunistov in drugih množičnih organizacij je uspelo privabiti nato na drugi občni zbor poleg članov tudi nečlane. Tukaj moram omeniti, da je samemu predsedniku uspelo pridobiti še pred občnim zborom za društvo preko 25 novih članov, kar le treba pozdraviti. Občni zbor se je vršil v rudniški restavraciji, ker so društveni prostori za tako prireditev premajhni. Prisostvovali so mu poleg dve sto članov in članic tudi direktor rudnika, predsednik mestne občine in predsednik »Svobode« v Zagorju. Ker šteje topliška »Svoboda« okrog 360 članov, je bil občni zbor sklepčen. Referati članov upravnega odbora so bili skoro izključno kritični; vsi so nakazovali le slabosti v delovanju društva, pa tudi diskusija, ki Je bila ne samo živahna, marveč nekajkrat celo burna, toda zanimiva, je pokazala, da se članstvo le zanima za svoje društvo. Ena izmed glavnih napak društva, ki jo je žal opaziti tudi v ostalih organizacijah in ki lahko postane usodna za nada-lahko postane usodna za nadaljnje delo, Je premajhno, in to s člani društva. Zato ni nič čudnega, če Jih je od tri sto šestdeset članov delalo aktivno samo sto štirideset, ostali so pa bili samo člani in nič več. Ce hi upravni odbor društva uspel tudi v tem pogledu, bi bilo delo mnogo plodnejše in bolj učinkovito. — Iz poročil predsednikov posameznih sekcij je bilo razvidno, da so bile vse od kraja aktivne in so med seboj tekmovale, s čimer so si priborile simpatije med celotnim prebi-blvalstvom, niso se pa v zadostni meri razširjale, saj bi se s tem še bolj učvrstile. Posebno poglavje zase je pa — o Čemer smo že pisali — idejna vzgoja članstva. Sicer Je v okviru društva delovala tudi Ljudska univerza, katere uspehi so vsem poznani, todj njena predavanja sta se je dogovoril z Olgo Smrekar iz Št. Lamberta, da bi mu preskrbela 1000 kg cementa, ki bi ga kupila pri hrastni-škem rudniku. Ta ji je že izročil v ta namen 9000 dinarjev, ona se je pa obvezala, da bo poskrbela tudi za prevoz. Obvestila ga je v mesecu maju, naj se zglasi pri njej, da prevzame cement. Oba sta nato odšla v Trbovlje, kjer bi moral biti cement naložen. V Trbovljah se je pa izkazalo, da Smrekarjeva ni cementa ne naročila ne plačala. Tu mu Je spet pravila, da je bil cement pred njunim prihodom odpravljen na njen dom, da se je s šoferjem tako dogovorila. Gričar ji Je nato dal še 7300 din za nakup 500 kg cementa, ki naj bi ga dobil 22. maja 1953. Ko pa je Gričar ponovno prišel na dom obtoženke, Je ta že izginila neznano kam. Šele tedaj je posumil v poštenost Smrekajeve. Obtoženka Je na obravnavi Izpovedala, da je delanje stori' Poleg tega bo moral Bovhan povrniti Antonu Drnovšku in Valentinu Benku vso storjeno škodo. • Zaradi tatvine se je zagovarjal Meseca junija je vzel nekega dne Bela Bertolinič. delavec iz Murske Sobote iz stanovanjske barake podjetja »Beton« v Trbovljah na škodo podjetja dva senčnika stropnih svetilk, dvoje električnih stikal ter dva oklepa za žarnice s pripadajočo električno žico v skupni vrednosti 2000 din. Na obravnavi se je obtoženec zagovarjal, da očitanega deianja ni storil iz lastnega nagiba, ampak da ga je k temu nagovoril neki tovariš, čigar imena pa niti dobro ne pozna. Sodišče seveda tega tate: Rudar II (Trb)-Konjice' centra Zasavje nastopajo samo 5:2, Usnjar (Šoštanj)-Svoboda štiri moštva: Rudar II. Svobo-(Trb) 4:2. Dobma-Šmartno 11:0, da (Trb), Proletarec in Dobrna. la v denarni stiski. Navedla je, zagovora ni moglo upoštevati, da Je sicer imela službo, da pa je bilo delo zanjo pretežko, ker trpi še izza NOV na hudih poškodbah. Sodišče je upoštevalo olajšalne okolnosti ter ji prisodilo kazen dveh mesecev zapora, povrniti pa mora tudi Avgustu Gričarju prizadeto škodo v znesku 16.300 dinarjev. Nenobollšljivi pek Uprava gostinskih podjetij v Zagorlu bi rada nudila svojim odjemalcem čim boljše blago v svojih gostiščih, med drugim tud) dobre žemlje. Zato je za žemlje kupovala belo moko in jo dajala krajevni parni pekarni Kic. da bi iz nje napravili okusno žemlje. Zgodilo se^j pa, da so se potrošniki začeli pritoževati nad slabo kakovostjo žemelj. No — in zakaj so bile slabe? Posebna komisija je dognala, da »gospod pek« uporablja za peko teh žemelj svojo, slabšo moko, pridržal pa tisto, ki jo je dobil od gostinstva, v druge namene. Mislil si je pač, da je za navadne smrtnike vse dobro. Ker pa tako svojevoljna manipulacija ni na mestu in zaudarj« preveč po špekulaciji, Je uprava gostinskih podjetij to zadevo predala notranjemu odseku. da jo razčisti in nepoštenega peka kaznuje, kakor zasluži. O peku Alojzu Kiču smo Se večkrat brali v Zasavskem vestniku.. Enkrat zaradi prepič odmerilo mu je pa zaradi njegove mladosti denarno kazen v znesku 2000 din. ki se v primeru neizterljivosti spremeni v kazen 10 dni zapora. Bratstvo-Kladivar II (Celje) pa ??? V LITIJI SO ODIGRALI PRVENSTVENO TEKMO IV. KOLA V nedeljo. 4. oktobra so odigrali v Litiji prvenstveno tekmo IV. kola skupine B ljubljanske nogometne podzveze in sicer med moštvom , Litije ter Savo iz Tacna. Zmagali so zasluženo domačini, ki so bili ves čas igre v premoči, z minimalnim rezultatom 1:0 (1:0). Med Litij čani so bili najboljši Tišler. Štrus in Melin, pri gostih pa vratar, ki je rešil svoje moštvo hujšega poraza. Edini gol v tekmi je dosegel Boris Zrimšek v 30. minuti prvega polčasa. Sodil je dobro Sovine iz Ljubljane. I. B. KOŠARKA ŠOŠTANJ PRVI V ZAGORJU V nedeljo so odigrali v Zagorju finalni turnir prvakov gorenjske, štajerske in zasavske lige v košarki, na katerem so sodelovali Partizan (Šoštanj), Partizan (Medvode) in domači Proletarec. Izidi srečanj: Partizan (Sošt.) Proletarec 38:32; Partizan Tekme v prvem kolu so potekle naslednje: Svoboda (Trb)-Rudar II 1:0, Proletarec-Dobma Pa 2:1. Novi nogometni sodniki v Trbovljah Prejšnjo soboto so napravili v Celju sodniški izpit za nogometne tekme vsi kandidati * uspehom in sicer: Stane Butko-vec, Ivan Hrovat, Franc Kos ter Zvonko Amšek, ki so sedaj novi nogometni sodniki. K doseženemu uspehu jim čestitamo ter pričakujemo, da bodo svojo sodniško dolžnost opravljali vestno in častno. PRVENSTVO V ROKOMETU — Zenske Svoboda (Ljubljana) : Proletarec 14:1 (7:1). Ljubljančanke so igrale samo z osmimi igralkami in prepričljivo zmagale nad Proletarcem z rezultatom 14:1 (7:1). V ekip* se je najbolj odlikovala državna reprezentantka Glini kova. Proletarec 42:35. ŽENSKI KOTIČEK Ribje olje JšSšSSSSiiS ljah dosegli že kar lepe uspehe, le 08 a*81® ob strani- še lepše uspehe bi pa bilo mo-' Tudi v upravnemu odboru ni bilo vse v redu. Nekateri Izvoljeni odborniki niso prihajali na redne seje. zaradi česar so bili ostali boli obremenjeni. Opra viču j e Jih samo to, da imajo skoro vsi še razne druge funkcije. Finančno poročilo Je pokazalo, da se je tudi topliška »Svoboda« ubad$’» z denarnimi neprilika-mi. Začeli so delati iz nič, in kakor pravijo, le ravno ta nič dal vsem spodbudo, da so začeli delati in ustvarjati. Bilo je govora tudi o naši goče doseči, če bi bolj redno obiskovali vaje, kar velja zlasti za pionirje. ' Ko-Ja MORDA SE NE VESTE d« Je ■ 1 kilovatom električne energije mogoče kraeaati 4500 1 »mleli pol vagona koruze, ali ohladiti 40 1 mleka; da Je v ZDA • milijonov farm; povprečna farma meri 70 ha. ki sapoeiaje povprečno po 5 ljudi; 5 milijonov farm je elektrificiranih; Poznano je, d„ Je osnovna hrana dojenčka materino mleko, kolikor ji ga pa primanjkuje, ga nadomestimo z mešanico kravjega mleka, vode in sladkorja. Dojenčka hranimo tudi s povrtnino in sadnim sokom. V tej hrani je zadosti vitaminov za otroka. Primanjkuje ji le vitamina D, ki omogoča telesu dojenčka da iz hrane Jemlje apno in fosfor, ki 6ta mu potrebna za izgradnjo čvrstih in ravnih kosti, krepkih zobov, krepkih mišic. Zaradi tega Je treba dajati otroku ribje olje, ki ima obilno vitaminov D in A, ki pospešujejo rast organizma in Izločanja žlez. Ribje olje začnemo dajati dojenčku. kn je star mesec dni. Otroka Je treba privaditi na ribje olje. Zaradi tega mu dajemo prve dni samo pol žličke olja in to pred obrokom ob de- BRANIK : RUDAR (Trbovlje) 14:8 (8:5) Maribor, 11. okt. V nedeljski prvenstveni tekmi slovenske . _________ _____, _______ rokometne lige so domači Br»" (Sošt) ; Partizan (Medvode) I nikovd premagali Rudarja T 38:29; Partizan (Medvode) .precej enakovredni igri, fone11 ‘ pa so v svojih vrstah boli5® strelce. Gole za Branilk so d®* segli: Gaube 5, Kramaršič • Kandus 2, Kos, Šober in Kancler, za Rudarja pa Celst 4, Zupančič 2, Vergelj in Ortnik. SLAVITA : CELJE 15:15 (9:8) Doseženi neodločeni rezult®* je za Slavijo velik uspeh, Celj pa ni dokazalo, da je najbolj*® moštvo v Sloveniji. Slavija J izgubila zmago v zadnjih trenutkih. 2ENE — SVOBODA I. : LETAREC 14:1 (7:1) KOŠARKARSKI TURNI® V ZAGORJU Zagorje, 11. oktobra. nes Je bil y Zagorju košarkaški turnir prvakov Gorenja* Štajerske In Zasavja. Sodeknj. so »Partizan« Medvode, »paI?l zan« Šoštanj in domači P£® . tarec. Rezultati: Partizan (*%* Proletarec 38 : 32, Partizan P : Partizan (M) 38 : 29, Part*#*" (M) : Proletarec 42:35. vitaminom D, ker imamo preparate. ki vsebujejo samo vitamin D, ni pa v njih vitamina A. ki Je važen za rast in zdravje otroka. Največkrat dojenček rad uživa ribje oije, če mu ga dajemo redno in na pravilen način. Ako otrok odklanja ribje olje, mu ga lahko primešamo v sadni sok in ga dajemo dojenčku z žličko. Ribjega olja pa ne smemo dajati otroku z mlekom, ker se olje prime nn steno stekleničke ali Pa na cucelj In se lahko zgodi. da se otroku ribje olje in mlečna mešanica zagabita. Se pred nedavnim smo dajali dojenčku (pa tudi večjim otrokom) ribje olje samo pozimi. Danes pa priporoča mnogo zdravnikov, da dajemo otroku ribje olje skozi celo leto, samo da poleti zmanjšamo količino olja. Končno Je potrebno, da smo pri nakupu ribjega olja pazljivi. godbi. Ze predsednik je vsem zbranim nakazal lepo tradicijo te godbe. Diskusija o njenem kolektivu Je bila zelo pisana in zanimiva, vendar Je ne bom ponavljal. da se izognem očitkom, da iznašam stvari, ki so izključno zadev« ta ustanove. Sicer so pa godbeniki odločeni pričeti z novim, plodnejšim delom, za katero jim bodo brez dvoma vsi Zagorjani hvaležni. Občni zbor j« izvolil nov odbor, ki se je še bolj razširil. Sprejel je sklepe, ki bodo nedvomno utrdili nadaljnje delo, posebna važna Je pa ustanovitev koordinacijskega odbora med vsemi tremi »Svobodami« v Zagorju, kar bo pripomoglo k učvrstitvi in plodnejšemu razvoju društvenih odnosov. »Svoboda« v Toplicah Je — kljub setih dopoldne. Količino olja počasi zvišujemo tako, da do- . _ sus; mPM iP^ in sicer eno žličko pred obrokom ob desetih dopoldne, drugo pa ob šestih popoldne Kadar je pa dolenček star dva meseca, mu damo 3 kavine žličke ribjega olja. in sicer tretjo žličko pred obrokom ob dveh popoldne. Pri tej količini ostanemo do sedmega meseca. Nekateri so mišljenja, da materi, ki .doii otroka in sama jemlje ribje olje, ni treba dajati dojenčku olja, ker otrok z materinim mlekom dobi vitamin D. To mnenje je napačno, ker je potrebno, da dajemo dojenčku 'ribje olje tudi takrat, kadar ga mati sama jemlje. Nekatere otroke je teže privaditi n„ ribje olje kot druge. So tudi taki dojenčki, ki ga vsakokrat izbljujejo. V takem primeru naj mati vpraša zdravnika za svet. ki bo otroku pred- kakor sem že omenil vsem pomanjkljivostim dosegla pisal koncentriran preparat vt-lepe uspehe in dostojno vršila | tamina D. Zdravnik bo odredil svoje kulturno poslanstvo. Se način uporabe in količino premnogo nadaljnjih uspehov! parata Mati nal ne kupuje sa- -M- ma kakršncg* koli preparata z Varčevanje je steber ljudske blaginje! Denar naj ne bo mrtev in brezploden. Kdor hrani denar doma, greši proti ljudski skupnosti. Pomnožite vrsto vlagateljev, vlagajte prihranjen denar na hranilno knjižico pri Narodni banki ali pa pošti, ki vam prinaša 5 •/• obresti. Varčevanje denarja je res koristno le tedaj, če ga varčujemo na napredni način. Tak način varčevanja Je pa vlaganje na hranilno knjižico pri Narodni banki ali pa pošti. Ali ste ze poravnali naročnino za ..zrasti rtin Dramsko gledališče Svoh®" de H v Trbovljah bo uprizorilo v soboto, 1 ' oktobra ob 7. uri zvečer Domu Svobode II Finig®1 jevo dramo »DIVJI L O V ® C * v režiji tovariša RadoslaVfl Cešnovarja. Vstopnice bodo v P*Tr. prodali od 14. oktobra lje v Knjigami Trbovlje tri ure pred začetkom P . stave pri gledališki ® gajni. OGLAS , Srečka štev. 601768, » dela 100.000 din in dru*e i* *> Šimi dobitki, so bile k“ rbo'" pri Jožetu Suši v pri IJah. Srečke lahko do njemu vsako sredo to sot-vijaJ® trboveljskem trgu. Dosi •e tudi na dom. KLAVIRSKO IIABMO* ^ »Soprani«, s kovčkom. nje otrok prodam *a 3 Naslov v upravi lista. p R E K L I C ,fene Preklicujem žaljivke, ^r#st' proti Jožefi Komlanc 1* arnika — Valentin P'®1 bovlje, Vrcskova 28.