Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov, u m r m Grlas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered Second-Class matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3.187» Štrajk mesarjev. ŠE VEDNO SMEMO UPATI, DA BODE VELIK ŠTRAJK MESARSKIH VSLUŽBENOEV KMALO KONČAN. —o— Skupna konferenca obeh strank za preprečenje štrajka mesarskih mašinistov in kurilcev. TRŽNI POLOŽAJ. Chicago, 111., 20. julija. Nade, da bode štrajk mesarskih pomočnikov mirnim potom poravnan, še niso poginoma zginole. Vodje štrajkarjev so včeraj zopet zborovali in pri tem so imeli konservativci večino. Posledica temu je, da so mesarjem pisali pismo, v kterein pa štrajka v znamenju soču vst vovanja družili delavcev niti ne omenjajo. Pismo tudi nima enačaja ultimatuma, kajti štrajkarji prosijo mesarje, da privolijo v še je-dno skupno zborovanje. Mesarji, oziroma posestniki klavnic so danes naprosili za policijsko pomoč, ker je pri klavnicah pričakovati nemirov. Na to so dobili še 20 nadaljnih policajev na razpolago, tako, da oskrbuje stražo 250 policajev. Iz Miehigana prišlo je danes več neuflljskih delavcev, kteri so takoj pričeli z delom v Nelsonovej klavnici. Organizacija montanskih živin ore j-eev, ponudila je mesarjem 500 cow-boyev za klanje. V pismu stoji do-slovno: "Cowboyi ne potrebujejo policijskega varstva." Ponudbo niso sprejeli. V klavnicah dela sedaj 4000—G000 neunijskih delavcev. V Armourjevej klavnici delajo v vseh oddelkih. Večina neunijskih delavcev spi v klavnicah, kjer dobivajo tudi hrano. Pri Swiftu dela 1600, pri Armouru pa 2000. Tvrdka Swift deli med svoje štrajka rje led in kruh brezplačno, da tako saj nekoliko olajša položaj nedolžnih rodbin štrajkarjev. 42 štrajkarskih rodbin je že odpotovalo v Evropo. Kansas City, Mo., 20. julija. Odbor unije tukajšnjih železniških delavcev ponudil je širajkujočim delavcem mesarjev pomoč s tem, da člani imenovane unije v slučaju potrebe ne bodo nakladali meso in za klavnice potrebni premog. Tudi so ponudili itrajk&rjem finaneijelno pomoč. Omaha, Nebr., 20. julija. Tukaj vlada mir. Mesarji naznanjajo, da imajo sedaj dovolj neunijskih delavcev na razpolago, tako, da zamorejo vsaki dan poklati 1500 volov ii G000 prešičev. Nadalje lahko dobe toliko delavcev, kolikor jih potrebujejo. St. Joseph, Mo., 20. julija. Mnogo štrajkarjev se je vrnilo na delo, dasi-rav no so jih straže štrajkarjev prosile na j tega ne store. Pošto •ropali. VMASPETHU NA LONG ISLANDU SO ROPARJI NAPADLI TA-MOŠNJO POŠTO IN ODNESLI KAR SO DOBILI. Pri tem so rabili naravno dinamit. Odnesli so razun denarja tudi razne poštne vrednosti. NEZNANO KAM ODŠLI. RUSI NA PACIFIKU. -o- Vladivostosko brodovje odplulo neovirano na Tihi ocean; japonsko iztočno obrežje v nevarnosti. RUSI HOČEJO JAPONCE PRISILITI, DA RAZDELE SVOJE ERO-DOVJE. DEMONSTRACIJA RUSOV PROTI YOKOHAMI. — RUSI KUPILI DVE NOVI KRIŽARKI. — PRIČETEK BITKE PRI PRELAZU MAOTIEN. — RUSIJA IN ANGLIJA. Maspeth, L. I., 21. julija. Nepoznani roparji so včeraj zjutraj z di-namitom razstrelili blagajno tamoš-nje pošte, iz ktere so odnesli $200 gotovine, 18,000 znamk po 2, 500 po 1, 300 po 10 in 300 znamk po 5 centov. Pošta se nahaja na voglu Columbia Ave. in Grand St. Napad se je izvršil ob 2. uri ponoči. Ljudje, kteri so se radi razstrelbe dinamita probodili, trdijo, da so videli, kak d je pet roparjev pribežalo iz poslopja. Bežali so proti pokopališču Mt. Olive, kjer je policija našla več poštnih kuvert. Rrezdvomno so tatovi poštne pošiljat ve na pokopališču odprli in si razdelili vsebino. Skupna škoda, ktero trpi pošta, znaša $1000. Koliko priporočenih listov so roparji odnesli, še ni dognano. Štrajk pivovarjev v San Pranciscu. San Francisco, Cal., 20 jnilja. Pri zborovanju obeh tukajšnjih pivo varilcih unij se je jednoglasno sklenilo, pričeti s št raj kom. Praznovali bodo delavci vseh tukajšnjih pivovarn. Predilci svile pričeli štrajkati. Paterson, N. .T., 20. julija. Nad 350 predilcev svile tvrdke Johnson Cow-den & Co., na River St., pričelo je Včeraj štrajkati, ker jim tvrdka ni hotela povečati plačo za deset odstotkov. Strajkarjem se bode pridružilo še par sto druzih delavcev. Kuharji imajo smolo. Končno so propali! Tiranstvu francoskih kuharjev v hišah "najboljše družbe" v Newportu je končno od-klenkalo. Prvi žrtvi sta dva Francoza ktera sta menila, da zamoreta postati prava tirana. Gonpa Stnyvesant Fish-eva, je svojega zmaja prva zapodila, m temu vzgledu je sledila včeraj nje-><* prijateljica. Ako pride ta moda •'v modo O čemur ne dvomimo, i kali bodo Franeozje kmalo poŠte-neje delo. Rojakom t Chicago, EL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Chicago, 111., kteri j« pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda". Uyraraiitre. NEZNOSNA VROČINA. Sto stopinj v senci. Včerajšnji dan, zlasti pa prejšnja noč, ostala bodeta vsem našim meščanom v trajnem spominu, kajti tako vročine še nismo imeli v letošnjem poletju. Vlažna vročina napolnila je vse ulice in ljudje, kakor tudi živali so padali, kakor muhe. Ko se je zvečer skrilo solnce za oblake, postalo je še bolj vroče, kajti preko dneva nabrana vročina je odsevala od kamena, kakor iz peči. Nihče ni zamogel spati. Po zatrdilu vremenskih prorokov moralo bi biti včeraj hladneje, toda tega nismo občutili. Vsi ljudje izgledajo izmučeni radi nespanja. Vsled tropične vročine trpe največ otroci, od kterih jih je umrlo včeraj štirinajst. Umrljivost v New Yorku se je včeraj izredno povečala, skoraj podvojila V tenementnih hišah v Manhattanu je zbolelo toliko otrok, da je pri vsa-kej rodbini po jeden bolnik. Na stotine konj je popadalo na ulicah vsled neznosne vročine. Kdor le zamore, pa ostavi mesto in pohiti k obrežju, ali pa v gozde. Na tisoče ljudi prenočuje v mestnih parkih ali pa na trgih metropole. Nevihta v New Yorku. Medina, N. Y., 20. julija. Včeraj je tukaj razsajala izredna nevihta, katera je po vsem severnem delu countyja Orleans napravila izdatno škodo. V Yates Centre je strela poškodovala tamošnjo cerkev. Tudi tele-fouska zveza severno od tukaj je razdejana, tako, da podrobnosti o družili nesrečah ni mogoče zvedeti. Tukajšnji potok je vsled naliva tekom pol ure izstopil iz svoje struge, radi česar je vtonilo mnogo živine. Poljaki potujejo na jug. New Orleans, La., 20. julija. Agent-je poljskega naselniškega družtva prišli so v Mississippi, kjer so posestnikom bombaževih nasadov ponudili, priposlati jim toliko poljskih delavcev, kolikor jih pri žetvi potrebujejo. Agentje zatrjujejo, da je na tisoče Poljakov ostavilo premogove rove v Pennsylvaniji in Coloradu, in da so sklenili nastaniti se na jugu. Naši naseljenci Washington, 20. julija. Našelniški urad naše vlade objavlja statistično izvestje, iz kterega je razvidno, da je v Zjedinjenih državah 44,582 naseljencev zaprtih v raznih zaporih. Od feh naseljencev je 28,938 možkega in 15,643 ženskega spola, 23,548 je zaprtih v drža%Tiih zaporih, 14,979 v ječah county je v, 5358 v zasebnih in 697 v zvezinih zavodih. Izmed teh jih ostane 24,717 do smrti v ječi, 10 tisoč 112 nad 2 leti in 9735 manj nego dve leti. Tokio, 21. julija. Rusko vladivostosko brodovje, ktero je ob japonskem obrežju vjelo nek japonski par-nik, ga je zopet izpustilo. Ime parni-ku je, "Takushima", kteri je dospel ravnokar v Mororan. Kapitan poroča, da plove rusko brodovje z vso hitrostjo proti jugoiztoku. Iz tega je sklepati, da so Rusi na potu v Saigon, ali glavno mesto francoske Indije, mogoče je pa tudi, da je to le navidezna pot, in da so namenjeni drugam. Rusko brodovje pluje brez spremstva torpedovk. Mogoče namerava napasti japonsko iztočno obrežje in se na to zjedinili z portarthurskim brodovjem. Tokio, 21. julija. Včeraj ob uri dopoJndne je rusko brodovje ob obrežju Isova potopilo nek japonski parnik. Možtvo je srečno prišlo na kopno 25 milj daleč od Hakodate. London, 20. julija. Tukajšnjej "Daily Mail" se brzojavlja jz Sueza: "Rusi so zaplenili v Rudečem morju nemški parnik "Sambia", kterega bodo odvedli v Baltiško morje. Petrograd, 20. julija. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se je sedaj zatrjevalo, da delovanje -uskih vojnih ladij v Rudečem morju ne bode dovedlo do mednarodnih neprilik, dočim se sedaj zatrjuje, da se bodo vsled tega vprašanja po pozivu Anglije tudi ostale signatame oblasti medsebojno posvetovale. S tem pride zopet v ospredje staro dardanelsko vprašanje. Ker Rusi v Rudečem morju največ škodujejo angleškemu morskemu prometu, bode Anglija skoro gotovo zahtevala, da se poslovanje brodovja prostovoljcev pojasni. Mogoče je pa tudi, da je Japonska svojo angležko zaveznico že opomi- Petrograd, 12. jul. Vsled japonskega poročila o vspešnem prihodu vladivo-stoškega brodovja na Pacific, tukajšnja admiraliteta ni iznenadila, dasi-ravno jej podadmiral Skridlov o tem ni poročal. Dejstvo, da so zamogli Rusi neovirano pluti po ožini Tsugari memo brodovja japonskega podadmi-rala Kamimure, nam dokazuje, da je japonska vojna mornarica zelo slaba. Najbrže nameravajo Rusi napasti iztočno japonsko obrežje in prirediti demonstracijo pred mestom Yokohama. To bode provzročilo na Japon, skem veliko paniko. Admiral Togo bode prisiljen par svojih vojnih ladij poslati proti Rusom in tako bode japonsko brodovje pred Port Arthur-jem še bolj oslabljeno. Yokohama, 21. julija. Ker je rusko brodovje na morju, se tukajšnji parniki ne upajo ostaviti luke. London, 21. julija. Semkaj se poroča, da so Rusi v Mandžuriji napadli desno krilo Kurokijeve vojske. Ta Che Kiao, 21. julija. Ij severo-zapadnih ruskih po tojank se poroča, o vročih bojih. Japonci so izgubili deset topov in v neredu bežali iz Sai-matse. Petrograd, 21. julija. Car Nikolaj je po posvetovanju z ministrom ino-stranih del izjavil, da se ne strinja z postopanjem ruskih vojnih ladij v Rudečem morju, in da neče, da bi vsled tega na®tale mednarodne nepri-like. Prepir, kteri je nastal vsled vjetja par angležkih parnikov, bode takoj prijateljski poravnan. London, 21. julija. Semkaj se poroča, da so Rusi na Rudečem morju zaplenili angležki parnik 'Pang Ling* kteri je plnl iz Anglije v Yokohamo. Iz Odjese odplujejo v Rudeče morje nadaljne tri ruske pomožne križarke. njala, naj ne pospešuje kršitve neutral nosti. V parižkej pogodbi ni najti določil, ktera bi prepovedala brodovju prostovoljcev prehod iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Pred vojno so parniki imenovanega brodovja pluli po Dardanelah \ orožjem, streljivom in vojaštvom, ne da bi se kedo temu protivil. Tokio, 20. julija. Rusko vladivo-stošfco vojno brodovje, plulo je danes zjutraj ob 7. uri brez spremstva torpedovk v Tihi ocean. Kam pluje, ni znano, tode sledilo politično posvetovanje. Ob tej priliki bodo člani kabineta dobili odkazano svojo delo za volilno borbo. Politične agitacije se bodeta tudi vdeležila najmlajša člana kabineta, trgovski tajnik Metcalf in tajnik Paul Morton. Posvetovanje bode naravno vodil Cortelyou. Roosevelt bode dal članom kabineta naročila glede agitacije in govorov. Naselbine mravelj v Texas ti. i Washington. 20. julija. Ekspert O. T. Cook, kteri nadzoruje naseljevanje fiiatemalskih mravelj v Texasu, kjer •nora j o preganjati bombaževe črve, i>rzojavlja poljedelskemu oddelku laŠe vlade, da so mravlje že zgradile svoja gnezda, in sicer 14 palcev glo-'»oko pod zemsko površino. Oranje :emlje jih ne bode oviralo. Konkordat v nevarnosti. Rim 20. julija. Razmerje med Francijo in Vatikanom postaja vedno strožje. Papež je že uverjen, da se bliža konec konkordata od strani Francije. Predno je predsednik Lou-bet obiskal Rim. pozval je papež la-valskega škofa naj odstopi. Škof pa naravno tega ni hotel storiti, na kar so ga vatikanovei povabili v Rim, da se zagovarja proti raznim po bistvu malenkostnim obtožbam. Škof, imenom Gray, je pa vprašal francosko vlado za svet in slednja je izjavila, da Vatikan ne spoštuje pravo konkordata, kteri je radi tega brez vsake vrednosti. . GOTOVE najcsKejc le piJ pri f. SAKSERTU ,09 Granuick Su "GLAS NARODA" slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher FRANK SAKSER, 10;> Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 S pol leta............. 1.50 Za Evropo, ra vse leto...... . 4.50 1 leta.......2.50 etrt ieta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. £ "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za cglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glaa Naroda" Greenwich Street, New York City. Telefon t 3798 Cortland. Predsedniške volitve v Mehiki. Kakor smo v "Glasu Naroda" že ineil dnevnimi novostmi poročali, so predsedniških volitev v sosed-Meliiki število plasov natančno in pronažli, da je bil ponov-predsednikom stflri Por- Diaz. Naravno, da so tamusnji državniki izidu volitev kolikor mogoče sve-in slavnostno poročali, kakor se i tako važen dogodek tudi spo- ostalem pa na celem svetu ni-tako zanimivih volitev, kakor v Mehiki. Vedno in vselej imajo ji državljani — eamo jednega ndkiata, in nihče, komur je drago življenje, neče, da hi ga kedo sumniči!. da hi imel on rad kaeega drussega !:.. :.]i.lata, kteri bi bil nasprotnik Porfirio Diaza. Gla vni politični in jediiii vpljivni h v Mexico C i udad se imenuje a soeiedad de los amigos del gene-Don Porfirio Diaz", ali po naše ' Zveza prijateljev generala Don Por firio Diaza". ' lani tega kluba so iz ključno le vladini uradniki, ali pa taki, kteri bi radi dobili vladino slu Imenovani klub naprosi prednika v imenu ljudstva za milost-Ijivo dovoljenje, da ga smejo zopet imenovati kandidatom. Nato napravi ri Porfirio iznenadeno lice, govori težkem tovoru svojih let in težav-icm vladanju, toda končno privoli v nominacijo in izjavi, da se bode še enkrat žrtvoval v prid ljudstva. Temu se vse čudi in vse je navdušeno za kandidata. Vse ono, kar temu nasprotuje, se pa jednostavno zamolči. Par tednov kasneje je citati v časopisju, da so se vršile predsedniške volitve, da so se povsodi zaključile mirno in da je bil general Porfirio Diaz najbrže jodnoglasno izvoljen. \ ostalem je pa vse to tudi resnično, kajti Mehikanci imajo le jednega kandidata in razim 100.000 uradnikom in osobnili prijateljev predsednice neče voliti, način je bil Diaz že petkrat Svojo prvo izvolitev je pri-letu 1ST". ko je takratnega dsednika Lerdo de Tejada izgnal iz dežele. Ker pa takratna mehikan-ska ustava ni dovolila, da bi bil pred-sdnik dvakrat zaporedoma izvoljen, > Diaz generalom Manuel Gonzale-— največjim meiiikanskim ro-m in politikarjem — priredil da je bil Gonzalez za naslednji iin njegov naslednik. V tem času pa oba lojKvva zajedno ustavo ta-spremenila, da zamore biti jeden isti predsednik večkrat izvoljen. Izyiroa poročila iz Ljubljane. (Dalje in konec.) Avstrija misli, da je zato na svetu, podpirja in razširja blaženo nem-Zdi se mi, da je to začetek in >ee nje modrosti. Osvojili smo Bo-in Hercegovino z vojsko in obe ?li sta od leta 1878 v avstrijski i*i. Prebivalstva imata nekoliko vseh Sloveneev. V Bosni li žive Srbi in Hrvati in 'i Turki pa so potureeni Slav-to potomci nekedanjih Srbov Hrvatov, kteri so se poturčili. h> je Avstrija osvojila Bo«sno in ino. poklicala je tja svoje t • d i /. a vi j a ne: Nemce in Ži-Najprikladnejši so se ji zdeli Ti-;i. Tirolske rodbine so se izselje-ie jmlagomn v Bosno. To romanje se je vršilo Tih o in mirno, tako da nihče ni vfdel tega. Zdaj se je priselilo par Tirolcev, za njimi so prihajale ženske in otroci in kakor bi trenil, bila je vsa vas tirolska, to je nemška! V Bosni je malone pol milijona mohamedancev, to je ponajveč poturčenih Slavianov, več nego šest tisoč Zidov in 30,000 Nemcev! Nemci se kar množijo v Bosni. Včeraj jih se ni bilo nič, a danes jih je že nekaj, črez nekaj let jih hode še več. Ni-kari ne skrbimo za to. skrbi za to sama avstrijska vlada. Nemci v Bosni napredujejo. V Sarajevu imajo dva nemška lista in nemško gledišče ia tu imajo Nemci svojega konzula. Organizujejo se dobro. Vlada jih podpira, ker ti Nemci nosijo nemško kul turo do Soluna. In tako se bode zgodilo, da bodo Srbi in Hrvati imeli v Bosni ravno take težave z Nemci, kakor jih imamo mi Slovenei na Štajerskem, Koroškem in tudi Kranjskem. Bosna ima že danes več Nemcev, nego naše Kranjsko. Židov pa ima že danes preveč. Na našem lepem Gorenjskem posebno ugaja Nemcem. Bela peč, Jesenice, Domžale, Vevče, to so že danes nemška fjnezda. Tod je industrija v nemških rokah, tod je bogatija. Pomislite samo na Domžale. Prišlo je sem nedavno nekaj Tirolcev, kteri so začeli delati in prodajati slamnike. Danes so ti Tirolei milijonarji. Bogati so in hudi Nemci. Tod je nemških otrok vse polno. Imajo nemške šole, nemške učitelje in to bodo nekdaj strastni Nemci. Te dni je 130 nemških otrok prišlo z Gorenjskega v Ljubljano. Napravili so izlet, da vidijo, kakšna je Ljubljana. Imeli so, rekel bi, shod v Ljubljani. Govorili so šolski nadzorniki, učitelji, meščani, a vse je bilo nemški in peli so nemške pesmi. Tako se utrjuje nem-čurstvo. Bohinjska železnica bode pripeljala zopet dokaj Nemcev v našo deželo, tako bode Nemcev vedno več in več. Delničarji dolenjske železnice so imeli strah preti občnim zborom. Bilo je vedno izgube. Dandanes je že bolje. Te dni je bil 10. občni zbor delničarjev na Dunaju in tu smo slišali prijetne vesti. Dohodkov je imela dolenjska železnica v preteklem letu K 651,254.62, potrebščin K503,114.05. tako da še vedno ost a je lepa svotica K 148,130.67. Kmetijstvo na Kranjskem peša. Imamo kmetijsko družbo v Ljubljani, ktera poučuje kmeta, kako ran je umno kmetovati. Družba sv. Mohorja izdaje praktične gospodarske knjige, imamo strokovne učitelje, toda vse to je premalo. Naš kmet mora "videti na svoje oči, kako se umno gospodari in zato mora iti v svet. In res, slovenski kmetovalci pojdejo letos dne 16. avgusta v Švico. To potovanje aranžuje kmetijska dražb- Z našimi kmeti pojde učitelj grmske šole, kteri jim bode vse razkladal. To je res praktično, taka potovanja so koristma, ali škoda je le to, da bode le malo število kmetov tako srečnih, da se udeleže potovanja. Vsaj vsaka občina bi morala imeti jednega človeka, kateri bi bil ostalim soobčanom učitelj. Kmetijstvo ne živi kmeta. Ko bi vse rodilo in sad nosilo, bilo bi kmetu dobro. Ali nevihte in toča uničujejo vsako leto poljske pridelke in vinograde. Dne 4. julija proti večeru potolkla je toča po vsem .Kranjskem, zlasti v Cerkljah na Gorenjskem in v novomeški okolici na Dolenjskem napravila je velikansko Škodo. Toča je bila v premeru debela 4S milimetrov. Živino na polju je hudo pobila in ranila, a mnogo tič pokončala. Mnogo škode ima zopet naš narod. Obetala se nam je dobra letina, a zdaj je zopet ves up splaval po vodi. -Tedino še tolaži kmeta dobra živina. Živinarstvo je danes važna gospodarska pomoga na Kranjskem. Kmet iz-reja vole in svinje in to dobro pro-laje. To je jedini vir, kteri rešuje našega kmeta. Ljudje so spoznali, da živinarstvo največ nese in zato se z njim pečajo. Vedo pa tudi, da se d&-nar jedino daje zaslužiti v Ameriki, in zato se izseljujejo v Ameriko. Živinarstvo doma in delo v Ameriki, to sta danes dva najvažnejša vira našega narodno-gospodarskega blagostanja. Moje poročilo bilo bi nepopolno, ako ne hi vsaj kratko omenil, kakšen je bil mladeniški shod na Brezjah na Gorenjskem. Vršil se je shod dne 4. in 5. julija. Na Brezjah so bile maše in pridige in občni zbor krščansko-socijalne zveze. V pozdravih in nagovorih so naglašali slovenski mladeniči, da jih ni sram- aku častijo Marijo pomočnico. Čemu so to povdar-jali, ne vem. Do današnjega dne še nijeden Slovencev ni rekel, da ga je sram Marije. Toda cilj shodu ni tukaj. Glavno je bilo, da so se zbrali slovenski mladeniči pod vodstvom luhovščine. Na Brezjah je bilo 6000 ■slovenskih mladenicev! Res lepo število! Nekteri pravijo, da jih je bilo še več. Ali to ni glavno. Glavno je to, da bodo ti fantje prihodnji slovenski volilei, kteri bodo tako glasovali in volili, kakor jim bode narekoval duhovnik. V ta namen hoče duhovščina pridobiti že kmetskega fanta, v ta namen se snujejo Marijine družbe, v ta namen se vzgajajo devičarji in de- vice, v namen toraj, da bi slovenski fant pospeševal politične namene du bovškega stanu proti slovenski posvetni inteligeneiji. A. T. RICMANJSKO VPRAŠANJE. (Dalje.) Due 12. januarja 1901 je bila skli eana izrednseja občinskega sveta ^ Dolini. Na dnevnem redu je bila po leg neznatnosti točka o ustanovitvi rimsko-katoliške župnije v Ricma njih. Navzoč je bil okrajni glavar pa tudi dolinski župnik. Glavar je povedal, da vlada privoli v ustanovitev rimsko-katoliške župnije le pod tem pogojem, ako se Ricmaujci zavežejo, da bodo sami skrbeli za povišek, ako se v slučaju poviša drugim župnikom kongrua. Boršt se ima odcepiti od Doline in pridružiti novoustanovljeni župniji v Ricmanjih. Navzoča rie manjska občinska- svetovalca sta protestirala proti kompetenci občinskega sveta v zadevi ustanovljenja nove župnije in proti temu, da bi se morali Riemanjci vezati, da bodo sami skrbeli za eventuelni povišek kon-grue, češ. stare župnije bi dobivale tak povišek iz verskega zaklada, nove pa bi morale skrbeti same zanj. Da lje sta protestirala proti temu. da bi se kaplanija Boršt pridružila Ric manjem, ker bi se s tem razmere med obema vasema poostrile, kajti že sedaj ne^ živita v prevelikem prijatelj stvu. Zupan iz Doline je molčal ves Čas, nema priča novega akta kome dije z Riemanjci. Pokojni škof Šterk ni o vsem tem nič vedel. Ko je izvede! to, se je začudil, kako venda-more kaj tacega početi vlada brez njega. Po smrti škofa Šterka pa je kapiteljski vikar slavni prošt Petro-nio povedal jasno, da vlada neče novih župnij, isto je povedal tudi kanonik Martelane, ko je prišel v Ricma nje. Kakor se čuje, po smrti škofa Šterka niso našli nikakih spisov o ric-manjski cerkveni zadevi, celo prezi-lijalnega zapisnika ni bilo več. Kam je vse izginilo, ne ve nihče. Res je tudi. da škof Šterk povsem opravi-•eno ni imel nikakega zaupanja do ivoje okolice in ni nobenemu nič po-i"erjal v takih vprašanjih, edinole že umrli kanonik Čeme bi bil utegnil kaj natančnega vedeti. Ko je prišel škof Nagi, je hotel rešiti riemanjsko vprašanje po nemško, to je z bajoneti m puškami. Kakor se sodi, v Rimu niso bili spočetka protivni prestopu Ricmanj-cev na grško-katoliški obred. Ali tu so prišli vmes intrigantje iz Trsta, da se v takem slučaju ustvari nevarnost, da sledijo Ricmanjcem v prestopu še druge župnije, zlasti v Trstu in tržaški okolici. Tu vmes se je vtaknil tudi "slovenski" kardinal, pokojni Missia, ter intrigiral na Dunaju in v Rimu. "Primorski List" pa je prinašal svoj čas strupene, fanatične članke proti unijastski cerkvi, in kardinal se je popel celo do besed, da naj Riemanjci prestopijo makar v pravo-slavje, ali da se jim ne sme dovoliti prestopa v grško-katoliški obred. Vlada pa je delala po svoje ter kai na-krat razveljavila prej v redu sprejeti izstop iz katoliške cerkve. Ricmanjci so bili zopet proglašeni za katolike latinskega obreda. Rimska stoliea pa je izročila jurisdikcijo nad Ricmanjci v duhovnih zadevah grško-katoliške-mu škofu Drohobeckemu v Križevcih, obema škofoma, križevskemu in tržaškemu, pa naročila delovati na to, da se povrnejo Ricmanjci nazaj v latinski obred. Uvedel se je v službi božji v Ricmanjih staroslovenski jezik, ali s tako polovičarsko odredbo Ricmanjci seveda niso mogli biti zadovoljni. Škof šterk je bil prepustil križevske-mu škofu kaplana Požarja, ki je sprejel od tega jurisdikcijo nad Ricmanjci ter jo izvrševal nemoteno skozi dve leti. To je trajalo toliko časa, da je nastopil nemški škof Nagi z bajoneti ! Križevski škof je izvrševal vso jurisdikcijo in spirittialibus. Zenitbe so se vršile na temelju jurisdikcije kri-ževskega škofa. Vse to pa ni bilo po godu dolinskemu župniku Zupanu, ki se je pritoževal ordinarijatu in vladi, češ, da poročava riemanjski kaplan brez njegove delegacije, da je on inštalirani župnik itd. Odgovora od ordinarijata ni dobil. Namestništvo je zahtevalo večkrat, naj se premesti kaplan dr. Požar iz Ricmanj, češ, da je on kriv "zmešnjav", ali ondinarijat je rekel, da te-olo-2EGii. Ako je človek bolan neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je elovek bolan — more so zclraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizein in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ri , , . bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-].n.ole^111 Ozdravlena. in zdaj sem popolnome zdrav. 111 kapelj lil £la- Toraj se Vam srčno zahvalim zato Ta ozQraylJena» velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. 3Iaik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skusek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamci za popolno oz« dravljeii)C vseh bolesti: IiCfLl*:oi* bolest i na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi I3i'of. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maiernem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IT. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi nnj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.r in po svojem zastopniku. Društven« glasilo je: "GLAS NARODA". Vabil* na naročbo. Ker ▼ kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, k. te rim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravi j a obilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomnr preglavice, ako prosimo ra točno plačevanje naročnine. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: ca vse leto...................$3.00 za pol leta................... $1.50 za četrt leta................. $0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili Btaln^a dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dobiti po 1 ct. številka in kdo rojakov ga želi razproda jati, naj se oglasi, da mu ga odpošiljamo. Upravništv« "Glasa Nar»da". Drobnosti. Ma KRANJSKE NOVICE. Ameriko. Dne 5. julija se je z «ra kolodvora v Ljubljani odpe-v Ameriko 34 Slovencev in 4 ■donei. i m M<» >ma. irii^f il ©paril za » in sta nos i bode |K> Izpred sodišča. — Kazenske obravnave pri ljubljanskem dežel, sodišču. er iz Milstata na Koro-ka. Kakor pravita, sta hotela sama pesek prodajati in sta v ta na-m-n izvršila tatvino. Obsojena sta bila vsak na tri tedne zapora. — Fantje Jakob Sovinšek, Janez ZineSnja- Požar v Ret j ah. Dne 4. julija opo-ludne je nastal v vasi Retje pri Loškem potoku strašen požar. Vsled suhega vremena in ker so vse hiše bile krite s slamo ih tik druga ob drugi, se je ogenj bliskoma razširil in v malo minutah v pravem pomenu besede do tal upepelil 18 številk z vsemi gospodarskimi poslopji in kozolci. Nesrečnim kmetom je pogorelo popolnoma vse. Ljudje so bili po logih pri košnji. Zgorela je vsa obleka, hišno in LTospodarsko orodje, nekaterim tudi mnogo denarja. Na ogenj je padel Fran Steraiša pri Zidanem mo«stu. Prišlo mu je slabo. — Strniša si je glavo silno ob- žgal. Padec s češnje. Delavec litijske tovarne Anton Kavšek je obiral na češnji češnje. Padel je z drevesa iu si zlomil nogo. Morilec Kaučič blazen. Kakor znano je v Lipi pri Komnu 401etni kmet Avgust Kaučič vrgel svojo taščo v vodnjak, da je vtonila. Sedaj so zdravniki izrekli, da je Kaučič umo-bolen ter je bil prepeljan iz zapora v bolnišnico. Desetleten ubijalec. Na Homu, od- ilelku občine Kojsko na Goriškem živita družini Kumar in Presolja druga blizu drage. Te dni se je igral lOletni Anton Kumar s triletnim Francetom Persoljo in mu nekaj nacajal, vsled česar ie France začel jokati. Prihitela mati je Antona prisilila, da je Francetu prepustil neko igračo. To jc Antona tako razkačilo, da je Franceta zvabil na stran in ga tako močno tolkel po glavi, da je fantek vsled dobljenih poškodb umrl. Toča v Mirni peči. Po zelo hudi vročini se je 4. julija zvečer z velikim ■jrrmenjem pripodila t<»ča in padala tako debela, da je pobila nekaj šip po hišah in ponekod razbila opeko po strehaha. Zrna so bila debela celo kot kurja jajca. Toča je napravila mnogo škode, pobila sadje in žito, na nekaterih krajih žita še kositi ne bo, in ubila mnogo ptičev. Iz Brusnic. Dne 4. julija ob 8. uri zvečer začela je kot kurja jajca debela toča padati. Vsi poljski pridelki in vse sadje je vničeno. Sadje niti perja nima. Vinogradi kažejo samo kole. Take toče ne pomni nihče najstarejših ljudi. Na dvoriščih je nad eden meter visoko toče. Tatvina. Jožefu Lavriču iz Suhora pri Luknji 'Luegg" Prečna, je ukradel neznan tat v mlinu transmisijski iermen v vrednosti 140 K. Tatvina izvršena je bila iz hudobije. Toča na Dolenjskem. Toča, kakor- bili na tla. Jakob Sovinšek je pa še sam Janeza Zalaznika napadel in ga s [Milenorn po glavi udaril. Vsi trije hudf>delstva težke telesne po-krivim up' vee in -Janez Jemič, vsi iz Spod. Pa 1.. . na potu med Trobelnim in Sp. ;ne ne Pomnijo najstarejši ljudje, je Palov ami napadli fanta Jožefa Moč. ^zgrajala dne 4. julija okolu pol 8. nika. kterega so do nez:-.vednosti po-j?™ novomeškem okraju. Kolikor ie mogoče do danes konštatirati, je najhujše prizadeta šmihelska in pre-čenska občina. Strehe z opeko krite kažejo rebra. Toča je bila debela kot kurja jajca. Pismo noša je tehtal najtežjo in dobil 40 dkg teže, torej približno pol kg. Okna hiš proti severu so vsa razbita in razsuta. Drevje v Bučni vasi, Bršlinu, SmihcJu in Pod-JToro je golo in popolnoma opustošeno. Zadnja taka huda ura je bila tu leta 1873. Dobro je to, da je žito večinoma požeto; pšenica se bode morala kositi zrno se bode dobilo, a Skope ne bode. V Trški gori, kolikor se dosedaj določiti da, ni prevelike škode v vinonrra-dih. so bili škodite krivim spoznani in je bil obsojen Sovinšek na pet mesecev, Zmeš-njavec na - tiri in Jernie na tri mesece ječe. — Jakob Porenta, bajtarja sin v Virmošah, je v noči 17. svečana t. I. med Trato in Virmožami nekoliko vinjenega Franceta Knntarja brez povoda /. nožem v desno stegno strnil in ira nevarno poškodoval. Franc Zontar, posestnika sin pri Sv. Duhu je bil pa ravno isti čas v družbi Porente, vendar je pa j »red okrajno sod ni jo izpo-• •• '.i'. «ob. in sicer 34 moških in 12 žensk. Sodišču je policija oddala 22 osob, 8 so jih iztirali po odgonu v domače občine, enega so oddali v bolnico, dva v graško opazovalnico in 13 jih je policija kaznovala v svojem delokrogu. Ogenj na Ternavi. Dne 3. t. m. je v Ternavi, občina Gomilsko v Savin-ski dolini, izbruhnil požar, ki je v kratkem času uničil IS hiš. Ker je začelo goreti sredi vasi, je bila nevarnost velika: komaj so z velikim naporom preprečili, da ni pogorela vsa vas in morda še sosedni vasi. Požar so najbrže zanetili otroci. Požar je uničil vse seno in tri prašiče; večinoma so rešili obleko in živino. Škodo cenijo na 45,00 K; pogorelei so bili zavarovani za 16,800 K. Na lice mesta je prihitelo 10 srasilnih društev, kojim se imajo prebivalci zahvaliti, da ni požar povzročil še večje škode. Treščilo je v Skalah dne 3. t. m. ponoči v gospodarska poslopja župnišča, ktera so pogorela. KOROŠKE NOVICE. Od strele ubit. Profesor na strokovni šoli v Beljaku, Emil Schotten-haml, je napravil dne 3. julija z večjo družbo izlet na Dobrač. Prišedši na vrh gore, je prišla nevihta. Ko je iz hiše šel pogledat, se li bode kmalu zvedrilo. udarila je strela in profesor je obležal na mestu mrtev. Več drugih osob je strela omamila. Truplo žalostno ponesrečenega so ponoči prepeljali v Beljak. Baron MacNevin, sloviti "paša" celovškega okrajnega glavarstva je sel z dnem 1. julija v pokoj — kterega bi mu radi privoščili že davno prej! Po občinah celovškega okrajnega glavarstva so beračili, naj ga imenujejo častnim občanom. Odzvali so se samo nekatere nemeurske. Do-!»ro se je postavila slovenska občina Škofiče, ktere slovenski občinski odbor je s pt>sebno vnemo šikaniral. Znana je zgodba imenovanja Častnih občanov <«r. Podgorca, Primožiča in dr. Pupovaca! Na večer zadnjega dne njegovega delovanja, 30. junij, so iz veselja, da vendar enkrat gre politični krutež, zažgali po vsej občini ubile kresove, streljali, da je daleč odmevalo, razobesili slovenske trobojnice itd. Ljudstvo je pokazalo, kako sodi uradnika, ki je bil poklican, varovati pravico, a se nanjo ni kar nič oziral, marveč je tlačil pravico z nogami! Tn tudi od te občine so zahtevali, naj MaeNevšna itneni^je častnim obča<-nom! Odgovor je bila razsvetljava! Slava zavednim Škofičanom! "Bauernbund" je dne 3. julija zboroval v Ribnici ob Vrbskem jezeru in Smihelu v Labudski dolini. Alo je vse po znanem nemčurskem receptu. V Ribnici je shod bil klavera. Zbrali so se malone samo nekteri "gospodje kmetje" in nekaj jare nemško-naei-jonalne gospode iz Celovca. Hudo uro so imeli v nedeljo in ponedeljek, 3. in 4. t. m. po več krajih Koroške. V bližini Celovca je strela vžgala več poslopij. Štiridesetletnico svojega obstanka je dne 2. in 3. julija obhajala celovška požarna bramba. Slovesnost pa je bila precej klaverna. Samo "haj-lanje" se ni vse. PRIMORSKE NOVICE. Umrl je v Trstu znani renegat in iredentar Edgar Rascovich, star G5 let. Dasi brez vsake izobrazbe, znal se je s svojo iredentistično propagando povzpeti do mesta drugega podžupana. RAZNOTEROSTI. Dve novi utrdbi. Dve veliki novi utrdbi bodo zgradili v Kotorski boki v Dalmaciji. Ubit škof. V Neapolju je padel s hišne vzdigalnice t lift) škof Tossano ter se ubil. Oblak se je utrgal dne 2. julija nad mestom Messina ter razdjal več hiš. Tudi več ljudi je vtonilo. Princ — slepar. V Bruselju so zaprli princa del Drago zaradi velikih sleparij. Princ je vredni sorodnik princa Ahrenberga. AVSTRIJSKO AMERIŠKA ČRTA velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, Kretanje parni kov. V N«w Terk so docpeli: Oceanic 20. julija iz Liverpoola j 753 potniki. Dospeti imajo: Aurania iz Liverpoola. Bulgaria iz Hamburga. Amsteldy iz Antwerpena. New York iz Southanmptona. Lucania iz Liverpoola. Moltke iz Bremena. La Bretagne iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Vaderland iz Antwerpena. Anchoria iz Glasgow a. Bremen iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odyljuli m: Hamburg 21. julija \ Hamburg, l a Savoie 21. julija v Havre. Barbarossa 21. julija v Bremen Odpljuli tod«: Cedric 22. julija v Liverpool. Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. Kronprinz Wilhelm 2G. julija v Bremen. Aurania 20. julija v Liverpool. Oceanic 27. julija v Liverpool. Moltke 28. julija v Hamburg. Friedrich der Grosse 28. julija v Bremen. La Bretagne 28. julija v Havre. Laurentian 28. julija v Glasgow. Arabic 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 30. julija v Glasgow.. iz New Yorka v Zagreb " " " Belovar tt tt tt tt tt tt 4 4 tt « tt ti tt " Osek . . " Karlovec . " Zeninn " Mitrovico s parnikom $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, kteri odpljuje iz New Yorka V SOBOTO DNE 30. JULIJA 1904. C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. C U N A R D LlWE CARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKIMNNEW Y0RK0M. PARNIKJ IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTTJ ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904. odpljuje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904. ULTONIA, SL AVON IA in PANNONIA so paruiki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago H as t * ** t _ ^Cžčtei S t ml t Hi * ^pčte t ' FRANK SAKSER, lastnik. ANTON BOBEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York PC I m Pošilja v zveri z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič nc velja, in jc to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka. - ■ s-i&čtei : kt * £1 w1 Tii Ri^oUsi- Luteranci. Historičen roman. Spisal -o- (Dalje.) Tilio je bilo nekaj trenotkov po teb besedah s posebnim naglasom govorjenih, da bi se bila čula miš, ko bi si upala iz svojega skrivališča v lute-ransko sobo. Le Katarina Stobe je trepetala na vsem životu, in njena roka je segla skrivaje na mizo, kjer it- li žal oster, dolg nož. Polagoma ga je spravila pod svojo obleko, in ko je otresla še nokekrati svoje črne lase in zadrževala sapo, ki je silila kakor zaprta reka na dan, pianola je nenadoma izza omizja s povzdignenim nožem — na Knaflja in strašen boj se je vnel. Ko je pa zapazil Goriček, kako maščuje njegova pogumna pri-iateliica svoje razžaljenje, ohrabri se kraje, in kmalu se je govorilo po j vsem Kamniku in v okolici o teh lepih nagradah za krivoverske glave. Baš drugi dan se je vračal Goriček i j po stranskih potih črez Šentjursko! i*oro in Stranje iz Cerkelj v Kamnik, i Čul je že med potom, da je zvedela ; A. Koder. ; .jogposka 0 cerkljanskem zboru in da jt-.astavlja mreže njegovim obiskovalcem. Priklatil se je toraj skrivaje proti noči v Stranje, in ker je skušal zvedeti, koliko je resnice o tej novici, j pomaknol je svoje širokokrajno po- : krivalo globoko na oči in je stopil v j Goltesovo krčmo pit kupico žganja. K sreči je bila krčma prazna. Sa- j mo v zgornjem konci sobe imel je na i klopi razstavljeno črevl jarsko orodje j majhen, suh črevl jar. ki je staremu I vozniku Goltesu kvedraste črevlje kr- ; pal. Prestrašil se je nekoliko Goriček j tega moža; kajti spoznal ga je. Bil je Jurij Kriškar iz Grabna, hudoben • :n jezav mož, ki po hišah nove črev- : lje dela in stare krpa, a pri tem ljudi j obira, luterance in katoličane vse povprek, kakor družba nanese, tako da nihče prav za prav ne ve, ktero tudi on, priskoči na pomoč in kriči: | vero ima on samj ^li vrajrjo ali nobe-Čakaj, ti pasjedlakec, jaz ti bom j ne. Povrh se je še spomnil Goriček, dal vetra, da ti bo po črevih piskalo, in zaznamoval ti bora na čelo omika-n«"_ra postopača, ti griva zaljubljena!" In v tem trenotku imela sta Stobe in Goriček Knaflja na tleh in sta ga obdelovala z vso silo ne glede, ali pada po nosu ali po boku. Ubila bi ira bila v nepopisljivej jezi, ko bi ne bil priskočil orjaški Godala in zurabil suhega Gorička za hlačni rob in ga dvignol od tal kakor mlado mačko, da je molil vse štiri od sebe in brcal in suval na vse svetovne strani. T«-/.je pa jc ukrotil razjarjeno žensko. Zapletle so se namreč njene roke v dolge črne Knafljeve kodre in jih niso hotele izpustiti brez celih šopov d plačilo in maščevanje. da je Kriškarju celo nekaj grošev na dolgu, ker mu je že pred enim letom črevlje popravil in ga več potov terjal, a on je le odlagal in obljuboval. Verjetno je toraj, da Goričkovo stališče ni bilo prijetno. A vendar ni hotel kazati, da se boji suhega črev-ljarčka; za mizo je sedel in glavo tako obračal, da je oljnata svetilnica le njegovo pokrivalo obsevala, lica pa ne. Kriskar, bistra, premetena glava, opazil je takoj, da se mu nekako pivec skriva ter mu niti pijače ne ponudi, kakor se spodobi pri krščanskih ljudeh. Zaradi tega si misli: Čakaj me, kocina ti plesniva, pogledati ti hočem v obraz, in ti sam mi ga po- Nižje podpisana priporočam potnjodtoi Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, - . NEW YORK . . t katerem toCim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob€.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča frida von kroge 107-109 Greenwich Street, New York. BABI telefon kadar doepeA na kake postajo v New York in ne veš kako priti k F*. Sajtsehju. Pokliči številko 3705 Cortland in govori slovenako. . Jotm V en zel, <• 74 Manich St., Cleveland, Ohic, Irdelomlec kranjskih in aemSkih so priporoča rojakom za izdelovanj« ts popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a dele trpežno in dobro. Cene tri vrstni h od $22 do $45. Plošče so iz najbolj tega cinka. Izdelujem tudi plošč* is aluminija, nikelja ali medenine Ona tn vrstni m je od $45 do $80 Toč in natančno povč: JOHN VENZEL, M Mnnifik 8C. Cleveland. OkW enil do. ti po dolgem trudu oprostil je staviš pod nos. če le sam Kurent nisi. ojega prijatelja iz rok raz- i Zatoraj zatoči črevljarček, ko šiva in tovarišev ter mu pomagal na v-bada raztrgano kvedrino. nenadoma I skrivaje šilo pod klop, kjer Goriček j sedi in pravi: "Sosed pivski, nategni j svojo roko in skrivi za božji dar svoje j hrbtišče in poberi mi šilo pod klop- Dobro črno vino po 50 do 60 «1 jo! Vidiš, ta kvedrina razcapana mi j kar med koleni razpade, če jo zdaj, ko sem ravno zaplato na-njo pribil. se je izpremenil luteranski Cerkljah nenadno v žalosten prepir ter je imel važne na-za razširjevanje krivoverskih i Gorenjskem. Jasno je bilo iz Knaflievepra eovora vsem. Maravna kalifornijska vina na prodaj. Gempapie Generale Transatlantiqua. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-8VIC0-INMSBRUK LJUBLJANA, POŠTNI PARNIKI SO l M 1(1 vijtkm.. .—--------- IS.oca ton, la.ooo „ IO.COO ,, lo.ooa „ 8-txxi S.oon , ,,L» Lorrtloe", ftL* Sa to. uri dopolodne. Parniki odpljnjejo Is priitaniifta itr 42 North Klrer, ob Morton Street t La Bretagne 1. sept. 1£ 04. *5.oon konfiklh noM, «5.000 „ „ la.ooo „ n I&.OOO „ || 94JOO „ H 9.000 tf H II M galon « posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 et galon s posodo vred. I J čudno izpremenil, in ako- pasti pustim." Izvrstna tropavic« "J^JJf^Jj 1>S Manj negf Von gaJolT^l nlkfe ne naroča, ker m an je količine ne ■ .. , D , . morem razpošiljati. Zajedno 1 na- ,, ipazovati natanko vse njegovo j varisu ovajati, upognol se je pod klop -očilom nareki dopoBJej« izvolili njegove- za šilom, m sicer tako nesrečno, da ienai> oziroma Money Order. BH I I . le I Spoštovanjem la bi bilo najboljše, ako padlo pokrivalo, ter je ves svoj obraz ! Hik. Radoviohy jatstva, (Dalje prihodnjič.) izgubil je vendar vej prošnji? Da bi mu ne bilo potre-sijivosri. Sklenolo se je ba govoriti in se s svojim glasom to-rati natanko vse delovanje, in zato so sra prijatelja Rokavca. Nekteri so' je zadel z glavo ob mizo in mu celo trdili^^^^^HIHBlHH bi se popolno Knaflja iznebil', in j tovarišu črevljarčku odkril, dniffi so zopet obljubo vali, da hočejo I skrbeti, da se zgodi to skrivaje in i ■ brez vsega hrupa. Deveto poglavje. Čuden človek to, če me ne | vara razum, Izdati me hoče in zapustiti. Sofoklej. Rilo je nekaj dni po tej dogodbi. Sodnik Kamniškega mesta Gregor Kramar bil je neko jutro jeznorit in slabe volje, da še nikdar ne tako. Vso noč je namreč vodil on sam cesarsko patrolo po Podgorji in notri tam v Tunjicali je bil in zalezoval pridiga-rieo Stobejko ter jo skušal v pesti dobiti; a hodil je zastonj in se potil. Bas danes je hotel pisati ljubljanskemu škofu Urbanu veselo novico, j da je njegova pridiga v Ivranji in pa j ostrost posvetnih oblastnij popolnoma iztrebila luterance in prepodila jih gori na Nemško, ko mu prileti na vse zgodaj neki kmetič oznanjat o velikem krivoverskem zboru v Cerkljah, pri kterem so bili tudi Knafelj in Stobe in Rokavec in kdo zna, koliko še drugih malharjev. Tej novici je še poročevalec baje tudi cerkljanski župnik Krištof Svab ves Inters, ker so baš pri njem zborovali luteranei in še tisto zani-kerno Stobejko so povabili tja. Poslednje je udarilo kakor palica po glavi vestnega katoličana in najhujšega birokrata Kramarja, saj je pos|>od Svab njegov osobni prijatelj. Kaj hoče toraj poročati v Ljubljano? Kakor črez noč presekan in uničen je njegov lep črtež in pohvala, ktere je pričakov al od višjega škofa. Jezil se je toraj Kramar, suh, visokorasten uradnik, ter dirjal po sobi, preklinjajoč vse krivoveree, in z obrito glavo je majal, da se mu je tresla siva lasulja na njej, kakor da bi veter po prosu pihal. Naposled pokliče iz sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraš; r "Koliko ukazov sem naroČil za lovna luterance?" "Deset, milostljivi sodnik", odgovori boječe in ponižno pisar. "Koliko sem dal razpisati cesarskih daril za Knafljevo glavo in koliko za njegove tovariše?" "Za Knaflja štiristo srebemjakov, za Rokavca in Avniča tristo in petdeset, za Stobejko tudi toliko, za ostale po tristo brez izjeme." "Vzemi pero in napiši dvajset ukazov in razpošlji jih v vse fare in vasi ter pristavi, da plačam jaz iz svojega žepa povrh še sto srebemjakov za živeča ali mrtvega Knaflja in baš toliko za isto copernico Stobejko!*' Ztrodilo se je tako, kakor je velel mestni sodnik. Še isto popoludne so hiteli biriči z novimi ukazi na vse Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. BAJTO: 2ScU In 5Oct. v vseh lekarnah all pri P. Ah Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. NAZNANILO. članom društva 'Marija Zvezda'-', št. 32, v Black Diamondu, Wash., na-, . znanj am tem potom, da bode imelo >,,riVaJ,e. P"StayilUda.. društvo glavno zborovanje dne 21. avgusta t. 1., za prihodnjih šest mesecev. .Vsi člani, kteri se ne vdeležijo zborovanja, se kaznujejo z globo $1. Izvzeti so le oni, kteri so oddaljeni ali bolni. Nadalje tudi prosim vse člane, ki šft niso sprejeli novih certifikatov, da sfc kmalo oglasijo ter mi sporoče svoje naslove, da zamorem iste odposlati na pravo mesto. .Opominjam člane, kteri so vzeli potne liste, da prosijo zopet za dragi potni list ali prestopni list. Vsa dopisovanja je nasloviti na: JOHN LAMPRECNIK, Box 697, Black Diamond, Wash. 594 Vermont St, RAN FEANCIROO. CUL. Cenjenim da so rojakon n^mft^j—, HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, ▼ Waahingto nc patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepri&an, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob. W3 Bride* St.. Joltet. I1L JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, • »'t Ticket Agent, City Ticket Ajeat, 313 IN. JVialn St., Pueblo, Colo. La Bretagne La Champagne La Gascogne •La Touraine *La Lorraine 28. jnlija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 1904 18. an g. 1904 25. aug. 1904 •La Savoie •La Touraine •La Lorraine La Bretasmo 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept. 1904. sept. 1901. HF~ Parniki z zvezdo zaznamovani itnnjo po dva vijaka. ftiiTis &|tseija: 31 BROADWAY, MW 10 Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru- Holland-America Xjine (H 0 h LAN I>- A M i: lil S S A C: RTA) vozi kraljevo nizozemsko in posts Zj-dinje^m držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer, Ako lioceS dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na IVI art in Geršiča, 301-303 E. Northern Av., Paeblo, Colo. Tudi naznanjam, da irnam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem im bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14tl go. 13tk St., OMAHA, NESE., t kterem točim vedno sveže svetovmo-znamenito ANTLAEUSER Jt BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. T obilen obisk m priporoča JOSIP 3$. PEZDIRTZ. Govorim v v«eh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. i "GLAS NARODA** prodaja p« 1 oeat številko 2 Anton B o k o k. poolovodia r> družnioe Frank Bakoor. 1779 St. Clair SU Oleveiand. Ohio. John Snataršii. 1308 N. Co® tre BU J obet. HL Frank Gabrenja. Sit Poww St.. Joluutowm. Pa. Frank A- Baudek. Milwaukee, Wis. F. G-. Tassotti^ 108 Meserolo St., Brooklyn Poroujrh. New York. N. Y. dopisnik s. F. Sakserja v New York* Pošilja denarje v — :STAKO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam kid ugodno vožnjo (■ if karte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklyn skim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. T asset ti. 108 Meserole StmUtb H Y. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro mrejeae GOSTILNO, t ktere} točim vedno SVEŽE FTVO, prods-jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bori« prišel do mecs in do znancev. Ako k cd« potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naie geslo toraj bodi t ■rroli k svojim! Martin Mubič. Skušnja oči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter fz fi-aefa, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih oriranih, naj jra pije redno. Pošilja so v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje zapadnik držav Sev. Amerike. ▼ obilna naročila so priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa FčAv. Pueblo, Col. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk ae priporoča: (31do> lohn PuhML BOBI parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,600 ton. N00RDAM RYNDAM ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestUl® j DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstraase, TRST, št. 7 Prosta luka. | BRNO, 21 Krona, Parniki od pljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA m »i -t ,■ ob 10. uri zjutraj. = ---- .. = vsako srede HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. »0-2 Dearborn St., CHICAGO, ILI , ID STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba „Kudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkora in Antwerpenom* + + + * ^ ^ * * * * Philadelpbifo in Antverpenoni. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: "ADERLAND dva v'jnka d878« ton. "EELANB............11005 ton. KR00KLAND.......... 12760t«L FJMFJLAND...........- 12760 ton. dobra Pri ec-nnli za metlkrovjo so vpošteto vse potrebščine, rana, najboljša j ostrežlta. Pot foz Antwerp«* j<» jedna najkrajših in najprijetnejSih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Korodko, Frimorje, LLrvatskt», J>aluiaoijo in dnij^c dele Avstrije. Iz NEVv7 YORK A odpljnjejo parniki vsako soboto ob 10. iopoludne od i>opiol i «tev. '4 ob vznožja Fulton Street.— Tz PT1ILA DELPIII JE vsako diu^o sreilo od pomola ob vznožju Washington bt Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov s« ^e obrniti na : previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York, ker '00—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SALNT LOUIS, ta U najbrie in najceneje postreže. ' 21 Post Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene iastopnike. Office, 9 Broadway, New Y^tk City.