Komunisti v Žitu
Žlvilski kombinat Žito se ponovno oblikuje kot uspešna delovna organizacija
Drugi problemski konferenci OO ZK v /ivilskem kombinatu Žito sredi aprila so prisostvovali predstavniki vseh OO ZK v Žitu in OK ZKS iz občin, v katerih so žitovi tozdi, ter predstavniki našega dnižbe-nopolitičnega življenja: podpredsednik IS SRS Vladimir Klemenčič, predsednik občinskega komiteja ZKS Lj. Moste-Polje Pavel Vindišar, predsednica IS občinske skupščine. Lj. Moste-Polje Gabrijela Jelen.
Dobro leto dni je minilo po prvi problemski konferenci OO
ZK v Žitu. Bila je namenjena nekaterim temeljnim medseboj-
nim odnosom med Žitovimi tozdi in gospodarjenju v okviru živilsko-predelovalne industrije.
Delovno predsedstvo je ta čas bedelo nad izvajanjem sprejetih sklepov in tališč ter sjcrbelo za koordinacijo med OO ZK v Žitu.
Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik problemske kon-ference OO ZK Ivan Vukman je sedaj posredoval pregled v tem letu opravljenih nalog. Reorga-nizacija poslovodnih funkcij na ravni DO je potekala v razvojni. tehnično-vzdrževalni, prodaj-no-nabavni, finančni in računo-vodski dejavnosti. Ves čas so tudi preverjali samoupravno organi-ziranost proizvodnih tozdov in uveljavljali načela o racionalni delitvi dela. V tem času je nastal nov tozd Pekarstvo in testeninar-stvo Ljubljana, ki zdaj dobiva trdno orgapizacijsko in samou-pravno osnovo. Spregovorili so o delovni skupnosti skupnih služb in ugotovili, da so v njej še slabo-sti, da pa se odnosi med proi-zvodnimi tozdi in DSSS boljšajo. Izdelan in sprejet je bil nov sa-moupravni sporazum, ki ureja svobodno menjavo dela med tozdi in DSSS. Zavzeli so se za dohodkovne odnose, ki naj pre-vevajo sodelovanje med tozdom Mlini in pekarskimi tozdi.
Predsedstvo konference je ugotovilo, da so v posameznih okoljih še prisotni subjektivni zavorni vplivi: »Še vedno je pri-sotno nezaupanje in strah pred centralizacijo    odločanja     ter
možnostjo prevladovanja teh-nokratskih odnosov nad samou-pravnimi.«
Konferenca je dala mnoge po-bude za strokovno delo, ki se je udražalo v pripravi elaboratov, usklajevanju stališč in angažira-nju moči za dosego zastavljenih ciljev.
Osnovne organizacije ZK so se zavzele za dohodkovno pove-zovanje med posameznimi tozdi v zaporednih fazah predelave ži-taric; za ureditev odnosov zno-traj tozda Blagovni promet, ki zadeva kadrovsko in organizacij-sko uskladitev in ureditev razme-rij, ki vladajo med Blagovnim prometom in proizvodnimi tozdi; tudi enotno vodenje fi-nančne funkcije je v ospredju.
Osišče Žitovem dejavnosti sa Mlini, ki imajo velike zastoje, ker ne dobijo dovolj pšenice. Problemska konferenca si je za-dala nalogo, da se bo trajno zav-zemala za dohodkovno povezo-
vanje med primarno proizvodnjo
in predelovalno industrijo v kmetijstvu in živilski industriji. Dolgoročna povezava s pridelo-valci žitaric naj seže prek meja regij in republike.
Rešitev obnovljene Gorenjke sodi med najbolj žgoče proble-me. Od proizvodnje čokolade zavisi cela vrsta izdelkov, ki jih Žito prodaja po Jugoslaviji.
Glavni direktor ŽK Žito Marko Sok je poudaril velika prizadevanja na raznih področjih deia, ki so rodila sadove. Gre za strnitev sil, za poenotenje hotenj in gospodarjenja v Žitu, za pa-metno razpolaganje s sredstvi, za dolgoročno načrtovanje razvoja v težkih družbenoekanomskih razmerah. Interes delovne orga-nizacije ne more biti le seštevek interesov posameznih tozdov. Ocenil je, da je preraščanje ozkih interesov v širše, skupne in dolgoročne pomenilo korak na-prej v tem letu. Pekarstvo je na poti k racionalnejši in popolnejši oskrbi Ljubljane z okolico, zdru-žitev treh pekarn pa predstavlja pomembno etapo razvoja. Velik je napredek pri izdelavi planskih in drugih temeljnih satnouprav-nih aktov, ki so osnova za uresni-čevanje dogovorjene politike. Komunisti v Žitu imajo pri vseh
teh prizadevanjih polno podporo komitejev občinskih organizacij ZK. Osnove skupne politike, skupni razvoj in prednosti, zdru-ževanje sredstev, organiziranje skupnih funkcij na ravni DO — to so bila glavna torišča deJa v tem letu.
Sedanja prizadevanja so usmerjena tudi v izvoz. Tu mo-ramo izdelati dolgoročni plan ak-tivnosti.
Nov sistem nagrajevanja, ki ga pripravljamo, je najbolj občut-Ijivo podroeje, a ga moramo pri sedanji devalvaciji in zniževanju življenjske ravni naših delavcev nujno rešiti. Zlasti bomo nagra-jevali ustvarjalna in proizvodna dela.
Boj za surovine se kaže v vla-ganju Žita v melioracije.
V  okviru agroživilstva se bo Žito povezalo z ustreznitni zdru-ženji, kakor hitro bo vsa veriga temeljnih problemov, ki jih zdaj rešujemo, dovolj trdna in bodo za povezavo navzven trdni eko-nomski razlogi, v okviru katerih bo Žito videlo svoj napredek.
V razpravi so predstavniki po-sameznih tozdov predstavili bi-stvene probleme, ki jih še tarejo.
Ne le boj za osnovne surovine kot sta pšenica in čokolada', lemveč tudi vloga in dolgoročne perspektive toz-dov (Maloprodaja, Blagovni promet, Šumi) postajajo osrednji dejavniki naših bodočih prizadevanj. Šumi se bojuje z vse večjimi cenami sladkor-ja, embalaže, aditivov, ki jtm tudi z najboljšoproduktivnostjo ni več kos, saj so cene izdelkov omejene.
Velike težave povzročajo nerazu-mna sovlaganja, saj že ni več mogoče dobiti nobene surovine, da ne bi tisti, ki jo da, zahteval, da mu pomagaš graditi tovarno, farmo, izpopolniti strojni park in za to prispevati devize, ki jih sam potrebuješ za najnujnej-ši reprodukcijski material.
Peki so se zavzeli za to, da bi bile cene kruha po vsej Jugoslaviji enake. saj morajo pladevati prevozne in druge stroške, da dobe moko, kruh pa morajo kljub sovlaganjem proda-jati ceneje.
Jože Vidic je poudaril, da sta ad-ministriranje in sistem oraejitev za-dala osnovnim ekonomskim zakoni-tostim težak udarec, saj so porušene mnoge temeljne zakonitosti, ki urav-navajo trg in zakon ponudbe in pov-praševanja. Z zastarelo tehnologijo in umetnim zviševanjem cen pa taka
ekonomika ne more biti hrbtišče po-slovanja. Sredstva, ki ostajajo de-lovni organizaciji, komaj ohranjajo enostavno reprodukcijo in delavec z nizkimi dohodki se bojuje za so-cialno varnost.
Pavel Vindišar je ocenil prispevek komunistov v Žitu k reševanju leh zadev kot histven. Brez trdne odloč-nosti in angažiranosti komunistov, da se odpravijo koncepti vase zaprlih tozdov, in slabi odnosi, ki !>o v prete-klosti vodili Žito navzdol, danes ne bi mogli govoriti o nespornih rezultatih. Pozval je komuniste, naj postanejo fudi nosilci odpiranja Žita navrven, \ slovenski in jugoslovanski gospodar-ski prostor, kajti v tem je Žitova pri-hodnost.
Gabrijela Jelen je izrazila prepri-čanje. da so prizadevanja za rešitcv temeljnih problemov v Zitu, v katere je bila kol predsednica 1S občinske skupščine Lj. Moste-Polje aktivno vključena, rodila vidne sadove. Te sadove pa moramo krepiti in ne smemo dopustiti, da bi se vsake štiri leta ponovila situacija, ki jo je reše-vala prva problemska konferenca. Dvoje je pomembno: da so se tozdi odlodli za ponovno vzpostavitev funkcij delovne organizacije, pri čemer naj tudi DSSS strne svoje vrste; drugič, pa se naj zdaj Žito v kontekstu moči, gospodarnosti in v svoji panogi poveže navzven. Za to povezavo naj se zedinijo tudi pri-stojni organi v republiki, da ne bi bilo Žito kljub ekonomskim ciljem, ki jih zasleduje v povezavah izpostavljeno pritiskom večjih asociacij, ki so si v Ljubljani in Sloveniji razdelile tržiš-če.
Najvažnejša izhodišča jc na koncu strnil podpredsednik IS SRS Vladi-mir Klemenčič. Gospodarsko stanje v Žitu je odraz stanja v Jugoslaviji in struj, ki vejcjo od leta 1977, ko smo ob vračanju dolgov in stabilizaciji delno zavrli razvoj. Prišel je čas, ko se moramo vsi delavcj soočiti z dej-stvi boja za obstoj; pri neznatni rasti industrijske proizvodnje in najema-nju kreditov v tujini je problem lik-vidnosti vse težji. Administriranje tržnih zakonitosti se mora nehati in uveljaviti se morajo tržne. V Jugo slaviji je okrog 2000 milijard din in-flacijskega dohodka, ki dejansko ni bil ustvarjen, izvira pa iz neplačanih računov v delovnih organizacijah, iz nekritih izgub, neplačanih investicij. razlik v deviznih tečajih itd. Ta kapi-tal oziroma »dohodek«, ki ni bil ustvarjen z delom, z ustvarjanjem nove vrednosti v proizvodnji, priti-ska in maliči ekonomske zakonitosti. Edina rešitev je povečanje proizvod-nje za izvoz. Tovariš Kelemenčič je izrazil prepričanie, da vidi bodočnost Žita v krepitvi delovne organizacije kot celote, v skupnih naložbah mli-narstva, pekarstva, konditorstva in servisnih dejavnosti, ki naj temelje na skupnem prihodku, saj v teh de-javnostih ni velike akumulacije. Po-vezovanje s surovinsko bazo v širši Jugoslaviji in doma ni le naloga Žita, ampak tudi republiških institucij, ki bodo taka prizadevanja podprli. Da bi dosegli v SRS 85-odstotno samoo-skrbo s hrano, je treba vlagati v žito-rodne predele in drugo kmetijsko produkcijo. Nastanek novega pekar-skega tozda je velik dosežek. Za bo-doči razvoj bo moralo Žito posvetiti več pozornosti vzgoji svojih delav-cev. Za integracijo pa naj na osnovi elaborata in dolgoročne usmeritve razvoja v Žitu sami presodijo, kako se povezati v agroživilski panogi ter uskladiti ta predlog s prizadevanji te panoge v širšem prostoru Slovenije. Problemsko konferenco je tovariš Kelemenčič označil kot zdravo in ko-ristno soočenje pogledov, ki ne-sporno napovedujejo rast novih od-nosov v Žitu. IVAN CIMERMAN