Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-Ja postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI UST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N INA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 730
TRST, ČETRTEK 30. JANUARJA 1969, GORICA
LET. XVIII.
V današnji številki poročamo o kazenskem procesu med dvema našima izobražencema, od katerih je eden član vodstva Slovenske skupnosti, drugi pa je to bil, dokler ni pred kratkim SDZ iz nje izstopila.
Ker ni to prvi, temveč nov člen v verigi sporov, ki so v zadnjem času imeli odmev ne samo v slovenski, temveč tudi v širši tržaški javnosti, in ker ne kaže, da bo ostal zadnji, smo dolžni glede tega nekaj zapisati. Ne zato, da bi kogarkoli kritizirali, temveč - namenom, da pripomoremo k ureditvi raz-^r, ki že nekaj časa vladajo V Slovenski skupnosti. Ta politična koalicija je namreč za našo manjšino tako važna, da nam ne more biti vseeno, kaj se v njej dogaja in kako napreduje. Slovenska skupnost je nastala leta 1962 s povezavo štirih političnih skupin, Slov. krščanske socialne zveze, biv še Slovenske katoliške skupnosti (danes Slov. ljudsko gibanje), Slov. demokratske zveze in Skupine neodivsnih Slovencev.
. Sodeč po uspehih, ki jih je ta koalicija imela pri raznih volitvah od ustanovitve pa °„ zadnjih volitev v lanskem letu, lahko recenio, da je naša javnost povezavo prej
ločenih
m celo sprtih skupin v skupnost z
odobravanjem sprejela. Vse je tudi kazalo,
1 \b° *z8'nilo politično mrtvilo, ki je v
k nePosredno pred ustanovitvijo Sloven-
,e skupnosti zajelo slovensko javno življe-
nle v zamejstvu.
, Melika škoda bi torej bila, če bi omenje-
m spori, ki se neprestano množe in ponav-
Ja.l°, razrušili to, kar se je do sedaj s te-
/av° Pozitivnega ustvarilo, in koalicijo razbili.
AH obstaja za to resnična nevarnost?
Kdor pozna današnje razmere v Slovenski^ skupnosti in je realist, bo nedvomno Prišel do zaključka, da so spori resni in ne-Varnost razpada obstaja. Prvi korak k temu 'e bil pravzaprav že storjen z izstopitvijo SGZ iz koalicije. Za resnost sporov pa govora sledeča dejstva:
1-	Na zadnjih občnih zborih so nekatera skupine, ki Skupnost sestavljajo oziroma So jo takrat sestavljale, zahtevale, da se reši vprašanje notranje ureditve Skupnosti ter se uredi razmerje med skupinami, članicami koalicije. Imenovane so bile tudi že komisije, ki naj bi preučile in po potrebi spremenile statut Skupnosti, a minila so eta, ne da bi vodstvo Skupnosti glede tega k.aj ukrenilo. Na zadnjem občnem zboru je sicer tajništvo Skupnosti iskalo neka formalna opravičila, a vprašanja do sedaj še m sprožilo, še manj pa rešilo.
ni reagiralo, čeprav pomeni ta korak vsaj formalno razbitje Slovenske skupnosti. To dejstvo, upoštevajoč naše razmere, v katerih bi moral biti za Skupnost dragocen vsak posameznik, je mogoče razumeti edino tako, da si ne žele nekateri kritike in plurali zrna ter da celo pozdravljajo izstop tistih, ki ne trobijo z njimi v isti rog.
4. Znana afera v zvezi z naftovodom, ki je odjeknila celo v parlamentu, je zaspala in vodstvo Skupnosti pred javnostjo glede tega sploh ni zavzelo stališča. Izgovor, da so podobni spori danes v Italiji v modi, m duhovit, še manj pa resen, ker je v tem pri meru šlo za obrambo slovenske zemlje, o-brarobo, ki je za Slov. skupnost alfa in omega!
5. Vodstvo Skupnosti ne odgovarja na kritike, čeprav niso redki sodelavci in izobraženci, ki zaradi tega izstopajo iz javnega življenja; privošči is luksus, ki si ga ne more in ne sme privoščiti niti velika vse državna stranka, kaj šele mala in kaj šele manjšinska stranka.
6. Med slovenskimi izobraženci, ki so povečini člani Skupnosti ali so vsaj do nedavnega bili, je prišlo do grobih obračunavanj, od katerih se mnoga vlačijo celo po sodniji. Slovenski politik grozi danes pre-rad s kolkovanim papirjem, ne da bi zato trpel ugled tistih, ki jih v tem ali onem organu predstavlja.
7. Pri vsem tem pa je najhuje to, da popolnoma osebni spori, anonimni letaki in osebna obračunavanja po sodiščih kažejo, da so v zadnjem času prišli v vodstvo Skup nosti določeni ljudje, ki v vsakem sodelavcu gledajo konkurenta, sodelavca pa, ki ni istega mnenja kot oni, smatrajo za nasprotnika. Na žalost si ni mogoče drugače razlagati zgoraj omenjenih ekscesov.
Je pametno o tem pisati?
Težko smo se odločili priobčiti te vrstice, in to iz bojazni, da ne bi prilivali olja na žerjavico. Vendar smo spoznali, da je
naša dolžnost spregovoriti odkritosrčno, dokler se stvari še dajo urediti.
Izkušnje namreč uče, da koalicije, v katerih se kritika in volja skupin, ki jo sestavljajo, ne upoštevata, medsebojni spori ne ugladijo ali se vsaj skušajo ugladiti, razpadejo. Če hočemo torej rešiti Skupnost, je nujno, da se o -tem javno spregovori, saj se je v sami Skupnosti že večkrat, a zaman o tem razpravljalo.
Poleg tega pa nas je k temu sililo spoštovanje, ki ga imamo do nekaterih predstavnikov Skupnosti, ki s svojim požrtvovalnim delom in velikim idealizmom rešujejo, kar se rešiti da. Mislimo tu v prvi vrsti na dr. Draga Štoko, ki danes predstavlja Skupnost v najvišjem deželnem organu in ki mu te razmere delo močno otežkočajo ter mu manjšajo vpliv.
Kaj storiti?
Vodstvo Skupnosti bo najbrž samo spoznalo, da bo moralo zadeve čimprej razčistiti. To bi moralo storiti že ob izstopu SDZ, saj je s tem pravilnik Skupnosti v kričečem nasprotju z dejanskim stanjem, ko ni več v Skupnosti štirih skupin, temveč so ostale samo tri.
Če pa misli s svojo politiko in sofizmi nadaljevati, naj to jasno izpove, da se bodo volivci znali ravnati in mu znali pisati.
Nikoli pa ne bomo z molčanjem dajali potuhe posameznikom, ki s svojim ravnanjem prav gotovo ne koristijo koaliciji, niti ne naši manjšini na sploh. Niti ne bomo smatrali za politični uspeh, če bo Skupnost postala za posameznike odskočna deska, ali če bo vodstvo Skupnosti spravilo do kruha kakega posameznika, da bo imela v njem doživljenjskega pristaša. Manjšina kot taka ima od tega samo izgubo, saj bi tisto mesto mogel zasesti sposobnejši. Biti v koaliciji z vladnimi strankami samo ali predvsem za to, da si deliš po nekem ključu mesta s slovenskimi socialisti, še ne pomeni voditi manjšinsko politiko.
GVERILA IV A C K Š K M?
Dogajanje na Češkem in Slovaškem ima svojo nujno logiko. V soboto so ob ogromni udeležbi Pražanov pokopali Jana Palacha ki je napravil iz protesta proti sovjetski o-kupaciji samomor s samosežigom. To je strašno razvnelo v ljudstvu in zlasti v mladini ogorčenje nad okupacijo. Samo nekaj dni pozneje so se že razširile vesti, tudi iz
2. SDZ, ki je v prvi vrsti zahtevala te J poluradnih virov, da obstajajo na češkem Pi omembe, je v znak protesta izstopila, j oborožene skupine, ki hočejo nuditi odpor
3. Vodstvo skupnosti na ta izstop sploh | okupatorjem.
Možno je, da se bo Češkoslovaška spremenila v evropski Vietnam, četudi so seveda v obeh državah različni pogoji. To bi bila prava katastrofa za sovjetsko politiko.  •------------------------
Pred dnevi je Italija podpisala sporazum o prepovedi širjenja atomskega in jedrskega orožja. Sporazum sta sklenili jedrski ve-, lesili Amerika in Sovjetska zveza, ki se-mu je nato takoj priključila Velika Britanija. Sporazum priznava 86 držav.
RADIO TRST A
Sodni umor v Iraku
♦ NEDELJA, 2. februarja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za čembalo; 10.00 Mantovanijev orkester; 10,15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Ma-rodič; »Kapitan Ivo Nageljček«; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 San Remo 1969; 15.30 Runeborg: »Odložena večerja«. Radijska drama; 16.20 Koncert pianistke Maureen Jones; 14.40 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Kino, včeraj in danes; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu;
19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Bed narik: »Pratika«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
♦ iPONEDELJEK, 3. februarja, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole;
12.00 Na elektronske orgle igra Bonzagni; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj ; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »G. Schiff«; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Pregare: »Vozilo izven ikataloga«; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Flavtist Boris Čampa, pri klavirju M. Lipovšek; 22.20 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 4. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Romano in njegovi solisti; 12.00 Bednarik: »Pratika«;
12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Flavtist Miloš Pahor, pianistka Dina Slama in vibrafonist Daniele Zanettovich; 18.50 »I Califfi« in »The Rokes«; 19.10 Bambič: »Avgust Černigoj«; 19.20 Evansov orkester; 19.45 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane; 20.00 Šport; 20.35 Pourcell: »Kralj Artur«, dramska opera; 22.45 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 5. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Trobentač Davis; 12.10 Bednarik: »Anton Kutin«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 BevilaCquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za I. stopnjo osnovnih .šol; 18.50 Nove plošče resne glasbe;
19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; 22.10 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 6. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Pia nist Black; 12.00 Ljudske pesmi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pe smi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 18.35 Edolhagnov orkester; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Brancati: »Rafael«. Igra; 22.30 Komorne skladbe. Izvajata ten. Mitja Gregorač in ansambel »S. Osterc«; 22.40 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 7. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Saksofonist Curtis; 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.3U Glasba po željah; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.20 Budal: »Prometne zveze Trsta z zaledjem včeraj, danes, jutri« — I. del; 19.35 Dom Frontiere in njegov oktet; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 8. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovensike pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Nievo: »Izpovedi osemdesetletnika« ; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost;
18.30 Prijetne melodije; 18.50 Zborovske pesmi;
19.10 Rebula: »Prešernov čas v njegovih bodicah«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Jeza: .»Kam je izginila Annamarie?« Radijska kriminalka; 21.35 Vabilo na ples; 22.35 Zabavna glasba.
V ponedeljek so v Iraku javno obesi i 14 ljudi, iraške državljane, med njimi de-i vet Judov in pet Arabcev, katere so bili obsodili na smrt pod obtožbo, da so vohunili i za Izrael, še na dan usmrtitve so prišli na I dan z drugim izgovorom, češ da so hoteli j obsojenci vreči sedanjo vladavino v Iraku, j strahovlado voditeljev stranke Baath, ki se | je polastila oblasti z državnim udarom 17. julija lani. Oba izgovora sla iz trte zvita: vseh 2500 iraških Judov mora živeti že nekaj let v popolnem getu, v podobnih razmerah, kot so živeli Judje pod nacistično vladavino.
Pravi razlog te usmrtitve, ki pomenijo grozen sodni zločin, je ravno sovraštvo. Verjetno gre za premišljeno maščevanje za izraelski napad na lelališče v Beirutu. To se da sklepati tudi po simbolnem številu žrtev; 14 usmrčenih za 14 uničenih letal. Peterc Arabcev pa so najbrž obesili z namenom, da bi ustrahovali notranjo opozicijo. Devet žrtev sodnega umora so obesili na mestnem stadionu v Bagdadu, 5 pa v Bassori. Nahujskana množica je priredila histerične manifestacije v mimohodu mimo vešai. Račno je podžigal to množično histerijo z bojevitimi in grozilnimi frazami na račun Izraela in iraških Judov. Ta masovna histerija je za dobila naravnost groteskne oblike: tako je npr. neki predstavnik stranke Baath zatrjeval po radiu, da se je s tem obešenjem »končala ena in se začela nova knjiga zgodovi ne«. Obešenje štirinajstih žrtev je očitno pomenilo arabskim fanatikom psihopatolo-ško kompenzacijo za arabski poraz v vojni proti Izraelu. Presojati ga je treba kot izraz njihovega nemočnega besa.
Ta sodni umor pomeni izziv na ves kulturni svet. To je nov hitlerizem, ki pa sc je skotil v primitivnem in do besnosti sfa-natiziranem arabskem okolju. In dogaja se podobno kot v času hitlerizma: kulturni svet medlo protestira in se zgraža, a nihče se ne odloči, da bi ostro nastopil in povedal nasilnikom, kar jim gre, ter preprečil vsaj nadaljnje zločine.
Spričo tega se svet ne bo mogel čuditi, če bodo Izraelci izvedli kak povračilni u-krep proti Iraku, kajti spričo brezbrižnosti tistih, ki razpolagajo z močjo in oblastjo, da bi preprečili take zločine, Izraelcem ne preostane drugega, kakor da vzamejo o-brambo svojih življenjskih interesov in svojih rojakov v arabskih državah čislo v svoje roke. V hipu, ko to pišemo, se zdi, da so se Izraelci že odločili za povračilno akcijo.
—o—
PISMO JUGOSLOVANSKEGA GENERALNEGA KONZULA
J ugoslavanski generalni konzul, inž. Marjan Tepina je v zvezi z zadevo Šolskega patronata na Repentabru poslal prof. Guidu Gerintt, zastopniku zunanjega ministrstva in vodilnemu članu 11 ali j ans ko-jugoslovanske komisije za narodne manjšine naslednje pismo:
Spoštovani gosopd profesor, med drugimi recidivi nestrpnosti do italijanskih državljanov slovenske narodnosti sem zvedel tudi za nedemokratično in protizakonito odločitev šolskega skrbnika Giuliana Angioletti, ki jo je storil z imenovanjem tajnice italijanske narodnosti v patronatu šole, kjer je le ena petina učencev italijanske narodnosti, v občini Repentabor, kjer ima slovensko prebivalstvo veliko večino.
Želim vam sppročiti da som s takimi pojavi kot generalni konzul SFR Jugoslavije, ki, via faeti, na področju kulture in prosvete pomeni matično deželo za Slovence v Italiji, osebno prizadet.
Opirajoč se na 28. člen konzularne konvencije, ki sta jo 1. 1960 podpisali najini državi, vas želim opozoriti, da postopek gospoda Giuliana Angio-lettija nasprotuje določilom mednarodnih in bilateralnih instrumentov, ki urejajo položaj slovenske etnične grupe v Italiji, posebno pa določilom čie-na 2/a-c Specialnega statuta, ki sta ga kot prilogo Memoranduma o soglasju leta 1954 podpisali jugoslovanska in italijanska vlada, in ki jih mora gospod Giuliano Angioletti kot ekspert Jugoslo-vansko-italijanskega mešanega odbora, predvidenega z 8. členom omenjenega statuta, dobro poznati.
Neljubo mi je, ker moram o postopku gospoda Giuliana Angiolettija obvestiti Državni sekretariat za zunanje zadeve vlade SFR Jugoslavije in Jugo-slovansko-italijanski mešani odbor.
Sprejmite, prosim, tudi ob tej priložnosti izraze vsega mojega spoštovanja.
Jlov ral terorja v fpaniji
General Franco je poostril teror v špa-j niji, kjer postaja ljudstvo očitno naveličano i njegove vse predolge diktalure in strahovlade. Objavil je izredno stanje in dal pripreti na stotine ljudi, ki so osumljeni, da so nasprotni njegovi vladavini. Okrog ste jih je ostalo v zaporih, predvsem izobražencev. Aretirani so bili tudi režiser Juaii Bardem, znani umetnostni kritik Jose Maria Moreno Galvan in slikar Juan Genoves.
V Baskiji so aretirali in mučili znanega jezuitskega ipatra Agurrezabala. Kot znano, zahtevajo Baski narodno avtonomijo in na čelu tega narodnega gibanja ter protifranki-stičnega odpora so katoličani m zlasti duhovniki. V zadnjih mesecih je bilo a'e!ira-nih ali kaznovanih z globami ali s konfina-cijo že na desetine in desetine baskovskih duhovnikov.
Verjetno so lo krči frankističnega režima, ki oznanjajo njegov nujni bližnji konec. Slišati je, da se misli Franco aprila umakniti in prepustiti oblast princu Juanu Carlosu, vendar je malo verjetno, da bo
Franco izpustil krmilo prostovoljno iz rok. Verjetneje je, da bo frankističnega režima konec šele s Francovo smrtjo ali hudo boleznijo, Franco pa je že zelo v letih. Zato so zlasti vojaški poveljniki tisti, ki silijo k poostritvi režima, da bi že vnaprej preprečili demokratizacijo tudi v primeru Francovega odstopa in vsilili svojo voljo Francovem nasledniku.
Zadnje dni so se razširili glasovi, da je Franco resno bolan.
TEDENSKI KOLEDARČEK
2. februarja, nedelja: Svečnica, Marija
3. februarja, ponedeljek: Blaž, Oskar
4. februarja, torek: Andrej Korz., Nadja
5. februarja, sreda: Agata, Anda
6. februarja, četrtek: Tit, Armando
7. februarja, potek: Romuald, Ksenija
8. februarja, sobota: Janez Matha, Vanek
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst
Neki »čitatelj« se je v nedeljski številki »Primorskega dnevnika« spotaknil ob naš članek v zadnji štcvillki N. 1. »Zločin in fanatizem«.
Na izlive njegove fantazije ne bom odgovarjal, pač pa nekaj besed na njegovo izkrivljanje dejstev.
Da je bila Češkoslovaška centralistična država,^ ki je skušala asimilirati druge narodnosti v državi Cehom in ustvariti umetni češkoslovaški narod, je tako znano dejstvo (in je bilo prav v zadnjem času tolikokrat omenjeno tudi v jugoslo vanskem tisku), da ga nikakor nima pomena ponavljati, ker ignorantstva ali slabe vere tuui to .	. 'PrcPričalo. Na Češkoslovaškem za Nemce ni
°. f. .. Pojem »etničnega ozemlja« in ne pojem Po ltične avtonomije. Položaj mi je dobro znan, Ker sem bil tam kot dijak tako leta 1934 kot 1935.
, r se tiče mojega »simpatiziranja« z Nemci, naj navedem samo, da sem bil med tistimi, ki so je na Stajerskom organizirano borili proti nacizmu že več let pred vojno; da sem se ob izbruhu vdJ,ne z Nemčijo prostovoljno javil v jugoslovan I o v°jsko, kjer pa so nas oficirji pustili 10. apri la 1941 v Zagrebu na cedilu; da sem bil med Prvimi organizatorji OF na ljubljanski univerzi in med štajerskim dijaštvom in da sem bil, ne glede na poprejšnji zapor, od 17. marca 1944 do ko.nca vojne v nemških koncentracijskih taboriščih Da au in Ueberlingen. Prav zato znam razlikovat ined nacizmom in nemškim ljudstvom in med Irazo ter resnico.
Sicer pa »čitatelj« sam potrjuje, kar sem napisal, ko trdi, da Sudetski Nemci niso prenesli, da »morajo biti Cehom... podložni«. Kateri narod lah-0 prenese, da mora biti podložen drugemu narodu? Kjer pa je enakopravnost, ni podložništva.
Primerjava med Nemci v »Poadižju« in koroškimi Slovenci je nesmiselna, ker ena manjšina Pe more biti talec za drugo in ena država ne sme čakati, da bo prej druga začela izvajati manjšinske pravice. To je barbarsko.
Gledati z zaničevanjem in sovraštvom na vse enice enako in jih zmerjati, pomeni rasizem, in Pe vidim v tem nikake bistvene razlike s tistim, a £ so gledali nacisti na Slovence, štov ■ n'sunl slor'l nikake krivice, kajti spo-‘*J.e do današnjega odpora češke mladine ne nje ^ni’ b* morali napraviti mit iz vse današ-• m nedavne češke zgodovine. Ne smemo nam-‘LC Pozabiti, da so bili očetje teh mladeničev in lin' et	so se ^eta ' vrgli v naročje sta-
vi. I,^rnu' ko so dali glasove Gottwaldu in mu na |
y	>	***-*	1*0	uau	glasove	vjouvvuiuu	hi mu iiv
clavovem trgu rjove in z dviganjem pesti pri
trjevali in mu vzklikali, ko je zrušil demokracijo, ter oboroženi marširali po ulicah, da so mu po magali ustrahovati demokrate. Obramba narodne svobode se ne začenja takrat, ko je okupator že v deželi, ampak že davno prej, še v svobodi, v vsakem hipu narodnega obstoja. Na to je bil češki narod očitno pozabil, kot morda pozabljamo tudi mi Slovenci. Pri vsem tem si tudi ne morem kaj da ne bi opazil, da uporablja »čitatelj« enak izgu vor z nemškim strašilom, kakor so ga uporabili sovjetski okupatorji za zasedbo Češkoslovaške. Ali je to res samo slučajno?
In končno še par besed na pripombo uredništva »Primorskega« pod »čitateljev« dopis. V mojem članku ni bilo niti besede o tem, kdo je izzval vojno. To je zdaj že v vseh zgodovinskih knjigah Vendar se pri tem tudi ne sme pozabiti, da je Hitler lahko brez skrbi napadel Poljsko in začel vojno z Anglijo in Francijo zato, ker je Sovjetska zveza le malo dni prej sklenila z njim prijateljski pakt.	Avtor članka »Zločin in fanatizem«
—(J—
OPOZORILO
Finančna intendanca opozarja, da je Loba plačati naročnino za radio do 31. januarja. Letna naročnina znaša 3400 lir. Polletni obrok je 2200 lir, trimesečni prvi obrok pa 1600 lir.
Za televizijo znaša celoletna pristojbina 12.000 lir, ki se tudi lahko plačuje v obrokih po 6.125 ali trimesečno po 3.190 lir.
Po 31. januarju treba plačati še zamudne pristojbile.
 •--
Zunanji minister Nenrii je v parlamentu izjavil, da bo Italija navezala diplomatske stike s komunistično Kitajsko. To pomeni, da bo priznala kitajsko komunistično vlado in se tudi zavzela za njeno vključitev v OZN.
Predsednik Nixon je priredil v ponedeljek v Beli hiši svojo prvo tiskovno konferenco, odkar je postal predsednik. Nixon se je izrazil za razoro-žitvena pogajanja s Sovjetsko zvezo, a v širšem okviru splošnega mednarodnega pomirjenja.
Z Goriškega
Pismo uredništvu:
Sklicujoč sena poročilo >»Za ohranitev Lavričevega in Erjavčevega groba«, ki ga je objavil »Novi list« v četrtek, 9. januarja t. 1., Vas podpisana občinska svetovalca prosiva, da objavite sledeče pojasnilo.
Ni res, da se je vodstvo Kluba starih goriških študentov obrnilo preko naju dveh na goriško mestno upravo s prošnjo, da bi se črtala vsakršna pristojbina za Lavričev grob.
Resnica je, da je v razgovoru, ki ga je g. Gorkič, osebno in ne v svojstvu vodje Kluba starih goriških študentov, imel meseca septembra 1968 z dr. Sfiligojem, padla misel o oprostitvi pristoj
bine-	'L i il.lL
I Skupaj sva potem podpisano stvar obravnavala,
^ in se odločila za vlogo na župana, ki .nosi datun. j 2. oktobra, predložena pa je bila naslednjega dne
3.	oktobra.
Gospod župan sam pravi, da se je za rešitev najine vloge zanimal saimo še odbornik prof. Bra ti.na.
O tej najini vlogi so takrat porciUi razni slo venski listi.
Potem ko nama je župan 13. decembra 1968 pismeno sporočil, da je odbor predlogu ugodil za tridesetletno oprostitev najemnine, in ne trajno, kakor sva midva predlagala, se je g. Gorkič zglasil pri dr. Sfiligoju in ga prosil, naj mu izda pi smo v besedilu, ki Vam ga je morda pokazal, češ da ga porabi v okviru društva starih goriških študentov.
S spoštovanjem!	Dr.	Avgust	Sfiligoj
Dr. Andrej Bratuž
Spoštovanemu uredništvu Novega lista
Namenil sem se vam napisat par vrstic, ako mi jih sprejmete v Novi list.
Tukaj v Steverjanu nas je še enih osem sivih starčkov, ki smo služili ali bili vojaki v avstrijski vojski. iPrejšnje leto je bilo tudi za nas odobreno, da bomo dobili malo pokojnino. Bili smo ve seli in smo se včasih pogovarjali, da kadar jo do bimo, naredimo tudi malo »frajo«.
Vse smo napravili, kar je bilo rečeno, potrebne prošnje in listine in drugo.
Prišlo pa je novo leto 1969 v upanju da bomo dobili, kar smo upali, a nam je prišlo odbito. Razočarani smo obstali. No, mogoče bodemo že vzdržali še tisto malo časa, ki nam je določen.
Pozdravlja vas
Ciglič Anton - Števerjan - Križišče št. 1
0 RAZP0R0KI V ITALIJI
^ Ugledni slovenski tržaški teolog, msgr.
r• Jakob Ukmar nam je v zvezi s kočljivim '’Prašunjem tazporoke, o kateri je danes v 'aliji toliko polemike, poslal naslednji pri-spevek, ki ga prav radi objavljamo (Ured.).
VSL^ Daliji se opaža v zadnjem času neka ^askrbljemost, ker ima parlament kmalu razprav-Jati o razporoki, ki se bo uvedla v civilno zakonodajo, če dobi predlog zadostno večino glasov. Veliko se o tej reči razpravlja na shodih in pri »okroglih mizah«, veliko se piše in bere za in Proti. Vendar če gledamo trezno in stvarno na to zadevo, bomo rekli, da je precejšen del lega nemira odveč in brez stvarne podlage. Ce je Italija v lesnici ,ne samo po imenu, krščanska, se nima °d morebitne državne postave, ki bi v gotovih Primerih dovoljevala razporoko, ničesar ali skoro ničesar bati. Položaj pravih kristjanov v državi s civilno razporoko se ne razlikuje bistveno od 'Kristjanov v državah, ki nimajo razporoke v svoji zakonodaji. Eni in drugi vedo, da razporoka v Pravem krščanstvu ne eksistira, in se zavedajo svoje zakonske obveznosti do smrti, obveznosti, ki )c ne more odvzeti nobena oblast, ne cerkvuna, ne civilna.
V državi, ki velja za krščansko, je že to nesmiselno, da vlada s parlamentom razpravlja o raz-Poroki svojih krščanskih državljanov. Razpravlja namreč o zadevi, ki ne spada v njeno kompetenco. Zakaj ne? Zato, ker je sklepanje zakona v krščanstvu eden izmed sedmerih zakramentov. Kaj rekli, če bi parlament določeval, pod katerimi
i pogoji je krst veljaven ali kako se da izbrisati | znak krsta v krščeni duši? Zakramentalnost zakon-i ske zveze je pa v krščanstvu verska resnica, priznana kot taka od celotne Cerkve, tudi na V/.ho du. Zastopniki ločenih pravoslavnih kristjanov so jo pismeno izjavili na cerkvenih zborih v Florenci I. 1439 in še prej v Lionu 1. 1274. Bila je to duhovna last vseh kristjanov že pred vzhodnim razkolom, saj se je drže tudi ločeni Grki, Rusi in Bolgari. Se več, bila je to krščanska zavest že v petem stoletju, saj imajo krščanske ločine, ki datirajo iz tistih starih časov, Nestori.janci, Kopti in Armcni, sklepanje zakonske vezi v sedmerici zakramentov. In ker ni v literaturi prvih štirih stoletij nikjer znaka, da bi se bila ta vera kdaj vtihotapila v krščansko verovanje, stoji trdno, da ie zakramentalnost zakona dediščina iz apostolske in Kristusove dobe. Sele Lutrova reforma si je upala, v nasprotju s tisoč in petstoletno tradicijo,
| reči, da je zakon posvetna zadeva (ein vveltlich Ding). Državna oblast ni torej kompetentna dajati postave o veljavnosti ali neveljavnosti zakonske .zveze med kristjani, pač pa ima pravico postavno določati svetne posledice krščanskega zakona, n. pr. skupno bivanje, uprava skupnega premoženja, podedovanje, posinovljenje in drugo. S tem pa ne oznanjamo revolucije proli državi, marveč poudarjamo to, kar je krščanski državljan dolžan držati po svoji krščanski vesti.
Krščanstvo torej drži, da je sklepanje zakonske vezi zakramentalno dejanje, ki ga zvršita zaročenca, ne župnik. Ko se namreč ženin in nevesta v po stavni obliki drug drugemu izročita v zakonsko življenje, takrat jima da Bog posebno posvečenje
ali vsaj pravno podlago za posebne milosti, da bosta kos zakonskim težavam in zvesta zakonskim obveznostim. Bistvene obveznosti tako sklenjenega zakona sta edinost in nerazdružljivost zakonske vezi. Ti dve obveznosti sta pa lahko bistveni, da če bi kdo pri sklepanju zakona, četudi samo v j mislih, reserviral zase še kako tretjo osebo ali pa nameraval samo začasno zakonsko vez, bi poroka pred Bogom ne bila veljavna.
Zakonsko edinost, ki pomeni vez enega same ga moža z eno samo ženo, pustimo ob strani, ker nas zdaj bolj zanima nerazdružljivost zakonske vezi. Moramo pa koj dodati, da je absolutno ne-razdružljiv samo veljavno sklenjeni in s spolnim občevanjem dovršeni zakon. Dokler je zakon samo duhovna vez, ne pa tudi telesna, je v nekaterih primerih še razdružljiv. Ce je pa postal tudi telesna vez, je docela nerazdružljiv; nobena oblast, ne cerkvena ne državna, ga ne more razdružiti. To bo storila edinole smrt, smrt, pravim, ne parlament.
Vendar so v Trstu in tudi drugod nekateri, ki so živeli v dovršenem zakonu in so se potem vnovič poročili z drugo osebo, ko prejšnja druga zakonska polovica še živi. Kako to? Cerkev ima svoje, tudi državno priznane sodnije (za naše kraje v Benetkah), ki v gotovih primerih preiskujejo, če je bil zadevni zakon veljavno sklenjen. Ce se izpriča, da zakon ni bil postavno sklenjen, izjavi sodnija, da ta zakon ni nikdar veljavno eksistiral in da sta dosledno navidezna zakonca prosta. To je vse kaj drugega kakor »annullamento del ma-trimonio« (uničenje zakona), kar se večkrat sliši; to je izjava, da zakon ni bil veljavno sklenjen.
Ta absolutna nerazdružljivost dovršenega zakona je nekaj pristno krščanskega, je pozitivna
(dalje na 6. strani)
Pomemben občni zbor v Nabrežini
V soboto, 25. t.m. je bil v Nabrežini občni zbor SPD »Igo Gruden« in ŠD »Sokol«. Pred številnim občinstvom, ki je skoraj napolnilo sicer majhno dvorano, se je najprej pojavil domači pevski zbor, ki je zapel nekaj ljudskih pesmi. Uradni del večera ipa je začel predsednik nabrežinskih društev An-tek Terčon, ki je po kratkem uvodnem nagovoru in po prebranju voščil, ki so jih občnemu zboru poslali župan Drago Legiša, Glasbena matica in odbornik Igor Tuta, ki služi vojaški rok, predlagal enominutni molk v počastitev spomina Jana Palacha. Sledila so poiočila dosedanjega odbora. Prvo je imel predsednik sam, ki je poudaril težave, ki jih je društveno vodstvo imelo pri svojem dosedanjem delovanju. Z veseljem je prišel do zaključka, da so težave iz dneva v dan manjše, za kar gre zahvala predvsem ugledu, ki sta ga društvi pridobili tako pri oblasteh, kot pri drugih slovenskih vodilnih organizacijah, še posebej
ll
!!
OKROGLA MIZA
Primorske revije Goriška Srečanja, Idrij j ski Razgledi, Kaplje, Mladika, Most in Zaliv prirejajo v četrtek, 6. februarja ob 20.30 v Mali ] dvorani v Kulturnem domu v Trstu okroglo mizo o
ČLOVEKU TOSTRAN IN ONKRAJ MEJE
je omenil izboljšanje odnosov z vodstvom Slovenske prosvetne zveze in tako moralno kot materialno pomoč, ki jo je ta organizacija nudila društvu. Svoje poročilo je predsednik zaključil z željo, da bi bila v Nabrežini čimprej zgrajena občinska telovadnica in s prošnjo, naj se noben član bodočega odbora ne odreče svoji naiogi.
Tajnik Bojan Brezigar je svoje poročilo razdelil na dva dela. V prvem se je omejil na dosedanje delovanje, ki je bilo tako na športnem kot na prosvetnem področju zelo živahno. Poudaril pa je tudi težave, ki so nastale v zvezi z razširitvijo delovanja na druge vasi devinsko-nabrežinske občine, kar ni bilo povsem mogoče zaradi ozkega kroga sodelavcev. V drugem delu pa je izrekel izredno ostro kritiko izobražencem, ki povsem ignorirajo društveno delovanje, še
predvsem tistim, ki živijo na ramah Slovencev.
Po blagajniškem poročilu se je razvila daljša diskusija. Vanjo so med drugimi posegli občinski odbornik J. Terčon, ki je poudaril zanimanje občinske uprave tako za društvo kot za čimprejšnjo postavitev telo vadnice. Pripomnil pa je, da so tu predvsem finančne težave in je gradnja odvisna od posojil in torej povezana z neizogibnim čakanjem; poslanec Albin Škerk, ki je želel dati nekaj nasvetov za bodoče delovanje v zvezi s propagiranjem slovenskega čtiva, z nujnostjo zanimanja za politiko mladine in z ideološko pluralistično sestavo odbora; tajnik SPZ Edvin Švab je prinesel pozdrav osrednje organizacije in posegel v diskusijo glede na vprašanje izobražencev in Aloji: Markovič, ki je omenil pomen nabrežinske-ga društva in čestital odboru za vse, kar je bilo narejeno.
Sledile so volitve, na kalerih je bilo izvoljenih 23 članov društvenega sveta, za predsednika pa je bil potrjen Antek Terčon.
r-n
☆
ČASNIKARSKA PRAVDA
V soboto, 25. t.m., se je na tržaškem o-krožnem sodišču končal kazenski postopek, ki prav gotovo ne dela časti naši manjšini, še manj pa Slovenski skupnosti.
Tržaški občinski svetovalec Slov. skupnosti, dr. Dolhar je tožil prof. Rudolfa Marca, ki je bil do pred kratkim član sveta Slovenske skupnosti, češ da je objavil kol odgovorni urednik »Demokracije« članek, ki naj bi bil zanj žaljiv, in je kot civilna stranka zahteval 6 milijonoc lir odškodnine. Prof. Marc je bil popolnoma coroščen, čeprav tožitelj ni dopustil dokaza resnice.
Celo v vročih povojnih letih smo podobne spore navadno reševali tako, da je prizadeti zahteval od časopisja popravek v smislu zakona, zlasti ko je šlo za spore med ideološkimi somišljeniki.
To na žalost v zadnjem času ni prvi primer, ko člani Skupnosti perejo v javnosti umazalo perilo, čeprav imajo v lastnih organizacijah pristojne organe za reševanje sporov.
PREJELI SMO
»SLOVENSKA LEVICA« PRED USTANOVNIM OBČNIM ZBOROM
»Slovenska levica« žali sporočiti vsem prijateljem, vsem, ki so pri deželnih volitvah glasovali za njene kandidate, vsej slovenski javnosti, da so priprave za formalno ustanovitev organizacije tako napredovale, da bo v kratkem imela svoj ustanovni občni zbor.
Dolga leta so naši levo usmerjeni ljudje upali, da se bodo napredni Slovenci družili v svoji stranki in tako uspešno branili .našo narodno celovitost. To se, žal, ni zgodilo, ampak je obveljala teza, da naj bo napredni slovenski človek član italijanske stranke.
Zato so se slovenski protifašistični borci in nekdanji pripadniki Osvobodilne fronte marca lani odločili, da se združijo v slovenski levičarski or-
SLOVENS..O GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri
JOSIP TAVČAR RED MORA BITI
farsa v dveh dejanjih
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije Jia tel. 734-265.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.00C' - VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV: BANKRED
ganizaciji, katero so imenovali »Slovensko devico«. Izigravanje, katerega je bil deležen slovenski živelj od strani italijanske socialistične stranke, tudi takrat, ko je postala vladna stranka, je še bolj okrepilo trdno voljo, da se nekaj odločilnega ukrene za obrambo naših pravic
Ker so bile volitve pred vrati in ker je tudi »Slovenska levica« hotela doprinesti svoj delež pri okrepitvi naše zavesti, se je začasno vodstvo »Slovenske levice« odločilo, da sprejme ponudbo »Slovenske skupnosti« za koalizaeijski nastop na deželnih volitvah. Tako je na listi »Slovenske skupnosti« kandidat »Slovenske levice« prof. Ubadd Vrabec bil drugi, medtem ko so še tri mesta zasedli kandidati Vekoslav Spanger, Ema Kerševan, in Savina Remec. Ti kandidati -so skupno dobili 842 preferenčnih glasov.
2e takrat je »Slovenska levica« jasno poudarila, da pomeni koalicija sporazum za volitve in ne spojitve. Tega dejstva nekateri namerno niso hoteli upoštevati. Vsekakor pa je zdaj, ko se pripravlja za svoj ustanovni občni zbor, napočil čas, da »Slovenska levica« še enkrat potrdi pred slovensko javnostjo svojo samostojnost.
Kakor se zahvaljuje »Slovenski skupnosti« za tehnično pomoč, ki ji je nudila za časa volitev, tako »Slovenska levica« ugotavlja, da je že začasno sodelovanje s »Slovensko skupnostjo« privedlo do koristnih stikov med predstavniki slovenskih skupin.
Ko se zdaj odloča, da nastopi samostojno pot kot samostojna stranka med Slovenci v primorskem zamejstvu, se »Slovenska levica« obrača na vse zavedne slovenske ljudii, na tiste, ki so že njeni pristaši 'in na tiste, ki iše bodo, da bi ji pomagali s svojim požrtvovalnim delom i.n s svojo vsestranko podporo.
Kot vsaka neodvisna organizacija je tudi »Slovenska levica« sad .idealizma in vere v pravilnost svojih spoznanj. Vsa njena moč je doslej bila zavest, da ima za sabo soglasje številnih Slovencev, vsa njena moč v prihodnosti pa bo sodelovanje vseh, ki so prepričani, da je samo stranka, ki se rodi iz naroda, tista, ki zna reševati njegova življenjska vprašanja, tista, ki bo tudi znala delovati za čim odločnejšo narodno fronto, ko bo šlo za reševanje našega narodnega obstoja.
Slovenska levica
S P D T vabi dne 31. t. m. ob 20.30 v malo dvorano Kulturnega doma na predavanje znanega planinca
ALEŠA KUNAVERJA
vodje jugoslovanske odprave na
HINDUKUŠ 68
Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi-
SKLEPI OBČINSKEGA SVETA
Na zadnji seji je goriški mestni odbor sprejel več sklepov, ki se tičejo upravnih zadev in javnih del. Med temi so tudi stroški za šolske opreme in tudi 570 tisoč lir za nove table na slovenskih šolah. Ob tej vsoti bi 'pripomnili, da manjka na slovenskih srednjih šolah še marsikaj potrebne-, ga. Na višjih na primer omare za fizikalne *n kemične kabinete. Aparatov in predmetov je precej, a je vse natrpano v nepriklad-nih omarah. Ne dvomimo, da bo občinska uprava tudi to potrebo uvidela.
Med drugimi točkami je občinski odbc ■ sprejel tudi načrte za zgradbo novega mestnega kopališča. Stala bo na istem kraju, stroški pa bodo znašali 78 in pol milijona lir.
Odbor je potrdil tudi stroške za popravo nekaterih mestnih ulic in predmestnih eest. Tu pride v poštev dokončna ureditev
Jz	o'tih Iti*
vrom, kjer se posipajo bregovi m cesta sama.
Vsa ta nova cestna popravila zahtevajo 94 milijonov in pol lir; deloma bo te stroške krila deželna uprava.
I Jolkansko polje
ZADNJA POT
Dne 24. januarja smo spremljali na zadnji poti na goriško pokopališče 64-letno sosedo Brumat Jožefo vd. Cijan.
Pokojnica izhaja iz najstarejše Valernc-ve družine na Solkanskem polju. Bila je izredno pridna gospodinja v hiši in na polju. Dobra in tihega značaja.
Prenesla je pa tudi marsikateri hud u-ceste Scogli na Solkanskem polju in zgrad- 1 darec. Prva je bila nesrečna smrt pokojnega opornih zidov v Koštabonu pod štrna- [ ga soproga. Ko je pripravljal krmo za ži-
miti!
Tako bi po njegovem vzkliknili, ko se. Po odlično končanih pravnih študijah na sPomnimo, da je dr. Stojan Brajša učakal j Dunaju se je po kratki dobi v Pazinu na v petek 24. januarja že 81 let. Ko ga sre-1 selil v Gorici. Njegova pravna pisarna v Go-vujemo po goriških ulicah z baskovko na I sposki ulici je kmalu zaslovela, posebno pri
glavi, dolgo suknjo, drobnim korakom m vedno dobrohotno nasmejanim obrazom, bi nrn ne prisodili osem križev. On bi pa brž 2 nasmeškom odgovoril: »E, Bože, pa njegova volja je taka!«
Po rodu Hrvat iz Istre, v življenju in delu že Goričan že več kot pol stoletja, je C1' Brajša, poleg župnika Rutarja, še edini !z *ls^e stare garde slovenskih narodnih dedcev, ki so orali po prvi svetovni vojni Politično, prosvetno in gospodarsko ledino Porušene goriške dežele in Istre.
Po rodu je Brajša iz Pazina, iz uradniške družine. Že v srednjih šolah se je mladi Stojan navzel pravilne narodnostne
2-avednosti in globokega krščansko-socialne-£a_ Prepričanja, v duhu Mahničevih, ICreko-vm in Dobrilovih idej.
Stupica
SMRTNA NESREČA
Prejšnji 'teden je zahtevala zmrzal na cesti pri mejnem prehodu v Stupici mlado smrtno žrtev. Proti deveti uri zvečer je v Petek privozil čez blok 27-letm Jordan Si-nieco. Obiskal je svoje prijatelje onkraj meje. Dober kilometer od mejnega preho-je začelo na poledeneli cesli zanašati avto na rob tako, da je podrl dva obcestna kamna in se zvrnil v strugo Nadiže. Med Padcem je vorglo voznika iz avta v rečno strugo, avto se je pa ves razbil. Siaiceove truplo je ugledal šele drugo jutro ob sedmih neki kolesar, ki je tekel obvestit orožnike v Podbonesec. Šele po petih urah napornega truda so izvlekli truplo iz struge. Ponesrečenec zapušča mlado ženo in dva otroka.
Cesta proti prehodu čez mejo je zopet Pokazala, kako je v zimskem času nevarna. Sneg le malo odkidajo, cestišče pa puste v nemar. Ce bi je malo posipali, bi ne prišlo do tolikih nesreč.
revnih in pravice željnih. Brž je stopil v javno življenje kot član prosvetnih in gospodarskih malic v Gorici. Nastopil je tudi kot kandidat pri prvih volitvah v rimski parlament. Obenem je delal v tesni povezavi z msgr. Milanovičem, prof. Sironičem in drugimi istrskimi javnimi delavci za tedaj najbolj zapuščeno primorsko zemljo
Istran in Goričan po rodu in boju za pravice obeh dežel je kmalu moral prenašati črni bič. Ko so bila zatrta vsa društva na Goriškem in so mu celo podtaknili v u-radno pisarno strelno orožje, da bi ga mogli preganjati, se je moral idealni Brajša umakniti na Hrvatsko. Tudi tam se je kmalu uveljavil kot izveden pravnik in je posta prisednik najvišjega sodišča, »stola sedme rice« v Zagrebu. Vzdrževal je stike z naj-, višjimi osebnostmi, a marsikdaj ni mogel I odobravati njih političnega postopka.
Po drugi vojni se je vrnil na Goriško. Začeti je moral vse znova, a v trdnem zaupanju v božjo pomoč in v narodovo življenjsko silo je obstal tam, kjer je prekinil svoje delo.
Medtem je družina raslla, otroci so odšli v Kanado. On je šel za njimi. Tudi tam se je brigal za slovensko skupnost. Pošiljal je članke v domače liste, a domotožje ga je prignalo že tretjič v Gorico. Žena mu je medtem umrla. Ostal je sam v svoji »kartuziji«, kot imenuje ženino hišico v Podgori blizu šole, kjer sedaj prebiva. Pa si še ne dovoli miru. Piše in piše pravne knjižice, filozofske učbenike, članke za koledarje, vse prepojeno s strokovnim in verskim duhom. Obenem pa še najde čas, da obiskuje bolnike in nosi svojo tolažilno besedo ter pomoč marsikateremu potrebnemu.
Premišljuje, dela in hiti, da mu »Bože mili« res ne prisodiš toliko let in dni, ki jih je plodno porabil za svojo zemljo in ljudi.
Vsi prijatelji in znanci želimo dr. Braj-ši, da bi še leta in leta hodil po Gorici in I Nadaljevan;« na 7. strani)
vino, je tako nesrečno padel s senika, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je za posledicami padca kmalu umrl.
Kmalu nato se je zgodila pri Valernovih druga nesreča. V nočnih urah je izbruhnil požar v seniku, ki je do tal pogorel. Gasilci so komaj rešili hišo, ki se je dotikala senika. Takrat se je Pepca tako prestrašila, da je začela hirati.
Zadnje čase se je začela tudi izgubljati. Napadle so jo še druge težave, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer je preminila.
Hčeri, sestri in ostalim sorodnikom izrekajo sosedje globoko sožalje.
PREDAVANJE
V petek je bilo v Gregorčičevem klubu predavanje o adeluteriju ali prešuštvu, o zgodovini tega pojava in kazenskih posledicah. Govoril je odvetnik, dr. Peter Sanzin bolj s pravnega stališča. Snov je zanimala le majhno število udeležencev, ki so vajeni bolj širokopoteznih predavanj, čeprav so tudi tako potrebna za omejen krog odrast-lih. Zato se marsikomu ni zdela primerna udeležba šolarjev in mladoletnih deklic, ki so jih pripeljali na ta večer, medtem ko manjkajo pri drugih njim bolj ustreznih kulturnih predavanjih.
1.100-LETNICA SMRTI SV. CIRILA V RIMU
Letos obhajamo 1100-letnico smrti sv. Cirila, ki jo umrl v Rimu dne 14. februarja 869. Zlasti slovanske narode veže dolžnost, da se ob tej obletnici hvaležno spominjajo svojega največjega apostola in ustanovitelja slovanske književnosti in kulture.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Gorici želi v tem letu z raznimi verskimi in kulturnimi prireditvami počastiti spomin sv. bra tov Cirila in Metoda. Kot uvod k tem prireditvam vabi člane in sploh vse slovenske vernike na Goriškem k naslednjim pobožnostim:
1. V nedeljo 2. februarja bo ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija v Gorici posebna »Liturgija bolje besede za zedinjenje kristjanov« s primernimi berili, molitvami, petjem in nagovorom. Sledil bo blagoslov z Najsvetejšim.
Priporočamo, da bi po pobožinosti dvignili knjižico »Kraljestvo božje«, ki je glasilo ACM.
2. V nedeljo 9. februarja bo v Trstu v cerkvi Sv. Ivana, ob 16. uri podobna verska slovesnost. Po pobožnosti bo sledilo zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v tamkajšnji dvorani. Ker smo izrecno vabljeni na to proslavo, pojdemo v Trst s posebnimi avtobusi. Kdor se želi udeležiti, naj se prijavi pri g. Kleindienstu najkasneje do 6. februarja.
V tem letu častimo na poseben način sveta solunska brata, pospešujmo ekumensko gibanje ter molimo za cerkveno edinost!
Vodstvo ACM v Gorici
TRINKOV KOLEDAR
Te dni je izšel že štirinajstič Trinkov koledar, ki ga ureja prof. Rado Bednarik. Pomembna knji žica prinaša na 126 straneh dosti bogatega, še neznanega gradiva o očetu podmatajurskih Slovencev, o njih preteklosti in o njih zemlji. O vsebini bomo še govorili.
Koledar je izšel v samozaložbi in se dobi v slovenskih tržaških in goriških knjigarnah ter v upravah našega lista za ceno 300 lir.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka revije „Kaplje
Po daljšem času je izšla nova 'številka revije poprej obstoječih dilem in vprašanj pobudila še »Kaplje«. Treba je priznati, da smo jo že pogre- nove. Zaključimo, da je bil prvi dialog vsekakor šali, kajti to je danes ena najboljših, kulturno bolj kvas kot kruh... in to ni malo!« najbolj občutljivih in intelektualno ter etično naj j Edvard Kocbek je zastopan z nežno novelo bogatejših slovenskih revij.	|	»Verena«, o fantiču zvonarju, ki zvoni mladoletne-
Na uvodnem mestu prinaša poročilo o sreča- . mu mrliču, in deklici Vereni, ki mu pride poma-nju primorskih kulturnih delavcev z obeh strani gat, kajti mrlič, loto starejši od nje, je bil ver-meje v Tupelčah na Krasu, na katerem so spre- j jetrno njena skrita prva ljubezen. Beseda ljube jeli že znane štiri točke o odgovornosti primorske i zen ni zapisana v vsej noveli in vendar je to naj-kulture za razgibanje zavesti slovenskega človeka | lepša ljubeznska novela, kar smo jih brali v
in za krepitev njegovega ponosa, o večjem med sebojnem sodelovanju in javnih nastopih ter o nujnosti neoviranega kroženja slovenskega kulturnega tiska v celotnem slovenskem prostoru. Jože
zadnjih letih, in gotovo ena najlepših v vsej slovenski literaturi.
Evald Flisar je prispeval is svojega romana Umiranje v ogledalu«, o blaznežu, ki pripoveduje
Felc pa poroča v članku »Naš dialog« o dialogu ! o svojih blodnjah. Po odlomku je težko soditi o med marksisti in kristjani, ki ga je priredil Klub I celoti. Marjan Rožanc pa je napisal esej »Sestop mladih v Idriji 22. novembra lanskega leta in na j v človeka«, ki se nanaša nanedavni ali pravza katerem so sodelovali na eni strani katoliški lilo- prav še vedno obstoječi spor v slovenskem kul-zof dr. Janez Janžekovič, prof. dr. Vekoslav Grmič, turnem življenju, ki ga je sprožila skupina mia pomožni škol mariborski, na drugi strani pa Mar- clih s svojim pisanjem v »Tribuni«. Smisel Rožan-ko Kerševan in Zdenko Roter, oba profesorja na cevega eseja je v spoznanju, da moramo storiti to, visoki šoli za politične vede v Ljubljani. »Razšli kar bojujoči se skupini nista storili: iztrgati mo-smo se nič bolj in nič manj verniki oziroma ne- ramo vrednote, v imenu katerih nastopata, iz nji-verniki,« piše Jože Felc. »Toda, ali je bil to osnov- hovega mitičnega območja, jih dešifrirati in jim ni namen pogovora? Kakorkoli vzeto, je bilo sre aolooiti njihovo dejansko eksistencialno težo in Čanje za Idrijo, kot za slovenski kulturni prostor pomen. Branko Marušič piše ob stopetdesetletnici pogumna in dobronamerna akcija, ki je poleg že rojstva dr. Karla Lavriča, Jože Felc o odnosu ________________________________________________Steinbeoka in Šolohova do sile, Viki Blažič	pa
O	razporoki	v Italiji
(Nacial/evanie s J. uram)
božja postava. Ko jo je Kristus oznanil, je najprej omenil Mojzesovo postavo, ki je v gotovih prime- , vsebino te številke »Kapelj«, zato naj omenimo le rih dovoljevala razporoko. Potem je pa odločilno avtorje in naslove drugih sestavkov. Ti so Vinko pristavil: »Jaz vam pa rečem, da kdor se bi s tako Cuderman: »Samorazdejanje humanizma v povoj-odslovljeno žensko	poročil	bi	z njo prelomil	za-1	ni	slovenski drami«, Marko Kerševan: »Marksizem
konsko	zvestobo.«	Dokaz,	da	prejšnji zakon	še'	in	dialog« in Jolka Milič: '»Za in proti«. Pesmi	so
03 50-LETNICI SMRTI VELIKEGA PISA-i	TELJA
| Ob 50-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja je Slovenska prosvetna zveza razpisala natečaj, ki so I se ga lahko udeležili učenci in dijaki slovenskih | šol na Tržaškem in Goriškem. Natečaja se je udeležilo skupno 773 učencev in dijakov, od katerih jih bo 200 prejelo nagrade, ostalih 513 pa priznanja. Knjižne nagrade in priznanja daje na razpo lago Cankarjeva založba.
Podelitev bo v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
—0—
Izšla je januarska številka revije »Teorija in praksa«, ki prinaša med drugim daljšo in s statistkami opremljeno razpravo Janeza Škerjanca o ekonomskih odnosih med jugoslovanskimi republikami. Revija se dobi tudi v Tržaški knjigarni.
Mariborska revija »Dialogi« je prinesla v svoji decemberski številki zanimiv pogovor z Borisom Pahorjem.
piše o krizi izdajanja slovenskih učnih knjig, ki so popolnoma prepuščene komercialnim špekulacijam založb. Tako zlasti ni več učbenikov za univerzo.
Nemogoče je na kratko navesti vso bogato
obstaja.
prispevali Mara Teper, Ifigenija Zagoričnik, Franci
To božjo postavo, ki je obenom naravna postava $ern.goj, Pavel Zgaga Vladimir Jerman m Jakoo in veže vse ljudi, spoštuje katoliška Cerkev za Emeršič. Kdor zaone brati to številko »Kapelj«, vsako ceno. Naši pravoslavni bratje in nekatere J° bo tezko odlozl ■ doklcr J?, ne prebere do kon-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Kulturni dom
V nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri
&SREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA
Sodelujejo:
Josip Vidmar Stane Sever Janez Rohaček Mira Sardočeva Stane Starešinič
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
ca. Krasijo jo risbe Miha Maleša.
Ljubljansko »Delo« je ponatisnilo v svoji sobot ni prilogi odlomek iz romana Alojza Rebula »V Sibmnem vetru«.
GLASBENA MATICA - IKSi’
V sredo, 5. februarja, ob 21. uri v Mali dvorani Kulturnega doma
SOLISTIČNI KONCERT
Sodelujejo:
NEVA MERLAK - CORRADO - klavir ROK KLOPČIČ - violina MARJAN LIPOVŠEK - klavir Spored obsega dela skladateljev: J. S. Bacha, Babnika, Chopina, Debussyja, Hačaturjana, Saint-Saensa.
Vstopnina 700 lir, dijaki 300 lir.
vsako ceno. Naši pravoslavni bratje zapadne krščanske skupine dovoljujejo razporoko v primeru zakonske nezvestobe. Tu pa ne gre samo za zakonsko pravo, ampak za temeljno vprašanje: kdo ima od Boga pravico in moč, da nezmotno tolmači gori navedeni evangeljski tekst? Tolmači ga pravilno samo, kdor je na Petrovi skali.
Katoliška Cerkev se zaveda te pravice in te dolž nosti, ter ve, da ne sme proti izrecni božji postavi.
Rajši je Cerkev dopustila, da je angleški kra.j Henrik VIII. odcepil milijone svojih državljanov od katoliške skupnosti, kakor da bi mu dovolila Mohorjeva družba v Celju je izdala med svojo 1968 zgrudil mrtev... Tako se je uredništvo Mohor-zavreci svojo legitimno soprogo a ari.no ni ..e,	knjižno	zbirko	knjigo	Franca	Jakliča	in Ja- jeve družbe v časovni stiski odločilo, da v novo
poročiti z dvorno damo Ano. In raj si sta sla nad-, j,(J|3a s0iarja »Friderik Baraga«. Ko je knjiga /izšla, izdajo vključi, kar je pokojni profesor Šolar na-
Jaklič - Šolarjeva knjiga „Baraga”
škof Fisher in ministrski predsednik More v muče niško smrt, nego da bi odobrila kraljevo grešno zvezo.
To so bili visoki vzori poguma in možatosti. Zdaj se pa slišijo ponekod drugačni glasovi. Mož je, ki so se .svoje žene naveličali in se kam drugam zagledali, ali pa zakonci, ki ne znajo potrpeti in prenašati nesporazumljenja v družini, sj revčki, vredni pomilovanja in upoštevanja. Takim naj bi država prišla naproti z razporoko in dovo lila novo poroko. To bi bilo bolj človeško in bolj demokratično.
Bodimo pametni in pravični. Nova poroka, ki bi jo država dovolila, bi pred Bogom in krščansko vestjo ne bila veljavna, ampak grešno stanje. Mar naj država zaščiti in legitimira človeške zablode? Bodimo možati in pošteni do Boga in do naroda. Naravna postava veleva: pacta sunt servanda, pogodbe se je treba držati, obljube treba spolniti. Koliko krivic trpi naša narodna manjšina, ker se državna ustava ne spolnjuje in se prezirajo tudi deželni statuti. Poroka je zelo slovesna pogodba in obljuba medsebojne ljubezni in zvestobe do smrti, v mladosti in starosti, v blagostanju in revščini, v zdravju in bolezni, v sreči in nesreči, tudi če neha fizična privlačnost in nastopi hladnost. In to obljubo treba držati. Vojak, ki je prisegel zvestobo, pa zbeži s fronte, je dezerter in zapade kazni. Kdor ni moralno dovolj dozorel in vztrajen, naj se ne poroči. Kdor pa je pripravljen v dveh nositi križ, lahko slopi v zakon in božji blagoslov ne bo manjkal.	Jakob	Ukmar
je bil Jakob šolar že nekaj mesecev mrtev. To pisal o Baragovi mladostni dobi — v knjigo do delo — trudapolno zbiranje podatkov, preverja- poglavja »V ljubljanskem bogoslovju« na strani nje prejšnjih podatkov, ki so jih zbrali drugi in 23 — nato pa nadaljuje z nekoliko skrajšano zadki mnogokrat niso bili ločni, ter iskanje po arhi- njo izdajo Jakličevega življenjepisa in izpopolnje-vih, jioleg pisanja seveda — je bilo njegov zadnji 1 no z nekaterimi novejšimi dognanji. Zamisel po-veliki trud.	j	kojnega prof. Šolarja je ostala neizpolnjena. Kri-
V' uvodu beremo med drugim: »Da bi ob sto- tična obdelava Baragovega dela in življenja torej letnici Baragove smrti ne ostali brez primerne j še vedno kliče k uresničenju. Raziskovanje mora knjige o življenju in delu tega velikega Slovenca, ' neutrudno trajati dalje.«
je dalo uredništvo Mohorjeve družbe pobudo naj j	;	j	,avje	»Mladost	in	šola«,
se izda na novo Jakličev življenjepis in njegova i kj jg razc[clicno y podpoglavja )>V Mali vasi. Dom
zadnja izdaja izpopolni predvsem z obširnim uvodom, ki naj pokaže Baraga v času in okoliščinah ko se je odločil za duhovniški in misijonski po
in rod«, »Na gradu v Trebnjem«, »V ljubljanskih
šalah«, »Smrt staršev«, »Jurist na Dunaju« in »V
. ..	,	„	,	,	.	šoli Klementa Dvoržaka«. V teh poglavjih oziroma
klic, pokaže predvsem v njegovem odporu prou ,	,	...	.	..	...	*	f. ,	.
’.1	,	,	-	podpoglavjih	je zgoščeno veliko tistega, kar e
miselnosti, ki je tedaj vladala v cerkvenem ziv- * . * 6	..	vJ ....	.	.	c„	.	.	.	n
Ijenju pri nas, proti janzenizmu in jožefinizmu. Jakličevo izdajo naj bi dopolnili še s podatki, ki so bili zbrani iin dognani v zadnjih desetletjih doma, v Ameriki in drugod. Mohorjeva družba je naprosila profesorja Jakoba Šolarja, naj tako izdajo pripravi. Profesor Šolar se je dela lotil kljub bolezni z veliko ljubeznijo in natančnostjo. Pripravljal je uvodno poglavje o času, ki je Baraga iz njega izšel, v njem zorel in živel. Marsikaj, kar je pogrešal v dosedanjih življenjepisih, je hotel dopolniti, marsikaj tudi spremeniti in v celoti izpopolniti Baragovo podobo. Precej je že obdelal Baragovo mladostno dobo in čas, ki ga je Baraga preživel na Dunaju. Nakopičilo se mu je zlasti mnogo gradiva, ki ga je dobival iz Amerike. Sredi dela pa je obnemogel in se 22. junija
Šolar odkril v arhivih in kar se dozdaj o Baragi ni vedelo, predvsem zgodovina njegovega rodu, domače razmere in šolanje, torej lista doba, v kateri se je mladi Baraga odločilno duševno izoblikoval.
Knjiga, ki ima okrog 160 strani, je zelo zanimiva ne le za tiste, ki bi radi natančneje spoznali Baragovo svetniško življenje in delo, ampak tudi za etnografe in etnologe, saj je prišel Baraga k Indijancem, ko so v veliki meri živeli še po starih šegah in navdah. Zato morda danes najbolj uživa to novo izdajo, ki je tudi grafično prikupna, poleg Baragovih častivcev, prav naravoslovec. Knjigo krasi tudi veliko dokumentarnih fotografij. Jezik je lep, kar tudi ni čudno za knjigo, pri kateri je imel opravka Jakob šolar.
(ŠPORT MED N,
Jurkičevu šesterka nepričakovano klonila na domačih tleh
Proti žilavi ekipi Mazzoni iz Parme so Borovi odbojkarji povsem nepričakovano okusili poraz. Mazzoni sicer ni slavo moštvo, vendar so ga Borovci že v Parmi v začetku kola premagali s 3:0. Tokrat pa so očividno podcenjevali nasprotnika in to se jim je maščevalo. Svoj delež ima tudi slab sodnik, ki bi moral gostom piskati marsikatero nošeno ali dvojno žogo. Plavi so bili nerazpoloženi predvsem v obrambi. Blok je bil nezanesljiv in naši fantje v polju preveč statični. Nasprotno so bili gostje prav v obrambi odlični in večkrat so reševali skoraj nemogoče žoge. Napad Plavih ni imel običajne učinkovitosti, nasprotna obramba pa je bila vedno na mestu. Igra je bila dolga in o zmagi je odločil šele peti set. Borovci so sicer povedli z 9:5, zatem še s 13:10, a Mazzoni1 je obakrat izenačil in bil nato v odločilnih trenutkih uspešnejši. Končni rezultat:
Bor - Mazzoni Parma 2:3 (—10, 10, —11, 9, —16).
Košarkarji ponovno neuspešni
Borovi košarkarji, ki nastopajo v promocijski iisi, so preteklo nedeljo na domačih tleh zapra-vili priložnost, da bi končno spet prišli do zrna- ! 8^- Proti okipi CSI Friuli so igrali sicer dobro i v obrambi, popolnoma pa so razočarali v napada. Ambrožič in Spacal nista bila v običajni formi
le Sirk je povsem zadovoljil. Skoda, ker bi z večjo pazljivostjo v napadu Borovci tokrat lahko zmagali. Končni rezultat: Bor - CSI Friuli 43:49 (19:21). Bor je nastopil v postavi: Fabjan, Spacal 12, Starc 3, Sirk 13, Kralj, Ambrožič 7, Kafol, Za vadlal 8.	.	!
Tudi naraščajniki so proti Servolani utrpeli Poraz. Odločilna je bila odsotnost Kralja. Poleg | tega so bili naši naj mlajši košarkarji zelo netočni j v prostih metih. Pri borovcih je bil najboljši Per- j tot. Igralci Servolane so dokazali, da povsem zasluženo zavzemajo tretje mesto na lestvici.
Končni rezultat: Bor - Servolana 35:41 (13:30). Bor je nastopil v postavi: Zavadlal, Barazzutti, Ljubič 4, Bogateč, Sirca 2, Pertot 13, Hrvatič S. 6,
Hrvatič V. 10.	j
SMUČANJE
Smučarska sezona je na višku. Smučanje se je neverjetno razmahnilo. Stotine in stotine mladih Goričanov, pa tudi starih, se vsako nedeljo — in tudi ob delavnikih podajo na smučišča; večina od njih za razvedrilo, mnogi pa tudi kot tekmovalci. Zanimivo je, da je med smučarji tekmovalci pre-1 Ccj Slovencev. Morda bi bilo pametno, da bi kako slovensko društvo ustanovilo smučarsko sekcijo ki bi zajela te tekmovalce.
Na smučarskih tekmah v mesecu januarju se 1“ odlikoval dijak goriškega slovenskega učitelji-
\SO MLADINO
šča Marjan Kraner, član S. Z. 01ympije, ki ja tekmuje kot smučar v društvu Sci CAl Gorica.
Na tekmah v Rajblu dne 12.1. je v slalomu zasedel 27. mesto med 72 tekmovalci (7. mesto v svoji kategoriji Juniores).
Od 24. do 26. januarja so se vršili v Cortini dijaške tekme, ki se jih je udeležilo 10 dijakov goriškega Šolskega skrbništva. V tekmi v veleslalomu se je Marjan Kranner dobro odrezal; uvrstil se je na 14 mesto med 32 tekmovalci s časom 2'44”7 (čas prvega je bil 2’36"5). V isti kategoriji sta ostala dva dijaka Goričana zasedla 19. in 20. mesto (čas 2’54” in	2'55”4).	Froga	je zila	dolga
310U 'm, višinska razlika 400 m, vrat je bilo 58. Med dekleti je	tekmovala tudi	učiteljiščnica	Ada
Leban, ki je v	svoji kategoriji	(naraščajnice)	dosegla 13. mesto	s časom 4’30”3.
Zelo važna tekma se je vršila	v nedeljo 26. t.	m.
v Sappadi, in sicer	za mladinsko	prvenstvo za
1968—69. Marjan Kranner se je tudi to pot dobro postavil, čeprav niti ni mogel poskusiti proge, ker ]e prišel direktno iz Cortine in čeprav je imel izvinjen gleženj. V	smuku	je zasedel 9.	mesto
s časom r51"8 (čas	prvega	je bil	1'41"6).	Drugi
Goričan je zasedel šele 43. mesto (čas 8'08", zaradi padca).
Mnogi mladi dobri Goričani (n. pr. Mermo Ija, Komauli, Marassi itd.) niso tekmovali v Sappadi, ker so se raje udeležili tekmovanja »Trofeja mestnih četrti«, ki se je vršilo v Ovčji vesi dne 26. januarja. Zmagala je mestna četrt »Fretta« v postavi Loversi (tek 4 km), Russian in Marko Kranner (veleslalom) ter Fabbro Piera (veleslalom) pred četrtjo »Castello« (Massi, Marassi G. in Marassi M. ter Senni Marina) z majhno razliko 7 sekund.
NOGOMETNO MOŠTVO »BREG« PRED
POVRATNIM KOLOM MLADINSKEGA PRVENSTVA
Pred pričetkom povratnega kola mladinskega nogometnega prvenstva, ki bo v nedeljo, 2. februarja, smo pregledali stanje naše ekipe in ugotovili, da so se mladi Brežani uvrstili na zadovo ljivo 4. mesto. Brez dvoma je to dober uspeh, č.' upoštevamo, da so bili Brežani prisiljeni odigrati vse svoje tekme na tujih igriščih brez številnega občinstva, na katerega so bili vajeni v preteklih letih, kar je seveda negativno vplivalo nanje. Nadalje je potrebno omeniti, da so trenirali na slabem in za nogomet neprimernem igrišču, kar se ji;'i je seveda poznalo v igri. Za tako lep uspeh gre našim mladim igravcem vse priznanje tudi za po žrtvovalnost, ki so jo izkazali med prvenstvom.
Od 15 predvidenih srečanj je Breg odigral L 13 tekem ter dosegel osem zmag, doživel štiri poraze in enkrat zaigral neodločeno. Od dveh ne-
odigranih tekem je eno izgubil In eno zmagal »a forfait«. Zgubil je neodigrano tekmo proti enaj-_,torici »Edera«, zmagal pa proti ekipi »Vesna« iz Križa, ki sc je odpovedala nadaljnjemu nastopanju na prvenstvu, ter dosegel tako 19 točk na skupni lestvici, kar je le 5 manj od vodeče ekipe.
Pripomniti je treba, da je v začetku prvenstva Breg dalj časa vodil na lestvici in ves čas bil med prvimi in najmočnejšimi ekipami. Zelo dobro se /e uveljavila obramba, ki je dobila le 13 golov ter se tako izkazala za tretjo najboljšo obrambo nastopajočih ekip. Če nadaljujemo z našim statističnim naštevanjem ugotovimo, da je napad 22-krat pretresel nasprotnikovo mrežo, kar je povprečno skoro dva gola na tekmo. Najbolji strelec je bil Zahar s 5 zadetki, sledi mu Bandi s 4, Kocjan s 3, Kuret, Čuk in Krmec z 2, Mikuš Slavec, Husu :i Gerli z 1.
O prisotnosti na igrišču ugotovimo, da so se vseh tekem udeležili Žerjal, Gerli, Čuk in Krmec V.; dvanajstkrat je nastopil Berdon (ki je istočasno dvakrat nastopil v postavi prvega moštva, kjer sta nastopila tudi Gerli	in	Čuk);	11	tekem
je odigral Kocjan, 10 Bandi	in	Kuret,	9	Krmec
M., 7 Lovriha in Husu, 6 Slavec I., Slavec V., 3 Mikuš, 2 Gaburro in 1 Hrvatič.
Glede discipline pa ne moremo preveč pohvalili naših mladih nogometašev, ki so bili večkrat opomnjeni in trije celo izključeni za en dan nastopanja.
Prepričani smo da nas v povratnem kolu mladinci ne bodo razočarali in da se bodo uvrstili še na višje mesto. Upamo da bado odpravili vse pomanjkljivosti, ki so jih do	sedaj imeli	in pogumno nastopali v vseh tekmah,	ki jih	še	čakajo,
tako da bodo v ponos svojemu društvu in samim sebe. Saj bodo naslednje leto potrebni za pomladitev in izpopolnitev prve ekipe. Zato morajo že v tem času vložiti posebno pažnjo, da bi čimbolj osvojili način igre prvega moštva, tako da bodo lahko kos svoji odgovornejši nalogi.
Nadalje jih želimo opomniti, da je njihova naloga, da ohranijo svoji ekipi sloves, ki so ga pridobili v sorazmerno kratki dobi, kajti vsako moš tvo, ki se mora spoprijeti z Bregom, vidi v tem srečanju težko oviro in se resno pripravi nanj.
Želimo zaključiti članek z najtoplejšim vaščilom mladincev za njihovo nadaljnje delovanje in nastopanje na prvenstvu in izven jega. K. B.
»E, BOŽE MILI!«
(Nadaljevanje s 5. strani) delal v Podgori, se včasih razvedril pri »De-lizii« na Stolnem trgu, pa spet .modro besedo povedal temu in onemu v opomin in pogum.
Dragi Stojane, na mnoga leta v dobrini za našo in Tvojo Goriško in Istro! r. b.
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ 3 ■
Kakor je pr\/o dobo značilno., da so bili iz-c'ajatel j i koledarjev posamezniki (Josip Godina-Vrdelski) in tiskarji (Gabršček, Seber, Gorenjec), ali pa so ti izhajali pod pokroviteljstvom časnikov (Juri s pušo, Brivec, Kmetov prijatelj, Cuk na Palci) in družb (Kmetijska družba), tako tudi v naslednji dobi, to je med obema vojnama pr,-Pada levji delež koledarjev posebnim družbam, ki jim je izdajanje knjig v kolekcijah, m tore, tud, koledarjev, glavna naloga. Na Goriškem smo imeli dve taki družbi, Goriško Matico m Goriško Mohorjevo družbo. Za tudi skromen prikaz njunega Pogateqa delovanja je ta prikaz pretesen. Napisal bi le da sta vsaka po svojih močeh in v mejah, ki jima jih je začrtovalo občinstvo, na katerega r>ta se obračali, skrbeli, da ne bi bilo niti enega leta, ko bi koledar ra izšel. In to poslanstvo sta opravili častno in za ceno ogromnih žrtev, nuj težjih, ki morejo zadeti svobodnega človeka in 'liegovo dostojanstvo: zapor in koniinacija. Drugo ime, ki se v tej dobi pogosto ponavlja, je Jaka Stoka (oziroma knjigarna in papirnica z njegovim imenom) ter z njim povezani Vedež. Seveda ne smemo in ne moremo mimo Nove založbe, ki jf> izdala tri letnike Jadranskega almanaha, zbornikov, kakršnih Slovenci v Slovenskem primorju
nismo več videli in ki so dokaz nešega visokeg, j kulturnega stanja tedaj, saj so za to založbo stali j dr. Alojzij Res, France Bevk, dr. Janko Kralj,
| Ivan Rejec, Rado Bednarik in drugi. Tudi Katoliško tiskovno društvo je izdalo nekaj enot. Posebno mesto imajo tu Goriške pratike, ki jih je ,v pretežni meri z veliko marljivostjo urejeval dr Rado Bednarik in ki so jih izdajale »Goriška straža«. »Sigma« in »Mali list«.
Nekoliko čudne, še bolj pa neugodne razmera po drugi svetovni vojni so priklicale v življenje koledarje G. M. družbo, ki so edini imeli najkrajši premor med vojno (1941-1944), pa tudi, Go'iško pratiko in celo Vedeža. Vendar sta dva ' od teh poskusov kasneje zamrla, ohranil se je Ko-j ledar Goriške Mohorjeve družbe. Na starih osnovah je tudi, čeprav z novimi imeni in vsebino, zra-; sel Goriški koledar 1946 in 1947; pozneje je prišel v Koledar Gregorčičeve založbe in še kasneje v Koledar Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, nato pa se je ustavil pri naslovu Jadranski Koledar. Vsi ti so bili nadaljevalci tradicij Goriške matice. Koledar Goriške Mohorjeve druž- , be, Jadranski koledar in še tretji, Trinkov kole-' c!ar, ki se jima je pridružil zadnje desetletje, so v glavnem spremljali in še spremljajo primorske!
Slovence. Seveda so po priključitvi večjega dela Primorske k domovini nastale velike spremembe Lahko bi rekli, da je seda] moči govoriti o primorskih koledarjih le za ozek pas ozemlja, na katerem živi naša narodna manjšina v Italiji. Kar jo izšlo koledarjev na Primorskem v matični domovini, je tako majhno število in toko nebogljeno, da moremo govoriti le o slučajnostnih tiskih. Seveda se pri tern zavedamo, da naše primorsko ljudstvo sega še vedno po koledarjih, vendar niso ti več »primorski«, marveč splošno slovenski (Prešernove družbe, Mohorjeve družbe v Celju in tu in tam kateri strokovni, npr. dijaški, sindikalni, itd.)
Ker je ta kratki zapisek le okvir za temeljitejšo študijo o koledarjih, bi bilo treba napisati š;j nekaj splošnih misli o vlogi in vsebini popisanega gradiva. Če rečem, da so bili matični in Mohorjevi (goriški) koledarji nekaj več kot samo koledarji, in to v vsakem pogledu, ne bom verjetno povedal nič noverja. Fašistična oblast se je tega dobro zavedala. Nikdar ne bi bila plenila, rekvi-rirala, požigala, obsojala in skušala na vse mogoče načine uničiti bojno rast primorskih koledarjev, ko ne bi bila vedela ali vsaj slutila, da so za pojmom koledar skriva pravzaprav slovenska knjiga, bogata slovenska knjiga, čitanka, zbornik, antologija vsega mogočega, vsega takega, kar je oralca krepilo, da je vztrajal v narodnem občestvu,^ da ni klonil tudi v dneh najhujšega preganjanja in zatiranja, da je ohr.inil visoko slovensko
(dalje)
zavest.
21
ZGODBA
* Bučku
rt E oj
3 “
a * N
i*.
g u ffl
ctf qj
> a •
<P a
<u '9
r—
.3*1
»u <L>
^ c/) .
E ° 'c
5-. S
u £3
ca u P.
-*-< •1—i
P Xj
E « r o
bo ^ oj <
1-3"
«’8 M
*d tO £>
uu jr 'S ^ OJ	—
1/5	tj
X to r,
>(/) >c/i -O
0)
uo l>
bo oj
bo (u
I,
III
OJ >C/J
0 3 bo "d
d>
iT) in
tu a
si D. in
S Š E
>y g U
2, a m
X) OJ
bO D
D M
N OJ
bO 03 O Pa.
P O 3 C C 'J>U
5 2 c
<u >o o
•gl-H
o
P E73 E SIS o
t/1 Oj S
M
1)
‘ O
C rC
_< <u cu
>o ^ c
'C g *
M 2 rO 'd o o -d
rM C ctf c
c a
<u m
i) y f/i
C >N d)
U 0J"0 D. N . OJ d> O
H