Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) COBISS o 6005687,7/8 fce je za material loštova membi vabim iraznika Mes tj/eselim se estitam. lato vas la skupn it vam hi 1318-8550' Cena: 100 SIT POŠTNINA PLAČAN/ r*f>r uk n m Oj U SL f \ it ä? A '. „M r&m-. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ 25. JULIJA OB 12.00 OTVORITEV RAZSTAVE SLIK JERNEJA FORBICIJA GALERIJA MAGISTRAT, MESTNI TRG 1, PTUJ OD 25. DO 27. JULIJA 7. MEDNARODNI BALONARSKI PRAZNIK TERME PTUJ BALONARSKI KLUB PTUJ OD 25. DO 27. JULIJA MEDNARODNO SREČANJE MOTORISTOV KLUB MOTORISTOV »KURENT« PTUJ 26. JULIJA OB 14.00 3. KRAJEVNI PRAZNIK PRIMESTNE ČETRTI GRAJENA PRIMESTNA ČETRT GRAJENA 31. JULIJA OB 17.00 6. BALINARSKI TURNIR BALINIŠČE POTRČEVA CESTA, PTUJ ŠPORTNO DRUŠTVO CENTER PTUJ 31. JULIJA OB 20.00 KONCERT MEDNARODNE ZASEDBE DISTANGO DVORIŠČE PTUJSKEGA GRADU CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ 1. AVGUSTA OB 10.00 PODELITEV PRIZNANJ NAGRAJENIM KMETIJAM ZA LETO 2003 MESTNE OBČINE PTUJ STANKO KLEMENČIČ, NOVA VAS PRI PTUJU 115/C, PTUJ 2. AVGUSTA OB 9.00 POHOD PLANINCEV NA KOZJAK - NAJVIŠJO TOČKO V MESTNI OBČINI PTUJ MESTNI TRG 1, PTUJ PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ 2. AVGUSTA OB 10.00 MLADI a MESTO OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ IN MOZAIKOV V CID-U IN PRED NJIM CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ 2. AVGUSTA OB 15.00 11. TRADICIONALNA RANČ ARI J A BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ 2. AVGUSTA OB 17.30 SVEČANA SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ DVORANA, MESTNI TRG 1, PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ 2. AVGUSTA OB 19.00 OSREDNJA PROSLAVA PRAZNIKA MESTNE OBČINE PTUJ DVORIŠČE MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ 2. AVGUSTA OB 21.00 PTUJSKA POLETNA NOČ NA TRGIH MESTA PTUJA LTO PTUJ 3. AVGUSTA OB 13.00 10. MEMOR1ALNI TURNIR JANEZA PETROVIČA NOGOMETNI KLUB PODVINCI 3. AVGUSTA OB 14.00 MEDNARODNA KARTING DIRKA KARTODROMHAJDOŠE AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ 5. AVGUSTA 2003 DOKONČANJE RAZŠIRITVE PARKIRNIH PROSTOROV NA RIMSKI PLOŠČADI NA PTUJU KOMUNALNO PODJETJE PTUJ V petek, I. avgusta, ob 21. uri na grajskem dvorišču: j v v MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG Projekcija filma je darilo Kluba ptujskih študentov Ptujčanom. Vstopnine ni! V soboto, 2. avgusta, Galerija sv. Jurij (mestni stolp): DAN IN NOČ ODPRTIH VRAT - predstavitev notranjosti mestnega stolpa in nihala, ki žene uro v zvoniku - razstava slik, kipov in spominkov z motivi Ptuja - predstavitev biltena Življenje mestnega stolpa ob 10. uri v CID-u in pred njim: MLADI & MESTO otvoritev razstave fotografij in mozaikov ob 15. uri: I I.TRADICIONALNA RANCARIJA Brodarsko društvo Ranca Ptuj ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana: OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ od 21. ure na mestnih trgih in ulicah: SHE POP C6RA/ BLACK a hCTE1 JAS'W STAVRCS ZAKLotfKČE PREPEVA ob 23.30: velik ognjemet UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI Razumimo in spoštujmo praznike Priznajmo si, da imamo do različnih praznikov različen odnos. Do nekaterih globoko spoštljivega, nekaterih praktično niti ne zaznamo. Tuintam koga nekateri prazniki celo motijo. Zakaj take razlike? Osnovni razlog leži v vrednotah, ki izhajajo iz sporočilnosti posameznega praznika, in v dejstvu, kaj te vrednote nekomu pomenijo. Večina praznikov je nastala iz duhovnih potreb posameznika in skupnosti. Prazniki so nabiti z energijo, kajti v njih je vloženo ogromno naporov, da so se prijeli pri ljudeh, postali duhovna vrednota neke skupnosti in se ohranili skozi različna zgodovinska obdobja. To je proces, za katerega ne zadostuje čas življenja ene generacije. Praznik mora postati del kolektivne zavesti in spomina, da bi predstavljal množici vrednoto. Pripadniki množice kot družbena bitja take vrednote nujno potrebujejo zaradi občutka pripadnosti in identifikacije. Zato ljudje praznujejo, obhajajo in darujejo, odkar obstaja civilizacija. Moč narave in kozmosa je nekdanjemu človeku predstavljala nepremagljivo silo, s katero je bilo potrebno živeti v ravnovesju. Človek se je v borbi z naravo in kozmičnimi silami zavedal svojih grehov, zato jih je želel popraviti. Največkrat je to počel ob praznikih. Praznik je torej dan, ko je bilo potrebno opustiti vsakdanja opravila in vso energijo posvetiti lastni duhovni preobrazbi. Mnogi bodo seveda takoj ugotovili, da je bil tak odnos do praznovanja potreben nekoč, danes naj bi bilo popolnoma drugače. Vsak, ki nosi v sebi malo poštenosti, bo odkrito priznal, da do večine novodobnih praznikov, ki ne vplivajo na naše duhovne vrednote in so produkt zgolj tehnologije in potrošništva, nima spoštljivega odnosa. Glavni razlog lahko najdemo v preveč poenostavljenem gledanju in ravnanju človeka do zapletenosti stvarnega sveta. Zagovarjanje zgolj materialnega in izključevanje vsega duhovnega nas je privedlo do večine težav, ki jih doživljajo posamezniki in človeštvo kot celota. Mar nismo priče vsakodnevnemu porastu nizkotnih človeških nravi, kot so pomilovanje, nevoščljivost, zaničevanje, laži, zaprtost, egoizem ...? Prepričan sem, da potrebujemo pošteno prekrvavitev značajskih lastnosti in vrednot. Pri tem nam lahko veliko pomaga poudarjanje pozitivnega mišljenja in tradicionalnih civilizacijskih vrednot. Le duhovno prenovljeni se bomo lahko približali vrstnikom iz primerljivega sveta, si zagotovili kakovostne pogoje za življenje in ob tem nesebično pomagali drugim. Na spremembo vrednot vplivajo različni dejavniki, med katerimi predstavljajo vzori in ideali pomembno motivacijsko silo. Bogata ustvarjalna zgodovina našega mesta in naših prednikov zanesljivo predstavlja dovolj velik ideal, ki lahko vpliva na spremembo vrednot. Zelo pomembno pa je, ali bomo znali vse to bogastvo vgraditi v praznik Mestne občine Ptuj, ki bo dovolj celovito vplival na spremembo naših vrednot. Ob vsakodnevni naglici in stresu je seveda težko narediti takšen premislek. Čeprav je prav naglica tista, ki nam služi kot dobrodošel izgovor in beg, da tega razmisleka nikoli ne naredimo, naj bo prihajajoči občinski praznik priložnost, da ponovno premislimo. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj MODROST MESECA Umaknil sem se vase, pa so me našli tudi tam. Milan Vitezovič SPREHOD PO VSEBINI Program prireditev ob prazniku MO Ptuj ___________________________________str. 2 Z 9. redne seje mestnega sveta str. 4 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov str 5, 6 Stranke mestnega sveta sporočajo ________________ ___________________str. 7 Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj danes str. 8 12. obletnica slovenske državnosti na Ptuju ____________________________________str. 9 Naziv miss Štajerske je osvojila domačinka Maja Tofant __________________________________str. 10 Parkirišče pri zdravstvenem domu na Ptuju - razširitev _________________________________str. 11 Hrušev ožig tudi v neposredni bližini Ptuja _________________________________str. 11 Ptujski šolniki so spoznavali švedski šolski in upravni sistem - II str. 12, 13 Podelitev kristalnih grbov MO Ptuj najuspešnejšim osmošolcem str. 14 Pomladna vetrnica str. 15 Heroj na ptujskih ulicah str. 16 Ali bo tradicija živinskih sejmov na Ptuju živela dalje ____________________________________str. 17 Razstava najmanjših knjig v knjižnici Ivana Potrča _________________________________str. 18 Partnerstvo po naše str. 19 Ptujčani na mednarodnem tekmovanju v nudenju prve pomoči str. 20 Perutnina Ptuj zgradila na Turnišču najsodobnejšo tovarno pripravljenih jedi str. 21 Prejeli smo str. 22 Razglasitev najuspešnejših športnikov ptujskih OŠ v šolskem letu 2002/03 str. 23 Dejanu Zavcu >*skalp« Kamela Ikeneja str. 24 Prireditve, obvestila str. 26 Kmetija Stanka Klemenčiča izbrana za kmetijo leta MO Ptuj str. 26, 27 Naslovnica: Mestna hiša v pričakovanju praznika. Foto: Aleš Šprah Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič -N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. 9. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA MO PTUJ Zlata plaketa podeljena KGZ Ptuj, urejanje statusa KTV, polletna realizacija proračuna, soglasje Dupleku za sofinanciranje CERO Gajke JV a 9. seji, 17. julija, so svetniki že precej obsežen dnevni red še razširili in v slabih petih urah obravnavali kar 20 točk. Med prvimi točkami so sprejeli sklep o podelitvi zlate plakete Mestne občine Ptuj, ki jo letos za 50 let uspešnega strokovnega dela prejme Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Priznanje bo župan podelil 2. avgusta, na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne občine Ptuj. Svetniki so obravnavali poročilo o polletni realizaciji proračuna za leto 2003. Bistvenih pripomb nanj ni bilo, saj je realizacija načrtovanih prihodkov in odhodkov v mejah pričakovanj. Prihodki so realizirani v višini 1.619.441.690 tolarjev (41 %), odhodki pa v višini 1.443.572.524 tolarjev ali 32,5 %. Odbor za finance, ki mu predseduje Marija Magdalene (ZLSD), je predlagal, naj se prihodki od prodaje zemljišč realno planirajo. Člane odbora je zanimala vsebina postavke za izdatke službenih potovanj, kije že skoraj v celoti porabljena. Župan je pojasnil, da je na tej postavki bilo planiranih premalo sredstev glede na realne potrebe. Odbor je priporočal, da se pri postavkah za kulturo v prihodnje upošteva praksa, da se pred izvedbo prireditev uporabnikom nakaže le polovica odobrenih sredstev, preostanek pa po predložitvi poročila o izvedbi prireditve. Odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo je priporočal, da se v skladu s prilivi pospeši realizacija planiranih investicij, da bi bili predvideni programi uresničeni do konca leta. Svetniki so sprejeli sklep o najemu 68.208.000 tolarjev kredita za izgradnjo I. etape fekalne kanalizacije v Spuhlji in sklep o najemu 209.000.000 tolarjev kredita za izgradnjo LA faze CERO Gajke. Oba kredita bosta najeta pri Li. EKO skladu RS. Prvič po mnogih letih lahko MO Ptuj najema kredite, ker je s strani vseh petnajstih županov občin, ki so nastale na območju nekdanje velike ptujske občine, podpisan sporazum o delitvi premoženja nekdanje Občine Ptuj. Svetniki so dali soglasje Občini Duplek za pristop k sofinanciranju izgradnje CERO Gajke. Občina Duplek je namreč izrazila pobudo za sofinanciranje, da bi pridobila pravico do odlaganja komunalnih odpadkov. Pripravljena je poravnati vse obveznosti, ki so nastale do konca leta 2002, kot so jih sicer že imele druge občine, ki sofinancirajo investicijo CERO Gajke. Tudi naprej bo vlagala v izgradnjo pod enakimi pogoji kot druge občine. Naslednja potencialna lokacija za odlaganje odpadkov je na meji z občino Duplek, v Krčevini pri Vur-bergu, zato je primemo, da se ta občina vključi že pri gradnji CERO Gajke, je navedeno v obrazložitvi predlaganega soglasja. Na podlagi vztrajnega prizadevanja Milana Petka (SDS) so sprejeli še dodaten sklep, ki pravi, da bo MO Ptuj po pridobitvi enakega sklepa Občine Duplek pristopila k skupnemu regionalnemu projektu ureditve regionalne ceste Duplek - Vurberk - Ptuj. Svet je župana pooblastil, da sme vložiti pobudo za ocenitev ustavnosti in zakonitosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2003 in 2004. Prvega julija letos je namreč pričel veljati omenjeni zakon, ki določa, da občini, kjer leži nezazidano stavbno zemljišče, pripada del davka na dodano vrednost, obračunanega od prodaje zemljišča. Vendar pa zakon predpisuje prekratek rok (le 15 dni) za posredovanje zahtevkov na ministrstvo za finance, na podlagi katerih bi občine lahko pridobile delež davka za obdobje od 28. marca letos do uveljavitve zakona (1.7.). Zahtevki morajo vsebovati veliko podatkov, s katerimi občine ne razpolagajo in jih je vse težko pridobiti v tako kratkem času. Svetniki so sprejeli dva ustanovitvena odloka: za Knjižnico Ivana Potrča Ptuj in za Gledališče Ptuj. Ime slednjega so z amandmajem spremenili, tako da se bo odslej imenovalo Mestno gledališče Ptuj. Odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, ki je dopolnilo vložil, je ugotovil, da so gledališče skozi stoletno zgodovino ustanovile mestne občine oziroma mesta. To ime pojasnjuje tudi status tega zavoda kakor tudi njegovega lastnika oz. ustanovitelja. Odbor je z izglasovanim amandmajem dosegel še spremembo predlagane sestave sveta zavoda, tako da ga bodo odslej sestavljali: dva predstavnika ustanoviteljice (MO Ptuj), kiju bo imenoval mestni svet, en predstavnik delavcev, ki ga izvolijo zaposleni v zavodu, štirje predstavniki zainteresirane javnosti, od teh bosta po enega imenovala Združenje dramskih umetnikov Slovenije in Ministrstvo za kulturo, dva pa župan ustanoviteljice. Takšno zasedbo je odbor pre- dlagal zato, ker je gledališče majhen zavod, ki bo imelo zgolj en svet (doslej je imel svet zavoda in strokovni svet). S takšno sestavo članstva v svefu bi dosegli uravnoteženo delovanje. Kot je še povedal predsednik odbora Robert Križanič (SMS), so bila predlagana dopolnila predhodno usklajena s stališči gledališča in stroke. Na seji so na dnevni red uvrstili še delovno gradivo za ureditev statusa kabelsko distribucijskega sistema Catv Ptuj, h kateremu sta bila priložena statut delniške družbe KKS - kabelsko komunikacijskega sistema Ptuj, d.d., in sklep o razdelitvi delnic delniške družbe KKS Ptuj, d.d., kot obliki vračila vlaganj v izgradnjo sistema kabelske televizije v mestu Ptuj. Gradivo je pripravila komisija, ki ji predseduje mag. Metod Grah, člani pa so Miroslav Bernhard, Ignac Vrhovšek, Stojan Žižek, mag. Janez Merc in Albin Pišek. Komisijo je spomladi imenoval župan. Delo komisije je na seji predstavil mag. M. Grah. Komisija je pri delu dala poudarek predvsem zbiranju podatkov o sklenjenih pogodbah o sofinanciranju kabelskega sistema (evidence je uredil Oddelek za splošne zadeve MO Ptuj), ugotovitvi dejanske vrednosti sistema (po cenitvi podjetja Iteo Abeceda iz Ljubljane je sedanja poštena tržna vrednost kabelskega sistema 125.730.000 tolarjev) in določitvi delnic delniške družbe kot oblike vračanja vlaganj občanom. Sistem se je gradil v dveh fazah. Prva je trajala od leta 1989 do 1994, ko je bil financiran s sredstvi občanov (preko sklenjenih pogodb), druga pa od leta I 1995 do danes, ko nastopajo kot investitorji mestne četrti kot upravljavci z občinskim premoženjem. Povprečen znesek v posamezni pogodbi z občanom je znašal okrog 850 DEM. Izračun razmerja vrednosti sofinanciranja po posamezni pogodbi do celotne vrednosti sistema je nemogoč, ker je cenitvena vrednost precej nižja od vložene. Občani so v petih letih vložili okrog 3.500.000 DEM (vloženo delo ni računano), vrednost celotnega sistema pa je bila leta 1994 ocenjena na 1.500.000 DEM. Približno takšna je vrednost sistema po ocenitvi danes. Vlaganja v sistem pa so samo v zadnjih treh letih znašala več kot 50.000.000 tolarjev. Vrednost dela občanov ni upoštevana, ker se o tem ni vodila uradna evidenca, da bi lahko ovrednotili prispevek posameznega občana. Po podatkih na Oddelku za splošne zadeve je bilo od ustanovitve do konca leta 1994 sklenjenih 4.191 pogodb o sofinanciranju. Če ostane število upravičencev do razdelitve delnic enako, bi lahko vsak upravičenec dobil 15 delnic delniške družbe v nominalni vrednosti 15.000 tolarjev. Tako ugotavlja komisija, ki v delovnem gradivu tudi predlaga, da se, da bi se izognili napakam pri ugotavljanju natančnega števila sklenjenih pogodb, izpelje še javni postopek, v katerem bi imeli vsi zainteresirani možnost dokazovati, da so sklenili pogodbo o sofinanciranju izgradnje. Vendar pa je imel odbor za finance, kakor tudi odbor za gospodarstvo (predseduje mu Rajko Fajt iz SDS), pripombe na delovno gradivo za ureditev statusa kabelskega distribucijskega sistema, ker določila v večini členov statuta naj ne bi bila usklajena z določili Zakona o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi. Svet je delovno gradivo sprejel, pri pripravi predloga pa bodo upoštevane podane pripombe. Milena Turk Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov na 9. seji, 7. junija Pobudi Marjana Kolariča z 8. seje, 2. junija: 1. Zakaj se obnovitvena dela na ptujski železniški postaji ne nadaljujejo in v kolikšni meri je občina soudeležena pri obnovitvi železniške postaje? Odgovor: Železniška postaja je v lasti države. Kakšni so nameni le-te v letu 2003, ne vemo. MOPje v letu 2002 sofinancirala kritino na železniški postaji. 2. Svetnik je dal pobudo za sklic zbora občanov v vasi Podvinci, na katerem bi župan MOP dal pojasnila, zakaj občani tega dela Ptuja niso deležni ugodnosti zaradi bližine izgradnje Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah in so načrtovana vlaganja v infrastrukturo na območju njihove vasi celo črtana iz razvojnih programov MOP (fekalna kanalizacija, razsvetljava, pločnik, kolesarska steza in sanacija strelskega jarka). Odgovor: Zbor občanov se lahko skliče za posamezni del občine, sklicuje pa ga župan na način, ki ga določa statut občine. Statut MOP določa, da župan skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali na pobudo sveta četrti, mora pa ga sklicati, če to zahteva najmanj 5 % volivcev z območja sklica. Glede na navedeno je županu prepuščena odločitev, ali bo sklical delni zbor občanov na pobudo posameznega člana mestnega sveta. Odlok o proračunu MOP za leto 2003 je mestni svet že sprejel, obravnaval pa je tudi razvojne načrte za obdobje 2003-2006, s katerimi je začrtan okvirni plan izgradnje javne infrastrukture. Žal smo omejeni z višino proračunskih sredstev, saj nam ta zaradi zakonsko določenih obveznosti občin ne omogočajo takšne izgradnje infrastrukture, kot bi jo želeli prebivalci Ptuja. V proračunu za leto 2003, ki ga je sprejel mestni svet, je za O* javno razsvetljavo v Podvincih predvideno 6.000.000,00 SIT, v razvojnih načrtih 2003-2006 pa je načrtovano: - v letu 2004 kanalizacija naselja Podvinci - v letu 2005 javna razsvetljava - 3. etapa - v letu 2006javna razsvetljava - 4. etapa. Helena Neudauer, univ.dipl.prav. Herbert Glavič, univ.dipl.inž.grad. *** Pobudi Dejana Levaniča: 1. V MOP naj se zagotovi prostor za delovanje nevladnih organizacij. Ker organizacije delujejo na prostovoljni osnovi in praviloma nimajo sredstev, naj bi se jim prostori dodelili brez najemnine ali z minimalno oz. simbolično. Najemnine v centru mesta so previsoke, zato bi se takšni prostori lahko zagotovili v prostorih domov krajanov, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom in namenjeni prostovoljnemu delu vseh krajanov. Odgovor: V centru mesta ni na razpolago takšnih prostorov. Potreben bi bil dogovor z mestnimi in primestnimi četrtmi o možnosti zagotovitve in uporabe prostorov v domovih krajanov. 2. Po mestu, med blokovskimi naselji in večjimi stanovanjskimi hišami, naj se postavijo trpežnejše klopi, ne lesene. Priporočljivo bi bilo, da bi ' klopi postavili na Potrčevi med semaforiziranim križiščem in bolnišnico ter med avtobusno postajo in bolnišnico. Odgovor: Pobudo o postavitvi klopi med avtobusno postajo in Potrčevo ter naprej do bolnišnice bomo finančno ovrednotili in jo poskušali realizirati ali pa zagotoviti finančna sredstva v proračunu za leto 2004. Postavitev klopi na funkcionalnih zemljiščih med blo- 5 kovskimi naselji in večjimi stanovanjskimi hišami je stvar lastnikov le-teh. Pobuda svetniške skupine ZLSD in Zelenih Ptuja: Pripravi naj se odlok o ravnanju lastnikov domačih živali (psov) in kako ravnati z iztrebki domačih živali na javnih površinah. Sprejeti je potrebno odlok o ravnanju lastnikov domačih živali, s katerim bo določeno, da je treba iztrebke domačih živali, konkretno psov, odstraniti z javnih površin (parki, peskovniki na otroških igriščih, zelenice) in te javne površine zaščititi pred njihovim onesnaževanjem. Za te namene je treba namestiti dovolj košev, poleg katerih je smiselno postaviti tudi košaro z navadnimi gumijastimi rokavicami; odlok bi moral predvideti tudi sankcije za neupoštevanje predpisov, inšpektorji pa nadzirati upoštevanje odloka. Odgovor: Pobudo bomo poskušali realizirati. Pobuda Avgusta Laha v imenu svetniške skupine SDS: Izvede naj se vpis potoka od ribnika pri Knezu do izliva v potok Grajena ob Pivkovi ulici v katastrske karte. Potok, ki teče iz ribnika pri Knezu vzdolžno do Baboseka med parcelami št. 718, 530/3 in parcelami št. 730/1, 731, ni vrisan v katastrske karte. Da bi se izognili morebitnim zahtevkom za povrnitev škode ob večjih nalivih, ko se struga neimenovanega potoka močno poveča, naj se izvede izmeri-tev med navedenimi parcelami in se potok vpiše v katastrske karte. Odgovor: Vodotoki so v lasti države in ta je pristojna zanje. *** Pobudi Vlada Čuša v imenu svetniške skupine Zelenih Ptuja: 1. Izgubljene parkovne površine ob izgradnji podvoza naj se nadomestijo z novim parkom na ptujski Panorami, kjer je sedaj sadovnjak. Kmetijska dejavnost ne sodi k taksnemu turističnemu biseru, kot je grad, parki pa so lahko učilnice in tudi pomožna pljuča vsakega mesta, tudi Ptuja. Zato Zeleni Ptuja pričakujemo, da bi to za naSe mesto izjemno lokacijo bolje izkoristili v najkrajšem času Odgovor: Območje Panorame je predvideno kot zeleni pas. Zemljišče je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. 2. Ne smemo pozabiti na načrtovanje, vzdrževanje, varovanje in urejanje javnih zelenih površin in primestnih gozdov. Natančneje moramo določiti, kaj se na teh površinah dovoljuje in kaj ne, ter to označiti z ustreznimi tablami. Odgovor: Zelene površine vzdržujemo in urejamo v skladu s programom ter glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Te površine varujemo, kolikor je v naših močeh, vendar smo nemočni pred vandalizmom, ki se je zelo razširil. V nas samih bi morala biti zavest, da so zelene površine pljuča za naše mesto ter da jih moramo vsi varovati po svojih močeh. *** Vprašanja Milana Petka: 1. Zakaj dolžina pločnika v izgradnji v Grajeni ni 540 metrov, kot je to določeno v podpisani pogodbi za njegovo izgradnjo? Odgovor: Na problem smo že opozorili Direkcijo RS za ceste in se bo po njihovih zagotovilih zgradil pločnik v pogodbeni dolžini. 2. Zakaj se avtobusno postajališče v Grajeni gradi na sredini ceste oz. na sredini enega voznega pasu? Zakaj gradnja ni hitrejša, ker odprto gradbišče onemogoča šolskemu avtobusu dostop na šolsko obračališče? Odgovor: Projektant je v osnovnem projektu predvidel lokacijo avtobusnega postajališča na levi in desni strani na isti lokaciji, to je pri avtobusnem postajališču šolskega avtobusa. Ker to v praksi ni izvedljivo, smo poiskali novo rešitev, ki bo omogočala tudi šolskemu avtobusu lažje obračanje, šolskim otrokom pa varnejši vstop in izstop. Pri vsaki gradnji prihaja do oviranja prometa, zato je potrebno nekoliko potrpeti, saj bodo potem razmere dosti boljše. 3. Na Komunalno podjetje Ptuj naj se posreduje zahteva, da ob Dornavski cesti čistijo pločnik od trgovskega centra Deta do novega rogozniškega pokopališča. Odgovor: Glede na razpoložljiva proračunska sredstva se pločnik čisti po planu. Pobuda Janeza Rožmarina: Na opuščene in s travo zaraščene vrtove za parkiriščem na Zadružnem trgu naj se navozi gramoz in se tako uredijo še dodatna brezplačna parkirišča. Odgovor: Pobuda se bo upoštevala pri pripravi proračuna za leto 2004. Pobuda Mirka Kekca: Do naslednje seje sveta naj strokovne službe pripravijo in izdelajo ter na sejo sveta predložijo časovni termin začetka in zaključka investicij za komunalno in cestno dejavnost za leto 2003. Odgovor: Pobuda bo realizirana na 9. seji ob obravnavi polletne realizacije proračuna za leto 2003 za obdobje od 1.1. do 30.6.2003 (Op. ured.: že predložena na 9. seji, 17.7.). Pobuda svetniške skupine ZLSD Ptuj, podana 4. junija: Če obstaja odlok o skupni urejenosti napisnih tabel v centru mesta Ptuj, naj se čimprej prične izvajati, saj kot nam je znano, se odlok ne upošteva. Za neko celovito podobo Ptuja, ki vključuje tako turistično kot gostinsko ponudbo, je prav, da poudarimo pomen najstarejšega mesta v Sloveniji in temu primerno uredimo tudi okolico naše ponudbe. Ureditev napisnih tabel, kot jo - če jo - predvideva odlok, je vsekakor na mestu, da se izvaja, saj je celoten videz starega mestnega jedra zelo pomemben pri naši turistični ponudbi. Prav tako nas zanima delo komisije, ki je bila v ta namen imenovana. Ali izvaja svoje delo in kdaj bo o njem poročala Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj? Odgovor: V Mestni občini Ptuj je bil sprejet odlok o izveskih v starem mestnem jedru. Ta ne govori o usmerjevalnih tablah in drugih oblikah tabel. Za izveske v starem mestnem jedru je bila imenovana komisija, ki ima to nalogo, da prosilcem, ki so podali vlogo za postavitev izveska, poda smernice, kako naj izvesek izgleda, da se bo vklopil v podobo starega mestnega jedra. Obstaja tudi katalog izveskov, kjer so primeri raznih izveskov. Odlok ne govori o usmerjevalnih tablah ob cestah in ulicah. Večina takih tabel je postavljena brez kakršnega koli soglasja. * * * Pobude svetniške skupine SLS Ptuj. podane 3. julija: 1. Avtobusno postajališče v naselju Velovlek ni označeno. Omenjeno postajališče je na nepreglednem delu cestišča -na križišču, kjer je tudi postajališče za šolski avtobus. Na mestu pred postajališčem bi bilo nujno zarisati prehod za pešce in postaviti ustrezno prometno signalizacijo. Odgovor: Avtobusno postajališče bomo označili, Direkciji RS za ceste, kije lastnik ceste, pa poslali pobudo za zaris prehoda za pešce. 2. Na tablah, ki označujejo kraj Velovlek, je napisan kraj Velovlak, kar je narobe. Potrebno je zamenjati table kraja, in sicer na mestih: 1. Paci nje - Spodnji Velovlek 2. Podvinci - Spodnji Velovlek 3. Levanjci - Spodnji Velovlek Odgovor: Pobudo bomo posredovali Direkciji RS za ceste, ki je lastnik teh cest. 3. Cesto, ki vodi iz smeri Velo-vleka proti Pesnici, so zgradili krajani sami s prostovoljnimi prispevki. V Pesnici je imel nekdanji Kmetijski kombinat Ptuj, sedaj Perutnina Ptuj, svoja polja. Jeseni vozijo s polj po tem cestišču pridelke tudi do 40 ton teže. K tej teži moramo prišteti še težo samega vozila. Asfaltna prevleka in bankine so iz leta v leto bolj uničene. Menimo, da bi bilo potrebno v križišču namestiti prometni znak in omejiti dovoljeno težo za to vozišče. Odgovor: Pobudo bomo proučili in poizkusili poiskati rešitev. 4. Zaradi rekonstrukcije Bel-šakove ulice je cestišče postalo poligon za prehitro vožnjo. V ulici je otroški vrtec, zato menimo, da bi bilo hitrost vožnje potrebno omejiti. Prometni znaki so sicer postavljeni, vendar so vozniki, ki jih ne opazijo ali nočejo videti. Predlagamo postavitev ležečih policajev pred in za vrtcem, preden se zgodi najhujše. Odgovor: Pobudo bomo posredovali SPVCP, da njegova komisija opravi ogled in poda tehnične rešitve. Vendar tudi ležeči policaji ne bodo pripomogli k varnosti, če vozniki ne bomo upoštevali predpisane omejitve hitrosti. 5. Že v preteklem mandatu mestnega sveta je naša stranka opozarjala na pereči odsek Rogaške ceste. Zavedamo se, da je težko postaviti prehod za pešce pred oziroma za ovinkom, saj bi kljub prehodu prišlo do nesreč. Rešitev problema vidimo v postavitvi ležečega policaja pred in za cerkvijo sv. Roka. Odgovor: V lanskem letu je bil urejen pločnik za cerkvijo sv. Roka in zarisan prehod za pešce, ki omogoča varen prehod ceste. Potrebno je ravnati v skladu s predpisi o cestnem prometu in prečkati cesto na za to označenem prehodu, kljub temu da je ta nekoliko višje od cerkve. Herbert Glavič STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO URIRALJU DEMOKRACIJA »LOVIM ČESTITKA OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ Mestni odbor LDS Ptuj vam ob prazniku Mestne občine Ptuj čestita in vam želi, da bi naši skupni uspehi še v prihodnje dvigali kvaliteto življenja občank in občanov naše občine. Ob tej priložnosti vas vabimo na prireditve ob prazniku Mestne občine Ptuj. Praznujte z nami. MO LDS Ptuj POČITNICE S pričetkom poletja in šolskih počitnic smo vsi bolj ali manj pričeli z zasluženim dopustom in počitkom. Tudi na Združeni listi socialnih demokratov 00 Ptuj ni nič drugače. V Mestni občini Ptuj pa poletje ni samo čas morja in sonca, ampak tudi čas, ko praz- ZDRUŽENA USTA nujemo občinski praznik. Ob tej priložnosti socialnih demokratov želimo vsem občanom in občankam iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Upamo, da boste praznik mestne občine lepo preživeli in se obilo zabavali. V ZLSD pa v jesenskem mesecu pripravljamo javno tribuno v sodelovanju z mariborsko Združeno listo socialnih demokratov. Govorili bomo o dokončanju čistilne naprave v Mariboru in o povezavi te investicije z očiščenjem ptujskega jezera. Na javno tribuno ste vsi vljudno vabljeni! Tudi Mladi forum ZLSD Ptuj ima naporne poletne dni. V juliju se je namreč zgodil svetovno znani IUSY festival. Omenjeni festival se prireja vsake štiri leta in udeležijo se ga mladi socialdemokrati z vsega sveta. Letos se je festival odvijal v Grčiji, kjer je znova bilo enkratno. Zenski forum ZLSD pa jeseni pripravlja dogodke, ki bodo zadevali najaktualnejše teme. Povabili bomo tudi zanimive goste in tako skušali razjasniti aktualna vprašanja. Na koncu pa še enkrat vesele počitnice in obilo sprostitve! Za 00 ZLSD Ptuj Mirjana Nenad in Marija Magdalene, predsednica 00 ZLSD Ptuj ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika Mestne občine Ptuj. N Si Nova Slovenija Čestitka še posebej velja tistim, ki bodo v tem avgustovskem času skrbeli za prijetno počutje občanov in obiskovalcev prazničnih prireditev. Praznika se naj spomnijo tudi vsi tisti, ki bodo počitnice preživljali drugje - ob moiju ali v planinah. Občinski odbor N.Si Ptuj Prispevki strank niso lektorirani! ZELENI PTUJA SE ZAVZEMAMO ZA HITREJŠE REŠITVE NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ Učencem osnovnih šol je potrebno zagotoviti optimalne pogoje za delo pri prehodu šol na devetletko Mestna občina Ptuj je kot ustanoviteljica osnovnih šol na svojem področju dolžna le-tem zagotavljati z zakonom določene pogoje. Zeleni Ptuja stojimo na stališču, da je potrebno vsem učencem v MO Ptuj zagotoviti približno enake prostorske, materialne in kadrovske pogoje za uspešno delo. Zeleni Ptuja smo v letu 1995 zapisali v program potreb, ki jih naj mestna občina prioritemo rešuje tudi pravočasno reševanje prostorskih in materialnih potreb ob prehodu na devetletno osnovno šolo. V ta namen smo pripravili zraven stališč tudi konkretne predloge, kako se lotiti reševanja te, za naše šolaije, starše in učitelje velike prenove slovenskega osnovnega šolstva. S svojimi predlogi smo le delno uspeli, saj so bile investicije v osnovni šoli Ljudski vrt in Mladiko izpeljane necelovito glede na potrebe devetletke. V lanskem letu smo odprli novogradnjo podružnične osnovne šole na Grajeni. V plan izgradnje in adaptacij v okviru Mestnega sveta in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v obdobju 2003/06 pa sta bili uvrščeni tudi osnovni šoli Olge Meglič in Ljudski vrt. Ne smemo pa pozabiti tudi prostorskih težav OŠ Breg, ki jih bo potrebno prilagoditi potrebam devetletke. Ugotavljamo, da je glede na obvezni prehod na devetletno osnovno šolo v šolskem letu 2003/04 pričakovati poslabšanje pogojev za kvalitetno delo. Zato pozivamo župana MO Ptuj in vse politične stranke v mestnem svetu, da temeljito proučimo stanje in najdemo takšne rešitve, ki bodo omogočile ustrezne prostorske pogoje v najkrajšem času. Vsekakor pa veliko hitreje od sedaj postavljenih terminskih rešitev. Ko govorimo o ustreznih pogojih, izpostavljamo, da se zavzemamo za normalne, zakonsko določene prostorske in materialne pogoje. Zavedamo se, da je potrebno denar davkoplačevalcev racionalno porabljati. Verjetno pa je prav, ko zagovarjamo stališče, da zagotovimo večje število oddelkov in manj učencev v posameznem razredu. Na ta način bomo dosegli večjo kvaliteto pouka na naših osnovnih šolah ter ohranili število zaposlenih učiteljev najmanj na sedanji ravni. Od pristojnih ravnateljev pričakujemo odgovorno ravnanje, ko gre za prizadevanja pri iskanju optimalnih rešitev glede šolskih okolišev. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da starši ne bodo iskali drugih rešitev glede izbire osnovne šole, ko bomo zagotovili ustrezne prostorske in materialne pogoje vsem osnovnim šolam, v katerih se bo odvijal kvaliteten učno vzgojni proces. Pri tem pa je tudi naša skupna odgovornost, da zagotovimo še večjo prometno varnost na poti v šolo oz. iz nje. Zeleni Ptuja, predsednik Vlado Čuš Stovenije SLS-Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Ptuj Slovenska ljudska stranka Vsem občanom in občankam iskrene čestitke o občinskem prazniku. Prav tako pa čestitke kmetijam občine Ptuj, ki so sodelovale na razpisu za kmetijo leta 2003 v MO Ptuj. Posebna čestitka kmetiji Stanka Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, ki je bila izbrana za kmetijo leta 2003. OB PODELITVI ZLATE PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ PREDSTAVLJAMO Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj danes bmočje Podravja je v slovenskem merilu š J poznano po svoji kmetijski dejavnosti. V preti ' teklih petdesetih letih je kmetijska proizvodnja rasla in se razvijala po količini in kvaliteti. Vodilna panoga je bila živinoreja, ki je bila na Ptuju povezana s strokovno institucijo Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo na Ormoški cesti. Skozi zgodovino se je ptujski zavod organizacijsko spreminjal, dopolnjeval in ločeval, delo strokovnih služb v kmetijstvu pa se je odražalo v razvoju panoge kot celote. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kot naslednik predhodnih strokovnih institucij na tej lokaciji je javna institucija, ki pokriva strokovno delo na področju živinoreje za območje Podravja in v nekaterih dejavnostih tudi širše za območje drugih pokrajin Slovenije. Od uveljavitve zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici deluje zavod v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki ima na Ptuju tudi območno enoto. Strokovne službe, ki delujejo danes v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda: Kmetijska svetovalna služba deluje s svojimi izpostavami Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Dravi. Specialistična služba za živinorejo pokriva tudi območje Maribora. V rastlinski proizvodnji se dopolnjuje s specialisti iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Kmetijska svetovalna služba izvaja več javnih nalog in skrbi za prenos znanja v kmetijstvo na tem območju. Velik poudarek je na povezovanju kmetijstva, lokalnih skupnosti, društvene dejavnosti in šolstva pri razvoju podeželja. Služba je nepogrešljiva za izvajanje ukrepov kmetijske politike, saj kmetje dobijo pri njej osnovne informacije, servisne usluge in nasvete za uveljavljanje ukrepov. Služba izvaja tudi tečaje za pridobivanje potrdil, potrebnih v kmetijski proizvodnji (kletarstvo, fitofarma-cija, SKOP, varnost in zdravje pri delu, turizem na kmetiji, certifikatno izobraževanje...). Pomembni projekti: državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ocenjevanja vin, lokalne in regionalne razstave, učna sirarna. Služba ima tudi partnerstvo v projektih razvoja podeželja (CRPOV, podeželjska razvojna jedra, regionalni razvojni program). Selekcijska služba skrbi za kontrolo proizvodnje in selekcijo živali v govedoreji, prašičereji in reji drobnice. S svojo dejavnostjo pokriva celotno območje Podravja od Radelj do Ormoža. Opravlja meritve na živalih, odbira živali in skrbi za načrtno parjenje živali za potrebe izvajanja selekcijskega programa. Na celotnem območju izvaja kontrolo mlečnosti. Služba ima tudi glavno vlogo pri blagovni znamki rejcev govedi lisaste pasme Slovenije »liska». Osemenjevalni center (OC) ima dva dela, in sicer OC za plemenske bike svetlo lisaste pasme in OC za plemenske merjasce. OC za plemenske bike svetlo lisaste pasme pokriva celotno območje Slovenije. Proizvaja in skladišči seme bikov te pasme in ga razpošilja po Sloveniji. Obenem si izmenjuje seme z osemenjevalnimi centri po Evropi. V letu 2002 je proizvedel 261.783 doz semena. OC plemenskih merjascev oskrbuje rejce s semenom merjascev pasem iz slovenskega selekcijskega programa. Pokriva območje Podravja in ostalega dela Slovenije zahodno od območja Ptuja. V letu 2002je center proizvedel 18.159 doz semena. OC Ptuj si je pridobil tudi evropsko licenco, kar je posebej pomembno za povezovanje z institucijami na tem področju po Evropi. Licenca omogoča prodajo semena znotraj Evropske unije. Center sodeluje v Evropskem testu mladih bikov kot donator semena in ne več le kot prejemnik. Dogovorjen je tudi regionalni program izmenjave semena z avstrijsko Štajersko. Podobno sodelovanje se vzpostavlja tudi z Bavarsko. V okviru zavoda deluje mlečni laboratorij za potrebe pregleda mleka za spremljanje proizvodnih lastnosti krav. Letno opravimo v laboratoriju 300.000 pregledov vzorcev mleka. Nadalje deluje v okviru zavoda kemični laboratorij, ki opravlja oddelek reprodukcije in Veterinarska ambulanta Ptuj, ki ima tudi svojo veterinarsko lekarno. V okviru zavoda je posestvo za proizvodnjo osnovne krme za prehrano živali v osemenjevalnem centru. Bodoči razvoj Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj vidimo v razvoju današnjih dejavnosti. Zaradi cestne infrastrukture Ptuja bo potrebno zagotoviti obstoj osemenjevalnih centrov verjetno na novi lokaciji. Strokovne službe se bodo spreminjale v načinu delovanja in financiranja. Svoje mesto vidimo v učinkoviti Pogled na poslopje Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj na Ormoški cesti. Foto: Marijan Petek letno okrog 400 vzorcev analize krme, 1100 vzorcev analize zemlje in analize vina za svetovalne namene v kletarstvu. Zavod končuje izgradnjo učne sirarne za potrebe izvajanja svetovalnega dela na tem področju. V njenih prostorih bomo izvajali izobraževalne programe, certifikatna usposabljanja in preizkuse novih tehnologij za potrebe malih sirarjev. V stavbi nekdanjega skupnega veterinarsko-živinorejskega zavoda so še bakteriološki laboratorij za potrebe veterine, izobraževalno-servisni službi za potrebe kmetijstva, nudenju pomoči pri izvajanju ukrepov kmetijske politike, delovanju v programih razvoja podeželja in izvajanju programov sodelovanja s sosednjimi državami Interreg. Delavci Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj bomo s svojim delom vpeti v prostor in čas. Upamo, da bo kmetijstvu bolj naklonjen, kot je danes. Peter Pribožič, univ.dipl. ing. zoot., vodja Kmetijske svetovalne službe Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj 12. obletnica slovenske državnosti na Ptuju 'zfypam 9 MESTNA OBČINA 12 Jek ob meji fpfv 9 eni estna občina Ptuj je 25. junija pred Mestno hišo pripravila osrednjo slovesnost od dnevu državnosti. Zanos in radost, ki ju je bilo ob praznovanju čutiti, sta dokaz, da ta dan ni nekaj vsakdanjega. Je dan, ko se posebej spomnimo, da imamo samostojno državo, ne le deželo z lipovim listom in prešerno razpoloženimi ljudmi. Trdno odločeni in poenoteni smo jo izbojevali pred dvanajstimi leti. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. »Iz preteklosti se je vredno spomniti in upoštevati predvsem dejstva, da samostojne države ne bi bilo, če ne bi v ta projekt vsi in vsak posameznik položili vseh svojih upanj in pričakovanj, svojega človeškega in državljanskega poguma, samospoštovanja in ponosa. Prav je, da se danes hvaležno in spoštljivo spomnimo ljudi, ki so v naši zavesti najtesneje povezani s tem dejanjem. To so predvsem vsi tisti, ki so v desetdnevni vojni izgubili svoje zdravje ali celo življenje. Hvala vsem, ki so ob osamosvojitvi sodelovali v enotah teritorialne obrambe, policije, gospodarskih in javnih službah. Postajamo del prihodnosti znotraj tiste družine narodov, ki so jim pri srcu svoboda, demokracija, varnost, kakovost življenja, inventivna in inovativna ustvaijalnost in solidarnost. Za današnji in predvsem jutrišnji dan si je vredno zapomniti, da smo državo ustanovili zaradi državljanov,« je poudaril dr. Čelan. TEKU ŠTIRI DNI IN ŠTIRI NOČI Prihod ptujskih maratoncev, ki tečejo po mejah Slovenije, je vsakič vrhunec proslave ob dnevu državnosti na Ptuju. Tako je bilo tudi letos. Tek tradicionalno organizirajo člani Tekaškega kluba Maraton Ptuj. Tokrat so ga izpeljali že dvanajstič. 1200 kilometrov so v neprekinjenem teku premagali v štirih dneh in štirih nočeh. Pot jih je vodila po lokalnih cestah in krajih, ki ležijo tik ob slovenski meji, po raznolikih in zanimivih pokrajinah, čez hribe in doline, v soncu in mrazu. Zadnjih nekaj kilometrov od Podlehnika do Ptuja so se jim pridružili številni ljubitelji teka, pa tudi kolesaiji in rolkarji. Junaki teka po mejah Slovenije so Mihael Svržnjak, Franc Zupanič, Miran Sagadin, Aleksander Kumer, Stanko Matjašič, Bozi Karno, Tone Pravdič, Janko Kelenc, Nataša in Andrej Voglar. Foto: Langerholc »Tekel sem vedno rad, že v osnovni šoli, in bil tudi precej hiter. Tradicionalnega teka ob meji Slovenije se je udeležilo deset tekačev iz našega društva. S seboj smo imeli nekaj izredno dobro pripravljenih novincev in smo zaživeli kot odlična tekaška družina. Odločilen je duh ekipe, saj se udeleženci ves čas teka izmenjujemo, nemogoče je namreč teči brez postanka štiri dni in štiri noči. Upam, da bomo uspeli organizirati tek ob meji Slovenije tudi prihodnje leto, kajti najbolj nas pesti pomanjkanje finančnih sredstev, ki nam onemogoča vzgojiti mlad rod rekreativnih tekačev;« je povedal Miha Svržnjak, ki je bil med ustanovitelji kluba Maraton Ptuj in med pobud- niki ideje o maratonskem teku ob dnevu državnosti. Na sprejemu tekačev pred Mestno hišo je dr. Štefan Čelan zaključil: »Ob današnjem slavju dokažimo svetu in sebi, da smo kljub v preteklosti surovi in slovenstvu nenaklonjeni zgodovini danes ponosen, samozavesten in izviren narod, tako kot nam to vsako leto dokažejo naši maratonci. Njihov podvig naj bo vodilo vsem Slovencem in Slovenkam v potrebi po nenehnem dokazovanju.« V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka, Plesni center Mambo Ptuj, Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov pod vodstvom Robija Feguša in Karate klub Ptuj. Ivo Komik Naziv miss Štajerske je osvojila domačinka Maja Tofant f/) e s lab mesec nas loči od polfinalnega lepot' É nega tekmovanja v termah Olimia, ko bodo znana imena lepotic, ki se bodo septembra v Cankarjevem domu potegovale za laskavi naziv miss Slovenije 2003 in za glavno nagrado, avto Peugeot 206 CC. Udeleženke tekmovanja za Miss Štajerske 2003 Slovenskih novic, priloge Ona in Pop TV začelo lepotno tekmovanje za miss Štajerske 2003. Poleg nekajtisočglave množice, ki je spodbujala svoje izbranke - aplavz je na trenutke spominjal na kakšen športni dogodek - so dekletom tremo odganjali in za dobro voljo skrbeli Starlight express. Kot običajno je tudi tokrat v vlogi napovedovalke nastopila Katja Tratnik Plešinac. Za lento in naziv miss Štajerske se je potegovalo enajst deklet, ki so se občinstvu ter žiriji (vodil jo je dr. Štefan Čelan, sestavljali pa so jo še aktualna miss Nataša Krajnc, ki si je lani zagotovila zmago na velikem finalu kot miss Štajerske, mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj, Tadej Bojnec, direktor Lokalne turistične organizacije Ptuj, Davorin Topolovec, Dominus Ptuj, Mihaela Kukovec, prva spremljevalka miss Slovenije 2001, Antonia Novak, druga spremljevalka miss Slovenije 2000, Barbara Cenčič, Paam auto, d.o.o., Silva Čuš, Kozmetični studio Olim- 25. junija, ko je naša mlada država praznovala dvanajsti rojstni dan, je bilo še posebno slovesno in lepo na Mestnem trgu na Ptuju, kjer se je po tem, ko so na prizorišče pritekli maratonci, in po nevihti, ki se je popoldne razbesnela na ptujskem koncu, v organizaciji Agencije Geržina Videoton in ob sodelovanju Maja Tofant Miss Štajerske 2003 s spremljevalkama. Foto: Črtomir Goznik pic, Majda Goznik, Štajerski tednik, in Tomaž Čretnik, Pop TV) predstavile petkrat: v oblačilih za prosti čas, kopalkah, kar je za mnoge najmikavnejši izhod, in športno-elegantnih oblekah. Kako so odločili -njihovo delo ni bilo najlažje - je postalo jasno, ko je že vladala noč. Ker obiskovalci vedno najprej spoznajo drugo spremljevalko, nato prvo in šele nato miss, naj jih tako naštejemo tudi mi. Druga spremljevalka je Monika Zajšek, 21-letna študentka s Hajdine, prva spremljevalka Mariborčanka Nives Brauner, 17-letna dijakinja umetniške gimnazije, naziv in lento miss Štajerske 2003 pa je osvojila 22-letna zlatarka Maja Tofant iz Ptuja. Najlepše tri so odnesle domov lična darila - od oblačil in očal prek trgovskih bonov do kozmetičnih storitev. Tako je za nami drugo letošnje lepotno tekmovanje za miss Slovenije na Ptuju, ki slovi kot eno najbolje pripravljenih. Le nekaj moti: zven vilic in nožev ter rezek vonj po maščobi, kar ne spada ob bok prizadevanjem deklet, postati najlepše v regiji. V premislek za prihodnja leta. Sicer pa se karavana seli naprej. Naj bodo prihajajoče noči praznične, naj bodo naslednja jutra radostna. Ivo Komik Delegacija MO Ptuj se je udeležila praznovanja praznika pobratene občine Arandjelovac Pobratena občina Arandjelovac iz Republike Srbije je praznovala svoj praznik 26. julija 2003. Na povabilo predsednika občine Radmila Miloševiča se je praznovanja udeležila delegacija Mestne občine Ptuj, ki so jo sestavljali: Marija Magdalene, članica Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, Ivan Vidovič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občinske uprave Mestne občine Ptuj in mag. Janez Merc, vodja Oddelka za splošne zadeve Občinske uprave Mestne občine Ptuj. Franc Vreže OKOLJE IN PROSTOR, KMETIJSTVO Parkirišče pri zdravstvenem domu na Ptuju - razširitev , začetku junija 2003 je Komunalno podjetje § Ptuj, d.d., začelo širiti parkirišče pri zdravI' stvenem domu na Ptuju. Investicijo izvaja podjetje skladno z letnim planom izvajanja koncesije o opravljanju dejavnosti urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil za leto 2003. Investicija se izvaja na osnovi enotnega dovoljenja za gradnjo št. 351-998/02-04-091 z dne 30.4.2003, ki ga je izdala UE Ptuj, projektno dokumentacijo pa je izdelalo podjetje TMD Invest, d.o.o., iz Ptuja. Vrednost del brez opreme znaša 25 milijonov tolarjev, finančna sredstva za njihovo izvedbo pa bo podjetje zagotovilo iz lastnih virov. Ob koncu julija investicijo zaključujemo, v uporabo pa bo predana v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Dovoz na obstoječe parkirišče je z Rimske ploščadi in bo ostal na tej lokaciji tudi po končani gradnji. Obstoječe parkirišče z 71 parkirnimi mesti je bilo do sedaj brezplačno, od tega sta bili dve parkirni mesti namenjeni parkiranju invalidnih oseb. Na novo bo zgrajenih 50 parkirnih mest, od tega štiri, namenjena parkiranju invalidnih oseb. Skupaj bo na tej lokaciji po končani gradnji 121 parkirnih mest, za katera bo veljal režim modre cone. V septembru 2003 bo parkirišče postalo plačljivo. Predvideni čas, v katerem bo potrebno plačati parkirnino, bo med tednom med osmo in 16. uro in v soboto med osmo in 13. uro, cena za eno uro parkiranja bo 100 tolarjev. Najdaljši možni čas parkiranja ob veljavnem parkirnem listku v bolnišnice in zdravstvenega vozilu bo zaradi specifičnosti doma) štiri ure. lokacije (neposredna bližina Komunalno podjetje Ptuj, d.d. Hrušev ožig tudi v neposredni bližini Ptuja rj g prava RS za varstvo rastlin in semenarstvo Jg / (URSVRS) je na osnovi ugotovitev sistematičnih pregledov in prijav določila žarišče hruševega ožiga v okolici Ptuja, in sicer je to Krčevina pri Vurbergu. Na uradno določenem okuženem območju so občani dolžni sami odstraniti vir okužbe in o tem obvestiti uradno službo. Kot vir okužbe v novih žariščih so bile pogosto ugotovljene okrasne gostiteljske rastline, kot sta ognjeni trn in panešplja ter drevesa kutine. Uprava opozarja, da morajo občani v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin pregledovati gostiteljske rastline (jablane, hruške, kutine, nešplje, panešplje, ognjeni trn, glog, jerebike, šmarne hrušice in podobno) in o sumljivih znamenjih obvestiti URSVRS na telefon 041 354 405. Ob prvi najdbi simptomov ognjevke je potrebno ravnati po navodilih URSVRS: - kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska znamenja okužbe (znaki so ožgani listi ali celi vršički), je potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti ter razkužiti orodje in naprave z ožiganjem, vročo vodo ali paro, z 10% raztopino varekine ali 70% alkoholom; temeljito oprati roke, obutev, obleko; preprečiti dostop ljudi in živali do mesta okužbe ter raznašanje z vetrom in dežjem; - okužbo je potrebno prijaviti najbližji javni službi za varstvo rastlin, javni gozdarski službi, območni fitosanitarni inšpekciji ali Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo (tel.: 01/478-9149; 041 354 405); - na mesto suma na novem območju bo prišel fitosanitarni inšpektor ali pooblaščeni strokovnjak in ob utemeljenem sumu odvzel vzorce za analizo; - ko je žarišče uradno ugotovljeno, uprava za varstvo rastlin določi okuženo območje. Samo na uradno določenem okuženem območju imetniki sami izvajajo higienske ukrepe z radikalnim izrezovanjem in zažiganjem simptomatičnih rastlin. 0 takih higienskih ukrepih morajo obvestiti uradno službo; - če na okuženem območju opazimo simptome na občutljivih gozdnih rastlinah, je potrebno obvestiti Zavod za gozdove, ki bo izvedel vse potrebne ukrepe. Na območju Krčevine pri Vurbergu smo tako v juniju uničili 2 hektara ali okrog 3000 dreves kutin. Lastnik nasada je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. Pri akciji so ob koordinaciji Sklada in ŠCZ MO Ptuj sodelovali gozdarji GG, gasilci PGD Ptuj, Kicar, Velovlek, Pacinje in Grajena ter delavci Nizkih gradenj. Sanacija nasada po hruševem ožigu je zelo zahtevna in tudi draga, saj je bilo potrebno upoštevati popolno zaščito vseh, ki so pri akciji sodelovali. Novih ogroženih nasadov ali dreves v naši okolici do tega trenutka nismo registrirali, obstaja pa tudi možnost, da so sumljiva drevesa ali dele dreves lastniki sami uničili. Mag. Janez Merc OBISK V ŠVEDSKEM MESTU SÄFFLE Ptujski šolniki so spoznavali in upravni sistem švedski šolski - II ŠOLSKI SISTEM Otroštvo na Švedskem je lepo, polno sodelovanja s starši, skupnih iger, športa. Že majhnemu otroku pokažejo, da ga upoštevajo. Ob rojstvu je v porodnišnici običajno prisoten tudi očka. Z otroki lepo ravnajo. Ne vpijejo nanje, ne tepejo jih, jih učijo, opozarjajo in upoštevajo v vsem. Tako jim pomagajo graditi samozavest in jih že od malega vzgajajo kot osebnosti. Iz njih naredijo samostojne posameznike. Ni nervoze, ni grdih besed, le potrpežljivo pojasnjevanje staršev, strpnost, ki prehaja že kar v vljudnost. Podobno upoštevajo otroke tudi v vrtcih, šolah in drugod. Otroci so zato zelo samostojni, s polnoletnostjo že odidejo od doma, od staršev več ne pričakujejo finančne pomoči, zato pa jo dobijo od države. Sploh je standard okolja in prostora na Švedskem višji kot pri nas (čistilne naprave, kanalizacija, poti za pešce, kolesarske steze, stanovanja). Menim, da se naši učitelji, pa tudi zaposleni v državni in lokalni upravi lahko z izmenjavo medsebojnih obiskov marsikaj naučijo o švedskem sistemu vzgoje in izobraževanja, si razširijo obzorje in pozitivna spoznanja ter jih predvsem na področju vzgoje prenesejo v domače okolje. To obliko obiskov bi bilo dobro nadaljevati in jo celo razširiti na izmenjavo učencev, denimo kot nagrado za delo in učenje v šoli ali kje drugje. Šolski sistem je enoten po celi državi. Nekaj je zasebnih osnovnih šol. Starost Šola 6 let predšolski razred - ni obvezen 7 - 16 let osnovna šola 16 - 19 let gimnazija oz. srednja šola (3 leta) fakultete - Ustanovitelj šole je občina in je tudi edini plačnik šolskih storitev. - Občine določajo šolski koledar; šolsko leto ima 178 dni; začetek šolskega leta je različno (avgust). - Osnovna in srednja šola sta brezplačni za učence (brezplačni učbeniki, delovni zvezki, pisala, material za delo v šoli, plavanje, smučanje, topli obrok). - Ocenjevanje: od 1. do 7. razreda ni ocenjevanja (učitelj mora dvakrat letno opraviti razgovor z učencem in starši o njegovem napredku) v 8. in 9. razredu: G - dober ( 10 točk) VG - prav dober (15 točk) MVG - odličen (20 točk) - Zunanje preverjanje: v 5. razredu poskusno v 9. razredu redno (švedščina, an, ma) Za vpis v gimnazijo potrebuje 130 točk. - Ponavljanje razreda: samo ob privolitvi staršev. - Podaljšano bivanje: od 6.00 do 18.00 čez celo leto - starši plačajo največ 1140 kron (otrok dobi še zajtrk in malico) - za prvega otroka - Izobrazba in učna obveza učitelja, plača: fakultetna izobrazba pedagoške smeri, tedenska učna obveza: 18 x 60 min, lahko do 22 X 60 min, plača od 17.000 do 24.000 kron bruto - mesečno - ravnatelj: nima mandata OSNOVNA ŠOLA TINOVALLASKOLAN 600 otrok, 100 strokovnih delavcev (vsi niso polno zaposleni)! Vključeni učenci: • redni oddelki OŠ • OŠ s prilagojenim programom Osnovnošolski otrok pri delu v servisu za kolesa • skupine vzgojno problematičnih učencev!!! • učenci s posebnimi potrebami - Ogromno integracije in individualizacije Zaposleni na šoli: • ravnatelj • 2 pomočnika • učitelji • specialni pedagogi (3) • kurator • asistenti - za invalidne in vzgojno problematične učence • medicinska sestra • 2 X tedensko: psiholog, logoped • tajnica • čistilke Stroški avtobusnih prevozov učencev v šolo za občino Säffle: 15 milijonov švedskih kron. Predmetnik Dokumentacija v šoli • letni načrt šole s prioritetami • finančni načrt šole • letna priprava učitelja • ni dnevnikov in dnevnih pri- prav - ni kontrole letne realizacije ur Zanimivosti: • učitelj, ki malica z učenci, ima brezplačno hrano • zaradi spora v kolektivu podružnice - zunanji sodelavec za pomoč • obravnava pritožbe staršev -obrazec! • tožba deklice zaradi šikaniranja sošolcev • učenci imajo večino šolskih potrebščin v šoli - vsak ima svoj predal • kazni za učence niso predvidene • učenci kličejo učitelje po imenih • zelo velika stopnja tolerance do drugačnih • sedaj centralne kuhinje, vendar se vračajo nazaj na stari sistem • velika prehodnost med šolami • rezervni potujoči učitelji • sproščeni odnosi med vsemi • plavanje v šoli brezplačno, letna družinska karta stane 500 kron (50 EU) • vpliv sindikata Pomen izobraževanja v občini: - občine namenjajo med 42 in 46 % občinskih proračunov (najvišja postavka) za dejavnost vzgoje in izobraževanja, 4 % za ceste in parke) Izobraževanje učiteljev • Univerza Karlstad - 2500 študentov pedagoške smeri • leto 2001 : začetek reforme izobraževanja bodočih učiteljev Osnovni principi izobraževanja: • čas izobraževanja: 3,5 - 5 let (točke od 140 do 220 -od tega odvisno, na katerem nivoju lahko poučuje) • vsi morajo poznati osnovne principe poučevanja • fleksibilnost • integracija teorije in prakse (28 tednov prakse) • izjemno velik poudarek na učenju za življenje - uporabna znanja! Obisk OŠ v Karlstadu: - poudarek na oblikovanju timov učiteljev - pomembno, da delujejo kot celota (v času počitnic) - vsak učenec ima svojega mentorja, ki skrbi za razvoj otroka (število ur ni omejeno -toliko, kolikor je potrebno - za to ni dodatnih plačanih ur) - obveza učitelja: 33,5 ure na delovnem mestu, od tega 18 ur učne obveze Posebnosti: • pouk francoščine v gospodinjski učilnici • pouk fizike v glasbeni učilnici • izolacijske kabine za težavne učence • stavka občinskih delavcev: prepoved odklepanja, ni bilo čiščenja in prehrane, stavkovne straže ŠVEDSKI LOKALNI UPRAVNI SISTEM Na začetku mandata občinskega sveta izdajo t.i. SÄFFLE KOMMUN MATRIKEL, v katerem so vsi osnovni podatki o občinskem svetu in njegovih članih, odborih in drugih političnih organih, ki upravljajo občino, ter osnovna organizacijska shema občinske uprave. Ker so imeli volitve v jeseni 2002, velja ta dokument za obdobje 2003 - 2006. Občinski svet v Säffleju šteje 41 članov in 23 namestnikov. Župan ni član občinskega sveta in ne vodi sej sveta. V občinskem svetuje zastopanih 7 strank, najmočnejša je županova stranka centra, ki ima 21 članov. Druga najmočnejša je socialdemokratska stranka z 9 člani. Občina Säffle je ena redkih na Švedskem, kjer ima oblast stranka centra. To je stranka, podobna naši ljudski stranki, verjetno zaradi močnega kmetijskega zaledja. Za posamezna področja ima občinski svet odbore, ki obravnavajo gradiva in predlagajo Švedski otroci pri učni uri v gozdu Občinska stavba. Foto: Miran Petek občinskemu svetu sklepe. Takšnih odborov je 10. Vsako leto izdajo koledar z datumi sej vseh odborov. Občinska uprava je razdeljena na 6 oddelkov: - komunalna dejavnost, - predšolska in šolska dejavnost, - srednje šolstvo, - kultura in šport, - sociala, - tehnični servis. Vodje oddelkov so na delovna mesta imenovani na strokovnih osnovah. To ni politična funkcija. Praviloma se teh oseb ne zamenjuje, razen v izjemnih primerih, ko svoje delo slabo opravljajo. Sedanji župan Halvar Petter-sson je bil izvoljen že tretji mandat. Proračun občine sprejmejo v decembru za naslednje leto, istočasno pa sprejmejo tudi plan za naslednji dve leti. Leta 2001 so praznovali 50-letnico delovanja občine Säffle (1951-2001). Ob tej priložnosti so izdali spominsko publikacijo, v kateri so opisali in tudi finančno opredelili 50-letno obdobje delovanja občine. Njihov proračun za leto 2001 je znašal 553.220.000 SEK, kar znaša približno 14 milijard tolarjev. Procentualno so ta denar namenili: 8,36 % - komunalna dejavnost 5,72 % - tehnične službe 4,32 % - kultura in šport 33,02 % - predšolska in šolska dejavnost 8,52 % - srednje šole 37,54 % - sociala 3,26 % - okolje in prostor Del denarja priteče v občinsko blagajno tudi iz solastništva in lastništva občine v javnih in drugih podjetjih, čemur posvečajo posebno pozornost, saj imajo na občini za te namene posebej zaposlenega delavca, ki skrbi za razvoj na tem področju. Podatke o občinskem proračunu in porabi proračunskega denarja si lahko pogleda vsak občan, ki to želi. Plače občinskih uslužbencev so javne. Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2001 je znašal 2.973.703 tisoč SIT in smo ga procentualno razdelili tako: - komunalna dejavnost, tehnične službe, okolje in prostor -59,6% - predšolska in šolska dejavnost - 23,8 % - sociala - 5,8 % - kultura in šport -10,8 % Za razumevanje delovanja občinske uprave na Švedskem je potrebno najprej nekaj besed spregovoriti o načinu delovanja občinske uprave v Sloveniji. Ivan Vidovič Sledi nadaljevanje Podelitev kristalnih grbov MO Ptuj • v • v • v i najuspešnejšim osmošolcem 9 o kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Breg, je župan dr. Štefan Čelan 24. junija v večnamenskem prostoru mladinskega prenočišča Ptuj na Osojnikovi 6 nagovoril ravnatelje in mentorje ter vse prejemnike kristalnih grbov MO Ptuj. To so učenci 8. razredov, ki so imeli vseh osem let odličen uspeh, in prejemniki zlatih priznanj na regijskih in državnih tekmovanji ter nagrajeni mladi raziskovalci. »Mnogo volje in želje po uspehu je treba imeti, da ga dosežeš. V naslednjih letih si bomo prizadevali, da bo možno ustvarjati še na več različnih področjih. Biti sposoben samo na enem področju namreč danes ne pripelje k uspehu, ustvarjalen moraš biti na več področjih. Pri nas je potrebno vzgojiti vsaj 10 odstotkov take populacije, da bi bili uspešni na evropskem tržišču, v celotni družbi je takih ljudi le 5 odstotkov. Želim, da se po končanem šolanju vrnete v ta prostor in ga pomagate pospešeno razvijat/.« S temi besedami je župan prejemnike kristalnih grbov v nagovoru vzpodbudil k nadaljnjemu izobraževanju. Ni pozabil omeniti tudi tistih, ki bodo poskrbeli, kot se je izrazil, da bo večnamenski prostor v mladinskem prenočišču naslednje leto premajhen za vse najboljše. Sledila je podelitev kristalnih grbov MO Ptuj. Med vsemi zlatimi odličnjaki je bil letos prvič izbran tudi najbolj ustvarjalen in najuspešnejši osmošolec Mestne občine Ptuj - zlati odličnjak z najvišjimi in največ priznanji. Prva med prvimi je bila Sara Vidovič, osmošolka iz OŠ Breg. Prejela je denarno nagrado - 300.000 tolarjev ji je podaril župan v imenu MO Ptuj, ček v vrednosti 30.000 tolarjev pa Vlasta Kovač v imenu Nove Ljubljanske banke na Ptuju. ZLATI ODLIČNJAKI IN PREJEMNIKI ZLATIH PRIZNANJ NA REGIJSKIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH TER MLADI RAZISKOVALCI 8. RAZREDOV, KI SO PREJELI KRISTALNE GRBE MESTNE OBČINE PTUJ OŠ BREO 1. Eva Hojski, zlata odličnjakinja, zlato priznanje mladi raziskovalci - državno in regijsko, 2. Nataša Miložič, zlata odličnjakinja, zlato priznanje mladi raziskovalci - državno in regijsko 3. Evelin Skaza, zlata odličnjakinja 4. Nuša Jerenko, zlata odličnjakinja, zlato priznanje iz SL in AN jezika - državno 5. Sara Kozenburger, zlata odličnjakinja 6. Nina Sluga, zlata odličnjakinja 7. Sara Vidovič, zlata odličnjakinja, zlato priznanje mladi raziskovalci - državno in regijsko, zlato priznanje iz KE -državno 8. Luka Zavec, zlati odličnjak, zlato priznanje mladi raziskovalci - regijsko, zlato priznanje iz KE - državno 9. David Sipoš, zlati odličnjak, zlato priznanje iz KE - državno 10. Tadej Volgemut, zlati odličnjak, zlato priznanje mladi raziskovalci - regijsko, zlato priznanje iz KE - državno 11. Tanja Rogina, zlata odličnjakinja 12. Simon Fabjan, prvo mesto na regijskem srečanju mladih tehnikov PŠ GRAJENA L Maja Bezjak, zlata odličnjakinja 2. Aljaž Mihelič, zlati odličnjak 3. Marko Zgrebec, zlati odličnjak OŠ LJUDSKI VRT 1. Jan Ambrožič, zlati odličnjak, zlato priznanje - računalništvo 2. Miha Brenčič, zlati odličnjak 3. Miha Ciglar, zlati odličnjak 4. Anja Dangubič, zlata odličnjakinja, zlato Cankarjevo priznanje 5. Peter Ferme, zlati odličnjak 6. Sašo Hojnik, zlati odličnjak 7. Nina Kmetec, zlata odličnjakinja 8. Tomaž Korpar, zlati odličnjak 9. Vita Lunežnik, zlata odličnjakinja 10. Uroš Pešakovič, zlati odličnjak 11. Klara Šmigoc, zlata odličnjakinja 12. Nastasija Tetičkovič, zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga 13. Špela Težak, zlata odličnjakinja 14. Valentina Žitek, zlata odličnjakinja, zlato Cankarjevo priznanje 15. Niki Veček, zlata raziskovalna naloga OŠ MLADIKA 1. Katarina Muhič, zlata odličnjakinja 2. Helena Hercog, zlata odličnjakinja 3. Anja Prelog, zlata odličnjakinja, zlato priznanje - logika 4. Tamara Skok, zlata odličnjakinja, 1. mesto na državnem -letalski modeli 5. Simona Perša, zlata odličnjakinja 6. Martina Zadravec, zlata odličnjakinja 7. Mitja Vogrin, zlati odličnjak 8. Jasna Žabota, zlato priznanje 9. Katja Sevšek, zlata odličnjakinja OŠ OLGE MEGLIČ 1. Mihael Rus, zlati odličnjak 2. Mojca Lazar, zlata odličnjakinja, zlato priznanje za raziskovalno nalogo - regijsko 3. Rok Banko, zlati odličnjak 4. Ana Furjan, zlata odličnjakinja 5. Nuša Meško, zlata odličnja- Župan dr. Štefan Čelan izroča priznanje najuspešnejši osmo-šolki Sari Vidovič iz OŠ Breg. Foto: Langerholc kinja 6. Miha Sajko, zlati odličnjak 7. Marko Janžekovič, zlati odličnjak, državno tekmovanje - mladi tehniki, zlato priznanje 8. Tadej Kamenšek, zlati odličnjak 9. Julija Petek, zlata odličnjakinja 10. Tamara Repenšek, zlata odličnjakinja 11. Monika Šegula, zlata odličnjakinja 12. Marko Vauda, zlati odličnjak 13. Aleš Mesarič, zlati odličnjak 14. Tim Lubaj, zlati odličnjak 15. Petra Kvar, zlata odličnjakinja 16. Denis Dalapa, zlati odličnjak, državno tekmovanje -mladi tehniki, zlato priznanje 17. Iva Habjanič, zlata odličnjakinja 18. Jana Habjanič, zlata odličnjakinja 19. Nastja Švajger, zlata odličnjakinja 20. Katarina Matič, zlato priznanje, regijsko - raziskovalne naloge 21. Marija Gabrovec, zlato priznanje, regijsko - raziskovalne naloge 22. Tamara Kočevar, zlato priznanje, regijsko - raziskovalne naloge Milena Turk 14 Šfapcon POMLADNA VETRNICA »Vodo potrebujemo vsi« r\ juniju so člani DPM Ptuj in Center interesnih dejavnosti na prostoru kinološkega društva ob Ptujskem jezeru tudi letos pripravili zabavno-ustvarjalno prireditev za starše In otroke -že deveto Pomladno vetrnico. Vodo potrebujemo vsi, rastline, živali in mi, je bila tokratna rdeča nit prireditve. Otroci in starši so v senci dreves ustvarjali v likovnih delavnicah: ribe iz testa so prekrili s kamenčki, sestavili so vetrnice, barvali kamenje, nastajale so ladjice iz papirja, rastki - prikupni možiclji, ki jim poženejo zeleni lasje, če so dobro zaliti, pod vodstvom mentorice iz Galerije Sv. Jurija pa so spoznali postopek izdelave papirja, zabavali so se v igralnici Pikapolonice, sodelovali v športnih igrah prenašanja vode, metanja žabic v vodo, poigrali so se s hladnimi vodnimi baloni in popeljali z ladjo Rancarko po Ptujskem jezeru - s pomola je odrinila z zamudo, saj ji je zmanjkalo bencina. Zanimive so bile knjige mladinskega oddelka ptujske knjižnice ter poučen nagradni knjižni kviz. Otroci in starši pa so se lahko naučili zaplesati otroški ljudski ples na Foto: Staša Cafuta Foto: Kosi pesem »Ob bistrem potočku je mlin». Vroč je bil tokrat oder, za zabavni del programa so poskrbeli plesalke Plesnega kluba Mambo, čarodej Jani in pevka Melita Osojnik. Na stojnicah so lahko udeleženci pobrskali po revijah z »ribami« ter se seznanili z dejavnostjo DPM in Kluba družin. Mladi novinarji Centra interesnih dejavnosti so spremljali dogajanje in pod vodstvom Radio Tednika Ptuj ustvarjali časopis Štajerski ted-niček. V Centru interesnih dejavnosti, pa tudi n% Raičevi 6, kjer je ptujski Radio Tednik doma, vam bodo z veseljem podarili izvod, če ga še nimate. Čokoladnih palačink, ki so jih spekli v ptujskem Dijaškem domu, je bilo za vse dovolj, še ostale so. Prireditev so organizatorji tudi tokrat lahko pripravili, ker so jim pomagali številni sponzorji in donatorji. Na prireditvi so se zahvalili lanskoletnim, listini »Donator in sponzor leta 2002« pa podelili študentskemu servisu Čebelica in podjetju Školi-bri iz Ptuja. Za Društvo prijateljev mladine: Majda Fridl Zahvala vsem sponzorjem, donatorjem in udeležencem, ki so sodelovali pri Pomladni vetrnici 7. junija 2003 SPONZORJI IN DONATORJI Čebelica, d.o.o., Študentski in mladinski servis Ptuj, Štajerski tednik in Radio Ptuj, Lekarna Toplek, Hosting, d.o.o., Kirurška specialistična ambulanta Toš, Projekta inženiring, SamoborFtllec, d.n.o., Bistro Vindiš, Ilirika turizem, Nova KBM, d.d., Vamotel Valerija Mohorko, s.p., Avtoprevozništvo Prelog, Savne Cafuta, ENGROTUŠ, Kmečki mlin Korošec, Mercator SVS, Perutnina Ptuj, d.d., Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Notar Andrej Šoemen, IN OBS MEDICUS, d.o.o., S. Kolibri, Ribiška trgovina JURE - Samo Levstik, Orinoco, Postojnske pekarne - Pekarna Kruhek, Otroške trgovine Pikapolonica Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj - mladinski oddelek, Zveza kulturnih društev Ptuj, Dijaški dom Ptuj, Kinološko društvo Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Plesni center Mambo, Emil Mesarič - Brodarsko društvo Ranca Ptuj, OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Natalija Resnik Gavez - Galerija SV. Jurij, Davorin Horvat, Melita Osojnik, Čarovnik Jani, OŠ Ljudski vrt (oder), Jana Skaza in skupina mladih novinarjev, Gimnazija Ptuj - prostovoljke. Povabilo na Festival Ptuj -odprto mesto 2003 etos bo poulični festival Ptuj - odprto mesto potekal od 1. do 7. septembra. V tem času bodo, tako kot že lani, za vzdušje na ulicah skrbeli ulični animatorji in skupine iz Slovenije ter tujine. Mimoidoči boste lahko sodelovali v interaktivnih in kreativnih igrah. Uživali boste v predstavah uličnih gledališč (Gledališče Ane Monroe, KD Priden možic...), v varieteju Andreja Rozmana Roze in v ritmih flamenka. Seveda bo tudi nekaj zgodovinskega v starem mestu, in sicer viteške igre, ki jih bo pripravilo 120 naših prijateljev iz pobratenega mesta Burg-hausna. Predstavljeni bodo stari meščanski plesi, ki jih negujemo na Ptuju. Festival želi vzpodbujati urbane in ulične oblike kulture, zato bodo predstavljene tudi sodobne vsebine, kot so hiphop, breakdance, grafitarji ... Svoje znanje bodo predstavili ptujski dijaki, učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Osnovne šole Mladika in otroci iz vrtcev. Za otroke bo pripravljen lutkovni program. PTUJ ODPRTO MESTO Obeta se sedem dni bogatega in raznovrstnega programa. V vse ptujske nabiralnike bomo nekaj dni pred festivalom vložili programski časopis, program in druge informacije o festivalu pa bodo objavljeni tudi na spletni strani www.odprtomesto.com . Vse prireditve so brez vstopnin. Vodja organizacijskega odbora festivala: Robert Križanič Heroj na ptujskih ulicah j / tem prispevku sem bralce Ptujčana želel I/ obvestiti na priprave proslave - spomina na junaški boj Slovenskogoriške-Lackove čete, ki bo 8. avgusta ob 17. uri v gozdičku Laze v Mostju, v občini Juršinci. Želel sem opisati spoštljiv odnos njenega župana Alojza Kaučiča, učencev Osnovne šole Juršinci in Lovske družine Juršinci do tega spominskega dne, omeniti kvintet Društva upokojencev Rogoznica, Stare prijatelje iz Kicarja, člane Kluba brigadirjev MDA Ptuj in pripadnike slovenske vojske iz ptujske vojašnice, ki bodo sodelovali v programu, na svečanosti pa bo govoril novi predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj Mitja Mrgole, dr. med. Toda čisto po naključju so mi prišle v roke Iskrice, lično glasilo stanovalcev Doma upokojencev Ptuj, izdano junija 2003. Krasne misli, reki, proza, spomini. In med njimi spomini na tragično smrt Jožeta Lacka, kmeta, borca za lepši danes. Avtorica, podpisana kot »Očividka*, mi je dovolila, da jo v tem prispevku omenim s polnim imenom in prepisom njenih spominov. In naj bodo njeni spomini tudi povabilo občanom s Ptujskega na spominsko slovestnost. Julka Jevševar, 89-letna varovanka Doma upokojencev Ptuj, je opisala tragedijo Slovenskogoriške-Lackove čete izpred 61 let. In kaj piše Julka? »Doba nemške okupacije je bil žalostni del naše zgodovine. Odpor proti okupatorju je bila najpravičnejša borba zavednih Slovencev. Toda žal, niso je vsi pravilno razumeli in so zašli v najrazličnejše smeri. Zato je bilo med Slovenci mnogo nepotrebnih žrtev, ne samo od nacistov, ampak tudi zaradi medsebojnega obračunavanja. O tem ne bom pisala. Mnogi zavedni Slovenci so se organizirali v skupine in izvajali diverzantske akcije, da so slabili okupacijske načrte. Takih skupin je bilo mnogo tudi v okolici Ptuja. Pošteni fantje in možje so se zbrali in krepili odpor proti sovražniku. Ker se je krutost okupatorja stopnjevala, to pa predvsem zaradi zmag, ki so jih dosegali, so se tudi odporniške skupine krepile. Na nekem travniku v Mostju so se v letu 1942 zbrali in naredili načrt za razne akcije. Žal pa so bili izdani in sovražnikovi orožniki so jih zahrbtno napadli. To skupino je vodil Jože Lacko. Ob napadu je bilo nekaj žrtev, nekaj pa se jih je rešilo. Jožetu Lacku se je posrečilo zbežati in skriti na kmečki senik. Osojnik je poiskal zatočišče pri Olgi Meglič, od tam pa je iskal zvezo s pohorskimi partizani. Olgo Meglič so kasneje aretirali in še isto jesen ustrelili. V tej borbi v Mostju so padli tudi bratje Reš, Kramberger ... Lastnik senika je Lacka izdal in tako so našli spečega, ga napadli, mu zvezali roke na hrbtu z žico in nanjo obesili čevlje. Pretepenega in zvezanega so vodili po ptujskih ulicah. Večkrat so z njim obstali, da bi bil mimoidočim v posmeh. Ustavili so se tudi pred našo pisarno, ki je bila v Zupančičevi hiši. V njej je bila zaposlena žena nemškega orožnika. Ta se je hotel postaviti pred njo in njenimi sodelavci. Vsi so res planili na cesto, kjer se je Na prizorišču poslednjega boja Slovenskogoriške - Lackove čete ob 60-letnici v Mostju, 8. avgusta 2002. Foto: Langerholc zbrala že velika množica ljudi. Naenkrat sem ostala sama v pisarni in se zavedla, da se ne smem izpostaviti in biti bela vrana. Nemočna sem se pridružila tej drami. Jože Lacko je imel glavo obvezano z umazano cunjo in se oziral po bližnjih hišah. V zbrani množici je iskal sočutje. Solze so mu tekle po obrazu, ko se je oglasila neka mlajša Ptujčanka in vzneseno vzklikala v nemškem jeziku. Nihče drug se ni oglasil, bila je popolna tišina. Kolona se je počasi premikala proti gestapovski hiši in se ustavila pred hišo zobozdravnika (Brenčičevi hiši v današnji Lackovi ulici, sedežu Gestapa, op. p.). Lacka so dali na najvišjo stopnico, da so ga videli vsi navzoči. Neki »zavedni« Ptujčan, ki se je hotel prikupiti Nemcem, je stopil do uboge žrtve in ji prisolil zaušnico na ranjeni obraz. Nato so Lacka odpeljali v samico, ga pretepali in mučili, da je po nekaj dneh mučeniško umrl. Izvedela sem, da je predlog na občini Ptuj za premestitev spomenika heroja Jožeta Lacka na javno mesto, kamor po mojem mnenju tudi sodi. Spomenik borcev in talcev je načel zob časa in kliče po obnovi. Očividka« Tako je zapisala varovanka Julka. Bo kdo prisluhnil 89-Ietni varovanki Doma upokojencev Ptuj? Nekaj se že premika. V Mestni občini so prisluhnili apelu za obnovo spomenikov in drugih obeležij NOB. V bivših ptujskih zaporih nameravajo postaviti razstavo »Ptuj v 20. stoletju«, o prestavitvi Lackovega spomenika, dela kiparja Savinška, pa še vedno razmišljamo. V evforiji ob osamosvojitvi so ga takratni oblastniki nemudoma odstranili s Slovenskega trga na Ptuju, češ, to umetniško delo priznanega kiparja ne sodi v staro mestno jedro. Žal je danes na starem ptujskem pokopališču, daleč od javnosti, kot da bi se sramovali njegove in naše preteklosti. Stanko Lepej Ali bo tradicija živinskih sejmov na Ptuju IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE živela dalje Slev. zapisnika Z Ärairiakr O bòna (lelil. f cfirh : Polit, okng: faak: iUrimmuh/ Detela: M««Jrr*lto. — Živinski potni list. “*' I CicttrStff J Bataarl I gospodarja Urlar Birbi»*»"* »taaoioliur 11«laskata *anjal- -z? (/? ^ •rfawwtiabl »0t It, b"tf»» *Ulf«*r brr »bkr« wirb r Mm «0 l«|i mi bet «bf'u»>B| bw I ......... ...................... T _____________ •»f bK Wlrrfinb« f bitTgatlaa«. f*r wrl<*r birič« 3r»«ait ••♦*r»fOl wait«, ftbcrtragbar i|l. ai«! frtmfai |aL . . _ . ... •c»t<0l It, bcrifO«. »ir* tirrwil tct*ila«i. Wirb Po« bal eine «üttlahrltotuinrr von 10 Vna«n. *** »“‘M' ><» **<«« wirb bet««*". *•» «w CXifuaflMri: ber l|irrt mb la bra Haftbar« mciabra i*an|«ib i*e «0 !•(< mi brr «bfcabaaf bi» Miub»fpc|l tbn tiar aatrrr Grafte. (i berrà bi« •ajrijrriliftt brt«*1 at* *•« ■ our ««Mil wa »•"■>. •« »m» ^ mu w pwai inv T« paini »rij« MW I O ridi. Ali« bi tiliM M Uprli*u, Po"4»>r M, 4a v kraja. U kltrrga iaU lakaja, kakar lati » Kinlaih aUtaah Boalrditja 40 doi imi »«Irosa ai bilo eoveje k o gr kakor loti m iratt koga. — o kuri ja aoctrfiio uMinlino — la ki Ja pro----------- .....---- klaro JaJgjttao la «priOavala. . «O Z, aaalJiTa aa tirino taiste a fficinciiifttoorRrljuiiQ Županstvo-— £«SKI X Irr Srwriatrvartrbrr iCrrtbmrrtrr): »o pan (bopMMW^asaataUU : tata (tara laaalliW. la 4a Ja (alai M tritar*.“ m mi W nt**'u d« •'<% m »-«■ • a^n |»l|Wlib aa w*ap w»aal |i«»i(» a UVOD Ptuj je bil s svojim agrarnim zaledjem znano sejemsko središče. Kronist Raisp pravi, da je podeželsko prebivalstvo iz bližnjih in daljnih vasi svoje pridelke, sadje, perutnino, govedo, drobnico, maščobo, Špeh in meso nosilo na tedenske sejme na Ptuj, v Maribor in celo v Varaždin na Hrvaškem. Prav tako so obiskovali številne živinske sejme v okolici. Poleg tega so poslovali z živinskimi mešetari, posredniki, ki so po vaseh nakupovali razno blago in ga vozili v Gradec in na Dunaj. Malokatero mesto na Slovenskem se lahko pohvali, da ima listinsko izpričan sejem že leta 890, kakor ga ima Ptuj. V času od 14. do 17. stol. lahko Ptuj enakovredno postavljamo ob druga evropska mesta, s katerimi smo trgovali; še več, prav po živinorejskih sejmih in trgovanju z živino in kožami na daljavo smo sloveli po vsej Evropi. Gospodarske spremembe, predvsem vojne, so trgovanje z živino na daljavo zavrle, živinski sejmi pa so tradicijo uspeli zadržati. Vsa ta dejavnost je povezana z zgodnjo uvedbo veterinarske službe na Ptuju. V zadnjem četrtletju 19. stoletja so mestni očetje iskali možnosti, kako mestni blagajni zagotoviti stalen vir dohodka. Rešitev se je ponudila v živinsko-sejemski dejavnosti, ko so zgradili moderno sejmišče in klavnico. PTUJ IN TRGOVINA Z ŽIVINO Med najdonosnejši gospodarski dejavnosti Ptuja sta od nekdaj šteli trgovina z živino in trgovanje s kožami. Ta je potekala iz Ogrske proti Italiji, ko so živino gonili v Gorico na tedenski živinski sejem, kjer so jo nato odkupili beneški trgovci. Ptujčani in drugi trgovci so kupili na Ogrskem vole, težke od 350 do 450 kg, ter jih v manjših čredah, od 140 do 160 glav, kar je bilo predvsem pri- Živinski potni list iz leta 1902 memo zaradi varnosti in paše, v pogonu, ki je trajal približno 4 tedne, odpeljali na trg. Glavna sezona je bila v jeseni od septembra do decembra, višek pa je dosegla v aprilu. Cena kupljenega vola v Pešti, kjer je stal 5 dukatov, se je do Benetk znatno povečala zaradi cestnih, mos-tninskih in carinskih pristojbin. Leta 1571 je moral trgovec plačati od glave živine na Ptuju 1 pfenig, posebej za mostnino na Ptuju čez Dravo je odštel še dodatnega pol krajcarja. Tako je cena vola v Benetkah istega leta bila 13 dukatov. Najbolj znani ptujski živinski trgovci so bili ok. leta 1513 Mosconi, Lantheri, Regali, Maf-fete, Valentin in Marenziji. Trgovino z živino dobro ponazorijo plačila, ki so jih morali Ptujčani plačati za mitninske naklade v Ljubljani. Leta 1564 je Valentin plačal 8596 gol- dinarjev, Maffeti 3165, Foresto 1379 in Moscon 566 goldinarjev. Ptujski trgovci so v Ljubljani pustili 13.706 gld. V tem istem letu so bili celotni prihodki Ljubljane od naklad 16.251 goldinarjev. Po letu 1570 je trgovina z živino iz Ogrske padla, z izgubo trgovine s kožami in živino pa je seveda odpadla tudi trgovina z beneškim blagom, suknom, dragocenostmi v obe smeri. Ptujčani so zaradi te izgube povečali sejemsko dejavnost. STANJE ŽIVINOREJE V 19. STOLETJU Stanje na področju živinoreje je leta 1807 zabeležil višji zdravnik huzarskega regimenta na Ptuju dr. NeiB, ki pravi, da gojijo v okolici najlepše konje. Za izboljšanje plemena je država razdelila po krajih plemenske žrebce in zato najdemo tukaj najboljše konje za prodajo in za vojaško konjenico. Govedoreja na ptujskem ni posebej razvita, tudi govedo, ki ga gojijo, je nekoliko drugačno od tistega na Ogrskem, saj ima krajše noge in rogove ter je po večini rdečerjavkaste pasme. Ovčereja na splošno ni razvita, intenzivneje se z njo ukvarjajo le na gospostvu Turnišče. Pa tudi pasma ovac je majhna. Njihova volna je primerna samo za klobučarje. Z veliko vnemo pa redijo tukajšnji kmetje svinje. Nadvse je razvito perutninarstvo. Posebej so znani kopuni iz Slovenskih goric, ki dosežejo izredne velikosti. Te izvažajo v posebnih zabojih v Italijo, po Donavi in Moravi pa v druge države. Okolica je bogata z divjačino in ribami. SEJMI Glede na določila mestnega statuta iz 1513 je bilo tujcem dovoljeno na Ptuju trgovati le ob torkih, to je na tedenski sejem. Tujci so imeli možnost trgovanja še na dva letna sejma, katarinino in ožbaitovo, sicer so po stari navadi in mestnem pravu med tednom trgovali samo ptujski meščani. Konkurenca je bila huda, zato se je hotel Ptuj, enako kot tudi druga mesta, zavarovati. Odnos do tujcev je imel opredeljen že v statutu iz leta 1376, skladiščno pravico pa mu je cesar Maksimilijan podelil skupaj z Ljubljano leta 1503. V listinah najdemo imena trgov in ulic, ki nazorno govorijo, kaj so na njih prodajali: 1433 Ribiška -Vischergassen ulica, 1447 Ribiški trg -Vischmarkt, 1428 omenjen Svinjski trg -Schweinemarkt, kamor so trgovci pripeljali prodajat svinje; 1440 Živinski ali Goveji trg -Živinski trg - Rindermarkt, ki je bil pred minoritskim samostanom in se omenja 1440; mleko so prodajali na ločenem, Mlečnem trgu - Milchmarkt, ki je izpričan leta 1453. Marija Hernja Masten, Zgodovinski arhiv Ptuj Sledi nadaljevanje Razstava najmanjših knjig v knjižnici Ivana Potrča € d 5. do 30. junija je bila v slavnostni dvorani knjižnice na ogled odmevna razstava miniaturnih knjig z naslovom Najmanjše knjige na svetu. Ogledalo si jo je 1000 obiskovalcev, kar si razstava vsekakor zasluži, saj vse od leta 1987 v Sloveniji ni bilo podobne. Avtor razstave in lastnik razstavljene zbirke je dr. Martin Žnideršič, edini zbiralec tovrstnih knjig v Sloveniji in član Miniature Book Society iz ZDA. Miniaturne knjige zbira že petindvajset let in jih je zbral več kot 3000 iz 40 držav. Organiziral je tri velike razstave miniaturnih knjig, zadnjo leta 1987 na osmem Slovenskem knjižnem sejmu. V 11 vitrinah smo razstavili 280 knjig iz 26 držav, mnoge Razstava Najmanjše knjige na svetu Bilten razstave Najmanjše knjige na svetu med njimi prave redkosti. Kot predhodniki miniaturnih knjig in miniaturne posebnosti so bili predstavljeni glinena ploščica iz Mezopotamije, stara 4000 let, ter polovici riževega zrna, poslikani s kitajskimi pismenkami in miniaturno sličico čaplje. Obiskovalci so si lahko ogledali najmanjše slovenske in jugoslovanske miniaturne knjige ter miniaturne izdaje iz drugih evropskih držav (Velike Britanije, Nemčije, Rusije, Švice, Italije, Madžarskem idr.), ZDA in Japonske. V svetu danes prevladujeta dva kriterija, ki določata, kaj je miniaturna knjiga. Prvi je evropski in določa, da miniaturna knjiga ne sme biti večja od 10 centimetrov (do 10 cm obrezanega knjižnega bloka), anglo-ameriški pa kot mejno vrednost navaja 3 cole (76,2 milimetra). Seveda pa se zbiralci individualno odločajo, ali bodo zbirali tudi knjige, ki so večje od predpisanih kriterijev, ali ne. Tiskarji danes s pomočjo sodobne tehnologije izdelujejo miniaturne knjige, ki niso berljive s prostim očesom in merijo komaj nekaj milimetrov, nekatere celo manj kot 1 milimeter - to so mikroknjige. Shranjene so v posebnih škatlicah s povečevalnimi stekli, dodane so spremne knjižice večjega formata z identično vsebino, t.i. "masterbook". Na razstavi smo mikroknjigam dodali mikroskopske fotografije - povečave, ki prikazujejo njihovo vsebino. Izdelati majhno, še manjšo knjigo, je bil izziv tiskarjev vse od izuma tiska, saj so hoteli na tak način pokazati svoje tiskarske sposobnosti. Sicer pa sega zgodovina miniaturne knjige še v čas pred izumom tiska v 15. stoletju; obstajala je že takrat, ko so knjige prepisovali in iluminirali v samostanih in posebnih pisarnah. Prvo miniaturno knjigo je leta 1468 natisnil Guttenbergov pomočnik Peter Schöffen To je sloviti Diuma-lium iz Mainza, ki meri 94 krat 65 mm. V 15. stoletju je bilo tako natiskanih okoli 100 knjig, vse so imele religiozno vsebino. V naslednjih stoletjih seje število natisnjenih miniaturnih knjig konstantno povečevalo, njihova vsebina pa je postajala vse bolj raznolika. Tako je bilo v 16. stoletju tiskanih okoli 200 miniaturk, med njimi prve z nereligiozno vsebino. V 17. stoletju so natisnili okoli 400 miniaturk, velikih do 10 cm, najmanjša, iz leta 1673, je bila velika 10 krat 16 mm in je za najmanjšo veljala 200 let. Danes imamo v svetu 4 ohranjene izvode. V 19. stoletju je miniaturna knjiga doživela pravi razcvet. Izdali so jih okoli 3000, lotevali so se velikih projektov. Tako je npr. W. Pickering v Londonu izdajal klasike v različnih jezikih. Zelo popularne so bile t.i. potovalne knjižnice. 20. stoletje zaznamujeta dve težišči razvoja miniaturnih knjig. V začetku stoletja je bil v Glasgowu zelo znan založnik David Bryce Et Son, ki je izdal 75 miniaturk, med njimi Smallest English Dictionary, koran v arabščini (ki ga je angleška vlada dajala svojim muslimanskim vojakom kot amulete), različne izdaje biblije, celotno zbirko Shakespearovih del v 40 knjigah, Bhagavat Ghito - hindujsko religiozno pesem, natisnjeno v sanskrtu. Vse te dragocenosti so bile na ogled tudi na naši razstavi. V 60. letih 20. stoletja se začne renesansa miniaturne knjige v socialističnih državah in ZDA. V ZDA je izšlo več kot 3300 knjig, od tega 2150 po letu 1980 (171 založnikov). V Jugoslaviji je založba Forum Novi Sad izdajala miniaturke v madžarskem in srbohrvaškem jeziku. Prava posebnost pa so miniaturne knjige, ki jih je v Jugoslaviji izdelal Karoly Andrusko -umetnik samouk iz Sente. Sam se je izobrazil v grafikah in ustvaril 220 miniaturnih knjig ter jih povečini tudi sam natisnil in zvezal. Je edini na svetu, ki je sam naredil toliko knjig. Danes je star 88 let. Na razstavi ste si lahko ogledali 4 njegove mikroknjige. Od slovenskih izdaj sije bilo moč ogledati zbirko Prešernovih Sonetov nesreče v 9 jezikih, ki jo je leta 1983 izdala Cankarjeva založba v sodelovanju z nekaterimi drugimi založbami iz tedanje Jugoslavije, Celovca in Trsta. Kot zanimivost naj dodamo, da seje tudi na Ptuju leta 1880 pojavila miniaturna knjiga. To je 10 cm visoka knjižica, ki jo je v samozaložbi izdal Božidar Flegerič, natisnila pa tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu. Njen naslov je Grajenske pesni. Na razstavi je žal nismo videli, saj jo danes hranijo samo še v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK). Na domoznanskem oddelku ptuj-skeknjižnice hranimo kasnejši prepis pesmi (tipkopis). Veliko pozornost so med obiskovalci vzbujale knjige, ki so si od Guinessove knjige rekordov pridobile laskavi naziv najmanjša knjiga na svetu. Prikazane so bile tri. Knjiga Old King Col - stara angleška uspavanka, je bila natisnjena leta 1985, meri 1 krat 1,20 mm in je do pomladi 2002 veljala za najmanjšo knjigo na svetu. V letu 2002 je uradno najmanjša postala japonska knjiga (založba Toppan) z naslovom Dvanajst kitajskih zodiakalnih živalskih znamenj; velika je 0,95 krat 0,95 mm. Že v jeseni 2002 pa je potrdilo Guinessove knjige rekordov dobila knjižica A. Čehova Kameleon, ki je v Omsku izšla že leta 1996, vendar vse do leta 2002 ni pridobila potrebne dokumentacije. Meri 0,90 krat 0,90 mm in velja danes za najmanjšo knjigo na svetu. Razstavo sije ogledalo rekordno število obiskovalcev, vsakemu, ki nas je obiskal, pa smo podarili tudi miniaturni katalog, s katerim se radi pohvalimo, saj je najmanjši razstavni katalog v Sloveniji. Mira Jerenec PARTNERSTVO PO NAŠE Burghausen - Ptuj » tuj je partnersko mesto Burghausna, mesta tik ob meji med Nemčijo in Avstrijo. Naravno mejo predstavlja reka Salzach. Burghausen se ponaša z najdaljšim grajskim kompleksom v Evropi, dolgim 1043 metrov. Že ob vstopu v mesto nas pozdravi velika tabla, na kateri so navedena njegova partnerska mesta, kar močno pogrešamo na Ptuju. Tablo namreč, ki tujcu pove, da so naša partnerska mesta Burghausen, Saint Cyr sur Loire, Banska Štiavnica in Arandjelovac. Ptuj je na tabli sicer predstavljen s promocijskim grbom, v avli lepe Mestne hiše v Burg-hausnu pa visi pravilno oblikovan grb. Na tabli sta še mesto Fumel iz Francije in bivše vzhodnonemško mesto Hohenstein-Ernstthal. Grajski kompleks je vsako leto prizorišče zgodovinskih grajskih iger - Burg festa, v katerih sodelujejo vsi meščani, oblečeni v zgodovinska oblačila, in predstavljajo najrazličnejše sloje prebivalcev. Na povabilo Zgodovinskega društva Burghausen se je letos povabilu odzvalo društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. To je bilo ustanovljeno pred kratkim, njegov namen je, da ohranja, pospešuje in neguje zgodovinske šege mesta in gradu na Ptuju. To izvaja z ustanavljanjem zgodovinskih skupin, obnavljanjem in obujanjem zgodovinskih dogodkov, kulturno dejavnostjo, kot so koncerti, razstave, izdajanje publikacij, ter z drugimi prireditvami. Društvo se povezuje s podobnimi društvi ali mesti po Evropi in partnerskimi mesti. Ustanovilo ga je osem članov, predsednik je Boris Zajko, komornik Franc Mlakar, sindi-kus Bojan Miško in društveni zakladnik Milan Masten. Člani društva (ne sicer vsi) smo, okrepljeni z mlado grajsko gospodično Nevenko Koren, na gradu zasedli svojo stojnico, ki smo jo, mimogrede povedano, dobili zastonj, jo lepo okrasili z mestnim grbom, veduto Ptuja ter ptujskimi dobrotami, med katerimi ni manjkalo dobrega vina iz Vinarstva Slovenske gorice - Haloze, d.o.o., “kloj-cev”, bučnega olja in prospektov mesta Ptuja. Obiskovalcem, ki so se ustavljali ob naši stojnici, smo delili velike papirnate rože iz cvetličarne Roža, ki smo jih financirali sami. Grajske prireditve so trajale od 10. do 13. julija. Praznik se je pričel v četrtek s koncertom srednjeveške glasbe. V petek so gostitelji pričakali in poskrbeli za povabljene udeležence iz italijanske Solmone, Nemčije ter Ptuja. Za nas, slovensko skupino, sta bila zadolžena podžupanja Christa Seemann in predsednik društva za stike s partnerskimi mesti Uwe Kersten. Sprejemu se je pridružil tudi Gerhard Hübner, znan fotografski mojster, ki se je Ptujčanom že februarja predstavil z razstavo, naslednji teden pa bo v našem novem mladinskem centru vodil mednarodno fotografsko delavnico mladih. Z nekoliko grenkim priokusom smo poslušali njihovo pripoved, da pogrešajo kontaktno osebo na Ptuju, ki bi tudi njih pričakala v “partnerskem mestu", jih pozdravila in sprejela vsaj darilo. Na zadnjem obisku, obisku skupine “Siedlerbund", so ga morali žal odnesti nazaj v Burghausen, saj od mestnih predstavnikov ni bilo nikogar, ki bi mu ga lahko izročili, da o pozdravu niti ne govorimo. Ogledali smo si tudi “darilo” mesta Ptuja, mestni vinograd s 300 trsi, ki smo ga Ptujčani zasadili ob vznožju grajskega hriba na kopališki strani. Oskrbuje ga vrtnar, marljivi gospod Graf. Žal mu manjka podpore kakšnega dobrega ptujskega vinogradnika, ki bi ga vsaj trikrat na leto obiskal in podučil o obdelovanju vinograda, da bi naše mestno darilo resnično obrodilo prave sadove - grozdje, ki bo dalo dobro vino, in vzpodbudilo partnerstvo, h kateremu smo se s podpisom listine zavezali. Sama prireditev, ki je bila v vročem sobotnem in nedeljskem popoldnevu, je potekala v živahnem razpoloženju, obilici glasne srednjeveške glasbe, bobnov, piskačev, vojakov, številnih prireditev na vseh šestih grajskih dvoriščih. Od gledališča do mišje rulete, zabavljačev, gledališča in berača ... - celo mesto je ta dan živelo svoje srednjeveško grajsko življenje. Gilda vaških skupnosti je uredila prostor, kjer so prikazali kmečko življenje, pridelavo zdravilnih rastlin (žajbelj, timijan, rman, sivka, tudi pelin je bil vmes), iz katerih je dobil šopek tudi naš župan. V soboto se je namreč prireditve udeležila tudi delegacija iz Ptuja, ki jo je vodil župan dr. Štefan Čelan, z njim pa so bili še direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, mestni svetnik Jure Šarman in protokolist Franc Vreže. Ob 14. uri je izpred Mestne hiše krenil sprevod z gosti in domačini, ki so ga spremljali srednjeveška vojska, bobnarji in fanfaristi. Sledili so jim knezi in kneginje partnerskih mest, nakar so se predstavili domačini. Župan Burghausna v tej povorki prevzame z ženo vlogo vojvodskega para in temu primemo bogata je tudi njuna oprava. Skozi mesto do gradu sta jezdila na belih konjih, sledilo jima je spremstvo dveh podžupanov ter vseh drugih članov mestnega sveta skupaj z družinskimi člani. Celoten grajski kompleks je oživel v zgodovinskem duhu, kar je bilo vidno tudi med obiskovalci, ki so prišli na ogled oblečeni v Grajske igre; člani mestnega sveta in podžupanja Christa Seemann. Foto: Boris Zajko oblačila različnih zgodovinskih obdobij. Med množico nastopajočih je bil najizvirnejši berač, sicer znan gledališki igralec, ki je s svojo prepričljivo igro pri-beračil znatno vsoto denarja. Ta je bil kasneje namenjen v dobrodelne namene. Številni obiskovalci so svojo lakoto in žejo potešili pri stojnicah, trgovci pa so prodajali najrazličnejše izdelke. Naši gostitelji so pričakovali med obiskovalci tudi Ptujčane, a jih letos sicer ni bilo, morda pa si bodo to zanimivo prireditev ogledali v naslednjih letih in v njej našli možnost, da bi tudi sami imeli podobno prireditev na Ptuju. Na začetku septembra bo Ptuj obiskalo zgodovinsko društvo Herzogstadt Burghausen in se predstavilo z manjšim delom njihove prireditve. Upajmo, da jih bomo takrat Ptujčani lepo sprejeli in obiskali prireditev, ki bo potekala na Mestnem in Slovenskem trgu in gradu ter tako opravili popravni izpit. Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj smo s svojim sodelovanjem na grajskem prazniku v Burghausnu Ptuj lepo predstavili. Upamo, da nam bo to uspelo tudi v jeseni. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj CIVILNA ZAŠČITA, TEKMOVANJA Ptujčani na mednarodnem tekmovanju v 1 • v • nudenju prve pomoči lovenska ekipa prve pomoči se je udeležila v/^ 16. mednarodnega evropskega tekmovanja ekip prve pomoči, ki je potekalo 5. julija 2003 v Pragi. V tekmi s 26 evropskimi udeleženci je ekipa prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj v sestavi: Matjaž Antonič, Tomaž Bombek, Boštjan Krajnc, Bojan Kramberger, Darko Kuzma in Janez Fridl zasedla osemnajsto mesto. Evropsko tekmovanje v Pragi je potekalo v praškem mestnem parku na desetih delovnih in osmih relaksacijskih prizoriščih. Na delovnih mestih je ekipa nudila prvo pomoč maskiranim poškodovancem, kar je bilo točkovano. Relaksacijska mesta pa so bila namenjena prikazu delovanja drugih služb za zaščito in reševanje in so imela izobraževalni pomen. Ekipe so morale svoje znanje prikazati ob reševanju poškodovancev na naslednjih delovnih mestih: nesreča v gozdu, utopitev v bazenu, kolesarska nesreča, velika eksplozija, trčenje dveh avtobusov, množična nesreča na otroškem igrišču, zloraba drog in zastrupitev s kemikalijami. Utrinek iz tekmovanja. Foto: Tatjana Mohorko Velik poudarek je bil na prikazu oživljanja in nudenja prve psihosocialne pomoči psihotravmatiziranim osebam, na kar je bila slovenska ekipa dobro pripravljena, saj se na evropskem nivoju velika pozornost namenja prav tovrstni pomoči. Vsaka ekipa je na evropsko tekmovanje pripeljala tudi sodnika, ki je ocenjeval delo ekip na posameznih točkah. Iz Slovenije se je sojenja tekmovanja udeležil Matjaž Vrtovec, dr. med., predsednik Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije. Vanja Badovinac, strokovna sodelavka RKS za prvo pomoč, ki je spremljala ekipo na mednarodnem tekmovanju, poudarja, da lahko s trdim delom dosežemo dobre uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih. “Ptujska ekipa prve pomoči je primer vztrajnega in trdega dela. Na državnih preverjanjih so zasedli v prvem letu skupnega dela osmo mesto, v drugem letu peto mesto, v tretjem drugo mesto in v lanskem letu prvo mesto, kar jih je pripeljalo do uvrstitve na evropsko preverjanje znanja iz prve pomoči. Ekipa je tudi dober primer homogenega delovanja, saj so bili na mnogih točkah ocenjeni z najvišjo oceno za usklajenost in organizacijo dela. Izrednega pomena so bili zbranost, znanje in koordinacija vodje ekipe Matjaža Antoniča." Uvrstitev na osemnajsto mesto Rdeči križ Slovenije ocenjuje kot napredek, saj v zadnjih letih na evropskih tekmovanjih naše ekipe še nikoli niso premagale toliko ekip kot letos. Druge države imajo daljšo tradicijo, predvsem pa jim Skupinski posnetek ptujskih udeležencev tekmovanja v Pragi nacionalni sistemi zaščite in reševanja omogočajo znanje iz prve pomoči večkrat uporabljati v praksi. V Sloveniji v primeru večje naravne ali druge nesreče prvo medicinsko pomoč nudi služba nujne medicinske pomoči, ekipe prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ji služijo kot dodatna pomoč. V številnih državah pa ekipe prve pomoči nudijo prvo pomoč v primeru nesreč, sodelujejo pa tudi na večjih dogodkih, kot so koncerti, športne in zabavne prireditve, ter s tem v praksi utijujejo svoje znanje. Ekipa PP CZ Mestne občine Ptuj je svoje strokovno delo opravila zelo dobro, ni se dala zmotiti zelo slabi organizaciji tekmovanja, vsekakor pa se je naučila tudi to, da pri ocenjevanju ne sodeluje le stroka, ampak tudi sklop subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki jih bo potrebno v bodoče upoštevati. Članom ekipe je tekmovanje prineslo prijetno doživetje z mnogimi izkušnjami in izzivi. Z vsem tem ekipa zori in obstaja tudi upanje, da ta dosežek ni bil zadnji. Pred nami so jesenski meseci, ko bo potekalo regijsko preverjanje ekip PP, ki bo 13. septembra v Juršincih. Ekipa, ki bo prva v regiji, se uvrsti na državno preverjanje 11. oktobra v Celju in prvega s tega tekmovanja vodi pot v Evropo, na Dunaj, kjer bo naslednje tekmovanje v PP. • Ob tej priložnosti bi zraven i čestitk ekipi za dobro opravljeno delo veljalo izraziti zahvalo vsem, ki so nam pomagali. To so: MORS -Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Rdeči križ Slovenije, Območna organizacija RK Ptuj, Vojašnica Ptuj in OŠ Ljudski vrt (manekeni), predvsem pa predavateljski kader, pri čemer se je z vsem srcem angažirala Rozika Ojstršek, mnogo pa je pomagal tudi Darko Čander. Veliko jih je še, ki so po svojih močeh pomagali ekipi. Tukaj so tudi tisti, ki so se ob pripravah skupaj odrekali prostemu času, _ pa tudi tisti, ki so vse, kar se je dogajalo, posneli in zapisali. Za nami je projekt, ki ga lahko uspešno opravijo in doživijo le redki. S tem je opravljena tudi uspešna promocija prve pomoči in Mestne občine Ptuj. S prvo pomočjo pa je tako, da nanjo mnogi pomislijo šele takrat, ko jo potrebujejo. V mestni občini se zavedamo, da je takrat prepozno, zato delamo že pred nesrečo tako kot drugi šele po njej. Mag. Janez Merc PERUTNINA PTUJ ZGRADILA NA TURNIŠČU NAJSODOBNEJŠO TOVARNO PRIPRAVLJENIH JEDI Šestkrat večje paniranih, zmogljivosti pri proizvodnji griliranih in pečenih jedi 9 erutnina Ptuj je 28. junija ob znamenitem parku gradu Turnišče odprla najsodobnejšo tovarno hrane, v kateri lahko na uro pripravi 2.000 kilogramov pripravljenih jedi: mariniranih, pani• ranih, pečenih in griliranih jedi za hitro pripravo. Glede na to, da tako v svetu kot v Evropi potrošnja perutninskega mesa še vedno raste bolj kot drugih vrst mesa, je uspešnost delovanja tovarne že zagotovljena. Perutnina Ptuj bo namreč kar 80 odstotkov proizvodnje iz nove tovarne pripravljenih jedi izvažala na trge EU in v države jugovzhodne Evrope, vključno s Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Črno goro. Perutnina Ptuj je v izgradnjo in tehnologijo nove tovarne hrane vložila 15 milijonov evrov sredstev, 6 odstotkov sredstev je prispevala država iz evropskega sklada Sapard. Na svetovnem trgu je Perutnina Ptuj poiskala najsodobnejšo opremo za tovrstno proizvodnjo. »Za najsodobnejšo tehnologijo, kije trenutno dostopna v svetovnem merilu, smo se odločili, ker se zavedamo, da lahko tako na enotnem evropskem trgu kot tudi v vseh drugih državah, kamor izvažamo, konkuriramo samo z najbolje pripravljenimi jedmi. Ker ob tem v Perutnini Ptuj zagotavljamo tudi varnost, kakovost in poreklo kot tri najpomembnejše in pri potrošnikih spoštovane atribute zdrave hrane, računamo na osvajanje novih tržnih deležev v tem segmentu tako na trgih, kamor že izvažamo, kot tudi na novih,» je ob otvoritvi dejal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Na najpomembnejšem mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov Slovenije, v Gornji Radgoni, je Perutnina Ptuj že petič v zadnjih sedmih letih bila razglašena za nosilca kakovosti. V konkurenci ocenjevanja mesa enajstih proizvajalcev, 25 posameznih vzorcev in 66 kolekcij, skupaj torej med 91 vzorci, je paleta izdelkov Perutninine Ptuj po kakovosti prepričljivo izstopala in komisija jo je razglasila za šampiona kakovosti v konkurenci svežega mesa. V tej kategoriji so namreč Perutnini Ptuj podelili 14 zlatih in 8 srebrnih medalj za tržno ponudbo, kar je pomenilo največ žlahtnih odličij v tej konkurenci. Ker so hkrati štiije izdelki Perutnine Ptuj trikrat zapovrstjo dobili zlato medaljo za svojo kakovost, so tudi po tem pravilu bili še posebej odlikovani s šampionom kakovosti. Vodilno mesto pa je na tem ocenjevanju pripadlo tudi mesnim izdelkom Perutnine Ptuj. V tej konkurenci so strokovnjaki ocenjevali 430 izdelkov, ki jih je v Gornjo Radgono poslalo 27 različnih proizvajalcev. Izdelke Perutnine Ptuj so odlikovali s kar 22 zlatimi medaljami, 41 pa so podelili srebrnih ter 3 bronaste. Poleg tega izkupička so za šampiona kakovosti med mesnimi izdelki razglasili Perutninino čajno klobaso. Ker je v konkurenci ocenjevanja tako mesa kot mesnih izdelkov Perutnina Ptuj zbrala največ, 125 točk, in s tem bistveno presegla vse konkurente in ker je ob tem dobila še priznanje za inovatorstvo, so jo razglasili za nosilca kakovosti 2003. Novo tovarno na Turnišču so slovesno odprli dr. Štefan Čela, župan MO Ptuj, mag. Anton Rop, predsednik vlade RS in dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Sicer pa je Perutnina Ptuj 4100 kvadratnih metrov veliki objekt zgradila v manj kot enem letu. Vanj je vgradila več kot 130 kilometrov električnih kablov in desetine kilometrov kablov za brezhibno delovanje sodobne tehnologije. Tovarna pripravljenih jedi Perutnine Ptuj, za katero so izvajalci porabili tudi 250 ton kovinskih konstrukcij in položili 9 tisoč kvadratnih metrov različnih keramičnih oblog, je postavljena v zeleni pas mesta Ptuja, v njej bo delalo 50 ljudi. Perutnina Ptuj bo iz svoje Tovarne pripravljenih jedi oskrbovala tudi McDonaldsove restavracije v nekaterih državah jugovzhodne Evrope. Pred letom je namreč Perutnina Ptuj zaradi kakovosti svojih izdelkov in odličnosti v svojem poslovanju prejela še status zlatega dobavitelja Mc Donaldsa. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj .č/i/prtzst 21 Perutnina Ptuj permanentno skrbi za dobro počutje svojih zaposlenih in okolja, v katerem deluje Odgovor na prispevek Ivana Jurkoviča z naslovom Perutnina Ptuj in ISO 14001, objavljen v Ptujčanu, 30. junija 2003, leto IX, it. 6 V Perutnini Ptuj smo v letu 2003 hkrati s konsolidacijo poslovanja v Skupini Perutnina Ptuj uveljavili sistem desetih potencialov Slovenije na področju pridelovanja in predelave hrane, ki smo jih vgradili v svojo vertikalno organizacijsko strukturo. Z njimi izkoriščamo vse prednosti Slovenije in v Sloveniji pridelane hrane, s čimer dosegamo svoje strateške cilje in prelomnice, kakršno je bilo pred dnevi tudi odprtje najsodobnejše tovarne pripravljenih jedi v Evropi. Zaradi tega nas seveda ne preseneča, da poskuša Ivan Jurkovič naše dosežke izkoristiti v politični predvolilini namen in se s tem priključiti pomenu, ki ga ima Skupina Perutnina Ptuj za svoje sodelavce in za celotno okolje. Domala 500 kooperantov v Sloveniji in delno na Hrvaškem ter 2500 sodelavcev v Skupini Perutnina Ptuj, skupaj s svojimi družinami in številnimi prijatelji, zelo natančno poznajo celoten splet aktivnosti in tehnološke opremljenosti v zapletenem procesu vzreje in predelave zdravega, varnega, kakovostnega in okusnega perutninskega in puranjega mesa. Ta splet poznajo vsi tisti, ki z nami sodelujejo na območju celotne Slovenije, saj smo poskrbeli, da vzrejni in predelovalni procesi potekajo v naravnem okolju, s prehrano, ki nima primesi gensko spremenjenih surovin in je od letošnjega leta tudi v veliki meri pridelana na slovenskih poljih, predvsem v Podravju. Rezultat celovite skrbi za vse faze vertikalno organizirane pridelave poljščin, predelave krmil, vzreje in predelave v meso in mesne izdelke je stalno zadovoljen potrošnik, ki natančno ve, da mu Perutnina Ptuj poleg okusne zagotavlja tudi varno in zdravo hrano. Ne nazadnje enako ugotavlja tudi komisija najbolj uveljavljenega slovenskega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, ki je Perutnino Ptuj že petič v zadnjih sedmih letih razglasila za nosilca kakovosti. Z nenehno skrbjo za dobro počutje svojih zaposlenih in okolja, v katerem delujemo, si v Perutnini Ptuj prizadevamo, da bi vse emisijske vplive na okolje zmanjšali na najnižjo možno mero. Številne naložbe, ki smo jih izvajali v zadnjih nekaj letih, so zagotovile uresničitev tega cilja. Sklenili smo tehnološki krog na način, da naravi vračamo samo razgradljive organske elemente. Med njimi je tudi mesno-pema moka, ki jo predelujemo v naši kafileriji in jo nato kljub njeni veliki organski vrednosti zaradi slovenskih in evropskih predpisov, temelječih na krizi govedoreje, sežigamo v TE Šoštanj. V Perutnini Ptuj bomo tudi v prihodnosti storili vse, da bi se negativni vplivi na okolje še naprej zmanjševali. To vedo vsi naši sodelavci in vsi, ki so kakorkoli povezani z našim okoljem ali delovnim procesom. Poslujemo v skladu s cetifìka toma SIST ISO 9001/2000 in 14001/1997, ki nam ju je podelila mednarodna certifikatska hiša Tiiv Bayern decembra 2002. Tudi ta dva standarda imata za cilj nenehno izboljševanje kakovosti in ravnanja z okoljem. Njuno uresničevanje v praksi vodi k popolni usklajenosti z okoljskimi direktivami, za kar si v Perutnini Ptuj prizadevamo že desetletja. Imamo jasno zastavljene cilje in iščemo najboljše, ekonomsko upravičene rešitve. V PC Mesna industrija, kjer deluje kafilerija, je tehnologija še posebna skrb celotne Perutnine Ptuj. Spremljamo vse novosti v evropskem in svetovnem merilu in imamo strokovno usposobljene sodelavce, ki odgovorno upravljajo z vsemi tehnološkimi postopki. Med drugim lahko povemo tudi, da ima tudi kafilerija Perutnine Ptuj za svoje obratovanje vsa potrebna dovoljenja. Še naprej bomo vso skrb namenjali dobremu počutju sodelavcev in vseh okoliških prebivalcev. S svojo proaktivno komunikacijsko strategijo smo zainteresirani, da v vseh naših obratih, odvisnih in povezanih družbah, tako v Sloveniji kot v drugih drža- vah, skrbimo, da vse informacije, povezane z našim poslovanjem, še posebej pa sistem upravljanja odnosov z okoljem, ostajajo odprti in pregledni, dostopni vsakomur, ki ga zanima. Tudi zato smo med redkimi slovenskimi podjetji, ki je v preteklem letu izdalo tudi svoje Poročilo o varovanju okolja in ravnanju odnosov z okoljem. Perutnina Ptuj, d.d. Služba za odnose z javnostmi Komentar na članek »Smeti leta 2018« Iz članka je razvidno, da dr. Boris Vezjak iz varnega kabinetnega življenja pozorno spremlja, kaj je zapisano o njegovem kraju - Krčevini pri Vurbergu. Kljub temu je spregledal, da je imela Mestna občina Ptuj v letu 2001 razgrnjene spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov, kar je bilo objavljeno v medijih. To vedo tudi krajani Krčevine pri Vurbergu, saj se skupaj trudimo, kako bi ob teh spremembah odgovorne za poselitev na Uradu RS za prostorsko planiranje prepričali (pri pridobivanju soglasij), da je smotrno razpršeno gradnjo na tem območju Slovenskih goric zapolniti, seveda pa ne načenjati nove razpršene gradnje. V postopku so bili planski akti razgrnjeni mesec dni, od 17. 5. do 18. 6. 2001, organizirana je bila javna razprava. Občani so imeli možnost izreči se proti lokaciji glede centra za ravnanje z odpadki, vendar pripomb ni bilo (očitno le nekaj krajanov po vzoru mitingov nasprotuje novemu centru). V teh postopkih je bilo potrebno pridobiti mnenja številnih soglasodajalcev, ki na lokacijo niso imeli pripomb. Ne glede na vse, kar ste napisali, dr. Vezjak, v zvezi z rešitvijo problema ravnanja s komunalnimi odpadki, niste nikoli dali takšnega predloga, ki bi bil v praksi takoj uresničljiv. To pa smo krajani naše in sosednjih občin potrebovali, saj odpadki dnevno nastajajo, nihče najbrž ne more živeti tako, da ne bi ustvarjal odpadkov. Zlonamerna se nam zdi izjava, da izvajalec javne službe ločeno zbrane odpadke odlaga skupaj z ostanki odpadkov na odlagališču. Iz evidence, dostopne javnosti preko Agencije RS za okolje na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, se je moč prepričati o nasprotnem, da smo glede uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov, ki se predajo v obdelavo, v samem slovenskem vrhu. Na koncu se krajanom opravičujem za tiskarsko napako glede pisanja imena Krčevina pri Vurbergu. Mimogrede naj pojasnim avtorju članka, da krajani Gajk ne obstajajo, so krajani naselja Spuhlja. Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave RAZGLASITEV NAJUSPEŠNEJŠIH ŠPORTNIKOV PTUJSKIH OŠ V ŠOLSKEM LETU 2002/2003 Poklon športu, športnikom in športnim dosežkom e b koncu šolskega leta so se v prireditvenem prostoru mladinskega prenočišča Ptuj na Osojnikovi 9 srečali najuspešnejši športniki osnovnih šol Mestne občine Ptuj, ki so se še posebej izkazali na občinskih, medobčinskih, področnih in državnih tekmovanjih. Prireditev je poklon športu in športnikom, njihovim staršem, športnim pedagogom, zunanjim sodelavcem ter ravnateljem, ki so spremljali svoje varovance na poti k njihovim uspehom. Pri tem jim niso samo omogočili doseganja dobrih rezultatov, temveč so tudi pripomogli k skladnemu razvoju odraščajočih in zorečih otrok, jih vzgajali za zdravo in ustvarjalno življenje ter oblikovali kot vsestransko celovite osebnosti. »Šport je pravica mladih, naša dolžnost pa je, da se potrudimo, da bodo možnosti za športno udejstvovanje mladostnikov čim boljše. Šolska športna tekmovanja in prireditve so pomemben in nepogrešljivi del šolske športne vzgoje. So nadgradnja dela pri rednem vzgojnem procesu namenjena učencem in dijakom, ki želijo pokazati svoje znanje in sposobnosti. Pri šolskih športnih tekmovanjih je pomembno tudi, da so učenci, dijaki in učitelji povezani s šolo in okoljem. Šport v šoli je dobra priložnost za druženje ter povezovanje šole, učencev, dijakov, staršev in klubov ter društev iz okolice. Šolska tekmovanja so tako vez med šolskim in društvenim športom ter povezava med množičnimi in v kakovostni šport usmerjenimi programi. Veseli me, da je udejstvovanje vas, mladih, na šolskih športnih tekmovanjih v velikem porastu. Športni zavod Ptuj je v letošnjem šolskem letu sodeloval pri organizaciji in izvedbi kar 55 tekmovanj na vseh ravneh, v sklopu katerih je sodelovalo več kot 3500 učenk in učencev. Letošnji športni uspehi so izjemni tudi na najvišji ravni, kar spodbuja še večjo prepoznavnost našega mesta. Prepričan sem, da je veliko možnosti za rast športa v šoli. Skratka, vrata za šport so odprta, od vseh nas pa je odvisno, kako na široko jih želimo odpreti,« je v slavnostnem nagovoru poudaril Simon Starček, v.d. direktorja Športnega zavoda Ptuj, ki je z veliko mero spoštovanja do športa mladih znal prisluhniti duhu prireditve. Že tako toplo ozračje so v kultumo-zabavnem programu še razgreli učenci OŠ Breg. Posebno pozornost seveda zaslužijo letošnji finalisti državnega prvenstva Pionirskega košarkarskega festivala iz OŠ Olge Meglič Ptuj. »Do vseh uspehov košarkarji niso prišli po naključju, temveč so plod dolgoletnega organiziranega in načrtnega dela na treningih v šoli in v klubih. Ob vseh odmevnih dosežkih pa ne smemo pozabiti na množico mladih, ki prihajajo in jim je ali pa jim bo ukvarjanje s športom postal način življenja oziroma koristen način preživljanje prostega časa. Tako odhajajo odličneži. Mi pa ostajamo in se jih spominjamo. Z globokim spoštovanjem. Gotovo bom vesel, če bo nekdo nadaljeval moje delo, poslanstvo, ki si ga je izbral,* je dejal najzaslužnejši za vse uspehe mladih košarkarjev, pedagog Dušan Lubaj. Podelitev pokalov in medalj posameznikom, prvakom MO Ptuj, ekipnim prvakom v kolektivnih panogah in v judu ter najboljšim posameznikom in ekipam na državnih prvenstvih je bila v domeni dr. Štefana Čelana, župana MO Ptuj, mag. Stanka Glažarja, direktorja občinske uprave MO Ptuj, Simona Starčka, v.d. direktorja Športnega zavoda Ptuj, in Darje Radičevič, ravnateljice OŠ Breg. To šolsko leto je čast in odgovornost izvajalca prireditve pripadla OŠ Breg. »Dovo- lite, da se v imenu vseh ravnateljev osnovnih šol -Ljudski vrt, Olge Meglič, Mladike, dr. Ljudevita Pivka in seveda Brega - prav lepo zahvalim MO Ptuj in županu dr. Štefanu Čelanu za razumevanje in pokroviteljstvo. Vsem dobitnikom priznanj pa iskreno čestitam in jim želim še veliko športnih uspehov,« je zaključila nadvse prijazna gostiteljica Darja Radičevič. Rezultate je zbral in uredil Marjan Lenartič, strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj. Proglašeni so bili najboljši posamezniki in ekipe šol, ki so se uvrstili najmanj v četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol. Upoštevale so se športne panoge A programa po NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI IN EKIPE OSNOVNIH ŠOL NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH Karmen Meško, OŠ Dr. Ljudevita Pivka, 1. mesto - met žogice, finale državnega prvenstva v atletiki Aleš Janžel, OŠ Dr. Ljudevita Pivka, I. mesto - skok v višino finale državnega prvenstva v atletiki EKIPNO - UČENCI, OŠ Dr. Ljudevita Pivka. 2. mesto - atletika, finale državnega prvenstva v atletiki Marko Belšak, OŠ Breg, 2. mesto - skok z male prožne ponjave finale drž. prvenstva v mali prožni ponjavi Patricija Kekec, OŠ Breg, 15. mesto - met žogice, finale državnega prvenstva v atletiki EKIPNO - ST. UČENKE, OŠ Breg. 3. mesto - odbojka, četrtfinale državnega prvenstva v odbojki Tjaša Flanjak. OŠ Mladika, 7. mesto - akrobatika, državno prvenstvo v akrobatiki Barbara Erjavec, OŠ Olge Meglič, 3. mesto - skok z male prožne ponjave, finale državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave Rok Tajhman, OŠ Olge Meglič, 1. mesto - judo, državno prvenstvo v judu EKIPNO - ST. UČENCI. OŠ Olge Meglič, 2. mesto - košarka, pionirski košarkaški festival, državno prvenstvo Matjaž Vesenjak, OŠ Ljudski vrt, 2. mesto - tek 60 m, finale državnega prvenstva v adetiki EKIPNO - ST. UČENCI, OŠ Ljudski vrt, 4. mesto - štafeta 4 x 100 m, finale državnega prvenstva v atletiki, Janja Črnko, OŠ Grajena, 21. mesto - tek 60 m, finale državnega prvenstva v atletiki Kandidati za proglasitev prvakov MO Ptuj na medobčinskih tekmovanjih OŠ in najboljših posameznikov oz. ekip na državnih prvenstvih v šolskem letu 2002/03 so bili potijeni na sestanku športnih pedagogov MO Ptuj 18. junija 2003 v Športni dvorani Mladika. Foto Langerholc kriteriju Odbora za šolska športna tekmovanja Slovenije, in panoge, kjer je bilo izvedeno medobčinsko oziroma področno tekmovanje. Posamezniki in ekipe so prejeli pokale. Ivo Komik BOKS Dejanu Zavcu »skalp« Kamela Ikeneja s /J lovenec Dejan Zavec (6 zmag, 4 s k.o., brez I / ^ poraza) in Luksemburžan Kamel Ikene (6 zmag, 5 s k.o., 5 porazov) sta držala obljubo in 5. julija zvečer uprizorila nepozabno boksarsko predstavo. Ta se je na veliko razočaranje 4.000 ljubiteljev boksa, kolikor se jih je zbralo v dvorani Anhalt v Dessauu, in milijonskega televizijskega avditorija končala pred iztekom predvidenih šestih rund. Glavni sodnik Valter Rollert je namreč pred začetkom tretje runde prekinil neenak obračun veltrske kategorije (do 66,7 kg), potem ko se je Ikene še drugič znašel na tleh. Dejan Zavec Ptujski »protin je takoj po začetnem sodniškem gongu prešel v ofenzivo in tako razkril svojo glavno namero: kot je napovedoval že pred dvobojem (»Nisem plačan za nadure, zato bo obračuna konec najpozneje do 5. runde!*), je hotel tekmeca kar najhitreje prisiliti k vdaji. »Kamelu so se dodobra zamajala tla pod nogama že v uvodni rundi, ko sem ga zadel s silovitim desnim krošejem. Ta udarec ga je spravil prvič na tla, toda Luksemburžan je bil hitro spet na nogah in nadaljeval dvoboj. V naslednji rudni sem staknil poškodbo arkade, ko sva močno trčila z glavama. Vendar pa krvavitev ni bistveno spremenila poteka borbe - bil sem še naprej bolj aktiven in z vseh strani »obstreljeval* Ikena. Zaradi rane sem pohitel ter s kombinacijo udarcev (z levim direktom in desnim aperkatom) nekaj sekund pozneje odločil o zmagovalcu,* je Sodniki skrojili S /j lovenski boksarji, med katerimi je v tem tre-I 1 nutku najboljši amater Ptujčan Dušan Rakuš fy (do 75 kg), so sredi julija v Umagu združili moči z italijanskimi borci in skupaj z njimi skušali v prijateljskem dvoboju premagati izbrano vrsto Hrvaške. Hrvaška amaterska boksarska reprezentanca, ki se intenzivno pripravlja na evropsko prvenstvo prihodnje leto v Pulju, je sicer slavila zmago nad mešano slovensko-italijansko zasedbo, vendar pa rezultat ne kaže dejanskega stanja v ringu. “Več kot dostojno sem se kosal s hrvaškim borcem Sanimom Polom Vrgočem, tako da bi si po prikazanem zaslužil vsaj neodločen izid, če že ne zmage. A po izenačenem boju sodniki niso dolgo premišljevali in hitro pripisali zmago domačemu boksarju, "je povedal Dušan. Ivo Kornik bil zadovoljen Dejan, ki na dvoboj zaradi prebite desne arkade ne bo imel najlepših spominov. Već kot očitno je, da Kamel Ikene ni mogel nadaljevati spopada. Lahko je vesel, da se zanj ni končalo huje. Le še vprašanje časa bi bilo, kdaj bi ga Dejan Zavec »odpihnil* iz ringa, saj je bil iz minute v minuto šibkejši, varovanec trenerja Wem e tj a Kircha in menedžerja Ulfa Steinfortha pa močnejši. »Vsi dosedanji tekmeci so mi že grozili s knoc-kouti, toda njihove grožnje so bile, kot se je izkazalo pozneje, zgolj prazne marnje. Še več. Moja statistika zgovorno kaže, da se je v ringu vselej zgodilo prav nasprotno od njihovih napovedi,* je bil v »Ringu* Ivana Pučka, svojega prvega trenerja, vidno razpoložen Dejan in odhitel v mariborski fitnes Barada. Dejan Zavec odhaja na zaslužen odmor - oči si bo odpočil na vročih Špankah ali Tuni-zijkah, ne bo pa lenaril, saj se zaveda, da mora ohranjati dobro telesno pripravljenost. Naslednjič naj bi boksal med 15. in 20. septembrom v osrednjem dvoboju večera. Ivo Kornik SOROPTIMIST KLUB PTUJ RAZPISUJE NAGRADNO ŠTIPENDIJO ZA ŠOLSKO LETO 2003/04 SOROPTIMIST KLUBA PTUJ za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake in študente iz Mestne občine Ptuj Nagradna štipendija, ki znaša 1000 EUR za eno šolsko leto, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru. V tem šolskem letu SOROPTIMIST KLUB PTUJ poziva, da se za razpisano štipendijo potegujejo predvsem dijaki in študenti, katerih izobraževalno področje je GLASBA. SOROPTIMIST KLUB PTUJ bo podprl dijake ali študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo v tajništvu kluba pri Nevenki Gerì na tel. 040 619 550 od 18. avgusta 2003 dalje. Prošnje s prilogami pošljite na naslov: SOROPTIMIST KLUB PTUJ Komisija za podelitev nagradne štipendije Vošnjakova 13 2250 Ptuj Rok za oddajo vlog je 15. 9. 2003 POČITNICE 2003 REKREACIJA • ŠOLA JADRANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005 • ŠOLA VESLANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005 • GOLF - Golf invest, info 788 91 10, vsak dan od 8. do 19. ure - za vse starosti • IGRANJE ŠAHA - vsak torek in petek od 18. ure dalje v prostorih Šahovskega društva Ptuj v Dravski ulici 18 • BADMINTON - vsak četrtek ob 19.00 - Badminton klub Ptuj in OŠ Breg - za vse starosti - ČE IMAŠ SVOJ LOPAR, BREZPLAČNO • PLANINSKI IZLETI - PD Ptuj, tel. 777 15 11, vsak torek in petek med 17. in 19. uro: 2.8. - Pohod na najvišji vrh Mestne občine Ptuj ZA OTROKE • POČITNIŠKE URICE - Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča - vsak torek in četrtek ob 10. uri • POLETNA POTEPANJA - za osnovnošolce: - 31. 7. Celjski grad in otroški muzej Hermanov brlog RAZSTAVE V klubu CID-u je na ogled razstava fotografij udeležencev poletne foto delavnice, ki je potekala pod mentorstvom Tanje Verlak, študentke fotografije v Pragi. NAPOVEDUJEMO Četrtek, 31.7., ob 20. uri na dvorišču ptujskega gradu: KONCERT GLASBENE SKUPINE DISTANGO Glasba Astorja Piazzolle - tango nuevo - v izvedbi petčlanske mednarodne zasedbe. V primeru slabega vremena bo koncert v viteški dvorani. MLADI D MESTO - mednarodna mladinska izmenjava v okviru Programa Mladina Ptuj, 26.7. - 3.8. Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. V tem času je na voljo brezplačen dostop do interneta in možnost pošiljanja elektronske pošte, poleg tega pa še mnoge informacije v tiskani obliki. Ob nedeljah in praznikih je C1D zaprt. Informacije in prijave v programe vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si □ma Mednarodna mladinska izmenjava »Mladi 8t mesto« d J ed 26. julijem In 3. avgustom na Ptuju // / poteka mednarodna mladinska izmenjava, fy f f ki se je udeležuje 30 mladih iz petih držav: Avstrije, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Tematski okvir izmenjave predstavlja umetnost. Mladi se ukvarjajo s fotografijo in izdelavo mozaikov, pri čemer jih vodijo mentorji: na področju fotografije Gerhard Huebner in Heinz Kiesler iz Nemčije, na področju mozaika pa Tomaž Plaveč. Organizator izmenjave je Center interesnih dejavnosti, pri izvedbi pa sodelujejo tudi ptujske mladinske organizacije in prostovoljci. V izmenjavi je tako aktivnih skupno okoli 50 ljudi. Osrednji cilji izmenjave so: omogočiti mladim svobodno izražanje skozi vizualna umetniška izrazila, pomagati udeležencem, da pridobijo novo znanje na področju fotografije oziroma izdelave mozaika in izkušnje pri skupnem ustvarjanju z vrstniki iz različnih evropskih držav, ter s skupnim ustvarjalnim delom in druženjem spodbujati boljše razumevanje različnosti in kulturnih vzorcev pripadnikov različnih evropskih narodov. Druženje je obarvano medkulturno in je hkrati zelo delovno, vsak dan pa je večerni del programa namenjen tudi sprostitvi in zabavi. Komuniciranje poteka večinoma v angleškem, pa tudi v nemškem jeziku. Mozaiki na stenah poslovnega centra Drava bodo ostali Ptuju in njegovim prebivalcem v trajno last, prav tako fotografije, ki bodo najprej (do septembra) razstavljene v klubu CID. Sredstva za izvedbo izmenjave prispevajo Nacionalna agencija Programa Mladina - Movit, Mestna občina Ptuj, Urad RS za mladino in sponzorji - Goya špedicija, d.o.o., Foto Tabor in GMT Konstrukcije, d.o.o. Izmenjava se zaključuje v nedeljo, 3. avgusta, ko se udeleženci poslavljajo od Ptuja in Slovenije. V soboto, 2. avgusta, pa bo ob 10. uri v Centru interesnih dejavnosti in pred njim odprtje razstave fotografij in mozaikov. Dogodek je namenjen najširši javnosti, zato vas prijazno vabimo, da se ga udeležite. Nevenka Gerì, koordinatorka izmenjave MESTNA OBČINA PTUJ KOMISIJA ZA ZBIRANJE PODATKOV O OBSEGU IN NAČINU VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 55/03) ter 6. členom Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestile občine Ptuj (Ur. vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/02) objavlja POZIV za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Ptuj. 1. Vse fizične in pravne osebe dokazujejo obstoj pravice do uvrstitve na seznam dejanskih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Ptuj z verodostojnimi dokumenti (pogodba, potrdilo o vplačilu ali druga verodostojna listina), iz katerih so razvidni podatki, da nastopajo kot končni upravičenci. 2. Vsi zainteresirani lahko pošljejo dokumente v roku dveh mesecev po objavi tega poziva na naslov komisije, Mestni trg 1, Ptuj, ali pa jih oddajo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj. Predsednik komisije Jože Maučec, l.r. ŠPORTNI ZAVOD 2250 PTUJ, ČUČKOVA 7, TEL: 02 787 76 30 «Tjf FAX: 02 787 76 31 Športne prireditve URNIK DOGODKOV NA MESTNEM STADIONU PTUJ V. SNL - Simobil liga Julij 1. krog - 20. 7. ob 17.30 Avgust 3. krog - 3. 8. ob 17.30 5. krog - 17. 8. ob 17. uri 7. krog - 31. 8. ob 16. uri September 8. krog - 14. 9. ob 16. uri 10. krog - 28. 9. ob 16. uri 13. krog - 26. 10. ob 14. uri Oktober 15. krog - 9. 11. ob 14. uri 17. krog - 23. 11. ob 14. uri 2.SML Avgust 3. krog - 23. 8. ob 17.00 2. SKL Avgust 3. krog - 23. 8. ob 14.45 (Kumho Drava : Domžale) (Kumho Drava : Dravograd) (Kumho Drava : Mura) (Kumho Drava : Gorica) (Kumho Drava : Sport Line Koper) (Kumho Drava : Šmartno) (Kumho Drava : Maribor PL) (Kumho Drava : CMC Publikum) (Kumho Drava : Vega Olimpija) NK Drava Asfalti Ptuj : NK Dravinja NK Drava Asfalti Ptuj : NK Dravinja Ul4 Vzhod 1. krog 9. 8. ob 17.00 2. krog 23. 8. ob 17.00 4. krog 30. 8. ob 17.00 NK Drava Asfalti Ptuj : NK Rudar V. NK Drava Asfalti Ptuj : NK Nafta NK Drava Asfalti Ptuj : NK Mura Simon Starček, v. d. direktorja ZAGOTOVITE Sl SVOJ OGLASNI PROSTOR V PTUJČANU Ptujčana vsak mesec brazplačno prejme na dom 8750 gospodinjstev GSM: 031 304 851 e-pošta: lrenamarcettc@emall.sl ZA VEČKRATNO OGLAŠEVANJE-VAM NUDIMO OD 15% DO 20% POPUST! PRIZNANJA MO PTUJ NA PODROČJU KMETIJSTVA Kmetija Stanka Klemenčiča izbrana za kmetijo leta MO Ptuj v se več Slovencev se zaveda, da ima slovensko podeželje s svojo izjemno pestrostjo in kulturnim bogastvom neprecenljiv pomen za uveljavitev Slovenije v Evropi in svetu ter za ohranitev slovenstva. Svoje poslanstvo bo podeželje lahko Izpolnilo, če bo ostala Slovenija poseljena, kot je danes, in če bodo ljudje na podeželju negovali in razvijali izvirne slovenske šege In navade, obrt, kulturo in drugo, kar je specifično naše, a sočasno del evropske In svetovne kulture. Od leta 2000, ko smo v Mestni občini Ptuj prvič izbrali »kmetijo leta«, je vsako leto en dan v juniju namenjen ocenjevanju kmetij na terenu. Izbor kmetij poteka v skladu s sprejetimi kriteriji ocenjevanja in kot spodbuda tistim, ki še vztrajajo v podeželskem prostoru ter nadaljujejo tradicijo kmetovanja in življenja na vasi. Prvouvrščeni kmetiji je kmetijstvo glavna dejavnost, na kmetiji je vsaj en zavarovan kot kmetovalec, kmetija ima naslednika oz. je na njej mlad gospodar, na kmetiji obstaja tradicija kmetovanja, kmetija pa ima tudi urejeno okolje. V letošnjem letu je bilo prijavljenih šest kmetij: dve iz Spuh-lje, po ena pa iz Nove vasi, Pacinja, Grajenščaka in Krče- vine pri Vurbergu. Komisijo so sestavljali Rajko Fajt in Boris Gerì iz Odbora za gospodarstvo pri Mestnem svetu MO Ptuj, Terezija Meško in Andrej Rebernišek iz Kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj, dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, Slavko Brglez, stalni član komisije, in Klavdija Petek z Oddelka za gospodarstvo pri MO Ptuj. Današnja sodobna kmetija je evropsko primerljiva, ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in skladna z okoljem, zato smo pri izbiri upoštevali kriterije, ki do takšne kmetije vodijo. Ocenjevali smo pet sklopov: ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje Hiša, kjer živijo Klemenčičevi Foto: Slavko Brglez tradicije življenja na vasi, arhitekturo in urbanizem ter zunanjo ureditev kmetije. Kot kmetija, ki izpolnjuje naštete kriterije, je bila za leto 2003 izbrana kmetija Stanka Klemenčiča iz Nove vasi pri Ptuju. Kmetija je ena večjih v občini. Družina šteje tri člane. Obdelujejo 42 hektarov zemlje, od tega 7 hektarov lastne, ostala pa je v najemu. Kmetija je usmerjena v poljedelstvo in vrtnarstvo. Letos imajo na 25 hektarih posejano pšenice, na 14 hektarih sladkorno peso, na 1 hektaru koruzo in na ostalih površinah vrtnine (papriko, rdečo peso in čebulo). Stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje in dvorišče z okolico so zelo lepo urejeni. Naj spomnim, da je Stanko Klemenčič mlajši brat Branka Klemenčiča, ki živi v bližnji soseščini na domačiji njunih staršev. Tudi kmetija Branka Klemenčiča - po obsegu proizvodnje največja v ptujski občini - se je že ponašala z naslovom kmetija leta MO Ptuj, in sicer v letu 2001. Brata samostojno gospodarita na kmetiji že od najstniških let, ko sta ostala brez očeta in s hudo bolno mamo. Po predstavitvi v oddaji Mita Trefalta Komisija na ogledu kmetije Klemenčičevih v Novi vasi na RTV Ljubljana leta 1979 sta Branko in Stanko ob finančni in strokovni pomoči kmetijskih ustanov na Ptuju in širše iz takratne obubožane kmetije ustvarila dve danes močni in ekonomsko stabilni kmetijski gospodarstvi. Drugo mesto je zasedla kmetija Bolcar iz Spuhlje 56, tretje mesto si za leto 2003 delita kmetija Caf iz Grajenščaka 18 in kmetija Šalamun iz Pacinja 16. Nagrado za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine prejme kmetija Črnko iz Krčevine pri Vurbergu 26. Odločitev komisije o izboru najboljših kmetij in »kmetije leta« je bila težka, saj so vse prijavljene kmetije ustrezale razpisnim pogojem ter so izredno uspešne in v nenehnem razvoju. Kmetije bodo natančneje predstavljene v pri- hodnji številki Ptujčana. Čestitamo vsem sodelujočim kmetijam. Obenem vas vabimo, da se ob prireditvah v počastitev občinskega praznika udeležite podelitve priznanj izbranim kmetijam. Prireditev bo 1. avgusta ob 10. uri na kmetiji Klemenčičevih, Nova vas pri Ptuju 115/c. Vljudno vabljeni! Klavdija Petek ’ 2- 8- 2003, ob 15 Prijave za tekmovanje z rancami, sprejemamo v čolnarni, med 15. in 19. uro, do vključno 2. 8. 2003, do 14 ure Po tekmovanju sledi družabno srečanje z živo glasbo. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ / RAZPISUJE V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani organiziramo VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ program VISOKA POSLOVNA ŠOLA in podiplomski SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA KONEC AV GUSTA 2003 ZAČNEiVlO Z VPISOM v naslednje programe: ♦ EKONOMSKI TEHNIK ♦ GOSTINSKI TEHNIK ♦ STROJNI TEHNIK ♦ TRGOVEC (prekvalifikacija) ♦ KUHAR, NATAKAR Za vpis v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj Mestni trg 2 ali nas pokličite na tel.: 02 / 749 21 50! Veseli bomo vašega obiska! ERA PRODAJALNE ERA PETLJA Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 3 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE £ V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE « V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE “ Poslovna enota SOLID I co Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 z ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE 1 V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE O m C\J (0 co CO O LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA TE IM IS l_OF*/\ IN SMUČI ŠPORT SERVIS Da Slovenski trg 1, 2250 P tel.:77-85-871,GSM: 0 LEK A R N A Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO AVGUST: SEPTEMBER 4 - ponedeljek 20.-7. ure 1 - ponedeljek 20.-7. ure 5 - torek 20.-7. ure 2 - torek 20.-7. ure 6 - sreda 20.-7. ure 3 - sreda 20.-7. ure 7 - četrtek 20.-7. ure 4 - četrtek 20.-7. ure 8 - petek 20.-7. ure 5 - petek 20.-7. ure 9 - sobota 14.-7. ure 6 - sobota 14.-7. ure 10 - nedelja 24 ur 7 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 11. avgusta ob 7. uri 8. septembra ob 7. uri LEKARNE PTUj J LEKARNA PTUj TRSTEN j AKO VA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: AVCjUST : 1.S.2003 - 3.8.2003 11.8.2003 - 31.8.2003 SEPTEMBER : 8.9.2003 - 30.9.2003 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE. V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEtjA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro. TISKOVINA V u p fl d n i POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ TN I K LETO IX 30. JULU 2003 T UU yy y ... _ . Uu ^ ^ ^ 'Sltrt/ns oéoMS 'TY/p ^ 2. ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 7 Vsebina 50. SKLEP o podelitvi zlate plakete Mestne občine Ptuj 51. PRAVILNIK Mestne občine Ptuj o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje 50. Na podlagi 9. in 10. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 1 7. julija 2003, sprejel SKLEP o podelitvi zlate plakete Mestne občine Ptuj 7. Kmetijsko gozdarskemu zavodu Ptuj se podeli zlata plaketa Mestne občine Ptuj ob 50. obletnici uspešnega strokovnega dela. 2. j Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 099-2/03 Datum: 1 7.7.2003 Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj 51. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 74/98, 70/00 in 51/02) in 11 .člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 9. seji, dne 1 7.7.2003, sprejel PRAVILNIK Mestne občine Ptuj o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen Ta pravilnik določa vrste štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje, način, pogoje in postopke za njihovo pridobitev. 2. člen Iz proračuna Mestne občine Ptuj se dodeljujejo: - štipendije za dodiplomski študij, - druge oblike denarnih pomoči za dodiplomski in podiplomski študij (za diplomska, magistrska in doktorska dela). 3. člen Mestna občina Ptuj dodeljuje štipen- dije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje z namenom spodbujati teoretično znanje in praktično delo ter usposabljanje kadrov na vseh področjih v Mestni občini Ptuj in hkrati soustvarjati pogoje za gos-* podarski, socialni in okoljski razvoj občine. 4. člen Štipendije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje iz sredstev proračuna Mestne občine Ptuj se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. 5. člen Na javni razpis se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj. 6. člen Zupan Mestne občine Ptuj sklene s prejemnikom štipendije ali druge oblike denarne pomoči za izobraževanje pogodbo, v kateri pogodbeni stranki določita medsebojne pravice in obveznosti. 7. člen v Zupan Mestne občine Ptuj pooblasti uradno osebo občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba) za vodenje postopka za dodelitev štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje. 2 STRAN ŠTEVILKA 7 II. JAVNI RAZPIS 8. člen Mestna občina Ptuj objavi javni razpis o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 9. člen Prijava na razpis se vloži neposredno na Mestno občino Ptuj ali pošlje priporočeno po pošti na naslov občine. 10. člen V postopku za dodelitev štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje se obravnavajo prijave, ki vsebujejo vse z razpisom in obrazci zahtevane podatke in dokazila in prispejo na Mestno občino Ptuj v roku, določenem v razpisu. Če uradna oseba ugotovi, da je potrebno prijavo na razpis dopolniti, ker * ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, obvesti prijavitelja o pomanjkljivostih in ga pozove, da jih odpravi v roku 14 dni in ga opozori na posledice, če le teh ne bo pravočasno odpravil. Če prijavitelj v določenem roku od prejema poziva za dopolnitev vloge pomanjkljivosti ni odpravil, se šteje, da prijava ni vložena. Predložena dokumentacija se vrne prijavitelju. III. ODLOČANJE O DODELITVI 17. člen Uradna oseba posreduje seznam prijavljenih strokovni komisiji, ki jo imenuje župan. Strokovna komisija pripravi predlog prejemnikov štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje. 72. člen Sklep o dodelitvi štipendije in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje izda župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. O odločitvi se obvesti prijavitelja. Prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da neupravičeno ni bil izbran, lahko v 8 dneh od prejema obvestila vloži zahtevo za ponovno ocenitev prijave. Prijavitelj mora v svoji zahtevi opredeliti razloge zaradi katerih zahteva ponovno ocenitev. O zahtevi odloči župan Mestne občine Ptuj. Odločitev je dokončna. 73. člen Prejemnik je najkasneje do 10. v mesecu dolžan sporočiti Mestni občini Ptuj vsako spremembo, ki vpliva na izvajanje pogodbenih določil (npr. odhod na vojaško usposabljanje, porodniški dopust, daljša bolezenska odsotnost, sklenitev delovnega razmerja). Zaradi spremenjenih okoliščin se lahko izplačevanje sredstev dogovorjenih s pogodbo začasno v celoti prekine. 14. člen Prejemnik mora uporabiti dodeljena sredstva za namen, ki je določen s pogodbo, dolžan pa je tudi: - obveščati Mestno občino Ptuj o izpolnjevanju pogodbe v rokih, ki so določeni s pogodbo, - predložiti dokazila o izpolnjevanju pogodbe, - obveščati Mestno občino Ptuj o vseh okoliščinah, ki bi utegnile ogroziti izpolnjevanje pogodbe, - predložiti zaključno poročilo z dokazili o izpolnitvi pogodbe. 75. člen Če prejemnik ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, lahko Mestna občina Ptuj prekine izplačevanje sredstev oz. odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev že izplačanih sredstev. Prejemnik mora izplačane zneske vrniti v enakih obrokih in zneskih kot jih je prejemal. IV. POSEBNOSTI POSTOPKA IN POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE _ 16. člen Štipendije se lahko dodelijo študentom univerzitetnega študija od vključno drugega letnika naprej, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se redno šolajo in ob vpisu v drugi letnik niso starejši od 22 let oz. ustrezno starejši za naslednje letnike, - da so izredni študenti in niso v rednem delovnem razmerju, - da so državljani Republike Slovenije, - da ne prejemajo druge štipendije. Štipendija se podeljujejo za eno leto z možnostjo podaljšanja. Pri podelitvi štipendije se upošteva boljši študijski uspeh oz. višja povprečna ocena kandidata. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim osebnim dohodkom na družinskega člana. 77. člen V javnem razpisu se navede: - izobraževalni program, smer in stopnja izobrazbe, - število razpisanih štipendij, - rok za vložitev prijave na javni razpis, - merila za izbor, - osnovne pravice in obveznosti kandidatov, - zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo vlogi priložiti kandidati. 78. člen Prijava na javni razpis mora vsebovati: - vlogo na predpisanem obrazcu, - življenjepis, - dokazilo o vpisu v tekoče študijsko leto, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika izobraževanja, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - potrdilo o stalnem prebivališču. 79. člen Višino štipendije določi strokovna komisija na podlagi študijskega uspeha in sicer v odstotku od zajamčene plače določene z zakonom: «3EDEXI» ŠTEVILKA 7 LETO IX Vestnik JULIJ 2003 STRAN 3 Študijski uspeh od 7.70 do 7.99 od 8.00 do 8.30 od 8.31 do 8.60 od 8.61 do 8.90 od 8.91 do 10.00 % zajamčene plače 45 50 55 60 65 Štipendistu, ki se izobražuje izven kraja stalnega prebivališča in se do mesta izobraževanja vsakodnevno vozi, se mesečno povrnejo stroški v višini 50% cene javnega prevoza. Štipendistu, ki se izobražuje izven kraja stalnega prebivališča, pripada tudi dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 40% zajamčene plače. Povrnitev potnih stroškov in povrnitev dodatka za bivanje se medsebojno izključujeta. 20. člen S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti strank, zlasti pa: - višina in trajanje štipendije ter način izplačevanja, - podatki o kraju, vrsti in času študija, namestitve, - obveznosti prejemnika v času pogodbenega razmerja ter po izteku pogodbenega razmerja, - posledice neizpolnitve pogodbe. Sestavni del pogodbe so lahko tudi dokumenti kot so programi študija ali izpopolnjevanja, predračuni, garancijske izjave in podobno. V. POSEBNOSTI POSTOPKA IN POGOJI ZA PRIDOBITEV DRUGIH OBLIK DENARNIH POMOČI ZA IZOBRAŽEVANJE 21. člen Pravico do sofinanciranje za diplomska, magistrska in doktorska dela lahko uveljavijo: - študenti od 4. letnika univerzitetnega študija, - študenti od 1. letnika podiplomskega študija, - redni in izredni študenti višjih in visokih strokovnih šol. Druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje se lahko dodelijo kandidatom, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj, - opravljajo diplomske, magistrske ali doktorske naloge povezane s pospeševanjem razvoja Mestne občine Ptuj. 22. člen V javnem razpisu se navede: - tema diplomske, magistrske ali doktorske naloge, - pogoje za prijavo za dodelitev, - merila za izbiro, - način, kraj in čas za dvig prijavnih obrazcev z navodili, - rok in način oddaje prijave, - osnovne pravice in obveznosti kandidatov, - rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izbiri in financiranju. 23. člen Prijava na javni razpis mora vsebovati: - priloge in dokumenti, ki so zah- tevani s tem pravilnikom in javnim razpisom, • - - potrdilo o vpisu v dodiplomski oz. podiplomski študij, - dokument, iz katerega je razvidno stalno prebivališče vlagatelja, - program dodiplomskega oz. podiplomskega študija. 24. člen Mestna občina Ptuj sofinancira stroške izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge iz področja pospeševanja gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja občine. 25. člen Pri pripravi predloga prejemnikov drugih oblike denarne pomoči strokovna komisija upošteva zlasti naslednja merila: - tema naloge (poudarek na razvojnih prioritetah Mestne občine Ptuj) - stroške izdelave naloge. 26. člen S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti strank, zlasti pa: - tema diplomske, magistrske ali doktorske naloge, - vrsta druge oblike denarne pomoči za izobraževanje, - višina in trajanje druge oblike denarne pomoči ter način izplačevanja, - podatki o kraju, vrsti in času študija, - obveznost kandidata v času pogodbenega razmerja ter po izteku pogodbenega razmerja, - posledice neizpolnitve pogodbe. Sestavni del pogodbe so lahko tudi dokumenti kot so programi študija ali izpopolnjevanja, predračuni, garancijske izjave in podobno. VI. KONČNA DOLOČBA 27. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kadrovskem štipendiranju v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/01 ). 28. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-12/00-4 Datum: 1 7.7.2003 Dr. Štefan Čelan, s.r. župan Mestne občine Ptuj Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij Sarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%.