St. 26.
v Gorici, v soboto dne 1. marci 19 '3
Tečaj XLI1I.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v  torek in soboto ob 1 uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. StaneHialeto' k^li^I, Vi leta    .   .   .   „  S*— V*    »      .   .   .   »» 2*50 Posamične številke stanejo-    .  .   . . 8 vtar**'
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oairamo.
Telefon št. 83.
»Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. /f. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
ITpravništvo se nahaja, v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Oorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krai 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-^ godbi. Večje črke, po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Ponosna je Avstrija na svoje diplomate. Ponosna je nanje terezijanska akademija. Globoko so tamkaj ti možje upo-gledali državoznanstvo. Vse socijološke teorije o nastanku države hočejo zdaj postaviti na glavo: vstvariti hočejo državo Albanijo na način, ki ga zgodovina še ni videla. Kakor kupi minister Berchtold svojemu sinčku cinaste možičke in jih postavi v vrsto, češ to je regiment, tako hoče zdai Avstrija s par črtami na zemljevjdu .zarisati Albanijo in jo nazivati državo. A država mora imeti vlado, si misli modri naš terezijanist. Od kod jo vzeti? .
Praktični naš zunanji minister je sedaj pogodil, da bi se kot »vlada« lahko proglasili oni obskurni elementi, ki se jih je nakupilo že izza kakih 20 let: Je to večidel od Srbov in Italijanov odložena roba, politični prostituti, ki žive od tega, da so na Albanskem in blizu tam kje rojeni. Poznali smo te prostitute prav dobro. Na Dunaju je cela vrsta takih pustolovcev zahajala v jugoslovansko družbo. Štulila se je in prisluškovala. Albanski niso vsi znali, kedor.pa je trdil, da zna,vsak je govoril drugače. V ministerstvu zunanjih zadev se je pred okoli 10 leti želelo, da zna kak uradnik albanski. Kako to, če pa ni slovnice, vsak pa govori čisto kaj drugega? Neki P i k m e z i, čegar temne preteklosti nobeden ni hotel odkriti, ignorant prve vrste, a pri tem spreten v zlorabljanju naših diplomatov, ta človek je dobil denar in nalog, da sestavi albansko slovnico. Zadnjič ie »Slov. Narod« povsem pravilno poročal, da jo je spisal prav-?aprav naš Nachtisrall, denar pa je potegnil P i k m e z i. Kdor pogleda na de-lovanie vlade v koroškem Šolstvu, se začudi, kako ista vlada kreira »jezike« tam doli na Balkanu.
Par mesecev teea je. kar je bilo treba, da »malo v Albaniji »vlado«. Neki T z m a i 1 Ke m a 1 se je za drag denar odloči! riskirati aventuro. da gre v Valono in razplasi. da je predsednik albanske vlade. V Drač se ni upal, ker bi ga znali Srbi. ki so b>1i že blizu, prijeti za ušesa, m tudi za Valono si je izgovoril, da mora biti vedno kak Llovdov parnik blizu, da ga pelje domov, če bi jo Srb! ali Grki
POTAPENKO:
Generalova hči,
Prevel: A. M. (Dalje.)
»Saj tudi ne trdim tega. To sem samo mislil. Vsekakor pa je bila nesrečna. Oče pozneje ni niti enkrat vprašal po nji, kakor da je pozabil nanjo. Zdaj pa, ko je umrla, sem smatral za svojo dolžnost, di mu to javim. No, stalo me je precej truda, predno sem zvedel'njegov uaslov. Bil je v Odesi, potem so ga premestili v Kijev; pisal sem v Kijev, a takrat je bil že v Varšavi. Tja sem pisal pred nedavnim...«
»Pravite, da je bila dobra učiteljica? Ali je to vaše mnenje?«
»Da... Seveda, tako mislim jaz... Otroci so dobro napredovali ta čas, ko je bila ona tu... Sicer se je res marsikaj zgodilo. Prekoračila je takorekoč meje kot učiteljica., družila se je s kmeti. To pa... to ni pri nas baš hvalevredno. No, jaz sem izpraševai, pa sem se prepričal, da ni bilo nič takega... to sploh sem ji gledal skozi prste.«
tjakaj primahali. Zbral je krog sebe par ljudi in rekel: mi smo vlada. Moči nima ta vlada nič. Niti postreščka nima, ki bi • imel na kapi napis »Albanija«. Telegrafi« rati pa zna ta Kemal. Nekateri dvomijo, da brzojavlja iz Valone, najbrže delajo tiste brzojavke na Dunaju.
Ker vse to ne vleče, treba »kongresa«. Kje? V Trstu, ker albanski špas ugaja tudi Italiji in »Piccolu«. Kdo pa bo »zboroval«? To bo od dunajske vlade nakup-ijeua zbirka političnih prostitutov! Ta nečedna družba bo dejala, da reprezentira — Albanstvo. Resolucije je c. <k. korespondenci^ biro že razposlal. Čemu torej kongres?
»Kongres« bode našo državo stal lepe tisočake. »Albanci« se bodo dobro imeli, žurnalisti pa bodo skrbeli, da bo vsaka njih beseda šla po vsem svetu. Od »Frem-denblatta« do »N. F. Presse« vse bo strmelo nad odkritji teh možicov. »Presse« bo spustila usodepoln, a kratek stavek za početek uvodnika o (kongresu Albancev. O srbskih grozodejstvih bodo govorili in-divitiui, ki že 15 let popivajo na avstrijske stroške po Dunaju in niti ne poznajo ne več svoje domovine.
Farsa, ki se bo prihodnje dni igrala v Trstu kot albanski kongres, pa priča o vs: revščini naše oficijelne politike. Mesto začeti Slovanom prijazno politiko,' mesto skleniti p r i j a -t e 1 j s t v o z n a r o d o m bodoč-n o s t i, mora Avstrija vzdrževati političen bordel, da ima potem po potrebi glav dovolj za — »albanski« »kongres« v Trstu.
Univerza v Trstu.
(Konec.) Še v Avstriji ostali Italijani želijo, da jim avstrijska vlada ustvari v Trstu pravno fakulteto. Dokler si južni Slovan ob morju ne izvojuje kolikor toliko merodaj-nega mesta v gospodarstvu in kulturi, so na slovanskem jugu ob morju Italijani važen gospodarski in tudi kulturen element. Isti zajemajo iz bogatih zalog drugega ita-lijanstva v vsakem oziru- in so toliko pogumni, da se malo brigajo za želje av-
Tu je razgovor prenehal. Prišel je čaj, nato Zinajida Petrovna in graščak. Pogovarjali so se, da je to zimo padlo mnogo snega, in da se je zato nadejati bogate žetve. Oraščak se je vedel dostojanstveno kot kurator šole, v kateri je bilo vse v redu.
Zinajida Petrovna je bila pobita in vznemirjena. Vedno je pazila, da bi ujela priliko in rekla Morozovu vsaj dve, tri besede ... To se ji je posrečilo šele zunaj, ko sta se gosta že poslavljala. Zinajida Petrovna je takrat zadržala Morozova, ko je Markov že sedel v kočiji.
»Rada bi vas vprašala,« je rekla razburjeno, »ali niste morda tako nehote spregovorili tukaj komu kaj o tistem... no, razumete me... o tistem, kar se je bilo zgodilo z mojim ... z mojim možem?...«
»O, kai govorite, kaj govorite! Kako bi mogel! Saj razumem!... Ničesar se ne bojte!« jo je.miril Morozov; nato pa se je obrnil k Manjički, ki je stala na pragu, in dodal: »Torej, razmišljajte o tem, Marja Vladimirovna! to ko premislite, napišite mi dve, tri besede... potrudil se bom, in nadejam se, da ne bo brez uspeha.«
strijskih vlad, katere so jim znane še iz j prejšnjih časov. — .Oni hočejo živeti in i do4ro, basta! — Hočejo imeti svojo univerzo in ravno v Trstu. — Pametni gospodarji, pametni ljudje! — Ali se da kak ugodnejši kraj za univerzo misliti, kakor v tem obmorskem mestu s svetovno trgovino in s stiki z vsemi narodi Evrope in tudi drugih svetov! — Hussarek, naš plemeniti avstrijski naučni minister, je dejal nedavno v proračunskem odseku avstr. parlamenta, da mora biti univerza na prav tihem kraju. Seveda: London, Pariš, Berolin, Dunaj, Praga, Rim, to so majhni, tihi kraji! Pa ta Hussarek je bil profesor cerkvenega prava; vso vzgojo je pridobil v tvarini, ki se peča s papeštvom, kat. dU-hovenstvom in mu je opravičevati tudi vse njegove lastnosti; kaj hočemo od njega zahtevati, da bi pojmoval naše sedanje gospodarstvo in sedanjo kulturo! —
Naša vlada je skratka proti temu, da se avst. Italijanom da univerza, oz. pravna fakulteta v Trstu; ker že mora biti, naj bo na Dunaju, tam je najbolj tih kraj za Italijane, tam najložje policija nadzoruje kako iredento mej fanti..— Nam SlovenT cem ne more vse edno biti, kaj hoče ta vlada v tem tudi za nas prevažnem vprašanju. Vemo, da iz Hussareka ne govori ljubezen do večje izobrazbe narodov, ali to vemo, da naših 700.000 Italijanov ni treba jeziti. Benetke so šle, Lombardija je šla, — oh kako plodna bogata zemlja, — Trsta pa tudi ni za malo jemati. Malo le število avstrijskih Italijanov — ali Trst je v njihovih rokah in kakor so avstrijske vlade pripomogle vstvarjenju Italije in njenemu zjedinjenju po svoji nerodni politiki v prejšnjih časih, tako tudi lahko pripomorejo, da pojde Trst. —- Italijani so narod, ki ima svoje Mazzinije m tudi lahko še po? stavi druzega Cavourja. Italijani drže vkup. Italijani poznajo solidarnost — Kaj naša armada, naša mornarica, kdo se bo bal Italijanov, katerih je par milijonov manj nego Avstrijcev! — Tudi Italijani v kraljestvu imajo vse to, so soiHarni, so edin!, so navdušen narod in če je 700.000 Italijanov v slučaju vojne na njeni strani, kakor so bili Lombardi in Benečani, — ni še dol?o tega — ej no, pa pojde Trst in še kaj več doli dalmatinske zemlje in obali in mi Slovenci na pol menda tudi poleg, ali
Manjička ni odgovorila, niti se ni nasmehnila, še z glavo ni pokimala. Onadva sta odšla.
»Ah, kako sem se bala, kako sem se bala!« je vzkliknila v sobi Zinajida Pe-truovna, »ali verjameš, da mi je ves čas srce zamiralo, kar sta bila tu... Kaj potem, sem mislila, ako je vse izblebetal Markovu!... Hvala Bogu, umiril me je: že razumem, je dejal, to ni mogoče!«... Popolnoma me je pomiril...«
»Ali ni vseeno? Misliš, da ne bodo zvedeli, preje ali pozneje? ...«
Brezbrižni ton, s katerim je Mamjička izpregovorila te besede, je bil neiskren. Manjički nikakor ni bilo vseeno, ali bodo vedeli, ali ne; in če bi se že šlo za to, da ;-vedo ali preje ali pozneje, bi želela raje -adnje.
»O čem pa se je razgovarjal s teboj?« »Ko premiTslite.« ije dejal, »napišite, — potrudil se bom.« Kaj pomeni to?«
»Mesto, ne več na kmetih. Kot učiteljica na gimnaziji.«    •'
»Ali je mogoče? To je vendar prekrasno! Ah, kako imeniten človek je ta Arkadrj Nikolajevič!... A kdaj bo to?«
kolikor že! — Ker je misel, da se vstanovi univerza za južne avstrijske narode — in makari z italijanskim podučnim jezikom.—.".. v Trstu pametna, da za zdaj bolj pametne ne more biti, je avstrijska vlada noče izvesti. Tako je vedo bilo v Avstriji in je' tako ravnanje glavno vodilo činov avst. vlad. Kaj narodnost, kaj ljudska volja: duhovnike in vojake imamo v rokah, pa je! — Hussarek je v navedeni seji tudi izrecno povdarjal, da bi Nemce in Italijane uplašil, da ne bi bila dolgo pravna fakulteta in univerza v Trstu italijanska; v kratkem bi bila utr a k vi stična, tudi slovanska. Hvala bogu, ta kanonist je le iztaknil dobro misel Pa ravno zaradi tega ne sme univerza v Trst, postala bi lahko univerza južnih Slovanov v daljni okolici'Trsta in tega nas Bog obvaruj in vsi svetniki in blaženi spoznani! Iri seveda se je oglasi! Slovenec v proračunski debati proti italijanski pravni fakulteti v Trstu. Glasovati bi bil m^ral ta Slovenec iz ubogega slovenskega Štajerja, kateri sedaj na ljubem svetu nič ne Šteje, za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, W le tako pridemo Slovenci, južni Slovani okoli Trsta h* ob Adriji do univerze, južni Slovani do večje omike, do večjega gospodarstva, do večje vrednosti v življenju, do boljšega kruha ha§a masa, Ne bodimo tako grozno neumni sedaj, kakor smo bili v preteklosti!
Mi avst. Jugoslovani dajemo izmej avstrijskih izseljencev v Ameriko, (katerih je bilo leta 1904—1908 1,400.009, —'katerih prevažanje je stalo 222 miljonov kron) največje kontingente; tuje ladje izvažajo naše najboljše ljudi, kostenjake pa nazaj.
Iz pravne fakultete bj se ,v kratkem razvila v Trstu popolna univerza in še tudi tehnika in vrapc bi bil, d a b i s i j u go-s lov anskitalentnepriborilna nji veljave! — Od več milijonov slovanskih ljudi pridejo mladeniči na njo; kaj premorejo proti nJim . mladeniči od 700.000 avst. Italijanov! — Samo Slovenci lahko strahujejo te Italijane. Kje so pa še Dahnatinci m drugi Hrvati! — Računite, 2 krat 2 je 4! —
V Ljubljano nikdar ne dobimo univerze — premalo nas je; v tem oziru so avstrijske vlade pametne, da je nam ne dajo: — sicer je ne dajo, ker so nam Slovanom
je izpraševala Zinajida Petrovna vsa raz-vneta.
»Tega ne bo nikoli!...« je rekla Marja Vladimirovna zamišljeno.
»Nikoli? No, to. to, to sem vedela... Ti si odbila ponudbo! To je naravnost grozno, Manjička! Jaz... jaz ne najdem besed, da razložim. — tako nerazumljivo ie to. brezumno!... Človek ti ponuja srečo, da, srečo, ti pa odbijaš! Ne, zares, da bi vsaj... no, da bi vsaj name pomislila, križ božji!...«
•»Kaj?« je zategnila Manjička in jo potrledato začudeno, s.široko razprtimi očmi. »Na tebe? Jaz nai bi mislila na tebe? ... Ah, mama, jaz'ne bi rekla tega. Če bi bila na tvojem mestu.«
»Kaj pa naj potem govorim? Ne, to me je strašno presenetilo, razdražilo!..,«
Zinaiida Petrovna se je« nekoliko zmedla. Razumela je, da Manjička zares ni dolžna misliti nanjo po vsem' tem, kar se je bilo zgodilo. Zato'je ublažila ton, ki je bil prvi čas zelo,razamet, ko je zvedela, da je Manjička odbila ponudbo.
. »Mana, bolje bi bilo, da bi nehala govoriti o, tem.... To. veš, da med nama ne more biti posebno ugodnega razmerja...«
nasprotne; -t v Ljubljani ne bi bila blago-' slov -za nas Slovence. Nas zamore rešiti narodne smrti le kultura naše mase in delo na velikem torišču v Trstu.,— Tam v Trstu, okolo morja, ob Adriji, na morje nas kliče gospodarstvo in izobraževati se moramo prikladno temu gospodarstvu, da smo potem jaki v tem gospodarstvu. Ako se moremo Slovenci rešiti kot slovanski narodič, —, le tako se moremo; priti moramo v politično zjedinjenje z vsem avstrijskim slovanskim jugom; ven iz zabuhlega provincializma Iti narečja majhnega, tako majhnega narodiča ven na Širšo plan. Univerza v Trstu je pot za to hojo ven na Širše pbprišče. Slovenci, Jugoslovani nismo več »podložniki« absolutistične vlade tMetternicha! Ali pa Se! Katoliški duhovniki zastopajo slovenski narod v dunajskem parlamentu in slovenskih, deželnih zborih. Kaj je že rekel absolutist cesar Franc !. profesorjem v LJubljani? — Razumljiv je torej nastop zastopnika slov. naroda v dunajskem parlamentu, v tem zdaj tako važnem' vprašanju univerze v Trstu. — Ako zdaf Italijani in Jugoslovani zamudimo brod, zgubili smo dosti naše boljše bodočnosti. Tudi avst. Italijani hna-jo v slovanskem jugu tje do Male Azije in v njej svoje dobre kose kruha, imajo iste smotre, iste koristi iskati, kakor mi. Na Balkanu se bojujejo jako trdni južni Slovani za Dridobitev morskih obali. Gre jim za vire bolišega gospodarstva, pridobitev boljšega življenja r;a zemlji.
Če kdaj, videlo se je zdaj, ko balkanski narodi prodirajo v Turčijo, kako to skeli Nemce v rajhu in v Avstriii. Anglež-ka hoče zavladati svetovni trg. Iz Amerike je vržena. Zdaj hoče no drugem svetu trgovati, njena velikanska industrija mora 'imeti ta trg, drugače izdahne; »Brez volje Angleške nobeden strel iz topov na mor-i<h.« je načelo Anglije. In Nemštvo v ra1-hu je ravno važno postalo v industriji Angležem, to Nemštvo hoče tudi pridobiti svetovni tror za svojo industriio, mora ga kolikor toliko pridobiti. Obe državi ste si zaradi tega sovražni; obe iščete prijateljstva v vseh svetovih, posebno pa jim gre za turško dedščinO. Ali se bomo mi Slovenci ali avstrijski Jugoslovani z Nemci bratih, z istimi stopili v gospodarske, politične zveze! Kaj še. Morje, morje in veliki svet ob Adriji, črnem, egejskem, sred-njezemskem morju, to mora biti naše torišče, ne pa gorenji Štajer. Kakor smo mali narod Slovenci, ob važnem mof ju bivamo in z avstrijskimi Italijani imamo naravne vezi, s temi imamo biti prijateljic Če imamo kako življensko moč v sebi, se bo-demo kot Jugoslovani prebili na boljše tudi v tem prijateljstvu, če pa ne, potem pa je tudi skrbeti za to, da naši ljudje ne bodo kuliji ob morju in v drugih svetovih, če.že morajo pustiti svoj jezik.
Naši ljudje, ki mislijo, da je Ljubljana vse. začetek in konec vsega slovenskega živfienja, živijo v zmoti m zaradi tega je lahko mogoče, da deklamujejo naši poslanci tudi v parlamentu: ^            Bog je rojen — a ubog,
.„                        kakor mi.
'%¦ domači   zemlji   tuj,
kakor mi. K njemu bratje pojdimo, Ž Njim ubog nag verni rod 2 Njim bogat. —
Ali po Lessmgu: »Ueber die Bekiim-merungen um em kiinftiges Leben verlie-ren Thoren das gegemvartige.« — V skrbeh za življenje onstran groba zgubavajo *" sedanjel
. Opomba uredništva: Priobčujemo ta članek kot glas upoštevanega slovenskega publicista, ne da bi se strinjali z vsebino v vsakem izvajanju.
Krožni trg i Boril
Lansko leto je bito na izvoznem trgu raznih domačhi pridelkov po nastopnih podatkih:
Artlčoke: 223 kvintalov, poprečna cena K 132.07, za »K 29.456.
Kostanj: 2426 kvintalov, poprečna cena K 26.69, za K 64.757.
Cre&ija: ',95*5 kvintalov, poprečna cena K 52.17, za 1,020,240.
Fige: 392 kvUntalov, (poprečna cena K 30.71, za K 12.040.
Jagode; 54"kvintalov, poprečna.cena K 122.87, za K 6.635.
Jabolka: 4495 kvintalov, poprečna cena K 21.59, za K 96,002.
Lešniki: 31 kvintalov, poprefcna cena K 25.64, za K 795.
Hruške: 4540 kvintalov, poprečna cena K 37.80, za K 171,614.
Breskve: 1598 kvintalov, poprečna cena K 82.24, za K 113.442.      ! •
Slive: 1327 kvintalov, poprečna cena K 29.30, za K 40.209.
Reine Claude: 582 kvintalov, poprečna cena K 61.61, za K 35862.        '
Češplje: 2116 kvtintalov, poprečna cena K 26.24, za K 55286.
Namizno grozdje: 2463 kvintalov, poprečna cena K 49.10, za K 120.937.
Kosmato grozdlčje: 86 kvintalov, poprečna c -j-.-i"j K 36.61, za K 3.149.
Ribe.elj: 65 kvintalov, poprečna cena K 70.30, za K 4525;
Šparglji: 798 kvintalov, poprečna cena K 95.48, za K 75.208.            :: '¦'"¦"
Krompir: zgodnji, 56000 kvintalov, poprečna cena K 11, za K 416.000. '
Krompir: navadni, 65.000 kvintalov, poprečna cena K 8, za K 520.000. "'
Pomidorji: 2104 kvintaili, pOprečna cena K 6.08, za K 14.488.          .,':['
Špinača: 1746 kvintalov, poprečna cena K 29.02, za K 56.680.
Fižol: 2814 kvintalov, poprečna cena K 20.29, za K 57.115,
Verzote: 2385 kvintalov, poprečna cena K 14.19, za K 33.867.
Repa: 3863 kvintalov, poprečna- cena K 5.85, za K 22.600.             <•     -
Brokoli: 1102 kvintala, poprečna cena K 26.19, za K 28.857.
Zelje: 1885 'kvintalov, poprečna cena K 19.40, za K 36.582.
Karfiiol: 1498 kvintalov, poprečna cena K 24.48. za K 36.675.
Salata: (andibija) 2366 kvintalov, poprečna cena K 23.81, za K 55.346.
Salata: (glavnata) 3690 kvintalov. poprečna cena K 26.64, za K 96.838.
Redič: (rdeč) 1345 kvintalov, poprečna cena K 53.63, za K 72.142.
Redič: (zelen) . 1297 kvintalov, poprečna cena K 31.57, za K 41.086:
Zelena: 1247 kviutailov, poprečna cena K 21.99, za K 27.419. '        .:,       \
Redkvice: '307 kvintalov, poprečna cena K 39.51, za K 12.132.   .
Olupljene češplje: 5800 kvintalov, poprečna cena K 115, za K 667.000.   .
Grah: 2486 kvintalov, poprečna cena K 26.85. za K 67,830.
Potrebne pripombe prihodnjič.
Nadaljevanje vojne na Balkanu.
Moč bulgarske armade.
Sofija, 27. februarja. Oficioznb' se1 nu-merična moč bulgarske armade, ki na bojišču operira, sledeče navaja: 227.000 mož pehote, 724 topov, 3 polki gorske ar-tilerije, 3200 konjenice pri Čataldži in na GatHpoliju. Niso vštete tri divizije s 100 topovi pred Odrinom in čete v Makedoniji.
30.000 Srbov na potu prpti Skadru.
Dunaj 27. Iz zanesljivega Vira izBel-grada se poroča, da je srbska vlada sklenila, odposlati močen oddelek, obstoječ iz 30.000 mož in artiljerijo preko-SoTima^nV pomoč Črnogorcem pod Skader. Srbska armada se bo vkrcala v Solunu na 50 grških parnikih in izkrcala v Draču* Baru in Medovi. Namen te ekspedicije je, Čimprej mogoče izsiliti padec Skadra.
Zavezniki imajo 345,000 mož na bojišču.
Na poiuotoku Galipolis jih je 45.000, pred Lule-Burgasom 80.000, pred čorb* 12.000, 100.000 pred Odrinom. '"¦— Slabo vreme je ustavilo vojno.
Velikanske    srbsko-črnogorske     izgube pred Skadrom.
• Belgrad 28. Listi prsobčujejo:, seznam srbskih izgub pred Skadrom. Pri naskoku na Brdico ^so. Srbi izgubili 200 mrtvih in 670 ranjenih, 20 mož se je zaduSllo med žicami in drugimi ovirami m utrdbi. 640 vojakov sd Turki vjeli. Od 4. bataljon* li. polka Je padlo 13 oficirjev. Črnogorske izgube 50 pa naravnost strašne, Pri osvojitvi. Bardanjola je poginilo n\$ manj ko. 3500 Črnogorcev..
Meja Mldla-EnOk
Turčija ponuja mejo Midia-Bnos. Ako ne poide nova meja čez Črto Midia-Enos, je pripravljena Turčija odstopiti tudi Odrto. V Sofiji vstrajajo pri črti Midija-Ro-dosto. Nada pa je, da pride do kompromisa.
Razno.
R u m u n i j a je definitivno odklonita ponudbo glede* raasodbe velesil v obmejnem vprašanju. Velesile pa hočejo storiti še en poskus. Če ta ne vspč, potem bo tudi Bulgarija odvezana vseh odbveznosti. — S turške strani se zatrjuje, da se priprav-Jja nova bitka pri Bito 1 ju. — Glede" O dr in a le bulgarsfci general Paprikov izjavil, da Bulgarija ne potrebuje Še nove srbske pomoči, ker se mora Odrin udati še pred koncem novih mirovnih pogajanj. — Pri Čataldži se bulgarske čete polagoma umikajo. — Pri Midiji se je izkrcalo okoli 2500 turških vojakov. —- Angleška vlada je poprašala v Atenah v Be-lemgradu in-Sofiji, pod kakimi pogoji bi sklenili mir. Por t a je pripravljena h a no v a pogajanja. Porta prosi miru in je pripravljena baje odstopiti Odrin rn ves vilajet. — Z bojišč ni nika-kih- posebnih poročil.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Prihodnja seja poslanske zbornice bo
6. marca; po velikonočno zasedanje prične 8. aprila.
Predodkazi dohodkov iz novih davkov. — Med strankami so se nadaljevala pogajanja glede preodkazov dohodkov iz novih davkov. Pogajanja so imela vspeh in dobe tako Goriška, Dalmacija in Istrija svoj praecipuum in sicer Goriš-k a 200.000 K, Dalmacija 200.000 K in Istra 100.000 K.
Narodno gospodarski odsek. — Narodnogospodarski odsek se je pečal predvsem s peticijami centralne zveze produktivnih zadrug tkalcev na. Severnem Češkem, ki apelirajo na merodajne proge, naj se z vso odločnostjo zavzamejo za mir.
Čela vrsta govornikov je naglašala, da narodno, gospodarstvo vsled sedanjega političnega položaja silno trpi, posebno pa tekstilna industrija. Izrazili so sicer svojo zadovoljnost nad zadnjo izjavo mi-nisterskega predsednika, ki je zelo ugodno vplivala na vse gospodarske kroge, vendar pa je obžalovati, da je včerajšnji oficijozni list Stiirgkhovo izjavo, precej poslabšal, kar vzbuja med jludstvom le še večje nezaupanje v vladno politiko. Vsi avstrijski narodi Znajo ceniti miroljubnost cesarjevo, zato pa je tembolj obžalovanja vredno, da gotovi krogi še hujskajo na vojno.
Odsek je konečno po daljši debati sprejel vse predlagane resolucije. V resolucijah se poživlja Vlada, naj z oziram na krijo v narodnem gospodarstvu, ki je nastala vsled mobilizacije, odredi vse potrebno, da skupna vlada te izjemne odredbe v najkrajšem času prekliče.
Narodno-gospodarski odsek je izročil vladno predlogo glede* ustanovitve osrednje zadružne blagajne 12 članskemu po-dodseku, ki mora referirati do 15. aprila. Poslanec Schftrff je stavil predlog, naj vlada poda v prihodnji seji pojasnilo o plovstven" pogodbi s Canadian Pacific Raitlway, posebno o odredbah, ki so v prid izseljencem.
Finančni odsek je nadaljeval debato o predodkazih novih dohodkov deželnim blagajnam, Poslanec Renner je naglasa!, da so deželne finance le radi tega v tako slabem stanju, ker se preveč 'zapravlja denar, proti Čemer je pesi. Stolzel energično protestiral. Finančni minister Zale s k i je izjavil, da bi bilo sploh najboljše, če bi država dohodke iz gotovih davkov obdržala zase, druge pa razdelila na dežele. Ker pa je to za enkrat nemogoče, je treba gledati v prvi vrsti na to, da se odpomore najnujnejšim potrebam dežel in sprejme predlogo.
Pred š*raikom v Budimpešti. — Vlada se *e sporazumela s predsedstvom posl. zbornice, naj prično razprave o volilni reformi v torek ali sredo. Z a t o -b o 2 e n a-povedani generalni štrajkpre-ložerinajbrže na torek. Vlada Je I odredila' vse mogoče odredbe, da bi ne ' bilo Izgredov,
inozemstvo. Ogromni troškl za nemško armado.
— Vojaška reforma bo stala Nemčijo letos 1 milijardo mark, vsako prihodnje leto pa po 200 milijonov. Novi davki bodo krili ogromne troške za armado!
Sporazum med Italijo in Španijo. — Med Španijo in Italijo so še vršili dogovori glede Sredozemskega morja in kolonialnega vprašanja. Baje je prišlo že do sporazuma med državama.
Darovi.
CIrH-Metodova   podružnica v Mirnu
je prejela od gospoda M. 10 K v poravnavo radi razžaljenja neke osebe pri občinski seji v Mirnu.
Domače vesti,
Smrtna kosa. — Sinoči je umrl v Gorici g. Ivan P o d g o r n i k, krojaški mojster. Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 2. t. m. ob 3i/4 pop. izpred hiše žalosti ulica Korenjska 14.
Zimski Šport. — Vremensko poročilo dne 1. 3. 1913. — Boh in jska Bistrica: Temperatura: — 4 stop, Celz. — Vreme: jasno. — Sankališče: prav dobro. — Vožnja na saneh: neporabno. — S smuči: dober sneg na senčnatih krajih. Jutri, v medel jo vozijo ziimsko-ršportni vlaki.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da ne bode pri jutrajšnji gledališki predstavi sodelovala vojaška godba, kakor je na plakatih naznanjeno. In sicer radi ovir, ki so nastale zadnji čas. Pred časom so civilne godbe protestirale proti konkurenci s strani vojaških godb in dosegle, da se je izdala naredba, v kateri se prepoveduje sodelovanje vojaških godb pri kakor-šni si bodi prireditvi v krajih, kjer obstoja kaka civilna godba. Izjemno lahko dovoli to magistrat dotičnega kraja. Ta naredba je baje seda) stopila v veljavo. Ves trud »dramatičnega odseka« oziroma odbora »tel. društva Sokol« je bil 7*»man: kajti naš« magistrat, noče izdati . tozadevnega dovolienta brez sklepa mestnega starešinstva. In kako so se na tihem muzali »signali« na migistratu češ, da smo vendar le od njih odvisni, ako hočemo kaj prirediti. Ker je nemogoče v zadnjem trenutku angažirati kako! civilno godbo, morajo ori intrajšnji predstavi odpasti igodbene tooke. Slavno občinstvo naj blagovoli to.uvaže-vati »n v znak protesta proti Sikanam, s strani soriškega magistrata, posetiti predstavo Še v večjem. Številu.
V Gabrovici je izvoljen za župapa g. Aloizii Švara. Čestitamo!
Odbor »Muzejskega društva za Goriško« naznanja, da se bo vršil že naznanjeni občni zbor zaradi bolezni gosp. predsednika šele1 v ponedeljek. 10. mar-i*a. ob 8, uri zvečer, pri »Zlatem jelenu«. Nedruštvemki. ki se zanimajo za Narodni muze*, dobrodošli!
Vrnite izoosoiene knjige! — Na občnem zboru Narodne Prosvete v Gorici se ie k^statiralo obsodbe vredno dejstvo, da le rano™ takih, ki si izposodijo knjige v. Narodni Prosveti ali vrnejo jih ne! Vse zaman — kniige ni nazaj. To ni lepo. to ni pošteno. Ali naj se dotičnikom pošlje re~ darla v hišo. da bo vrnil izposojeno knjigo? Tzposojevanje sloni na zaupanju: zaupa se knjiga, zato pa je tudi prva drznost dotičnikov. da knjige v določenem času vrnejo. OdHr Prosvete je sk1p"H prav strogo postopati v tem pogledu Najorvo se oozivljejo vsi prizadeti, ki Uiw)o izposojene knjige čez čas pri sebi, da ilh nemudoma vrnejo! — V bodoče pa zahtevamo točen red!
Goriška podružnica S. P. D. je na novo zaznamovala sledeča pota: 1) IzKrom-berga (pri cerkvi) navzgor do studenca pri Komelih (pri županovih) in od tod počez k cerkvi sv. Katarine (307 m) in na Prevale (modri znaki). 2) Od studenca pri Komelih navzgor na vrh sv. Gabrijela (646 m) in navzdol na Prevale (rdeči zna-k»). Prenovljena je markacija iz. Št. Mavra na vrh m .Valentina (535 m) in s sv. Gore na Deskle (Kanal).
Dražba lova v goriSki okolici. — Danes so se oddali na dražbi lovi Št. A n -d r e ž za 200 K. BMie za 350 K, Ločnik za ?000 K. Miren za 265 K, Rupa za 165 K, Št. Peter za 326 K, Love so vzeli, razven Mirna Italijani, največ Tržačani.
Krompir iz Furlanlje. — Povedali sni-o
pred časom, da je pričela s strani goriških Lahov, v prvi vrsti s strani interesi-ranega kupčevalca s (krompirjem župana Bombiga, živahna akcija v namen, da se nasadi po bližnji furlaniji kolikor mogoče krompirja. Slovenci v goriški okolici ima-
4660 K. »LegfaV potem Že dobro Izrabi talce ljudi v svoje riaitiene!   ~-   ŠJovenci, Ce j Lahi skrbijo tako za svojč   čdtujčevalno društvo, kako večja je še le maša dolžnost do našega obrambnega šolskega društva!
Prosveta..
jo svojo zadrugo in po večini nočejo dajati
krompirja"goM^^                                                                               - v
to treba dobiti krompir od drugod ali pa    netijo, 2.. marca .1913. uprizori dramatič-
nehati s prekupčevanjem. In spomnili so«e    ni 6dsek;»Sokola«v Gorici veliko burko
na Faro, Romans, Šlovrenc pri Moši   in  , V-treh dejanjih »Svet brez mož«. Spisala
dal je Bombig kmetom tam okoli več va-  ;. A.-Engel.in I. Horst.   Poslovenil F. Go-
gonov krompirja za nasaditdv/lteveda-so   ¦vekar.                   *
kmetje vezani potem   prodati   krompir  !        Prvie< 5io^ Jutri veCer  »dramatični
Bombigu in drugo n. Tako iščejo nadomestilo za krompir a, slovenske okolice in tako bi radi škodovali tudi okoličanski obstoječi organizacij goriški prizadeti Lahi. Težko, če se jim obnese namen!
Konec procesa za špljonažo, — Meseca novembra lanskega leta je aretirala finančna straža v Višku nekega človeka, ki je bil sumljiv spijonaže; Bil je to neki Dr. Bernard Steinmetz, bosi karmelitanec. doktor medicine m filozofije, — tako je namreč on trdil. Uvedla se je proti njemu preiskava radi špionaže in v teku -iste se je dognalo, da je osumljenec navaden pu-stovolec, ki ni bil ne doktor, ne karmelitanec. Ker tii bilo tehtnih razlogov za špijonažo, se je 'kazensko postopanje vstavilo, »doktor« pa e bil vseeno obsojen na 2 meseca zapora radi prestopka vlačugar-stva. — Včeraj, po skoraj 4 mesečnem zaporu je tukajšnja policija odgnala »doktorja« v domače kraje na Nemško. — vDoktor« Ste"amet2 je»baje obljubil, da bode spisal o tukajšnjem svojem bivanju brošuro. —
Ciganska nadlega. — V kriminalne zapore v Gorico so privedli cigana 18-let-nega Franceta HudoroviČ in 22-letnega .Miho Hudorovič, ker sta osumljena konjske tatvine. —
Stekli psi. — Pred kratkim smo poročali, da so se zopet pojavili stekli psi v Furlaniji ter-da je bilo zopet nekaj oseb ogrizenih*. Sedaj je ukazala politična oblast v varnost pred steklimi psi, da morajo v Furlaniji vsi psi nositi nagobčnike Če dobijo psa brez nagobčnika, ga krat-komalo ustrelijo.
Polkovnik Vukasovič, ki je sedaj vrhovni poveljnik srbske vojske v Skoplju, je rodom Slovenec z Goriškega. Njegovo sliko in življenjepis priobčuje v zadnji številki »Slovenski Uustrovani Tednik«. • Priobčuje tudi sliko in življenjepis Ljubljančana Gorca* ki je sedaj komita v srbski vojski. Nadalje vsebuje še 17 zanimivih slik, o vojni na Balkanu; revoluciji v Mehiki; sestre papeža Pija X.; o Vladi vostoku: slovenskega učiteljstva v Trstu; velemilijonarja Morgana; poŠti s severnimi jeleni; pariški apaši itd. Ta Številka »Slov. Ilustrovanega Tednika« je radi raznovrstne vsebine velezanhniva in radi slik in blankov o Vukasoviiču in Gorcu Še prav posebej znamenita* »Slov. Ilustr. Tednik« bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši.
Svoio poselsko knjižico je zgubila Kristina Brezavšček. doma od Pertovtov v občini Kal. Knjižico je našel neki gospod ter jo izročil našemu uredništvu, kamor naj pride po njo omenjena K. B.
Odprti lekarni. -- Jutri popoludnc boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 2. do 9. t. m.
Listnica uredništva; Gg. dop. Nekaterih došlih dopisov Še nismo mogli porabiti. Prihodnjič!
Narodna obramba.
Novih velikonočnih razglednic letos ni založila družba sv. Cirila in Metoda. Ima namreč precejšnje število lanskih razglednic in Še od prejšnjih let v zalogi. Cenjene rodoljube opozarjamo na to narodno blago in prosimo, da razpečavajo to Velikonoč vso družbino zalogo in jo spremene v denar; vodstvo pa oskrbi za drugo Velikonoč gotovo zopet novih in pomenljivih razglednic.
»Lega« v GradišCu ob Soči. - V>e* podružnice »Lege« teborno vspevajo. V, Gradišču je imela podružnica dohodkov K 353fV98, troškov K 3348*30. V Gradišču podpira »Lega« pridno gojence tamkaj-?njega učiteljišča. Za letošnje šolsko leto bodo izdali podpor gojencem   v   znesku
odsek« našega »Sokola« pred občinstvo. Z mirnim srcem lahko trdimo, da bode ta nastop za diletante časten. Na občinstvu je seveda ležeče, kako razpoloženje bode vladalo med igralci. Vsakdo mora priznati, da ni ravno prijetno, igrati foteljem in stolicam... Stroški za, uprizoritev so veliki, a cene vkljub temu zelo nizke. Posebno opozarjamo na stojišča na galeriji (40 vin.) Začetek točno ob 8. uri. zvečejr.' Blagajna se odpre ob 7 uri.
Ustanovniki Socialne Matice. — Socialni Matici so pristopili tekom meseca januarja t. 1. kot ustanovniki sledeči gospo-die: Dr. F. Ilešič, preds. »Slov. Matice« .v Liubliani, Mihael Vošnjak v Gorici, Dr. ; Karel Slane, odvetnik, Novo mesto, Dr. Ivo Šuhelj. sekcijski svetnik, Dunaj, Dr. Pavel Turner, Maribor. Tomo Šorli, notar Podgrad, Dr. 5. Sagadin, Ptuj.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Soška podružnica S. P. D. vabi k let-neiiMi občnemu zboru, ki se 'bo vršil v Či-talniških prostorih v Tolminu dne 6. marca (v četrtek) ob 5. popoldne. Razen običajnih točk so na dnevnem redu še: izpre-memba pravil v smislu dopisa osrednjega odbora in pa nove volitve načelstva za prihodnjo triletno dobo. P. n. člane prosimo, da se vdeleže zborovanja v čim večjem številu. — Ako bi se ne mogel,vršiti napovedani obč. zbor vsled premale vde-ležbe, vrši se uro pozneje istotam drugi obč. zbor z enakim dnevnim redom, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. — Odbor Soške podružnice.
Gospodarske vesti.
Zakon o izseljevanju. — Vlada namerava predložiti parlamentu zakon za izseljence. Besedilo zakona je že ugotovljeno. Po tej postavi mora imeti vsak izseljenec posebno legitimacijo. Kot posvetovalni organ se prideli trgovinskemu mi-nisterstvu poseben izseljeniški svet. Po-ileg tega se imenujejo v deželah, kjer izseljevanje cvete, posamezni okrajni in občinski odbori za izseljevanje. Izseljenski urad bo oskrboval izseljencem važne informacije za naseljevanje. Kdor bo nabiral delavce za poljsko in rudarsko delo, bo moraJ imeti posebno dovoljenje od deželne oblasti za tri leta. Nabiranje delavcev čez morje bo pa prepovedano in bo s.amo v izjemnih slučajih dovoljeno. Posebno stroge so odločbe proti trgovini z dekleti. Kdor odvede kako dekle k izvrševanju obrti nečistosti v drugi državi, se kaznuje z zaporom od 4 tednov do 3 let. Ako izvrši kdo ta zločin z iažnjivimi pretvezami, se kaznuje z zaporom do 5 let. Kdor pa neomadeževana dekTeta k temu pripravi, se kaznuje z zaporom do 10 let in globo do 20.000 K.
Zveza industrijalcev. — Goriški oddelek zveze industrijalcev je imel v Gorici svoj redni letni občni zbor. Predsedoval je Josip Mulič, predsednik goriškega oddelka. Udeležba je bila precejšnja. Navzoč je bil tudi namestniStveni svetnik Re-bek, predsednik trgovsko-obrtne zbornice Venuti, deželni svetnik dr. Pettarin, tajnik zveze dr. Weiss z Dunaja in drug'.
Tajnik goriške sekcije dr. Gtusovin je poročal o delovanju fe sekcije v i/.-ete-klem letu.in sicer glede* železniških tari-fov, telefona, carine, zavarovanja delavcev, železniških zvez, itd. Mulič je govoril o drugi telefonski zvezi med Trstom in Krminom, ki bo kmalu dogotovljena. Dr. Weiss se je med drugim dotaknil naročil za vojsko in morriarico. Hugues Je govoril o raznih kmečkih rečeh, Rollet iz Lokavca o trgovini z lesom.  Na   trgov-
stvo mifristerstvo je bila poslana   brzbv I javka s   protestom'   proti   naročilom 2a mornarico zunaj države;   na  železniško ministerstvo pa je šla brzojavka s proš-j njo, naj se zgradi čim prej železnica ¦ iz. j Gorice v Červinjan. — Samo italijanski in nemški interesi so bili   zastopani   na j tem zborovanju.                ,.
Živnostenska banka;"— V"seji upravnega sveta Živnostemske banke' v Pragi, ki se je vršila dne 27. svečana t. 1., /je bila predložena bilanca za leto 1912, katera izkazuje, vštevši prenos dobička iz leta 1911 in po odbitku režije ter davkov, K 8,219.987.93 čistega dobička 'proti K 7,4°5.365.r— prejšnjega leta. Na občnem zboru, ki je določen na dan 16. marcija t. l.se bode predlagalo po statuarični dotaciji rezervnih zakladov v višini K 423.O72.05, (proti K 383.474.30 prejšnjega leta) razdeliti 7V2% dividendo, kakor lansko leto, odpisati. nadalje po odbitku statuaričnih tantijem. upravnega sveta In, remuneracij Članom predstojništeV podružnic, ter revrizijskemfc odboru, znesek K 450.ppQ.~r na račun tekom leta nastalih izgub, prideliti K 350,000.-- glasom § 67, I. C bančnih pravil speoijalnemu rezervnemu zakladu, ostanek po K 560.862.91, (proti K 594.486.17 prejŠnega leta) pa prenesti na novi račun.
Krompir. — Grške oblasti so dovolile uvoz krompirja v Solun do 24. aprila,t. 1. Več. se poizve v trgovski in obrtni zbornici.
Ponudbeni razpis. — (Vrhstavbne zgradbe.) C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v postaji Kranjska Gora na progi Trbiž-Ljubljana gradbena dela za napravo tovorne lope in lam-pisterije s prizidavo lope za les in oglje proti pavšalu. Podrobni'podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. so razvidni iz epe nnihodnjih številk listov »Oesterr. Zentralanzciger flir das offentliche Liefe-rungsvvesen«, »Oesterr. Wochenschrift fiir deri tfffentlichcn Baudienst«, »Laiba-clier, Zeitung«, »Osservatore Triestino« in »Avvisatore, Dalmato.« Predmet 'zadevajoča pojasnila dajeta tudi oddelek III. c. k. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice na Jesenicah.
Upravni odbor delniške družbe Jurij Schicht je sklenil v svoji zadnji seji sklicati izvanreden občni zbor in pri terri predlagati, da se izprosi državno dovoljenje za zvišanje dosedanje, K 20,000.000 — znašaioče delniške glavnice za K 20,000.000 — torej na K 40,000.000. — Tega dovoljenja naj bi se poslužilo po potrebi; najprvo je nameravano .vplačilo K 10.000.000. — Ker je denarna potreba vsled razširjanja. opravil vedno večja, je treba pomnožiti glavnico.
Delniška družba Jurij Schicht obstoja kot taka. od I. 1906 in sicer se je ustanovila takrat z glavnico K 10,000.000. — Leta 1910 se je zvišala glavnica od K 10,000.000 na K 20,000.000.
Da je daljne znantno zvišanje glavnice potrebno že danes; ima svoj vzrok v tem, da $e vsi S^iichtovi izdelki vsled svoje priznane izbornosti vedno boli priljubljajo, kar se Brcali v sledečem zvišanju razpe-čave. Vrednost prodanih Schichtovih izdelkov je znašala:
1908/9    . ...      K 37,000.000,    ;
1909/10   .¦   .   .   K 48,000.000.
1910/11   .   .   .; K 60*000.000.
.1911/12   .   .   .   K 76,00p.000.    . in dosegla v tekočem   letu najbrž   lepo vsoto K 90,000.000.            .'/i
, Poraba »SohicMovega« blaga (Sehich-tovega mila, jedilne masti * C e r e s«, sveč »Ap o 116«; parfumerij »Elvira«, pralnega izvlečka »•L e n s k a hvala«, čistila za kovine » S o 1 a r i n e «, sadnih sokov » Ce r e;s«, margarine » V i s a n «, in » D o m i n 6 «, olja, klajnih pogač,: fir-neža, itd. itd.) znaša torej za glavo.avstrrj-sko-ogrskega prebivalstva. skoraj K. 2. Množina izdelanega blaga presega na leto že 130,000.000 kg.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja gg. članom, da priredi spomladi celodnevni izlet v Italijo. Ker se vsakikrat 'odzove mnogo članov k izletih v. Italijo, se nadejamo, da se bodo tudi letos. Natančno progo se pravočasno naznani.

Razne vesti.
»Akad. dr. slov. veterinarjev na Dunaju« priredi svoj V. redni občni zbor v, torek, 4. sušca ob 8. uri :zvečer.v restavraciji »Siegel« III. Neulinggasse 28. z običajnim dnevnim redom. — Slovanski gostje dobrodošli!
100.000 lir za zdravniški obisk. — Milijonar Morgan je bolan. Nahaja se v Kairu. Te dni je poklical k sebi slovečega italijanskega' zdravnika dr. Bastianellija. Poklicu je pridjal Ček, glaseč <na 100.000 lir. Bastianelli je že odpotoval v Kairo.
50 Štabnih častnikov bo upokojenih. — Z Dunaja poročajo, da bo te dni okoli 50 višjih štabnih Častnikov upokojenih, voina uprava Jim pošlje obvestilo, da ne reflektira več na njihovo službo. Tako bodo prisiljeni, stopiti v pokoj.              I
tpldemija med vojaštvom v Bosni. —
. Z Dunaja:   Med mobiliziranim moštvom
« so se pojavile epidemije. yojna uprava je postala vojaške zdravnike iz garnizijskih
. bolnišnic v Bosno.'*''
j                  Dalle na 4. strani.
CD
i
Moli-ov Seidiitz-prašek
Je sa jna gelodon ferpeSe neprekosljlvo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra '   stičnimi Čistil, kroglicami in grenCioami.
Cen« orig. škatljc K2 —
Ponarejale n JodUJsko »asledoje......
Mollo-vo Franc, žganje in tol
>a ribanja »ivote. — BoleClne oiajiojoee ia okrepenjoto ata-fomano sredstvo proti trgittjti in prehlajenjn vsake vrste. OrlR. steklenica l/L 2
No prodaj po vseh lekarnah j in mirodilnioab. Glavsa lekarna : A. MOLI, c. in kr, dvomi lalolcik, DonaJ,
. Tuchlanben 9. :
, Zaloga v Oorioi v lekarni:  A, CUronoolI,
G. GristofolettL
Po nizki ceni proda ali tudi zameni
T$e ve(čja gostilna in-trgovitfe>^Kranju lm Kranjskem. Nahaja se na najboljšem Jroslprur Pripravna za vsako obrt ali ftrgovino in je t najboljšerh stanju. — Natančen naslov pov4 upravništvp. — v* Za odgovor je prjložijti znamko, -
Akad, društvo »Slovenija« na Dunaju
priredi1 svoj IV. redni.obč. zbor v torek, 3. marca ob 8. zvečer v restavraciji »Gasthaus zurh Magistrat«, nasproti ro-tovža.
Prochazka na potu v Ameriko. — Dosedanji mnogoletni avstrijski konzul v Prizrenu, prosluli Oskar Prochazka, je prestavljen v Rio de Janeiro v Brazilijo.
Tovarna zgorela. '— Z Dunaja poročajo, da je v Steinfeldu v tovarni za pa-' tronske cevi izbruhnil včeraj zvečer silen ogenj, ki je tovarno popolnoma vpepelil. Skladišča, vojaški objekti, smodnišnice so bile v veliki nevarnosti. Gasili so vojaki in ognjegasci in posrečilo se je po nadčloveških naporih lokalizirati ogenj. Škoda je ogromna.
V Milanu štrajkajo poštni raznašalci brzojavk, in sicer radi spora z ravnateljstvom glede plače.
Razprava proti Kunšaku, ki je ustreli! poslanca Schuhmeierja, se bo vršila na Dunaju pred poroto dne 28. in 29. t. m.
Zopet porezane trte v Istri. — V oko-: lici Poreča so hudobneži zopet porezali po vinogradih trte ter napravili škode okoli 10.000 K.
Statistika Srbskega Rdečega Križa, Obelodanjena je statistika, po kateri je bilo doslej v vseh beogradskih bolnišnicah * vsega skupaj 5943 ranjencev, in obolelih. Umrlo jih je samo 117, zdravi se jih še 1516; ozdravljenih je odpuščenih 4310. troški Rd. križa znašajo 300.000 dinarjev, večinoma za nabavo materijala.
Težka telesna poškodba v Trstu. Ranjenec ie umrl. — V ulici Tesa je našel "•policijski stražnik na tleh človeka v nezavesti in sicer ponoči okoli 2. ure. Iz prsi je tekla neznanemu »kri. Prenesli so ranjenca v bolnišnico, kjer se je konšta-tiralo, da se piše Josip Cvetrežnik ter je sobni slikar po poklicu. Aretiral5 so tri ljudi, ki-so bili ž njim v družbi, ali ti so povedali, da je bil Cvetrežnik močno pijan, oni pa da mu niso nič storili. Cvetrežnik je umrl.
Strašna eksplozija se je pripetila v rudniku v Gijoni v Španiji. Ponesrečilo je nad 200 rudarjev.
Iz vlaka ie skočila pri Božjakovini neka hrvaška kmetica. Pozabila je izstopiti in ko je vlak šel naprej, se je zagnala z voza ter obležala v nezavesti. Predno so jo pripeljali v Zagreb, je bila že mrtva.
Najstarejša žena v hrvatskem Pri-morju je umrla te dni. To je Tvana vdova Polič, ki je doživela starost 106 let.
Atentat na župana v Silistriji. -— Iz Sofije poročajo, da je neki rumunski aten-iator ustrelil župana mesta Sitistnije Mo-lanosa. Atentatorja so že zaprli.
Živa le zgorela v Izoli v Istri neka Josipina Vascotto, ki je bolna že več mesecev. Sedela je pri ognjišču, ogenj se je prijel njene obleke in bolna reva je zgorela.
Pod vlak je prišel v Istri neki Henrik Počeko. V Kostanji je bil v družbi z drugimi, ki so šli potem na vlak. Ne ve se prav, kako je zašel Počeko pod vlak, ki ga je razmesaril.
Balkanske železnice.
(Dalje.)
Obstoječe  železnice   balkanskih zaveznikov.
Bulgarija ima, kakor smo že povedali, 1671 km železnice. Vse so normalne in vse državne. Do leta 1908. so bile. njene železnice turške in crijentalnega društva. Bulgarija jih je odkupila ter plačala Turčiji 42 milijonov. Razven teh železnic se dovršuje sedaj strategično važiia proga, ki bo vezala Ruščuk na Dunavu preko klanca Sipke in Trnovega s Staro Zago-ro. Ker je Stara Zagora vezana z Dede-agačem na Egejskem morju, tako bo ta
proga, ki se ima smatrati že za gotovo, vezala Dunav odnosno Rumunijo z morjem in bo jedrni najvažnejših prog, kadar se Dunav premosti.
Med tem pa so bulgarske železnice malo donašale, ker so služile povečini notranjemu obratu. Poleg 1,267.700 ton, tran-sportiranih leta 1909.; je znašal tranzitni transport istega leta 9546 ton. Bruto-do-hod je znašal 19.8 milijonov, č&ti pa 5.9 milijonov, kar je v primeri vrednosti teh železnic 250 milijonov jako neznatno.
Grčija je imela železnice večinom ozkega koloseka, 1 m, in vse proge so v privatnih (v glavnem vendar grških) rokah, tako da država nima niti jedne svoie železnice. Proga, ki veže Atene-Lanso-Derven, je normabia in dolga 389 km.
Črnagora ima od leta 1909. železnico Bar-Virpazar na Skaderskem jezeru; železnica je ozkega koloseka, 74 cm; proga je privatna v italijanskih rokah.
Srbija je imela, kakor že povedano, 1223 km železnične proge. Normalnotirne ie 570 km v državnih rokah, 453 km ozkega koloseka tudi v državni upravi. Razven tega je 200 km ozkotirne železnice, večinoma v lasti okrožji. Najvažnejše proge so: Beograd-Niš, Niš-Carigrad, Niš-Ristovac. Srbske proge so precej rentabilne, Tranzit 'je velik. Znašal je v letu 1910. na nrogi Beograd-Carigrad 37.431, Peograd-Ristovac 26.871, Caribrod-Beo-errad 20.988. Ristovac Beograd 1355 ton. Velik tranzit znači, da so srbske proge velike mednarodne v a ž-nos t i in bodo še večje po končani vojni, in sicer o b s t o ječe in druge, kise š e z g r a d i j o. S r b-ske proge bodo najvažnejše na celem Balkanu. Leta 1912. je bilo otvorienih 10 novih prog z ukupno 919 km. Oradiio se sedaj proge 258 km dolge: frasirano je novih 433 km. Vidi se, kaloo Srbija nojmi važnost železnic in kako naglo jih gradi.
(Pride še.)
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Orufovka
fALH*
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačniea za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu,, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica. Travnik štev. 5.
Podpisani, s spričevali potrjeni Čevljar« ski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v meetu in na deželi, da sem odprl
sunjo delavnico
d Nnnshl ollcl It. 9
ter se priporočam  slavnemu občinstvu za mnogobrojni   obisk,  in jamčim za točno in solidno postrežbo udani
Rud. Benedetič,
čevljarski mojster.
485 - 15
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schinledte
ocHraii '   ;lu in popolnoma časno
gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho.
Tudi pri zastarelih slučajih.
Coua steklenice K 4-— z navodilom vred.
Dobiva se v lekarni G. CriStofolOttt v Gorici.
Odgovorni urednik In Izdajatelj IvanKavfit v Oorfd. "ska: »GoriSka TIskarna« A. Oabršček (odgov. J. FabCiCV Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Sob«
Mali oglasi.
lajmanjla pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsetnejll se računa za vsako besedo 3 vin. ff&jprtpravnejie inseriranje la trgovce tn obrtnike.
Koliko fa manjSlh trgovcev in obrtnikov
_____na cfolali (i---------------*-----L------   -
nikjer m teMtfraJi
Fotograf A. Jerkič SS6tfSiSS5?*^2
mena in tudi zvečer pri električni svetilki ^Jupiter". — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt!
Stare znamke in stara p<sma %$$.
ga stoletja in zbirbe znamk kupi Ign.  L. Fi-scher, tovarnar v Trstu, Rojan.
Mladenič star 25 let, \T$uZT&
lel spremeniti sedanjo službo za kakšnega pisarniškega slugo, ali kaj* podobnega. — Da se lahko kavcijo, za 2000 kron. — Naslov na uprav-ništvo tega lista.                                             85—2
je. odpravilo
Kašeli
hripavost, katar,   zasliženost, 'krčni in oslovski kašelj s
ISL Kaiserjeuimi
------prsnimi karamelami------
,- znamko 3 jelke.
Rt (1(1    notarslf° potrjenih priznanj od raznih zdravnikov
UtUU   in privatnikov, kateri jamčijo za dober uapeb.
Bonboni so jako lahko zauiitni in okusni.
.Zavojčki so po 20 ali 40 vin., dozo po 60 vin.
Dobiva so v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. dvorni
dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Ruggiero Kurnor
A. de Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarnah:
Jurji Hus v Tipavi, L, Kurschen v Ajelu in Maks
Kozower v Ajdovščini.
IZIDOR NANUT
avtoriiooana staubena turdka
$ jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela. Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
A. vii. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
iajbiljiihtvr.li ii Istra, Dalnacijs Milfette,8ar! ii Kes
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112 1'20, 1-28, 1-36, 1*44, 160, 1'80, 2'~. 2;40
is loči po 72 vin. ------    Na debelo cene ugodne.
Pošuja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kUjpcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga
mila in svet,
Z j Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. 1. Eržen
fiORICH
Jas. Verdi tekalISCc Sfeo. 3?«
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlra 0 sooiem afeile|n
od 9. are dop. do 5. are pop
Čislani   gospod   Franc    WllhcUn,   lekarnar
. Neuenkirehen, Nižjo-Avstrijsko.
pred leti »t«  mi  poslali 6 zavojov VaSoga  1
zdravilnega čaja  Wilhelro.  Kako  dobrodejno jo   ,
ta čaj  vplival,  ne bom  nikdar   pozabil,   v sled i
čiemarotd
sem bil skoraj nezmožen za delo.   Vas Caj  m1   \ jo podelil novo iivljensko mof  KocU tega bom
istega priporočal vsakemu boteiku.                         j
Priporočam   se   r.   odličnim   spoltovanjem   ' vedno hvaležni
Dr. M. P. Jovano7lc.  j
Vukovar na Donavi, 18. marca 1SII.
____   A Cena 1 moja E 2.        6 zatoje? K10- \
Kjer se »c dobi v lekarnah to naročilnicah se paSljc direktno. V Tratu se dubi v lekarni: j Dr. Vittorio Seruvnlb -Al Kedcnfevre", Fjazza Cavana, najemnik Maiio T,ang; E. do Utten-burgo« isasK «Alla Snlut«", Via Oiulia 1, pn>-vis : SUvio Giinlds.
430b-
Lekarna
>^>
Trsklao (itokfitefo) jetraft »U«. Posebno sredstto proti prsnim loles-
n!m in splošni telesni slabosti Inirna steklenica teoa o«a »aram rmene banre po 1140, bele b*m E 2 Trakino leletnato jetrno olje. Raha tega olja je s«sebno priporod-Ijiva oirokom   in dedkom, ki so ner- BU vojsni in nflne narava                          ¦¦
jem se opravijo v kratkem tom t gotov*#, m
Trakino jetrno olje se teletnim Jodecem. 8 tem „.,........ ___ .
vse kostne bolezni, žlezni otoki, golSe, malokrvnost itd.
Cena ene steklenice je i Krono 40 vinarjev
......  -,„ katerega naroCam direktno iz lorvegile, preilfi« se fedno t mojem kea. laboratortja,
predno se napolnijo steklenice. Zato samorem Jameitl svojim  Cc.  odjemalcem ql%ik eistoU im ~—-  »talne sposobnosti sa zdravljenje.  ===
CvUtGfalettljeva pijača I* kinu In iaiasa.
Najboljši pripomoček pri tdr&vljenjs s trškim oljem. ~   Ena steklenica stane 1 krono   60 vinarjev.   —
i
i
i i
Podružnica
^Ljubljanske kreditne banke'1
v GORICI
— se b»vl z vtenri v bubio stroko, sptdijoilml posli. —
Vloge na knjižica obrestuje po 4Y|„ vloge»tekočem računu po dogovoru.
- Behtfka Btamdes X 8,000.000. - ~                 CrUHtrfllfl H LfuilUgnt.                ~ Benrnii »klad K 800.000. -
"              PODHUŽmOHi Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Tret =====