^NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 77 KRANJ, torek, 8.10.1985 <»M«SIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO y Podvinu prodali i 4uHi?S'!E PRI PODVINU - V nasa-H • *e pri p°dvinu so minuli četr- - kti2lllls^a Jabolka prenehali proda-j ^ J*a drobno. Marsikoga, ki se je - Wm° .že'el oskrbeti z njimi, je to ' ^ia^netil°' P°sebno še, ker so prej-, din leJ« prodajali jabolka tja do sre- i dič^a nasada inž, Valentin Bene-r io n le P°vedal, da so morali proda-, Wnikdroono ustaviti zaradi pogod-novh-.ODveznosti, ki jih imajo do os-Ch organizacij sindikata. Med-tUdi včeraj, v ponedeljek, končali $on .z obiranjem nekaterih poznih niii ia ZdaJ bodo naiPreJ izP°1_ ostaP0Sodbene obveznosti. Če bo kaj t^n0' bodo v drugi polovici tega »Kd prodau še na drobno, ^dn od vzrokov, da smo letošni MttQ°yPrečni pridelek prodali tako « je povedal inž. Benedičič. Vlak bratstva in enotnosti Štiri leta je minilo, odkar je zadnji Vlak bratstva odpeljal Slovence proti Beogradu, Kraljevu, Titovim Užicam in drugam, in dve leti, odkar so bili srbski gostje na obisku pri nas. Vsake dve leti se namreč srečujejo slovenski izgnanci in njihovi prijatelji, da obude spomine na tisti čas, ko so morali Slovenci z družinami zapustiti svoje domove in oditi v neznano, ker so na njihovo mesto prišli nemški, pravi arijski »nadljudje«. Vendar so tam, kjer je sovražnik pričakoval, da bodo osamljeni, zapuščeni, prepuščeni na milost in nemilost okupatorju, našli Slovenci svoje druge domove. V štirih letih borbe so se splet-le,.tesne vezi prijateljstva, še več, pravega bratstva. Prijateljstvo, rojeno med vojno, prehaja danes na mlade rodove. Zato je vsak Vlak bratstva tudi vedno mlajši. Z Gorenjske se bodo naši izseljenci in njih družine odpeljele z vlakom v Kragujevac, Valjevo, Brus, Smederevsko Palanko, Za-ječar in drugam. S temi mesti so danes pobratene posamezne gorenjske občine. Z Jesenic bo vlak odpeljal v petek zvečer ob 22.35, iz Lesc ob 22.50, iz Kranja ob 23.14 in iz Škofje Loke ob 23.23. Tržičani se bodo potnikom Vlaka bratstva pridružili v Kranju. Tokrat bo šlo z Vlakom bratstva približno 200 Gorenjcev, vseh Slovencev pa 1363. Tokrat bo delegacijo v imenu Republiškega odbora socialistične zveze vodil Franc Šetinc. (dd) V SREDIŠČU POZORNOSTI Tresla se je gora, rodila se je miš Komunisti iz gorenjskih kmetijskih in živilskih organizacij so pred dvema letoma na problemski konferenci sprejeli 25 sklepov in usmeritev, pomembnih za nadaljnji razvoj kmetijstva in živilstva na Gorenjskem. Nekateri med njimi so obetali korenite spremembe, predvsem na področju organiziranosti. Tresla se je gora, rodila se je miš: po dveh letih namreč ugotavljamo, da sklepi, če se izrazimo kmetijsko, niso zaorali novih brazd v gorenjskem kmetijstvu in živalstvu. Dokument je obležal na policah, kot že ničkolikokrat prej je ostalo le pri obljubah. Pa ne le to: isti ljudje, ki so pred dvema letoma prisegali na sklepe in zatrjevali, da jih je mogoče uresničiti že v kratkem času, zdaj »ugotavljajo«, da so bili sklepi nestvarni in neživljenjski. Naj bo tako ali drugače: med mlekarnami na Gorenjskem ni prišlo niti do poslovno-tehničnega sodelovanja, kaj šele do združitve, kot je predvideval eden od sklepov. Podobna ugotovitev velja tudi za klavništvo, v tej panogi je bila uveljavljena delitev dela le med obrati v KZK-jevi temeljni organizaciji Mesoizdelki. Družbena posestva so še vedno pod dvema strehama — kombinatovo in zadružno. O novi organiziranosti gorenjskega zadružništva in o enotnem pristopu do kmetov so govorili le na problemski konferenci, pozneje nikdar več. Le radovljiška Kooperacija se je organizirala v skladu z zakonom o združevanju kmetov in ustanovila zadružno enoto na Jesenicah. 20. sklep problemske konference je predvideval združitev kmetijskih in gozdarskih hranilno-kreditnih služb, pa se v tem času niso povezale niti tovrstne službe v Gorenjski kmetijski zadrugi. Noben od sklepov ni predvideval vključevanja gorenjskih kmetijskih in živilskih organizacij v »širše sisteme«, a vendarle je bilo tovrstno povezovanje živahnejše kot združevanje med gorenjskimi organizacijami. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske in kmetijska zadruga Bled sta se vključila v sozd Mercator, Špecerija Bled v ABC Pomurko. Načrti sestavljenih organizacij in sklepi problemske konference so si že zdaj na nekaterih področjih v nasprotju, saj, denimo, eden od sklepov predvideva združitev gorenjskih mlekarn, medtem ko se v Mer-catorju zavzemajo za priključitev kranjske mlekarne k ljubljanskim. Med sklepi, ki so se uresničevali, omenimo le najvažnejšega: pridelava in prireja sta v zadnjih letih navzlic težavnim gospodarskim razmeram napredovali. C. Zaplotnik Hlevi vse bolj prazni irj -— — Delavci vodnogospodarskega podjetja iz Kranja obnavljajo ^*£?Z'e* Selški Sori. Denar za obnovo sta prispevala Območna vod- J*ai0 fjQ0st in Tovarna klobukov Šešir. Šešir naj bi na novem jezu zgradil t!?**'lu&>e'e'c*rarno za P°9on oorata "" Spodnjem trgu. Tako naj Q rerie*'J>TVotnemu namenu, saj je pred skoraj sto leti na tem mes bi jez tu sta- c le k t rama. Foto: F Perdan Kljub podražitvi ni pričakovati boljše ponudbe mesa. Zaradi predragih krmil in gnojil se je namreč v Jugoslaviji čreda tako zmanjšala, da je ponudba veliko manjša od povpraševanja, Primanjkuje govedi, telet in prašičev. '-■--n Elektrarna v Davči priključena V omrežje Davča — V petek so priključili v javno omrežje malo elektrar-. no v Davči, obratovati pa bo začela novembra, ko bodo zaključena vsa dela pri gradnji. Njena moč bo 400 kilovatov, kar zadošča za potrebe 200 gospodinjstev. Na leto bo dajala milijon kilovatov energije. Centralo bodo daljinsko upravljali iz Kranja. Mala elektrarna v Davči je prva od stotih, ki naj bi jih na Gorenjskem zgradili v prihodnjih letih. Samo v škofjeloški občini je 44 vodotokov, na katerih bi lahko zgradili male elektrarne s skupno močjo 7 MW. Centralo v Davči sta si v četrtek ogledala predsednik predsedstva Slovenije F'rance Popit in sekretar za ljudsko oborambo Martin Košir. L. B. Sedaj je na jugoslovanskih farmah dopitanih 4290 ton prašičev, mesarji pa bi jih za normalno oskrbo potrebovali vsaj 7800 ton. Še slabši časi pri oskrbi s svinjskim mesom pa se napovedujejo. Za obnovo črede bi v Jugoslaviji potrebovali 800 ton odojkov, vendar jih nikjer ni moč kupiti* Podobne razmere so v živinoreji. Za obnovo črede bi v Jugoslaviji moralo biti stalno na voljo 2300 telet, a jih je komaj 80. Potrebovali bi tudi 3200 govedi do 220 kilogramov žive teže za dopitanje, vendar znaša ponudba komaj 120 glav. Takšne razmere dvigajo cene živini, ki jo je premalo. Uradna cena telet je za kilogram žive teže 540 dinarjev za kilogram, prodajajo pa jih po 700 dinarjev za kilogram. Tako draga pa so že predraga za rejca, ki bi jih dopital. Tudi pri prašičih se spet pojavljajo sive cene. Po uradno določeni ceni 282 dinarjev za kilogram jih nočejo nikjer več prodajati. Dejanske cene znašajo od 320 do 350 dinarjev za kilogram žive teže. Visoke cene živine in prašičev delajo težave tudi klavnicam in ppre-delovalcem, saj povzročajo, da se višajo tudi cene mesa. Te pa so že tako visoke, da se poraba mesa manjša. Poraba mesa na prebivalca, ki je pred časom znašala 75 kilogramov na leto, se je namreč že skoraj prepolovila. » g Vaja gorskih reševalcev iz Kranja — Postaja Gorske reševalne službe iz Kranja je pripravila konec septembra redno usposabljanje z izpiti za svoje člane. Preverjanja znanja na Kolišču se je udeležilo prek petdeset gorskih reševalcev, med njimi tudi trije zdravniki in več inštruktorjev. Kot so ocenili, je njihova usposobljenost za prvo pomoč in reševalno tehniko dokaj dobra. To je pokazala tudi nedeljska vaja, med katero so z vrha Storžiča spuščali »ponesrečenca« z nosili do ceste nad Mačami. Na srečanju so čestitali dr. Matiji Horvatu, ki je slavil 50. obletnico življenja, med gorskimi reševalci pa je že od 1963. leta. Na sliki: med urjenjem v vrvni tehniki (S) — Foto: F. Ekar 18. sejem stanovanjske opreme kranj, 11.-17.10:83 Gostilna Sejem, Pivovarna Laško in PPC Gorenjski sejem letos prvič organizirajo vesele jesenske popoldneve ob glasbi, kranjskih klobasah, pečenih piščancih in pivu. Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din GLAS 2. STRAN. NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO TOREK, 8. OKTOBRAjIll /- Kje smo in kam gremo v preobrazbi šolstva na Gorenjskem Dobrega učenca da predvsem dober učitelj Kranj — Na vprašanja o stanju in nadaljnjem razvoju preobrazbe vzgoje in izobraževanja na Gorenjskem je odgovarjal Lojze Malovrh, predstojnik kranjske enote Zavoda SRS za šolstvo. • Kako osnovne šole že uresničujejo Program življenja in dela osnovne šole? »Program življenja in dela osnovne šole je temeljni dokument, na katerem sloni delo vsake šole. Ker je naravnan na organizacijo celodnevne osnovne šole, je uresničevanje Programa predvsem v njegovem razširjenem delu veliko odvisno od prostorskih zmogljivosti, opremljenosti učilnic in od denarnih možnosti občinskih izobraževalnih skupnosti. Centralne šole v radovljiški in loški občini imajo prostorske razmere ugodno rešene, medtem ko, na primer, v kranjski občini še prek dve tretjini učencev obiskujeta pouk v dveh izmenah.« • Kaj bo potemtakem novega v gorenjskem osnovnošolskem prostoru v naslednjih petih letih? »V kranjski občini nameravajo dograditi podružnični šoli na Oreh-ku in Kokrici, osnovno šolo v Preddvoru in zgraditi novo šolo na Planini. V radovljiški občini se pripravljajo za gradnjo prizidkov k šolama v Lescah in na Bledu. V Škof j i Loki bodo skušali dokončati referendumski program, v osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču bodo dozidali učilnico za tehnični pouk in knjižnico, na Jesenicah pa bodo že do srede naslednjega leta dokončali gradnjo šole Karavanških kurirjev NOB Jesenice in manjkajoče prostore pri šoli v Mojstrani.« • Kaj pa bo boljšega po vsebini? »V osnovnem šolstvu bo imel v novem planskem obdobju prednost tako imenovani zagotovljeni program, ki omogoča izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. V vse razrede bo uveden nov Program življenja in dela. Z interesnimi dejavnostmi, dodatnim poukom ter naravoslovnimi in kulturnimi dnevi bo prav gotovo prispeval k še večji odprtosti šole in k povezovanju z okoljem.« • V srednjem šolstvu so prve generacije učencev že zaključile izobraževanje v štiriletnih programih. Kaj ob tem ugotavljate? »Analize o spremljanju uresničevanja programov nas opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti. Te bo pač treba odpraviti. Zavod SRS za šolstvo je že posredoval srednjim šolam izvedbena navodila kot pomoč učiteljem pri uresničevanju predmetnikov in učnih načrtov ter priporočila za kvalitetnejše izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov.« • So v mreži šol predvidene kakšne bistvene spremembe? »V naslednjih letih se po predvidevanjih posebnih izobraževalnih skupnosti vpis v posamezne programe srednjih šol ne bo bistveno večal. Le vpis v tehnične in naravoslovno-matematične usmeritve bo zrasel za okoli pet odstotkov. Bolj kot doslej pa bo združeno delo pospeševalo izobraževanje ob delu in iz dela. Tudi učence, ki prihajajo iz srednjih šol v zaposlitev, bodo z bolje pripravljenimi pripravniškimi programi lažje usposobili za delo.« • Kakšni so vaši pogledi na preobrazbo? »Uresničitev ciljev družbene reforme je razen dobrih delovnih razmer tako učiteljev kot učencev odvisna zlasti od primerne pedagoške zavzetosti v šolah. K temu pa bi še dodal, da na današnjo šolo ne smemo gledati in je ocenjevati kot dokončen rezultat reforme, ampak na živ in dinamičen sistem, ki ga je treba stalno razvijati in dopolnjevati.« H. Jelovčan Letos je v 34 osnovnih šolah s podružničnimi 23.440 učencev. Od teh je vključenih v celodnevno organizacijo pouka 2769 učencev in v podaljšano bivanje 2217 učencev. štirinajst srednjih šol na Gorenjskem obiskuje 8280 učencev. Razporejeni so v 37 vzgojnoizobraževalnih programih in 57 smereh. Nova sezona ljubiteljev mikroračunal-ništva Kranj — Po počitniškem premoru so se 7. oktobra v računalniški učilnici Delavske univerze Toma Brejca znova zbrali ljubitelji mikroračunal-ništva, ki delujejo v Elektrotehniškem društvu. K sodelovanju vabijo tudi nove člane. Kranjski ljubitelji delujejo v dveh skupinah že leto dni, ena v sistemu Commodore, druga pa v sistemu Sinclair. Cilj je spoznavati opremo in novosti, izmenjavati izkušnje, sodelovati in se posvetovati s strokovnjaki, ustvarjati vzdušje za razvoj mikroračunalništva in drugo. V minulem letu so bili člani tudi dobri organizatorji. Pripravili so številne tečaje, računalniške dneve, predavanja, ekskurzije in mentorstva. Kljub skromni opremi (dva Spectruma in Commodore C-64) se skupini pogosto sestajata. Osvojili so že ključne programe kot so mikroračunalniški jeziki, urejanje besedil, podatkov in slik, risanje in podobno. Razvijali so poslovne programe za pomoč obrtnikom, izdali ABC program na kaseti, sodelovali na raznih tekmovanjih mikroračunalnikarjev in dosegli dobra mesta. Pomagali so tudi pri razvoju kasete, ki jo je izdala Zveza za cerebralno paralizo Slovenije in se kot mentorji vključevali v izobraževalne programe Delavske univerze Toma Brejca. Na ponedeljkovem srečanju so se dogovorili o novih akcijah. Med drugim nameravajo ustanoviti tudi tretjo skupino, ki se bo ukvarjala s strojno opremo računalnikov. Opremo za to dejavnost je prispevala Iskra Telematika. Samuel Daniel Začenja se filmska šola Kranj — Skupina kranjskih ki-noamatarjev ta teden začenja letošnjo filmsko šolo. Mladi, ki jih zanima kratkometražni film in bi se radi naučili filmanja, se bodo zbrali jutri, 9. oktobra, ob 19. uri v prostorih galerije Nova v Delavskem domu. Filmska šola bo trajala do 27. decembra. Predavanja bodo popestrile filmske projekcije iz zakladnice svetovne kinematografije — že v petek bo na ogled film Križarka Potemkin — in lastne produkcije SKK. Tudi za prijave je še čas. M D. Ž. Živahno ob tednu otroka Kranj — Od 7. do 13. oktobra traja letošnji teden otroka. V Kranju bodo v tem tednu za otroke pripravili nekaj privlačnih prireditev. Najbolj živahno bo v četrtek, ko bo od 16. do 18. ure srečanje malčkov na Titovem trgu. Ob glasbi, ki jim je najljubša, bodo risali na asfalt. V petek pa Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja pripravlja bolšji sejem za otroke. Ob lepem vremenu bo prireditev na Titovem trgu, v dežju pa v Delavskem domu. I). Z. Skupščine sisov Radovljica — Prve jesensko soje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bodo od 21. do 24. oktobra. Gradivo za seje so objavili v delegatskem Ob zorniku številka 3, ki ga bodo delega ti dobili do 10. oktobra. Torej bodo imeli dobrih deset dni časa, da v delegacijah delegate na seje skupščin dobro pripravijo Financiranje programov krajevnih skupnosti V razpravi dva načina zbiranja denarja Tudi v prihodnjih petih letih naj bi v radovljiški občini podobno kot doslej dve leti zbirali denar za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih, kjer se s prostovoljnim delom in prispevki krepko oplemenitijo — Izrekli naj bi se torej le o obliki združevanja sredstev, tako kot doslej, ali s povečano prispevno stopnjo za komunalno skupnost RADOVLJICA — Letos se bo izteklo dveletno razdobje financiranja krajevnih skupnosti po posebnem samoupravnem sporazumu na osnovi dogovorjenih programov. Odbor udeležencev sporazuma je ocenil, da je ta denar prispeval k rešitvi marsikaterega problema v krajevnih skupnostih, saj je bil znatno oplemeniten s prostovoljnim delom in prispevki krajanov. Letos se bo nabralo okoli 500 milijonov dinarjev. V krajevnih skupnostih s pomočjo tega denarja urejajo predvsem komunalne stvari kot so pločniki, postajališča, javna razsvetljava, ceste, vodovod, kanalizacija, skratka komunalno urejajo svoj kraj, opravljajo manjša komunalna dela, ki jih po zakonu lahko. Tudi v prihodnjih petih letih nameravajo obdržati takšen način zbiranja denarja, višina sredstev naj bi sledila inflacijo, v sporazum pa nameravajo vgraditi tudi solidarnost med krajevnimi skupnostmi, ki naj bi imela 20-odstotni delež zbranih sredstev. Osnova za oblikovanje sredstev bi bil povprečni enodnevni (sedemurni) zaslužek na zaposlenega v občini v devetih mesecih preteklega leta. Pri številu zaposlenih pa bi vzeli podatek 31. marca tekočega leta. Sredstva bi združeno delo po zaključnih računih za preteklo leto nakazalo do konca marca na poseben občinski račun. Krajevne skupnosti bi nato prejele 80 odstotkov zbranih sredstev, 20 odstotkov bi jih razdelili solidarnostno, o čemer bo odločal odbor udeležencev sporazuma. Pri tem bodo upoštevali komunalno opremljenost krajevne skupnosti, oddaljenost od središč, število prebivalcev na zaposlenega v krajevni skupnosti in vloženo lastno delo krajanov. Pred odločitvijo bodo pregledali programe dela in poročila, kako so sredstva porabili v preteklem letu. Sporazum pušča odprto vprašanje krajanov, ki se na delo vozijo ven iz občine, takšnih je v radovljiški občini 1.200. Nekaj se jih seveda tudi od drugod vozi na delo v radovljiško občino. Na vprašanje bi vsekakor morali odgovoriti na ravni gorenjskih občin. Javna razprava o samoupravnem sporazumu, ki naj bi veljal prihodnjih pet let, pa naj bi dala odgovor tudi na dve različici zbiranja denarja. Po prvi naj bi potekalo tako kot doslej, denar naj bi se torej stekal na poseben občinski račun, po drugi pa imajo predvsem v manjših kraF nih skupnostih, kjer pravijo, da * komunalni skupnosti sredstva <*K dotočena na reševanje komunali problemov v večjih krajih, manj«1 ostajajo ob strani. Samoupf*^ sporazum je tako zanje zaneslji^ sredstev, ki pa jih posebej v man% krajih — v vaseh — večkratno oF menitijo. Razmislek je torej res rj treben. M. Volčj naj bi ustrezno povečali prispevno stopnjo za komunalno skupnost, saj gre v pretežni meri za komunalno urejanje. Strah pred drugo različico Priprave na volitve '86 v tržiški občini Nič ni »pripravljeno« Tržič — Seznam evidentiranih možnih kandidatov za odgovorne funkcije v organih skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti tržiške občine ter v republiških telesih je sicer kar obširen, kljub temu pa z izkupičkom drugega kroga evidentiranja v tržiški občini niso povsem zadovoljni. Ugotavljajo namreč, da v temeljnih okoljih, to je v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih, ljudi evidentiranje ne zanima posebno. Veliko je »gostilniških« ugibanj in natolcevanj, češ da je itak že vse pripravljeno, da so glavne funkcije že razdeljene, v takih neuradnih pogovorih tudi padajo predlogi, kdo bi bil najprimernejši za določeno funkcijo. Ko pa je treba zares predlagati, so ljudje več ali manj tiho. Nič ni vnaprej pripravljeno, trdi predsednica občinske konference SZDL Tržič Marica Praprotnik. Še je čas za predloge, zato naj bo vsak sestanek v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji tudi priložnost, da ljudje evidentirajo možne kandidate. Posebno v združenem delu bi pričakovali več pobud. Razen v Bombažni predilnici in tkalnici, kjer že po tradiciji vse samoupravne naloge dobro opravijo, se v večini delovnih kolektivov boje za svoje delavce. Dogaja se celo, da raje evidentirajo ljudi iz drugih delovnih okolij kot iz lastnega. Težave v zvezi z evidentiranjem imajo predvsem v tistih kolektivih, ki imajo sedež zunaj tržiške občine. Iz teh ni bilo odziva kljub klicem in obiskom iz občinskega sveta zveze sindikatov. Nalogo pa so pozabili opraviti tudi v nekaterih manjših kolektivih, celo takih, ki si zaradi posebnega družbenega pomena tega skoraj ne bi smeli dovoliti, na primer, v Postaji milice, Postaji obmejne milice, osnovnih šolah heroja Bračiča in Kokrškega odreda. Če pogledamo nekoliko pobliže spisek evidentiranih, je nekaj več možnih kandidatov za skupščinske organe. Tako je, na primer, za predsednika skupščine občine Tržič evidentiranih devet kandidatov, za predsednika zbora združenega dela in zbora krajevnih skupn°s 1 po šest, za predsednika družben političnega zbora osem, za P1"^ sednika izvršnega sveta štiri11' in za člane izvršnega sveta o& ljudi. . * Seštevek evidentiranih mo^ kandidatov za funkcije v sa# :1 upravnih interesnih skupnosti« tako bogat, četudi povsem kandidata ni nobena funkcija-predsednike skupščin izobraze bi«* ne, raziskovalne, kulturne m tel«* >8' nokulturne skupnosti so evidenc rani po trije kandidati, za pred* nika skupnosti pokojninsko lidskega zavarovanja štirje predsednika skupščine zdravstvi ne skupnosti, skupnosti za zaP.°L vanje, socialno skrbstvo, soCX J varstvo in stanovanjsko skup" po dva, za predsednika skupscl skupnosti otroškega varstva P ^ eden. Skupaj je za funkcije v te sih samoupravnih interesnih s* nosti evidentiranih 77 možnih K didatov. Razen tega je za razne n.a'°.*Lf organih skupščine občine in.!a resnih skupnosti evidentiranih f 32 kandidatov, ob evidentiram«1 .< republiške organe, ki so iz drjj^ občin, pa je še osemnajst kanđ tov iz tržiške občine. Ob tem velja poudariti, da s° vsod šteti vsi evidentirani, ne % j\ na to, ali bi sploh lahko oprav£j funkcije, za katere jih ljudje PJ lagajo, ali ne. Prav tako se ne% ra imena ponavljajo pri več fun jah. Za sklep lahko zapišemo, 0 tudi v zavesti Tržičanov še ■ vsem zasidrala misel o demo čnosti volilnega postopka, 0 da lahko predlagajo katereg' kandidata, za katerega menU ', bi bil sposoben dobro opravlJaj; ko samoupravno funkcijo skrivnost, da je razpoloženje ljudmi zaradi neprenehoma ^ čih cen slabše kot je bilo Pre j mi leti. Če bo šlo tako nap™ lahko v nevarnosti celo uspen tev, je na četrtkovi konferenci zorila predsednica socian zveze Marica Praprotnik. H. Jelov d li : s o v a § si Vi ce Pi šc le Pr Pt SF ne oc 42 G< lil do ce, ce kil Jo i41 *» ne, i* lig Tudi' isti" Marija Faganeli- Greif Ob sedmini se grude prsti na svežem grobu sredi počivališča rajnih v Križah še niso polegle. Ne pritiskajo še tako na razbole-lo telo kot nas — učence, sodelavce, prijatelje — težka kamnita gmota v prsih. Mariji so že otroška leta, ki jih je doživljala v neposrednem stiku z naravo, izoblikovala pristen odnos do nje. Korenine je pognala blizu sotočja Tržiške Bistrice in Save, v Podbrezjah, svoj vek pa preživela ob vznožju Kokovnice in Dobrče, v Tržiču in Bistrici pri Tržiču. Naveznost na naravo jo je po nekaj letih poučevunja v ljubljanskih okoliških šolah kmalu privedla k višješolskemu studiju biologije in kemije. Tudi kasneje, ko so jo nove poklicne dolžnosti odtrgale od aktivnega pouka, niso ostala brez odmeva njena prizadevanja za reševanje ekoloških vprašanj že v zgodnjih sedemdesetih letih. Ob njenem sodelovanju se je v tem času rodilo prvo jugoslovansko društvo prijuteljev mineralov in fosilov prav v Tržiču. Marija je prišla v Tržič leta 1951. Njene pedagoške sposobnosti, širša družbena razgledanost, ki je podžigula nenehna iskanja izobraževalnih potreb podjeli, interesov delavcev. Znala je - y stike in utrditi sodelovanje f<% Jej menjavo delovnih izkušenj v domovini kot v tujini. ®A Jeseni leta 1967 je prevzel?^ % lo ravnateljice v osnovni š°!' M yo roja Grajzerja, kjer je ostaL^ ,0,1 upokojitve leta 1980. Zav«e*Jj( h ,JrJil - Merentnr — KmetUskn živilski kombinat Goreniske. '* ' >n" '" irekujejo utesnjeni lSKr/f.ri vrednosti. Stan stro Hotel Krim bodo obnovili Z obnovo starega dela hotela Krim in s prizidkom bo hotel pridobil 112 ležišč visoke B kategorije, povečano restavracijo, novo zajtrkovalnico, kavarno in prenovljeno recepcijo. .Hpvne v > kukor n(> odgovarjajo *RrLii (1 h("l<> »"■■••'' kv /'I" n"v'' vezilnice, veli "VKl^Ui ulnih metrov, in nove f9,SM'h avt ' Uv,,'',1,' P" b(,do tudi :) Jfc^nin """•hov, stroj za navija w ilrn ''""i 'a popravlja stroj«-, A odseaovalno glavo bo /»'.rajon i °nair» V(vi1"1"' bo / n|<> ^ov/ p')V,V;i" Z novimi pro #Jv&0VW„V)P',ta tujskih sob v hotelu je danes pod poprečjem delovne organizacije HTP, kamor spadajo tudi Grand hotel Toplice, hotel Jelovica in hotel Lovec. Da bi posodobili in prenovili hotel Krim, ter izboljšali svojo ponudbo, so se delavci odločili za nadomestno gradnjo in prizidek, za investicijo, ki bo stala okrog 610 milijonov dinarjev. Stari del hotela Krim s 60 ležišči C' kategorije je bil zgrajen kmalu po vojni Sobe so brez kopalnic in že dolgo ne odgovarjajo zahtevam turistov, ki prihajajo na Bled. Za takšne sob«' so turisti odločajo le, če drugje ni prostora. Zato so te sob« slabo izkoriščene, najemajo jih predvsem domače mladin.sk«> skupino in prehodni gost jo, seveda pa je od njih tu di iztržek še enkrat nizu kot od sob v novem delu hotela. V hotelu Krim so se zdaj odločili podreti stari del hotela, na istem mestu pa zgraditi nov prizidek. Hotel bo z nadomestnim objektom pridobil 112 ležišč visoke B kategorije, za 60 sedežev večjo restavracijo, novo zajtrkovalnico, kavarno in prenovljeno recepcijo. Novi prizidek bo tri-, delno pa štirinadstropna zgradba z 2.454 kvadratnimi metri površine in bo z obstoječim delom tvoril arhitektonsko celoto. Z novim prizidkom si hotol obeta tudi boljšo zasedenost: medtem ko je, na primer lani, dosegel novi del hotela 69,3-odstotno zasedenost ležišč in pri tem 55-odstotni delež tujih nočitev, je imel stari del hotela le 32-odstotno zasedenost in 28 odstotkov tujih nočitev. Z novimi ležišči in vso dodatno kvalit«jtno ponudbo delavci pn'dvidevajo, da bo obnovljeni del hotela 70 odstotno zaseden, prav tolikšen pa bo tudi delež tujih gostov. S tem bi se število nočitev povečalo za 21.585, od tega za inozem- Bled ima danes 4.244 ležišč, od katerih jih je 3.090 v družbenem sektorju, v hotelih, depandansah in počitniških domovih, 1.154 pa v sobah zasebnega sektorja. Na Bledu je bilo leta 1983 zabeleženih 558.666 nočitev, od tega 56 odstotkov tujih, leta 1984 pa 572.099 nočitev, od tega 65 odstotkov tujih. ske goste za 18.000. Po tej investiciji naj bi imeli v hotelu Krim letno okrog 60.000 nočitev, to je za 56 odstotkov več kot leta 1984, ko je imel le 38.380 nočitev. Skupno bo imel hotel torej 236 ležišč B kategorije, kvaliteta ponudbe pa bo ustrezala zahtevnejšim tujim gostom. Na zadnji seji kreditnega odbora Temeljne banke Gorenjske so hotelu Krim odobrili investicijski kredit v znesku 244 milijonov dinarjev. Z gradnjo bodo začeli takoj, že prve dni oktobra, junija prihodnje leto pa naj bi bila dela končana. Gradili bodo hitro, ker bodo morali zaradi gradnje zapreti tudi preostali del hotela. Bled bo torej prihodnjo sezono bogatejši za prenovljeni hotel Krim, za precej ležišč visoke B kategorije. D. Dolenc GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. OKTOBRA!???T(] Na nedeljski svečanosti v Gozdu se je zbralo veliko ljudi Voda iz vodovoda odpira nov list v razvoju vasi Gozd Ob prazniku krajevnih skupnosti Pristava, Križe, Sebenje in Senično V Gozdu dobili vodovod Tržič — Osrednja prireditev v praznovanju krajevnih skupnosti Pristava, Križe, Sebenje in Senično je bila prav gotovo nedeljska spominska svečanost v partizanski vasici Gozd. Slovesnost ni bila le spomin na dogodek pred 41 leti in na ljudi, ki jih je okupator zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju kruto kaznoval s požigom domov. Bila je tudi kronanje dveh pomembnih delovnih uspehov. Prvi je ureditev približno 700 metrov dolgega odseka ceste od Kri-žev do Gozda. Cesta v zgornjem delu, proti vasi, je zdaj dovolj široka in dobro utrjena, urejeno je odvodnjavanje. Delo, ki sta ga financirala Republiška skupnost za ceste in Gozdno gospodarstvo, je stalo 3,6 milijona dinarjev. Je dokaz, da se da z veliko volje in truda tudi v odročnejše kraje speljati boljšo pot, obenem pa spodbuda, da bo podobne posege cesta doživljala še v nižjem delu. Drugi velik delovni uspeh je vodovod v Gozdu. Gradnja je bila dokaj zahtevna, saj je območje Gozda zelo siromašno s pitno vodo. Edini zadostni izvir je pod vasjo, zato ga je bilo treba s črpalko dvigniti. Naložba je stala okrog deset milijonov dinarjev. Nekaj denarja bo še" zahtevala, saj bo treba dokončati rezervoar za okrog 50 kubičnih metrov vode, da bodo vaščani lahko premostili tudi daljša sušna obdobja. Zgrajen bo predvidoma prihodnje leto. Curek pitne vode, ki je v nedeljo dopoldne brizgnil iz novega vodovoda, je odprl nov list v zgodovini vasi. Gojžani, z njimi pa tudi vsi Tržičani, se bodo morali potruditi, da Gozd ne bo več samo idilična partizanska vasica. Vključiti jo bo treba v razvojne načrte občine. Osnovne pogoje za hitrejši razvoj zdaj ima. O tej nalogi, ki vsekakor ne bo preprosta, saj v Gozdu danes živi le peščica starejših ljudi in otrok, je spregovorila tudi slavnostna govornica na nedeljski proslavi, Marica Praprotnik, predsednica občinske konference SZDL Tržič. Potem ko je omenila znamenite zgodovinske dogodke in najnovejše pridobitve v Letošnja priznanja OF so na sobotni slavnostni seji svetov krajevnih skupnosti Pristava, Križe, Sebenje in Senično prejeli: Vinko Studen iz Seničnega, Jure Jerkič in Franc Štucin iz Pristave, Jože Šturm in Janez Primožič iz Križev, medtem ko v krajevni skupnosti Sebenje letos priznanj niso podelili. Gozdu, ki so pozna nagrada vašča-nom, se je ustavila pri aktualnih nalogah v tržiški občini. Opozorila je, da je treba evidentiranje možnih kandidatov za odgovorne funkcije v delegatskih skupščinah res dobro opraviti, saj bodo le sposobni ljudje lahko uspešno krojili prihodnji razvoj. Vso pozornost terja tudi priprava planskih dokumentov za naslednjih pet let in do leta 2000, pri čemer je posebno pomembno, da v občini obdržijo čim več strokovnjakov. V vseh okoljih se morajo ljudje upreti posameznim primerom nedela, saj bodo le na ta način lahko spet dosegli gospodarsko rast. Več pozornosti kot doslej je treba nameniti tudi zdravju ljudi in medsebojnim odnosom. Slavje v Gozdu so s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev, gasilci pa so pomagali pri odpiranju vodovoda. H. Jelovčan Tudi Crngrob je dobil vodovod Crngrob — Kaj pomeni dobiti vodo v vas — tako z zajetjem, velikim rezervoarjem, da je tudi ob velikih sušah ne bo zmanjkalo — vedo le ljudje, ki so si še do včeraj pomagali s kapnicami, z bližnjimi studenci, ki so muhasto presihali; in spet je bilo treba klicati na pomoč cisterne z vodo, da je imela vas to najnujnejšo življenjsko tekočino za ljudi in za živino. Crngrob je ena takih gorenjskih vasic, ki je šele sedaj dobila vodo. Deset hiš šteje, le okrog 50 prebivalcev, in vsak gospodar si je za vodo pomagal po svoje. Vsa ta leto so mislili na vodovod, a so odlašali, ker je bila velika investicija. Ves čas so gradili: 1954. leta so v vas napeljali elektriko, 1976. so položili asfalt, 1978, so zgradili nov protipožarni bazen, 1983. pa so se odločili za gradnjo vodovoda. V njihovi akciji jih je Ko priteče voda v vas, je vedno velik dogodek. Tudi v Crngrobu je bil. Predsednik skupščine občine Škofja Loka Matjaž Cepin je prerezal trak pri rezervoarju erngrobskega vodovoda. — Foto: D. Dolenc podprl strokovnjak na tem področju, Ivan Kepic iz Škofje Loke, in predlagal, da bi vodo v vas speljali iz 1500 m oddaljenega izvira v Rovtu pod Planico. Velik posluh za njihove želje je imela krajevna skupnost Stara Loka — Podlubnik, kamor spada Crngrob. Na pomoč pa so jim priskočili tudi fantje majorja Marka Jakšiča, ki so delali pri gradnji strelišča v Crngrobu. Vojaki so jim skopali 1500 m jarka za vodovod od Rov-ta do Crngroba. Tod domačini sodelujejo z vojaki in njihovimi starešinami. Vaščanom so pomagali zgraditi cesto in kadar je ob suši zmanjkalo vode v vasi, so jim jo brezplačno pripeljali s svojimi cisternami. Taka nesebična pomoč se nikoli ne pozabi. Viške vode iz njihovega rezervoarja bo imelo na voljo tudi crngrobsko strelišče. Predračun za vodovod je pred dvema letoma znašal 3,2 milijona dinarjev, vaščani so zbrali 582.350 dinarjev, krajevna skupnost pa je pridala še 1,2 milijona dinarjev. Krajani so pri vodovodu naredili 2422 delovnih in 110 traktorskih ur. Ocenjujejo, da je danes ta vodovod v dolžini 2500 metrov skupaj z zajetjem in 50-kubi-čnim rezervoarjem vreden blizu 8 milijonov dinarjev. Vodovod v Crngrobu je v petek, 4. oktobra, popoldne slovesno odprl predsednik skupščine občine Škofja Ijoka Matjaž Cepin, komandant loške garnizije kapetan Miodrag Bal-cojkič pa je odprl hidrant in simbolično dal vodo vaščanom v uporabo. V Crngrobu zdaj že razmišljajo o svoji gasilski opremi. p Dolenc PRAVNIK SVETUJE DEDOVANJE P. P. iz Tržiča Po očetovi smrti je hišo dedoval brat, ostalim dedičem pa je bil dolžan izplačati dedne deleže v denarju. Vendar pa vam brat ni izplačal celotnega zneska 450.000 din, ampak le 70.000 din. Medtem pa se je našla oporoka, za katero dvomite, da je prava, in po tej oporoki je celotno zapustnikovo premoženje dedoval brat. Obenem nam v pismu omenjate težave z vašim zdravstvenim stanjem in opisujete težko socialno stanje. Odgovor: Sklepamo, da ste rok za spodbijanje oporoke zamudili. Tako vam preostanejo pod določenimi pogoji samo izredna pravna sredstva revizije in obnove zapuščinskega postopka. Ker mi v uspeh dvomimo, vam predlagamo posvet pri službi pravne pomoči občine ali pri odvetniku, ki vam bo zaradi možnosti vpogleda v spise lažje svetoval. Čeprav je bil oporočni dedič vaš brat, ste imeli možnost uveljaviti nujni delež, ki znaša polovico deleža, ki ste ga najprej dedovali na podlagi zakona. Ali ste nujni delež uveljavljali, nam ne pišete. SLUŽNOSTA PRAVICA T. B. iz Jesenic Kmetje že dalj časa vozijo na svoja kmetijska zemljišča tik ob hiši po delu vašega zemljišča. Nekaj metrov stran teče javna pot, vendar je zapuščena in slabo vzdrževana. Ko ste na delu svojega zemljišča, ki ga drugi uporabljajo za pot, postavili smetiščno jamo, so vam prizadeti kmetje rekli, da so pot priposestovali. Zanima vas, ali je to res? Odgovor: Res je, da služnost med drugim nastane tudi s priposestovanjem, seveda, če so izpolnjeni vsi pogoji za to. Tako so kmetje dejansko morali izvrševati služnost dvajsetih let, vi pa tej služnosti niste nasprotovali. Gradnja smetiščne jame bi vsekakor lahko pomenila nasprotovanje izvrševanja služnosti. Če pa v dvajsetih letih tej služnosti niste nasprotovali, bi v primeru dokazanega priposestvovanja služnosti mogoče uspeli s tožbo na ukinitev služnosti, ker obstaja javna pot. Praznik krajevnih skupnosti pod Krvavcem Telefon in Dom krajanov Osrednja svečanost je bila v nedeljo v krajevni skupnosti PozC! nik, kjer so prebivalci s 6000 prostovoljnimi delovnimi ura*51 zgradili Dom krajanov in dobili 60 telefonskih priključkov Krajani Poženika in sosednjih krajevnih skupnosti so v nedeljo pop01 ^ slovesno proslavili izgradnjo doma in telefonskih priključkov kar sredi v pred novo zgrajenim domom. Dom krajanov, v katerem je poleg ProS^Lf krajevne skupnosti in organizacij tudi zbiralnica mleka, je odprl direK^\ Gorenjske kmetijske zadruge TZO Cerklje Jože Žun. Združena sredstva V šini 1,26 milijona dinarjev so krajani oplemenitili s prostovoljnim delo Poženik — S svečano otvoritvijo Doma krajanov in s 60 novimi telefonskimi priključki so v nedeljo popoldne v krajevni skupnosti Poženik sklenili različne prireditve, ki so bile minuli teden organizirane v počastitev letošnjega praznika krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Prebivalci krajevnih skupnosti Brnika, Cerkelj, Poženika, Šenturške gore in Zaloga se namreč vsako leto spominjajo 4. oktobra 1944, ko je drugi bataljon Šlandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu uničil štab črne roke za Gorenjsko. V krajevnih skupnostih pod Krvavcem so letos zabeležili več delovnih uspehov. Skupna je bila velika telefonska akcija, ki bo kmalu končana. Še letos naj bi namreč dobili telefon tudi na Šenturški gori, v Zalogu in Lahovčah. Zares velik delovni uspeh pa so dosegli v krajevni skupnosti Poženik. »Ko so se 1978. leta zečele priprave na gradnjo telefonskega omrežja, smo začeli tudi v Poženiku. Pred dvema letoma smo tudi v naši krajevni skupnosti ustanovili gradbeni odbor in določili nosilce nalog po vaseh. Velika delovna akcija se je začela letos spomladi. V prek 3800 prostovoljnih delovnih urah smo izkopali 3200 metrov jarka, položili kabel in postavili 61 drogov. Razen tega je vsak naročnik prispeval še 120.000 dinarjev. Vrednost vseh del znaša okrog 13 milijonov dinarjev; od tega smo dobili 2 milijona iz združenih sredstev občine, 350.000 dinarjev od Zavarovalne skupnosti Triglav-Go-renjske območne skupnosti Kranj in 20.000 dinarjev od KZK Kranj. Vsi, ki so sodelovali v tej akciji, zaslužijo pohvalo in zadovoljen sem, da smo uspeli,« je povedal predsednik gradbenega odbora za gradnjo telefonskega omrežja v Poženiku, Pšati, Janez Podgoršek, predsednik 9^J, benega odbora za gradnjo krajanov v Poženiku Peter Repnik, prease^nik nr^MfM a ga odbora za gradnjo telefo^' )e $ omrežja . \, Smartnem in zaselku Prelje - ri Repnik »Zelja, da bi v krajevni skupjjj „ dobili svoje prostore in nam flf ' K lo več treba gostovati po niš*#hh stara že dobrih 15 let,«je v .n. #'o|jk popoldne pripovedoval plV^ P'rJ1. gradbenega odbora za gradnj J ^ ma krajanov Janez Po*%oi m »Aprila lani smo podrli opušče*j j TOc spodarsko poslopje, nato istem prostoru začeli g Konec minulega leta je bu k~ ho, letos pa smo z deli nado'JI .j, ^ Prek 2000 prostovoljnih del° smo naredili in še posebno 1 ^ so bili mladinci. Danes mt odprli in za nas je to zare Via. praznik. Ob tej priložnosti se ^c%* ljujem vsem krajanom, ki so »^'J^ s< vali pri gradnji doma.« A- K!ci _______^\ Na Možjanci proslavili veliko delovno akcijo — S svečano otvoritvijo ojačanega vodovoda so na Možjanci v nedeljo popoldne skleni različne prireditve, ki so bile minuli teden v krajevni skupnosti P^e ' dvor organizirane v počastitev krajevnega praznika. Možjančani pa s* s tem proslavili tudi veliko delovno zmago. V slabem letu dni so z ve kot 5000 prostovoljnimi delovnimi urami zgradili tri kilometre dnl9 ojačan vodovod, katerega vrednost je prek 7 milijonov dinarjev. * družbeno pomočjo in lastnimi silami so si tako zagotovili, da jih v P*1, hodnje ne bo več pestilo pomanjkanje pitne vode. Ob tej priložnosti f moški pevski zbor in člani dramske skupine Kl I) Matije Valjavca p*1 pravili zanimiv kulturni program. Ko sta Janez Vreček, predsedn1 vaškega odbora, in Janez Rebernik, najstarejši Možjančan, odprla vn dovod, so člani prostoindjnega gasilskega društva Preddvor prikaz*1 še mokro gasilsko vajo. Na svečanosti v lepem nedeljskem popoldne* so podelili tudi priznanja ob letošnjem krajevnem prazniku. Za P1*2^. devanja pri gradnji vodovoda so jih podelili družinam z Možjanc ' Vreček, Jerič, Štirn, Arnež-Štirn, Jagodic (Možjanca 2 in 4), Janezu " berniku, Mariji Rebernik in Jožetu Reberniku. Za delo v krajev0^ skupnosti pa še Janezu Ah-šu iz Mač, Janezu Koku in Janezu Celarjv Brega ob Kokri, Andreju Jeriču iz Tupalič, hrancu Šenku iz Potoč 1 vaškemu odboru litega ob Kokri za gradnjo kanalizacije. — A. K •i s {,'"'1 ni to t TOREK. 8. OKTOBRA 1985 KULTURA .5. STRAN (^IMgSSS©IEIIGLAŠ 2. mednarodni festival ekološkega in etnološkega filma Odločitev, kdo je najboljši, je bila težka S sklepno projekcijo in podelitvijo nagrad najboljšim ustvarjalcem se je v četrtek, 3. oktobra, v Kranju končal 2. festival ^nološkega in ekološkega filma — Žirija, ki je izbirala med 26 ^kovostnimi filmi, je imela težko delo — Slednjič je Veliko n»grado prisodila angleškemu filmu Dolina, srebro domačemu Od novne do kruha in bron poljskemu Rudnik ob reki — Maloštevilno občinstvo 3nwauJ ~ 0d 30. septembra do Stav i! S0 v Kranju plapolale fe-*em f zastave 00 2- mednarod-^kep f^Va'u etnološkega in ekolo-14 ?a "ima. Filmski ustvarjalci iz movZav S0 v Kranj P°slali 52 fil" mj .'. 12 katerih je selekcijska kocem Z dr- Andrejem O. Zupanči-2adn-a Čelu izbrala 26 najboljših. ltra P1 ,dan, ko se je v osrednjem Posl h -m- kinematografu iztekel rodr? * i *imi> Je zasedala medna-čila festivalska žirija, da bi odlo-kaže°treh naJboljših filmih. Kot je 'Je bila odločitev težka, saj si ci* qala Peterica (Andrej Zupan-- ^ergio Ferrari, Raimund Gut-pod n-v Allison Jablonko in Dani datiPe.Can) vse filme portovno ogle-°bčin h 0smin' ko naJ bi zbranemu graj S enci, ze sporočili, kdo so naje žirija še vedno tehtala. Tako si je občinstvo ta čas ogledalo izbor najzanimivejših filmov, med njimi zahodnonemškega Umiranje gozdov, francoskega Življenje nomadskega plemena, poljskega Rudnik ob reki in domačega Vrtnar posebne sorte o slovenskem krajinarju Cirilu Jegliču. Zlato medaljo za najboljši film na festivalu so slednjič prisodili angleškemu filmu Dolina Chrisa Warrena, srebro domačemu filmu Od novne do kruha Igorja Prodnika, bron pa poljskemu Rudnik ob reki ustvarjalcev Leszeka Skrzvd-la in Rvszarda Blazniaka. Posebna nagrada za najboljši etnološki film je pripadla belgijskemu filmu Po sledeh belega lisjaka režiserja Lu-ca de Heuscha. Na festivalu so podelili tudi nagrado Metoda Badjure za najboljšo kamero, ki jo je strokovno posvetovanje I Enologov o etnološkem filmu N^anizaciJ' Interfilma je bil rtiei teden v Kranju že drugič ekol ar°dni festival etnološkega in ob oškega filma. Ob njem je bilo l0^Sodelovanju Slovenskega etno-g^ega društva in Avdiovizualne-valn atoriJa Znanstvenorazisko-tudi*,8* centra SAZU organizirano ' vani °dnevno strokovno posvetovalo \Ugoslovanskih etnologov na utne Vloga avdiovizualne doku- ■ skp^aClJe Pri etnološkem teren-1 2 delu. k^r.stilo se je osem referatov, v j^j-so avtorji iz Zagreba, Sara-vaij' M ubijane in Kranja posredo-uPor k 6 lzkušnje in poglede glede vidnosti filmske tehnike (film, ^rn ete) pri svojem raziskovalca^ Publicističnem delu. Ob re-|jih s in živahnih razpravah, ki so ! vaieysmijali filmi, so se izobliko-11ost različne pomenske in uporabni fil kategorije, ki jih nudi stro-laJ^M medij. Film more ostati ^Po * agende — živega zapisa, maga strokovnjaku pri prou-določenega kulturnega po-°staia ? te študijsko g gradivo, ki pa **t£ Drez strokovnih pojasnil za \ p, ne8a gledalca komaj na ra-h^pres! dljivosti. Film, ki to raven jAk 3a» je v strokovnem pogledu r str°LSko delo, katerega osnova \\\* °*ovni scenarij. Je vizualna fe" %\\ZiX raziskave, ki jo razen sce-■^nta sPremlja tudi strokovni ko->nlt*u*ln r ~~ kot nujno dopolnilo vi-bi'ievle8a sporočila. Naško Križnar »a d^0Jern prispevku opozoril še A/l'i dfU J 1,1 prispevku opozoril se )• rl^stvi0 kategorijo etnološkega £Vt\ t;a fi,ma- kl i(> izvimu °J **'$ka az,skave, ne le ilustracija k Mn0 Um ^oi0go Je bilo govora o dilemah ^JenT V ZVezi 2 nJihovim s°de-01 s televiziskimi in filmski- mi delavci. Kompromisi med avtorjem strokovnega scenarija in filmskimi izvajalci, tudi nepremostljiva razhajanja spremljajo skoraj praviloma taka sodelovanja, seveda na škodo strokovnosti. TV medij ima svoje zakonitosti, pri katerih bo vztrajal. Filmski ljudje imajo umetniško ambicijo, ki si znanost rada podreja. Zato je v korist stroke potrebno iskati take rešitve, ki bodo skozi filmski medij najširši javnosti posredovale znanstvena dognanja na način, ki je sposoben dramiti v njej zavest lastne vrednosti, lastne in narodove zgodovinske kulturne identitete, kot je zaključila svoj prispevek znana slovenska ethomuzikologinja Mira Omerzel-Terlep. Vendar, dokler bodo etnološki filmi le sestavni del zabavnih TV oddaj, so taki cilji etnologov gotovo obsojeni na izničenje. V Sloveniji smo leta 1983 dobili Avdiovizulni laboratorij pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU; vodi ga etnolog in filmski človek Naško Križnar, avtor Slovenske etnološke filmografije, ki je izšla v knjižni obliki leta 1982. V resoluciji, ki je bila sprejeta na posvetovanju, je med drugim postavljena potreba po ustanavljanju takih centrov tudi v drugih republikah, potreba po ustanovitvi jugoslovanskega centra za etnološki film, ki bi koordiniral delo medrepubliških programov. Sestavni del resolucije je tudi prizadevanje za uvrstitev etnološkega filma v predmetnik študija etnologije v posameznih visokošolskih centrih; doslej imajo le v Franciji šolane etnologe — cineaste. Anka Novak Društvo slovenskih filmskih delavcev prisodilo domačemu filmu Kjer kukavica gnezdi režiserja Andreja Mlakarja in snemalcev Vikija Po-gačarja in Slava Vaj ta. »Odločitve so bile soglasne,« je ob podelitvi povedal predsednik mednarodne žirije dr. Andrej O. Zupančič. »Žirija, v kateri smo bili sami 'bruci' brez poprejšnjih izkušenj v kaki žiriji, pa nikakor ni imela lahkega dela. Veliko filmov smo morali pregledati še enkrat, da smo se lahko odločili v prid najboljšim.« 2. mednarodni filmski festival ekoloških in etnoloških filmov, ki ga je pripravil Interfilm, organizator že bolj uveljavljenega festivala športnih in turističnih filmov, je mimo. Izbrane filme, ki v štirih festivalskih dneh niso imeli veliko občinstva, bodo nekaj časa še vrteli za širšo, hvaležnejšo publiko, za skupine iz šol, nato pa se bo izbor najboljših filmov tega žanra preselil na televizijo. Upajmo le, da bo imel festival, ki se čez dve leti znova vrne v osrednji kranjski kinematograf, večji odmev v javnosti, saj obravnava temi, ki nas v zadnjem času vse bolj zadevata. D. Z. Žlebir Nagrajenci Dolina, film avtorja Chrisa War-rena, dobitnik Velike nagrade Ubij naravo in ubil si samega sebe, je sporočilo angleškega filma Dolina. Prikazuje, kako človek uničuje naravo, ko si prizadeva iz nje potegniti kar največ za svoje preživetje. Hkrati film dokazuje, da je mogoče ubrano sožitje narave in človeka. Kmet, ribič, biolog in ekolog lahko žive skupaj, ne da bi drug drugega ogrožali. Od novne do kruha, domači film avtorja Igorja Prodnika, nagrajen s srebrno medaljo. Film izključno z vizualnimi slikami, brez komentarja, slika pot od novine do kruha. Prikazuje krčenje gozdov, pripravo njive s požiganjem, setev, žetev, mlačev, mletje in peko kruha. To je film brez prisiljene poučnosti, pa vendar poučen. Njegova odlika je lirična, pa tudi malce raskava govorica. Rudnik ob reki, poljski film Leszeka Skrzvdla in Rvszarda Blazniaka, dobitnik bronaste medalje. Film govori o konfliktih med ekonomskimi interesi in ekološkim ravnovesjem. Rudnik je vir energije, pa tudi past, v katero se lovijo tisti, ki jo potrebujejo. Rudnik je grožnja spreminjanja okolja z nepredvidljivimi posledicami. Zato je ljudem, ki živijo ob rudniku in si v tem celo služijo kruh, neokrnjena narava več vredna kot premog. Po sledeh belega lisjaka, belgijski film Luca de Heuscha, najboljši etnološki film. Film je zapis o presenetljivi kulturi afriškega plemena Dogon, ki je živel v skalovju Bandiagara (današnji Mali). Njihovo kulturo je leta 1931. odkril in raziskoval francoski antropolog Marcel Griaule. Kjer kukavica gnezdi, domači film Andreja Mlakarja, ki ga je Društvo slovenskih filmskih delavcev nagradilo za najboljšo kamero. Snemalca Viki Pogačar in Slavo Vajt sta upodobila umiranje Krupe, ene najlepših rečic v Beli Krajini. Z ekološko katastrofo je zagrozila neodgovornost pri odlaganju industrijskih odpadkov. Krupa, mrtva reka, brez biološkega življenja v sebi, grozi ljudem ob sebi. Se huje: grozi njihovim potomcem. '$!k • no srečanje v JC* Gorici $P*ht?ka' 10 oktobra, do vklju-^* Ktkc» * 12 oktobra, bo v Novi y\\ediJ°tekalo delovno srečanj«' Sbvv in tajnikov občinskih ''PH^lh zve/, kulturnih organi/.a .lj tjjT* 8a Zveza kulturnih orga-%r Linije. Četrtkovopopoldne fc^$^v°do izkoristili za srečanje 'H, •O^r k:^,uJe- metrik ■SStax 0 Okoristili fC*ac niki slovenskih kulturnih h J v Gorici. Delovni pro- L* pro v petek, 11. okto-I ko bodo spregovorili o :'S)ia-!n Proslavljanju. Uvodno začel •30. Rs ■»HJ'Je bo podal" Marjan Beli- C . Dorir> ......____i;..u;»,a;; k r^j. °do novogoriški ljubitelji fc.H^ ^skirn vodstvom Emila KNav d,i Prireditev Pel točk \ *>0K<>vor o prireditvi bo ^Obl.Vtt,rtiic- ^"Poldne, s pri ^ nih °- bodo namenili sred U^l&gjj Programov za obdobje [l^. 8racj' '>( 1 pogovoru bodo ohi kJ^O Kromberk ter si ogledali *\> Primorsko briško vus Soriških Brdih. V soboto. 12. oktobra, ob 9. uri pa bodo spregovorili o potrebah, možnostih in načinih usposabljunja večjih centrov za opravljanje kulturno animacijskih in vzgojno izobraževalnih nalog, uvodno razmišljanje bo podal Janez Karlin. Mladi literati drugih narodov V Mariboru bo 12. in 13. oktobra potekalo sedmo srečanje literatov začetnikov v Sloveniji živečih pripadnikov drugih narodov in narodnosti. Pripravlja ga zve/.a kulturnih orgunizacij Slovenije. V soboto, 12. oktobra, bodo udeleženci po ogledu kulturnih znamenitosti mesta ob 16. uri poslušali predavanje dr. Janeza Rotarja o umetnostnem jeziku, ob 20. uri pa bo literarni večer. V nede Ijo, 13. oktobra, se bo ob 9. uri začela okrogla miza o literarni ustvarjalnosti udeležencev, vodila jo bosta Alojz Majetic m Jagoda Zamoda Folklorna skupina Tehnik vabi nove člane Kulturna skupina Tehnik iz Škofje Loke, brez dvoma najboljša skupina v škofjeloški občini in ena najuspešnejših skupin na Gorenjskem, vabi k sodelovanju nove člane: plesalke, plesalce, harmonikaše, klarinetiste, violiniste in basiste. Folklorna skupi nu Tehnik oživlja stare ljudske običaje in plese slovenskih pokra jin: Gorenjske, Slovenskega primorja, Bele krajine in Prekmurja pa tudi drugih področij SFRJ, denimo Gamoča in Makedonije. Razen resnega dela so članom folklorne skupine Tehnik zagotovljeni tudi privlačni nastopi do ma, v slovenskih turističnih središčih, pa tudi zunaj meja naše domovine. Vse, ki se zanimate za folklorno dejavnost, vabimo, da nas obiščete v petek, 1 1 oktobra, ob 20. uri v prostorih krujevne skupnosti Podlubnik (pp.Dis.kpn-tu ABC). Ne bo vam žal. Prešernovo gledališče Kranj Prva abonmajska predstava Že druga premiera Prešernovega gledališča Kranj v letošnji sezoni — Za prvo abonmajsko predstavo za odrasle je PG pripravilo Življenje in smrt J. P. Marata — Za november je dogovorjena tudi druga abonmajska predstava — Večje povpraševanje za abonma Prešernovo gledališče bo jutri zvečer začelo uprizarjati tisti del programa, ki se uvršča med abonmajske predstave za odrasle, seveda pa so predstave iz tega ciklusa primerne tudi za mladino. Kot prvo predstavo je ansambel kranjskega gledališča, ki so ga tokrat okrepili kranjski slušatelji ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, pripravil ŽIVLJENJE IN SMRT J. P. MARATA Matjaža Zupančiča, ki je po motivih znamenitega dela Petra VVeissa Zasledovanje in usmrtitev J. P. Marata avtorsko uprizoril dileme in konfliktne situacije revolucionarnega vrenja, povezanega z imenom znamenitega francoskega misleca J. P. Marata. Njegov lik (ter tudi vsi dogodki okrog francoske revolucije) je bil za umetniške ustvarjalce nemalokrat vir ustvarjajočega navdiha (likovna in literarna dela), vedno seveda v smislu povezovanja zgodovinske snovi z sodobnostjo. Tudi pri kranjski uprizoritvi ne gre za dokumentarno in s tem zgodovinsko veristično podajanje dogodkov ob koncu osemnajstega stoletja, temveč za gledališko polno in pesniško sub-tilno izpoved generacije, ki čuti problematiko sodobnosti na gledališki ter umetniški avtohtoni način. Uprizoritev so pripravili režiser Matjaž Zupančič s sodelavci: scenograf Igor Fistrič, kostumografinja Meta Sever, komponist Jani Kova-čič, koreograf Damir Zlatar Frey in korepetitor Primož Ahačič in lektor Ludvik Kaluža. Občinstvu pa se bodo predstavili igralci: Miran Kenda, Tine Oman, Alenka Weithauser, Bernarda Oman, Jože Vunšek, Bojan Regouc, Vesna Jankovič, Jelka Stular, Dušan Čipe, Jože Sodnik, Miha Krišelj, Rasto Tepina, Dejana Demšar, Ivo Godnič, Janja Skalar, Ivanka Papler, Leon Kovačič, Petra Govc, Vanja Slapar. Na instrumentih igrajo Blaž Čipe, Meta Lokar, Iztok Kok in Aleš Pire. Zanimivo in za kranjsko gledališče tudi inovativno predstavo bo gledališče igralo do konca tedna in tudi naslednji teden. Že sedaj pa je za prvo polovico novembra dogovorjeno gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z lansko slovensko uspešnico (čez 100 ponovitev) Alenke Goljevšček POD PREŠERNOVO GLAVO. To bo druga abonmajska predstava, v prvi po- lovici decembra pa bo v okviru abonmaja za odrasle uprizorjena komedija Fadila Hadžiča DRŽAVNI LOPOV, ki jo pripravlja kranjsko gledališče. V naslovni vlogi bo nastopil Janez Škof. Premiere tega dela bo po vsej verjetnosti veliko prej, prve ponovitve znane Hadžičeve komedije se bodo vrstile tudi na gostovanjih. Gledališka uprava kranjskega gledališča po končanem vpisu letošnjega abonmaja ugotavlja, da je bilo povpraševanje veliko večje od ponudbe. Želje po abonmajskem vpisu v gledališču niso mogli izpolniti velikemu številu gledalcev, predvidevajo, da je bilo odklonjenih približno 500 abonentov, to pa sta dve polni dvorani oziroma dva nova abonmaja. Abonma je vezan na denar, predvsem pri gostovalnih predstavah so se začeli stroški za eno samo ponovitev bližati dvajsetim starim milijonom. Več kot jasno je, da bo treba v prihodnje (v gledališču upajo, da jih zaradi odklonitve gledalci ne bodo zapustili) abonma razširiti. Če posebnega denarja za tako razširitev ne bo, se bo znotraj dogovarjanj končno treba odločiti za boleča prestrukturiranja. Sicer bo v zasnovi kulturna ponudba, seveda posebej še umetniška, v bistvu kljub različnemu povpraševanju, enaka kot pred desetletji. M. L. Nove razstave v Kranju Kranj — V Mali galeriji Mestne hiše se z izborom novih del predstavlja akademski slikar Zmago Puhar, v preostalih galerijskih prostorih Mestne hiše pa so na ogled kiparska dela Jožeta Volariča in klorirani bakrorezi Pera Mandiča. V Prešernovi hiši so minuli petek odprli zanimivo razstavo izbranih del v usnju oblikovalke Ane Sfiligoj iz Ljubljane, na Bledu rojene arhitekte, ki se ukvarjajo z modo, oblikovanjem tekstila, oblačil in scenografijo, z arhitekturo in risanjem. Kurnikova hiša v Tržiču Dela Jožeta Meglica Slikar Jože Meglic je bil rojen 1939. leta v Lomu pod Storži-čem, na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je na tretji stopnji diplomiral leta 1966 pri profesorju Maksimu Sedeju, danes je kot mentor likovne vzgoje zaposlen v osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji. Samostojne in skupinske razstave so njegova dela pripeljala v likovna razstavišča v Beogradu, Cetinju, Trstu ter v Avstriji in Franciji. Razstava njegovih del bo v Kurnikovi hiši v Tržiču odprta do konca meseca. Lom z okolico ostaja v tržiški krajini še v tem stehniziranem času prvinska slika domala nedotaknjene vasi. Resda tu in tam pokuka izza zelenja že novejša siva streha, povečini pa so trdne kmečke domačije še vedno prežete s starodavnim ljudskim stavbnim izročilom. Res ni več toplih skodlastih streh (včasih tako slikovitih v svojem postavljanju!), a tu so še dvorišča z ljubkim neredom (ali lahko tudi ustaljenim redom!) orodja. Morda je res tu in tam razbohoten stroj živih barv in oblik, kar nekako prisilna gmota za nežno scenarijo hlevov, skednjev in kolnic ter kozolcev. Med ta gospodarska poslopja se v belino stanovanjskih hiš lovijo svetlobni prameni in odkrivajo igro senc in prostorov v vasi. In ta vas je živ organizem; hiše si podajajo pripoved o življenju rodov ob dolgi tenki nitki poti tja pod silna ostenja. Živ organizem je to; z vsemi znaki odmiranja starega in nezadržano porajajočega se utripa novega. Iz tega sveta je izšel JOŽE MEGLIC, eden prvih šolanih slikarjev tržiškega kota. Poklic ga je izvabil v drug svet (poznamo ga po tovarniških dimnikih Zasavja!), a vedno se vrača v kraj svojih korenin. Prav zato je topla pripoved o rojstni vasi in obdajajoči krajini tako neposredna. Pastelna tehnika s svojo mehkobo že sama po sebi narekuje soroden pristop. Prav zato je morda ta pripoved, brez lažne sentimentalnosti, zaživela v sorodnem razstavišču Kurnikove hiše. Na videz se slikar odreka že uveljavljenim in zanj značilnim izhodiščem oljnih in akrilnih platen, a le navidez. Še vedno je tu prisoten discipliniran pristop k motivu; likovni izraz je čist in dosleden, kompozicija ohranja trdnost in pretehtanost, le da je tu obogatena s posluhom za prvine ljudskega stavbarstva in življenja na vasi. Zvestoba slikarski govorici vklaplja pričujočo razstavo v mozaik številnih Megličevih predstavitev. Tu predstavljena pa bo ostala obiskovalcem v spominu po izjemni toploti in pristnosti. ,............____----- -...........-.....J,&- - Koliko so obremenjeni srednješolci? Kranj — Šest, včasih celo sedem šolskih ur pouka dopoldne, popoldne pa še dve, tri ure sedenja pri domačih nalogah in učenju. Mar ni to delavnik, ki bi se ga ustrašil skoraj vsak odrasel človek? V šoli namreč ni veliko »zabušavanja«, če hoče učenec kolikor toliko dobro voziti. V pisarni, pri terenskem delu, včasih tudi za tovarniškim strojem, se da marsikdaj pre-spati debele ure. Da ne bi preveč na pamet razmišljali, smo o obremenjenosti srednješolcev pobarali Valentina Pivka, ravnatelja v srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matema-tične usmeritve v Kranju. Vprašali pa smo tudi par srednješolcev. Odgovori so presenetljivi. »Eno je čas, drugo vsebina, ki jo v ta čas spravimo,« je dejal Valentin Pivk. »Učenec ima lahko danes samo štiri ure pouka, jutri kar sedem. Imamo deset zunanjih učiteljev, ki jim je glavno delo v njihovi delovni organizaciji in zato oni postavljajo urnik, kdaj bodo prišli poučevat k nam. Zato tudi ni mogoče sestaviti urnika tako, da bi bil učenec prek celega tedna enako obremenjen. Lahko se tudi zgodi, da imajo učenci normalen šolski dan, po njem pa še določene dodatne dejavnosti iz rednega šolskega programa. Del tako imenovanih naravoslovnih in kulturnih dejavnosti namreč opravijo ob pouku. Če bi vse te dneve hoteli opraviti namesto pouka, bi se naše šolsko leto zavleklo do srede julija. Reforma srednjega usmerjenega izobraževanja je učence dodatno preobremenila. Pred petimi, šestimi leti, ko je bil še čas, smo opozarjali, da bodo učenci preobremenjeni, vendar vemo, da nemalokrat opozorila ne za-ležejo. Tako imamo danes 98 samostojnih programov. Neurejenih programov. V nekdanji gimnaziji, ki je sicer ne kličem nazaj, so imeli učenci sedemnajst predmetov v vseh štirih letih. Njihova tedenska obveznost v šoli je bila med 28 in 30 urami. Danes imajo v enem programu 27 predmetov, vključno z obveznimi dejavnostmi, v drugem celo 30, v naravoslovnem res »samo« 21. To pomeni, koliko je koncentracija učencev razbita na vse te različne predmete. To je obremenjujoče. Drugo, vsi ti programi imajo 32, 33 ur pouka na teden. Vzemimo povprečje 32 ur neposredne koncentracije v šoli in potem še tri ure dela doma za soliden uspeh. Skupaj je to 47 ur na teden. Kdo v naši Jugoslaviji dela 47 ur na teden? Zakaj je do tega prišlo? Ob reformi je vsak hotel v fond ur še nekaj vtakniti. Določila v zakonu, kjer piše »največ toliko« so izrabili do vrha in še nekaj čez. Naša šola je gorenjska. Okrog 65 odstotkov učencev se vozi. To pomeni, da precej časa izgubijo tudi na vožnji. Reforma je prinesla še dodatno obremenitev: v nekdanji srednji šoli, vzemimo kar gimnazijo, je bilo pet oddelkov v istem programu. Danes se programi delijo v smeri, znotraj teh smeri se oblikujejo različne učne skupine; pri telesni vzgoji se učenci delijo po spolu, delijo se pri pouku tujega jezika, raznih vajah. Pogosto izgubljajo čas zaradi organizacije, kakršno imamo ob številnih programih, smereh in delitvah. Večkrat smo dejali, da je to prehudo. Posebnega odziva ni. Vzgojnoizo-braževalne programe sprejemajo posebne izobraževalne skupnosti na predlog njihovih strokovnih svetov. V štirih letih, kolikor traja preobrazba, smo posredovali dosti pripomb iz naših izkušenj, vendar smo često odpravljeni, češ počakajte, da bo minilo spremljanje po štirih letih, potem bomo že kaj napravili. Mislim, da smo pri prilagajanju strašno togi. Vsak učitelj je že toliko samostojen, da se prilagaja, vendar pa iz predpisane vsebine ne sme. Lahko bolj ali manj poudari določeno vsebino, števila ur ne more krčiti. Če bomo hoteli dobiti ustvarjalnega človeka, ga ni treba tako mrcvariti. Vsega, kar se novega dogaja tej mladini ne moremo stlačiti v štiri leta. Stvari, ki so danes aktualne, bodo morda čez štiri leta nepomembne.« Tako Valentin Pivk. Špela Malovrh iz Stražišča obiskuje četrti letnik naravoslovno-mate-matične usmeritve. Je prav dobra učenka. »Imamo po šest ali sedem ur pouka, potem pa se je seveda treba učiti še doma. Koliko vsak dan, težko rečem. Včasih malo, včasih, običajno pred konferencami, tudi vse popoldne. O tem, da bi bila preobremenjena, še nisem razmišljala. Menim, da vsi predmeti, ki jih imamo, morajo ostati na urniku.« Marjeta Klemene iz Tržiča je učenka drugega letnika pedagoške usmeritve. »S Spelo se strinjam. Prvi letnik je resnično prenatrpan z urami, vsak dan po sedem. V drugem je že bolje. Kljub temu pa imam še čas za tisto, kar me ob šoli veseli. Seveda bi ga rada še več, vendar tudi zdaj ni prehudo. Morda bi bilo vseeno, če česa ne bi bilo na urniku, na primer, osnov tehnike proizvodnje.« V krogu ob Špeli je stalo še par učencev. Nismo si več zapisovali njihovih mnenj, ker so bila podobna. Kakšen je torej zaključek? Na eni strani ravnatelj, ki trdi, da so učenci preobremenjeni, na drugi strani učenci, ki se tega sploh ne zavedajo. Res, da so »cvet« Gorenjske, najboljši iz osnovne šole, da sicer zahtevne programe obvladajo hitreje in bolje kot njihovi vrstniki v drugih šolah, ki niso tako nadarjeni. Najbrž pa je tudi res, da so obremenitev navajeni že iz osnovne šole, kjer so jih razen rednega pouka znali dobro zaposliti tudi z drugimi dejavnostmi. Upajmo le, da se (pre)obremenjenost s škodljivimi posledicami ne bo pokazala kasneje. H. Jelovčan Novost Iskrine tovarne merilnih instrumentov v Otočah Iskrascope LCD novost v svetu Prenosni digitalni osciloskop z multimetrom, ki so ga poimenovali Iskrascope LCD, je novost, ki so jo v svetu že opazili, izdelek bodo predstavili na včeraj odprtem sejmu elektronike v Ljubljani — V Iskri so instrument razvili s sodelovanjem strokovnjakov Inštituta Jožef Štefan, postal bo pomemben izvozni izdelek Iskrine tovarne v Otočah, ki je tako naredila pomemben korak v tehnološkem razvoju. Otoče — V petek, 4. oktobra, so v Iskrini Tovarni merilnih instrumentov v Otočah — spada v okvir delovne organizacije Iskra Kiber-netika — predstavili nov digitalni merilni instrument Iskrascope LCD, ki ga v tovarni že izdelujejo, razvili pa so ga s sodelovanjem strokovnjakov Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane. Gre torej za poučen primer sodelovanja tovarne in inštituta, kakršnega si pri nas lahko le želimo. Tako predstavniki Iskre kot inštituta so na petkovi predstavitvi novega instrumenta poudarili pomen povezovanja temeljnih in razvojnih raziskav, govorili so o skupnih, mešanih skupinah strokovnjakov, kakršno so V Iskrini tovarni v Otočah nov merilni instrument že izdelujejo, letos jih bodo naredili sto, več pa prihodnje leto, ko bodo nared nove delavnice. imeli pri razvoju tega instrumenta. Ker takšno sodelovanje še ni dobro utečeno, so se spopadali tudi s težavami, kar se je odrazilo tudi v tem, da bi izdelek lahko hitreje po-nudilitrgu. Čeprav nekaj podobnih v svetu že izdelujejo, je novost, kar navsezadnje kaže tudi to, da jo je že omenila japonska revija, ki spremlja nove izdelke. Prototip Iskrascopa LCD je bil dokajšnje pozornosti deležen na sejmu meril-no-regulacijske tehnike v Diissel-dorfu, zato pričakujejo dobro prodajo v svetu; direktor Iskrine tovarne v Otočah Jože Jelene je povedal, da so dobili že štiristo povpraševanj iz Zahodne Nemčije. Novost pa bo Iskra predstavila na sejmu elektronike, ki so ga včeraj odprli v Ljubljani. Iskrascope LCD je prenosni digitalni osciloskop z multimetrom, ki omogoča merjenje, snemanje, prikazovanje in obdelavo električnih in neelektričnih veličin ter signalov. Rezultate meritev in obdelav ter časovni potek vhodnih ali shranjenih signalov je moč spremljati na ploščatih zaslonih dveh prikazovalnikov i tekočimi kristali. Za izvajanje vseh operacij je vgrajen 8-bitni mikroračunalnik, ki vskla- juje tudi delovanje podsestavov. Dosežek novega instrumenta je torej v tem, da poleg merjenja omogoča tudi obdelavo signalov, posebnost pa je ploščati zaslon, ki omogoča tehniko kristalov. Instrument je moč uporabljati kot laboratorijski instrument za spremljanje in obdelavo električnih in fizikalnih pojavov, uporaben pa je tudi za terenska merjenja. Z dodatnimi vhodnimi pretvorniki za fizikalne veličine pa bo koristen pripomoček v industriji; šolah in laboratorijih, kjer opazujejo, zapisujejo in sproti ali kasneje obdelujejo posnete signale. Matrični zaslon zelo natančno prikaže pojave, delo s instrumentom je enostavno. Mikroračunalni-ško krmiljenje pa omogoča posebne obdelave in dodatno shranjevanje podatkov v devetih pomnilnikih. Opravlja lahko tudi vlogo digitalnega povprečevalnika. Vgrajeni akumulatorji omogočajo deveturno neprekinjeno delo z instrumentom in enomesečno hranjenje signalov. Novi instrument je pomemben dosežek naše elektronske industrije, njegov razvoj in poskusna proizvodnja bosta veljala 113 milijonov dinarjev, 30 odstotkov je s po- Del uredništva Trat (Petra Bertoncelj, Maja Pisanec, Tadeja Triler, Anka & lajnar in Marko Kranjc) z mentorjem Miho Mohorjem. Trate so dobile zvezno nagrado Učijo se od najboljših Že tretjič zapored so Trate, glasilo osnovnošolcev s Trate v Loki, najboljše šolsko glasilo v Jugoslaviji, nekajkrat pa so se& tudi po republiških nagradah. Trate ureja dvajset članov lit?r ^ nega krožka z mentorjem Miho Mohorjem, list pa oblikuje enkrat toliko sodelavcev. Šolski časopis le kamenček iz pisani mozaika dejavnosti malih loških literatov. Škofja Loka — Na 12. tradicionalnem tekmovanju šolskih glasil, ki ga je pripravil list Politika iz Beograda, so prvo nagrado prisodili glasilu osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke, Tratam. To ni prva nagrada, ki so jo osvojili mladi literati iz Škofje Loke. Že vsa leta je glasilo med najboljšimi v Sloveniji, letos pa tret- kovno opremi in prispeva naS^rf co. Ko zberemo članke, jih Pre ^ mo in izberemo najboljše. Ker. gre za kakovost, jih običajno s* ^ tri četrt izločimo. K sodelovat, spodbudimo z nagradnim razp1.5^ v eni od lanskih številk smo °^jjo, Miha Mohor, mentor literarnega krožka na Trati jič tudi prvo med jugoslovanskimi. Zasluge za to ima nedvomno ves kolektiv šole, ki ima za to prostočasno dejavnost obilo razumevanja, tradicionalno izdajanje glasila, ki je iz leta v leto boljše, mentor Miha Mohor, ki že šestnajsto leto vanj vlaga vsak prosti trenutek, pa seveda generacije loških šolarjev, ki ljubijo pisano besedo. Letos so glavno besedo pri izdaji glasila prevzeli šestošolci, člani literarnega krožka. Dvajseterica, ki se sestaja po dve uri na teden, preden izide časopis, pa tudi v odmorih, ima letos v načrtu tri številke glasila Trate. Čeprav so jih lovorike zvezne nagrade nekoliko uspavale in oktobra še nimajo ničesar pokazati, sta dve številki že v pripravi. Ena bo tematska, govorila bo o pustolovščinah, druga pa bo prinesla vrsto raznolikih tem iz življenja šole. Kako pravzaprav oblikujejo svoj list, smo povprašali nekaj članov uredništva. »Najprej se dogovorimo o temah, ki naj bi jih obdelali v glasilu, nato razdelimo naloge. Dva člana uredništva sta povezana z dopisniškim krožkom, ki prispeva svoje zapise, eden z likovnim krožkom, ki list 11- literarno uganko, v drugi ilustrap ^ ki je narekovala domišljijski sp^< podobno. Najboljšega nagrad1^ knjigo. Naš namen je, objaviti ^ več različnih prispevkov. Med w so uganke, kviz, ankete, spisi, p** , di iz zanimive tuje literature, int J juji, portreti, zgodbe... V veliki ^ ^ se odzivamo na želje sošolcev, k J ^ radi brali, vendar naš list vse g predvsem zahtevnejše branje-rok krog sovrstnikov objavljaj^, „< zne šale, uganke in manj za. zapise, večina našega objavljf -jf gradiva pa presega ta okus. smo se, da se ne bomo Pr'k''zbr$l spodnji ravni, temveč bomo od ^ cev terjali, naj se dvignejo n» vrstni raven. • Na raznih srečanjih vrsi«"*'^ iz drugih šol, ki prav kakor i«^ „>i učimo In učimo se od najboljš*' ^ S šolskim časopisom je ve'2; ^ la, zlasti če pripravljajo terT\0žiJJ številko. Le v tehnično delo ^ J okoli sto ur. List oblikuje P^:rtU Miha M- -rftL Trate so vselej razprodane. ^■{ izide kaka zanimiva tematska s^, ka, je 250 izvodov skoraj P Lep jezik, sporočilna raznog zvest odraz šolskega življenja* la, vse to ne priteguje le otrC^'sei več tudi njihove starše, ki radi jo po šolskem listu. Glasilo pa je le ena, glavna, nost mladih v literarnem kroz* t novne šole Cvetka Golarja na 9 Pripravljajo tudi razgovore z *j mi ljudmi in strokovnjaki o tev|j ki jih posebno zanimajo, PriP/kll), jo literarne ure (lani o Ostrz%j| katerimi potem gostujejo, P°; / vrstnike iz drugih šol, pr»reJaL« ugank, pa literarne igrice, Pf |0. . Skratka, obilica dela, oji rem otroci s tovarišem Moh ^ vred komaj pridejo do sape Me**. šnja zvezna nagrada je šla re& ^ ve roke. D. Z. sojdom pokrila Ljubljanska banka. V Iskrini tovarni v Otočah bodo letos naredili sto takšnih instrumentov, njegova cena zdaj znaša 1,37 milijona dinarjev. Prihodnje leto nameravajo z njimi v tujini zaslužiti 600 tisoč dolarjev, doma pa naj bi jim izdelava teh instrumentov dala 400 milijonov dinarjev. Novi izdelek je seveda pomemben tehnološki korak v Iskrini tovarni v Otočah. Tehnološka poso- dobitev v sedanjih prostori n M ^ žna, septembra so že začeli # ^L'5 nove, pridobili bodo 3.500 p0^' |(J skih metrov delavnic. Narcd ^ do konca letošnjega leta, £r?d^'*W bo veljala 1,13 milijarde Poleg lastnih sredstev so j>n j)*11 ^ ' tovili sozd Iskra, Ljubljanska^^ ka, v naložbi pa je 3,7 m1 \f ^' nemških mark mednarodneg^pftfL j dita za uvoz najsodobnejše ," me. M-Vo1 1TOREKJJ. OKTOBRA 1985 KRONIKA 7. STRAN (l@m®3WIEnGLAS Kolesa izginjajo, *nar ne 1 } 'Ili' aH1 if»i vil' $ >\'iv ^tHl t* ><* ,vn' ^ jfcj ,4 bV H* i* t *5 ^ i •av Ki''1 v** Prej zsledijo vlomilca kot tatu kolesa Na Gorenjskem so letos ukradli že 241 koles, od teh 146 v Kranju. Lastniki jih večinoma nikoli več ne vidijo, *a kar so krivi tudi sami, saj Pogrešanih koles večidel niti ne znajo opisati. Miličniki Plavijo, da prej primejo vlomilca kot tatu kolesa. Delo so J.1 hoteli olajšati s pomnilnimi lističi, ki bi jih imeli vsi last-n|ki koles, toda slednji se za-% niso ogreli. Kranj — V času, ko si vsakdo že ne more več privoščiti avtomobila, le je zelo razmahnilo kolesarstvo. Jjzpasel pa se je tudi tovrstni kriminal. V statistikah notranjih za-Jev Je vsako leto več ukradenih ko-es. Seveda, nova, dobro ohranjena Portna kolesa so danes vredna od Z do 80 tisočako v. Spričo tega bi !čno, da lastniki dragih ko- »» .vrvnim uiaglii rt<-' ( .skrbno pazijo nanje, jih zaklelo, kadar za hip skočijo v trgovi-0 ali bife, ali jih vsaj znajo opisali Ce jih pogrešijo. Vendar ni tako. trgovinami, bloki, okrepčeval-cami, pred tovarnami in šolami na parkiriščih grmadijo kolesa, ^ga med njimi nezaklenjena, ^ga zavarovana le s šibkimi klju-^^cami na kombinacijo ali klju-jj*' ki jih zna odkleniti vsak prvo-JJJ?0- Kadar kolo izgine, lastnik Jpavi tatvino milici, pri tem pa lcajno ve le za barvo kolesa. Kolo menja lastnika sv!v-uelnost ^udi- ki ne P°znaJ° ni* • koles in ne znajo paziti na-Pri it6 težko spremeniti. Lani so q uPravi za notranje zadeve za prrenJsko in kranjskem Svetu za Prnntivo in vzgojo v cestnem 0^etu to skušali storiti s tako Največ koles v Kranju ukradejo na parkiriščih, kakršno je tole pred lekarno. Tam je največ izbire, med zaklenjenimi se najdejo tudi nezaklenjena kolesa, ki več ur ostajajo brez kakršnegakoli nadzora. dopoldne ali popoldne, ko se z avtobusom vrnejo s poti. Cepray jih je večina zaklenjenih, jih veliko izgine. Tudi izpred blokov, zlasti na Planini, kjer odklenjenih koles ni mogoče imeti ves čas na očeh, jih mnogo ukradejo. V kolesarnicah in po kleteh je vse polno koles. Mnoga so tudi ukradena. Pa vendar hišniki ne obveščajo miličnikov njihovega okoliša o njih. Tudi stanovalci, ki skozi okno bloka vidijo, da najboljša in najdražja kolesa kradejo kar s kombiji, običajno molčijo. Če pa že javijo, da je kolo nezakonito menjalo lastnika, ne znajo opisati storilca, niti ne vedno registrske številke njegovega kombija. čuvajnice in kolesarska izkaznica Kje so časi, ko je bila pri Jelenu v Kranju še čuvajnica koles! Tudi danes ne bi bila odveč, vsaj v poletni sezoni, ko se vse več ljudi vozi po opravkih s kolesom. O tem so se v Kranju že pogovarjali, kaj dlje pa zamisel ni segla. Ko bi v središču mesta kolesar lahko brez skrbi pustil kolo, plačal zanj nekaj parkirnine in se potem vrnil ponj brez skrbi, ali ga bo še dobil na istem P°mnilni lističi ^ le strošek več SVetPrava za notranje zadeve in cestnZa Preventivo in vzgojo v ^ko * m prometu sta !ani izdala če 'me,n°vane pomnilne listi Hiki . ,,esa- Nanje naj bi last-Svojep° i 7aP*sau značilnosti v>lkn ko,esa (tip, barvo, šte-liČn k P°sebne znake), da bi mi-nju , ?m »lajšali delo pri iska-Kila "kradenih koles. Akcija je P°vsem neuspešna. Zakaj izgine toliko zaklenjenih koles? Tudi zato, ker jih varujejo šibke ključavnice, ki jih je moč »odkleniti« že z navadnimi kleščami. imenovanimi pomnilnimi lističi, na katere naj bi lastniki zapisali vse značilnosti svojega kolesa. Še tisti, ki so jim lističe razdelili, so jih najbrž zavrgli. Brez natančnega opisa pa je ukradeno kolo težko najti. Težko je tudi dokazati, da je neko kolo nezakonito zamenjalo lastnika, saj o lastništvu kolesa priča le garancijski list. Vsako leto najdejo tudi številna kolesa, ki jim ne morejo najti lastnika. Ta odvzeta, pozabljena ali pa tudi ukradena kolesa pol leta ali leto dni čakajo na postaji molice, da jih pridejo lastniki iskat, nato se preselijo na občinski urad za najdene predmete, ki čez čas razpiše licitacijo. Kadar je ukradeno kako kolo, lastnika najprej povabijo, naj si ogleda zbirko najdenih koles, toda lastnik med njimi običajno ne prepozna svojega prevoznega sredstva. Tatovi običajno »operirajo« na parkiriščih, kjer stoji veliko koles. Poleti sp imeli v Kranju najlažje delo tisti, ki so kradli v okolici letnega kopališča, saj so se tam zbirali mladi, ki so svoja kolesa brezskrbno puščali v bližnji soseščini. Tudi pred hotelom Creino, kjer so bili ob koncu tedna plesi, je bilo stanje podobo. Mladina je puščala kolesa okoli hotela, na pločnikih, ob Globusu. Nekoliko skrbnejši so tisti, ki parkirajo kolesa pri lekarni. Tam jih običajno puščajo za vse Kaj velja vedeti o kolesu Če vam ukradejo kolo in prijavljate tatvino, morate o kolesu dati nekaj najvažnejših podatkov, da ga miličniki lahko najdejo. Treba je vedeti, katere znamke je kolo (ta je zapisana v garancijskem listu), katere številke (novejša kolesa jo imajo vtisnjeno na nosilnem drogu pod sedežem), kakšne barve in po čem bi ga še spoznali (odrgnine od otroških sedežev, nalepke, število prestav, na katerih mestih je bilo varjeno ipd.) manj ili l!v^ postaji milice imajo trenutno blizu 40 koles, ki jim še niso mestu, bi statistike beležile tatvin koles. Druga možnost, ki bi omejila kriminal na tem področju, so kolesarske izkaznice. Ne tiste, s katerimi šolarji dokazujejo, da so opravili kolesarski izpit, temveč takšne, ki bi vsebovale opis, številko in vse značilnosti, po katerih je moč prepoznati kolo. To bi bilo nekaj takšnega, kot je prometno dovoljenje za avto. Ko bi lastnik kolo prodal, bi z njim oddal tudi izkaznico. To so pri Upravi za notranje zadeve skušali doseči že s pomnilnimi lističi, ki pa niso imeli pričakovanega uspeha. Izkaznico, kakršno imajo zdaj v mislih, naj bi izdal proizvajalec ali trgovina za vsako novo kolo. Tako lastniku kolesa ne bo treba na pamet vedeti vseh podatkov, pomembnih za kolo, tudi nerodnega garancijskega lista mu ne bi bilo treba nositi s seboj, lastni-što kolesa pa bi vseeno lahko dokazal in ukradenega bi na podlagi zapisanih podatkov laže dobil nazaj. Kajpak bi tako tudi na milici lahko bolj sistematično spremljali tatvine koles, tako kot denimo podatke o avtomobilu in ki jih je moč vsak hip priklicati na računalniški terminal. D. Z. Žlebir L^krat: požar v 2 Vln° lkX ki^lp ~~ Poročali smo že o po-h^jskf-munuli u'don izbruhnil v •t$. C°*dai^ Elftnu. Zakaj je zagore V W; so *Jnugotovili. V sredo, 2. okto-«Htft iamreč varili cevi za dovod *M*vi i2praznil zagovine iz proizvodnih _ silose. Pred tem so sesalni Cevi minut pognali v prazno, 1 ; V mrtvih kotih ovi-Ko liio'1 'k lev p 'f-Praznili. V mrtvih k< yk\kiier>Prrl0 ostal° nekaJ žag o/h ti^ni YarJenJu začela tleti. ltAv, *a ?»!lStem P°n°vno pognali, >IW>1 ^j/agovinu prišla v silos in Požar. Gmotno škodo so ocenili na 18 tisoč dinarjev, ni pa še /nano, kolikšna je škoda, nastala zaradi zastoja v proizvodnji. Rovokopač se je prevrnil Gabrk — Na obrežju Sore blizu naselja Gabrk v Poljanski dolini se je v petek, 4. oktobra, pri delu z rovo-kopačem ponesreči! 31-letni Franc Sajovic iz Britofa. Sajovic je za Soro delal zemeljski nasip. Ker je stroj stal na neutrjenem zemljišču, se je eno od koles začelo ugrezati in stroj se je prevrnil. Čeprav je bil Sajovic zaprt v kabini, je bil huje ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Za večjo prometno varnost Jesenska vožnja Letošnja jesen prizanaša s slabim vremenom, saj razen jutranje in občasne megle drugih ovir v prometu praktično ni, čeprav ne kaže hvaliti oktobra, ko še polovico dni ni mimo. Običajno je tako, da je ob lepem vremenu in dobrih voznih razmerah tudi manj prometnih nesreč. Lanski oktober pa je bil eden najbolj črnih oktobrov na slovenskih cestah, saj je umrlo kar 63 ljudi, od tega največ voznikov osebnih avtomobilov, 13 je bilo kolesarjev in 13 pešcev, ostali pa so bili sopotniki v avtomobilih, traktoristi in motoristi. Čeprav je turistična sezona že mimo, sobote in nedelje na naših cestah kljub novim cenam bencina niso manj prometne. Ni malo voznikov, ki se ob koncu tedna odpravljajo po ozimnico in to tudi kam daleč. A radi pozabijo, da ni dobro preveč naložiti v avto, pa tudi na pravilno naložen tovor kaže misliti. Tako naložen avtomobil ne zmore toliko kot neobremenjen, pa tudi zavorne poti se s tem podaljšajo. Morda ni odveč tole opozorilo: takoj ko se vidljivost na cesti zmanjšuje — zaradi megle ali pa zaradi zmanjšane dnevne svetlobe — prižgite luči in ne tvegajte, da vas drugo vozilo prepozno opazi. Tudi vinjeni ne bi smeli sesti za volan, pa ne le za volan, alkohol botruje tudi nesrečam, ki jih povzroče pešci pa kolesarji in drugi udeleženci v prometu. Kolesarji ob tem lepem vremenu še vedno veliko kolesarijo, tudi tisti z dirkalnimi kolesi, ki so največkrat brez luči. Če nas na cesti ujame noč, imejmo za silo vsaj baterijo, brez odsevnikov na kolesih, rdeče zadnje luči ali odsevala pa je sploh tvegano vrteti pedale na prometni cesti. Nekateri kolesarji nosijo odsevnik na rokavu pa tudi vse več pešcev — tudi odraslih, ne le otrok — s tem v mraku opozarjajo voznike nase. Mrak Kava skrita v avtomobilu Na meji je Marko G. prijavil le 4 kg nepražene kave, vendar so jo cariniki, skrito pod blatniki in drugod, našli še več kot sto kg Kranj — Na pol leta zapora pogojno za dve leti in plačilo denarne kazni v višini 200.000,00 din je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen Marko G. iz Donjega Vakufa, na začasnem delu v Avstriji. Lani septembra so ga na mejnem prehodu Ljubelj cariniki povprašali, kaj bo prijavil. Navedel je le 4 kg kave, nekaj kabla in televizor. Po natančnejšem pregledu pa so odkrili, da je bilo v avtu skritih 109 kg nepražene kave in sicer pod blatniki in med zadnjimi kolesi. Niso ga zalotili prvič, saj je že leta 1983 čez mejo prepeljal v avtu 60 kg kave. Pred sodiščem se je Marko G. izgovarjal, da je kavo nameraval podariti sorodnikom, delavce, ki mu grade hišo, je hotel plačati s kavo. Za kg nepražene kave, ki jo je v Avstriji plačal po 70 šilingov, bi doma dobil NESREČE NESREČA NA NOVO ZGRAJENI OBVOZNICI Bohinjska Bela — V nedeljo, 6. oktobra, se je na novo zgrajeni obvoznici pri Bohinjski Beli, kjer je promet še prepovedan za vsa vozila, pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, 18-letni Janko Žmitek iz Bohinjske Bele, je pripeljal iz smeri vasi Obrne. Blizu mosta čez Savo je s prednjim delom avtomobila zadel motorista Tomaža Ravnika, starega 15 let, prav tako iz Bohinjske Bele, in ga potisnil ob rob pločnika. Pri padcu je motorist utrpel hujše poškodbe. PRI RDEČI LUČI V KRIŽIŠČE Kranj — V križišču pri zavarovalnici v Kranju se je v četrtek, 3. oktobra, zgodila prometna nesreča, ker je motorist Alojz Bonšek, star 60 let, doma v Tatincu, pri rdeči luči zapeljal v križišče. Po Oldhamski cesti je tedaj pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 32-letni Cvetko Džuričič iz Kranja. Pri zeleni luči je zapeljal v križišče in trčil v motorista. Bonšek je bil v nesreči huje ranjen. KOLESAR TRČIL V TOVORNJAK Srednje Bitnje — Kolesar Bogomir Mlakar, star 27 let, s Porezna, je v četrtek, 3. oktobra, peljal iz Žabni-ce proti Kranju. V srednjih Bitnjah je dohitel tovorni avto, ki je ustavljen, s prižganim desnim smerokazom, stal ob cesti. Kolesar je to spregledal in se je zaletel v zadnji del tovornjaka. Hudo ranjenega ponesrečenca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v Klinični center v Ljubljano. PADEL S KOLESOM Radovljica — V petek, 4. oktobra, se je v Radovljici ponesrečil kolesar Djordje Sinovad, star 57 let, iz Radovljice. Peljal se je oo Ljubljanski cesti proti trgovini Živila. Med vožnjo se mu je med špice prednjega kolesa zapletla mrežasta torba, ki je visela na krmilu. Zaradi tega je kolesar pa-.del in se laže ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. D. Ž. okoli 1500 din, kar pomeni, da je bil tovor kave, najdene v avtomobilu, vreden najmanj 69.472,60 din. Sodišče zagovoru Marka G. ni moglo verjeti, še posebej ne, ker je bil pred dvema letoma za podoben carinski prekršek že kaznovan. Za prenos na carini neprijavljene kave ga je obsodilo na pogojno zaporno kazen šestih mesecev in nepogojno denarno v višini 160.000,00 din, za kaznivo dejanje nedovoljene trgovine pa še na 50.000 denarne kazni. Enotna kazen sodišča je pol leta pogojne zaporne in 200.000,00 din denarne kazni. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je vse odkrito priznal in se zaveda, da ni ravnal prav, pa tudi to, da mora skrbeti za družino. Sodišče pa ni moglo mimo tega, da so v zadnjem času takšna kazniva dejanja v porastu in jih je tudi zato treba strožje kaznovati. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Draga ozimnica Vsi smo si edini, da je letos ozimnica zelo draga. Najdražja pa bo za šesterico iz Radovljice in Jesenic, ki je minuli teden nabavljala sadje v sadovnjaku KŽK v Resju. V avtomobilske prtljažnike so naložili nekateri 15, drugi 30, nekateri celo 70 kilogramov jabolk, se izmuznili mimo blagajne in jih zastonj odpeljali s seboj. Ko so že mislili, da bodo to jesen ceneje kot vsi drugi prišli skozi z ozimniškim proračunom, jih je ustavila patrulja radovljiških prometnih miličnikov. Domnevamo, da jim bodo nezakonito pridobljeno ozimnico zaračunali dvakratno. KOT PRI HITCHKOCKU V enem od kranjskih vrtcev so zadnjič doživeli pravcato reprizo Hitckockovih Ptičev v živo. S sosednjega vrta je priletela udomačena kavka, se zapodila med otroke in enega podrla na tla. To ni bila prva izkušnja, saj je ptič že poprej zadel eno od deklic v oko, večkrat pa jih je tudi plašil, da so ga videli še v sanjah. Temu so zdaj naredili konec. Nadležnega ptiča je podrl strel iz hišniko-ve puške. GOSTI DELE KLOFUTE Ko so v kranjskogorskem Pin-kiju zapirali, se nekateri gostje s tem kar niso mogli sprijazniti. Enega je zapiranje lokala tako razburilo, da je natakarju, ki je omenil, da je šihta konec, prisolil klofuto, nato pa se je družba v volvu odpeljala iskat lokal, kjer delajo do jutra. Kdo ve, če so tako zoprnim gostom sploh kje še hoteli postreči? SEDEM NA ENEGA Na Brezjah pri Tržiču se je sedem mladoletnikov spravilo nad občana. Zvlekli so ga iz avta in ga pretepli. Ni znano, ali so imeli kakšne neporavnane račune ali so mulci le iskali priložnost, da bi se nad nekom zdivjali. Vsekakor jim bodo dali priložnost, da to povedo na pristojnem mestu. (mmMmmmGLAS 8. stran SPORT IN REKREACIJA Tretji spominski tek štafet na Brdu Kamničani postavili nov rekord Doslej najslabša udeležba: 19 štafet — V skupini do 300 let zmagali atleti in smučarski tekači iz Kamnika z novim rekordom proge in v skupini nad 300 let tekači Partizana iz Kranja — Naslednji tek bo maja v okviru osrednje občinske prireditve v počastitev dneva mladosti Brdo — »Sramotno bi bilo, da bi v teku štafet na 88 kilometrov kdo odstopil,« je na cilju pripovedoval eden od udeležencev spominskega teka, ki simbolizira 88 let dolgo življenjsko pot predsednika Tita. Ugledni, doma in v svetu cenjeni ljudski voditelj, državnik, politik in mislec ni nikdar odnehal, če je bilo še tako težko — ne v letih partizanskega vojskovanja, ne pri obnovi porušene domovine, ne kdaj kasneje ... Njegovo življenje je bilo razgibano, tako kot je bila razgibana tudi proga po gozdovih in poteh v bližini gradu Brdo, po kateri so se minulo soboto potili tekači iz domala vseh koncev Slovenije. Najprej so morale na pot tekačice, potem še drug za drugim preostalih sedem članov štafete. Vsak je moral preteči enajst kilometrov. Na letošnjem, 3. spominskem teku štafet je sodelovalo 19 ekip, od tega 11 v skupini do 300 let in osem v kategoriji starejših. Udeležba je bila doslej najslabša: na prvem teku, ki je bil na sporedu predlani tik pred praznikom dneva republike, je namreč nastopilo 34 štafet, lani le štiri manj. »Z udeležbo smo navzlic temu zadovoljni,« je povedal Franc Rutar, predsednik organizacijskega odbora. »Na prejšnjih prireditvah je bilo več ekip, za katere so nastopali športniki, medtem ko so letos prevladovale štafete rekreativcev. Tako je tudi prav, saj je prireditev namenjena ljudem, ki tečejo za zabavo in sprostitev — druščinam, sošolcem, prijateljem, sodelavcem. . . Letos je bilo veliko tovarniških ekip. Prišli so delavci iz tr-žiškega Peka, medvoškega Colorja, kranjskega Tekstilindusa, žirovske Alpine, ljubljanskega Žita in Satur-nusa.« »Naslednja, četrta spominska prireditev Tek štafet na 88 kilometrov, bo na sporedu že maja v okviru osrednje občinske prireditve v poča-sitev dneva mladosti,« je povedal Franc Rutar. »Popestrili jo bomo še s tekom šestnajsterice učencev na 88 kilometrov, vsak izmed njih bo pretekel 5,5 kilometra, in z drugimi prireditvami.« Najbolj zadovoljni so v soboto zapuščali Brdo atleti in smučarski tekači iz Kamnika. Ne le da so zmagali v tekmovalni skupini do 300 let, za nameček so dosegli še nov rekord proge. 80 kilometrov so pretekli v 4 urah in 31 minutah ali skoraj dve minuti hitreje kot lanski zmagovalci, atleti iz Titovega Velenja. »Na teku štafet smo sodelovali že lani. Po prvi predaji smo bili zadnji, Franc Rutar, predsednik organizacijskega odbora, je za nagrado popeljal zmagovalce, atlete in smučarske tekače iz Kamnika, s prikupnim vozilom po brdske m hipodromu. — Foto: F. Perdan Med zadnjo predajo: Jože Biček in Jože Korošec iz Mošenj. — Foto' F. Perdan 25., z več kot 25-minutnim zaostankom, na koncu smo osvojili peto mesto s 16 minutami za Velenjčani. Že takrat smo se dogovorili, da letos spet pridemo na Brdo — z boljšo tekačico v štafeti in z enim samim ciljem: osvojiti prvo mesto in doseči nov rekord. To nam je uspelo. Zadovoljni smo,» je v imenu osmerice tekačev povedal kapetan ekipe Marko Rokavec in dodal, da se naslednje leto spet vidimo na Brdu. Mošnje nedvomno veljajo za eno najbolj športnih vasi na Gorenjskem. Člani tamkajšnjega športnega društva se udeležujejo domala vseh množičnih rekreativnih prireditev na Gorenjskem in tudi drugod. Razumljivo je, da so nastopili tudi na Brdu. Boljši tekači so se vključili v ekipo Teritorialne obrambe Radovljica, ostali — Andrej Ozebek, Jože Biček, Srečo Kopač, Mirko Polajnar, Frido Skumavc, Jože in Danilo Korošec ter šolarka Lidija Golob — so sestavili štafeto, ki se je pomerila v skupini do 300 let. »Proga je lepa in za nikogar, ki se vsaj malo ukvarja z rekreacijo, ne pretežka,« je povedal obrtnik Danilo Korošec. »Športno društvo Ko-krica je dobro pripravilo in izvedlo prireditev. Morda ne bi bilo napak, če Prehodni pokal ostal v Velenju Na lanskem, drugem teku štafet na 88 kilometrov na Brdu so z veliko prednostjo zmagali tekači Atletskega kluba Velenje, ki so za leto dni dobili v varstvo veliki prehodni pokal prireditelja — Športnega društva Kokrica. Letos ekipe iz Titovega Velenja ni bilo na tekmovanje, pokal je ostal v klubski vitrini, prireditelji pa so letošnjim zmagovalcem, atletom in smučarskim tekačem iz Kamnika, obljubili, da jim ga bodo poslali po pošti. Tekači Partizana iz Kranja so zmagali v tekmovalni skupini štafet nad 300 k& — Foto: F. Perdan Sedej z Mlake. Sodelavci smo in Prl' jatelji, skupaj hodimo na ure rekreacije v tovarni Peko, skupaj se udel^ žujemo tudi množičnih rekreativnjjj prireditev na Gorenjskem in drug°jj v Sloveniji. Na Brdo še posebej pridemo: tek osmerice na 88 kilo^ trov je odlična zamisel, organizacij na zavidljivi ravni, proga Tepa, Pr merna za vsakogar.«. C. Zaplotnik Rezultati: • do 300 let: 1. Atletski kUjb Kamnik (Tatjana Smolnikar, **| mož Golob, Zlato Orehov, Mar*° Rokavec, Ivan in Lado Urh, Ja^Jj Škorjanc, Dušan Orehek) 4:31.50.»" — nov rekord, 2. Športno društV Kokrica (Tanja Jesenko, Got& Križnar, Milan Klemenčič, Jafje. Umek, Franc Kaučič, Dušan Hrl bernik, Pavle Močnik, Tomaž K* lan) 4:39.45,54, 3. Tekaško smučaj' ski klub Unior Olimpija 5:02.49,^ 4. Smučarski klub Kamni* 5:05,25,57, 5. Jesenice (Špela Aba čič, Marjan Baloh, Franc Pukl, ym ko Bergant, Milan Vidic, Mirko BjJ gataj, Srečo Trpin, Miro Savw 5:13,19,20; • nad 300 let: 1. Telesnovzgoj^ društvo Partizan Kranj (Gre.^ Rozman, Rok Štros, Edo Grego^J Vinko Fortuna, Miro Rant, P*J*i Pajk, Alojs Jošt, Drago Leg«1' 4:59.01,22, 2. Teritorialna obrani^ Radovljica (Marinka Cvetko, Sla ko Sitar, Janez Globočnik, P°' fl Taler, Franc Hribernik, KleJJ«! Dolenc, Milan Kotnik, Franc n** vat) 4:59.27,50, 3. Telesnokulturj^. M* glič, Janez Ambrož, Franc ^>0°t% Ludvik Soklič, Milan Rož«1*"; 5:10,24,26, 4. Športno društvo Co}° 5:12,23,19, 5. Partizan Vrhni*" 5:14.08,48. bi jo prirejalo za dan republike kot »beli« ali »zeleni« tek, odvisno od snežnih in vremenskih razmer.«. Tržičani so prišli na tretji tek štafet na Brdo z dvema ekipama. Veterani, ki so nastopali pod okriljem te-lesnokulturne skupnosti, so se dobro držali in zasedli tretje mesto v skupini nad 300 let, mlajši, delavci Peka, so se merili v kategoriji do 300 let. »Čeprav je danes delovna sobota, so nam v tovarni dali izredno plačan dopust in še nekaj denarja za potne izdatke,« je v imenu »čevljarjev« pove- dal Ludvik Germovšek iz Bistrice pri Tržiču. »Poleg mene so bili v ekipi še Lidija Ambrož iz Križ, Marjan Nunar s Pristave, Lado Sedej in Darko Lav-sigar iz Bistrice, Franc Perko iz Seni-čnega, Jože Štefe z Brega in Marjan skupnost Tržič (Anica Jerman že Bohinc, Jože Meglic, Anton & *o *Vi Je, ■J k Ženska ekipa Triglava bo nuS |jgl*to precej pomlajena, saj je ses*a^| j'L) večinoma iz pionirk in kadeti r^ pvprečno starostjo petnajst let bo ^ lajša ekipa v članski ligi, pomanj ^ Škofjeloški strelci v krogu najboljših Škofja Loka — Začetki športnega streljanja v Škofji Ix>ki segajo v 1949. leto, ko je Avgust Florjan s somišljeniki ustanovil strelsko družino Brata Kavčič. Šest let pozneje je na Trati nastala strelska družina Kopačevina, nato pa so se strelci organizirali še v Železnikih, Gorenji vasi in Žireh ter po sekcijah v nekaterih tovarnah. Tako združuje danes Strelska zveza občine Škofja Loka v šestih družinah prek 500 članov vseh starostnih razredov. Prvi pomembnejši uspeh so škofjeloški strelci dosegli z osvojitvijo prvega mesta na republiškem prvenstvu z zračno puško 1966. leta, ko je Henrik Pe-ternelj postal prvak. Dobre sadove je obrodilo tudi načrtno delo s pionirji, ki so 1974. leta zmagali na republiškem prvenstvu in se na državnem uvrstili v vrh. Žal je večina teh strelcev pozneje nehala tekmovati, njihovim dosežkom pa so sledili člani, ki so se usmerili v tekmovanja z vojaško puško in malo-kalibrsko pištolo. Strelec Pavle Jereb je postal 1982. leta republiški prvak v streljanju z vojaško puško, leto pozneje pa je bil uspe- šen tudi na tekmovanju z malokalibr-sko pištolo. Ponovimo naj tudi najboljše dosežke z lanskih tekmovanj, ko so se škofjeloški strelci s pištolo uvrstili na 2. mesto v republiki in 4. mesto v državi z izboljšanim ekipnim rezultatom. Strelci s puško s> ob osvojitvi republiškega naslova zmagovalca dosegli nov republiški rekord, ki so ga še izboljšali na državnem prvenstvu. Dosežkom iz preteklosti so letos dodali nekaj izvrstnih rezultatov. Nastopali so z zračnim orožjem v republiški strelski ligi, kjer so zasedli 5. mesto. Na tekmovanju za Zlato puščico je bil Peternelj med posamezniki 8. Zatem ko so na republiškem prvenstvu zmagali z vojaško puško (Peternelj 2. in Jereb 4. mesto), so premagali večnega favorita Olimpijo v tekmovanju z MK-pi-štolo; ekipa je dosegla nov republiški rekord, med posamezniki pa je zmagal škofjeloški strelec Miloš Djuran (Peternelj 3. in Jereb 5. mesto). Na državnem prvenstvu, kjer so predvidevali uvrstitev okrog 10. mesta, so strelci dosegli več od pričakovanj. Na tekmovanju, ki je bilo od 20. do 22. Strelci Nikolaj Cuš, Iztok Fojkar in Miloš Djuran (levo ob mizi) ter Henrik Peternelj in Pavle Jereb (desno) meti pogovorom s predsednikom strelske /reze v Škof ji Loki Fedjo Vraničarjem (na koncu mire) in sekretarjem Hudi jem Fojkar jem — Foto: S. Saje septembra v SR Bosni in Hercegovini, so strelci z vojaško puško osvojili zavidljivo 4. mesto; ekipa je le za 1 krog zaostala za drugouvrščenimi, Jereb pa je bil 6. med posamezniki. V tekmovanju z MK-pištolo so se uvrstili na 6. mesto. Na srečanju o dosežkih in težavah »Škofjeloški strelci vsa leta doslej še nismo doživeli toliko razumevanja in pomoči,« je povedal Henrik Peternelj med sprejemom pri predsedniku občinske strelske zveze, kjer so se zbrali tudi strelci Nikolaj Čuš, Miloš Djuran, Iztok Fojkar in Pavle Jereb ter sekretar zveze Rudi Fojkar. Upamo, da smo I uspehi opravičili svoj nastop na državnem prvenstvu. Naši rezultati imajo tudi večjo veljavo glede na slabše možnosti v primerjavi /. drugimi športi.« Predsednik Strelske zveze občine Škofja Loka Fedja Vraničar, ki je strelcem čestital za uvrstitev na prvenstvu in se obenem zahvalil delovnim organizacijam za podporo — Rudnik urana je omogočil prevoz, konfekcija Kroj pa izdelala obleke — je opozoril tudi na nekatere težave v tem športu. Imajo le dobra strelišča za zračno orožje, strelišče za mulokalibrsko in vojaško orožje pa propada in postaja vse bolj neprimerno za uporabo zarudi gradnje v okolici. Orožje je zastarelo, municija je nekakovostna in tudi dodatne opreme primanjkuje. Ker je strelstvo drugo, prispevek te-lcsnokulturne skupnosti ne zadošča in strelci iščejo pomoč pri delovnih organizacijah ter upravnem organu za ljudsko obrambo. Od dogovorov s svetom za ljudsko obrambo si obetajo pomoč pri opremljanju z orožjem, gradnjo strelišča pa načrtujejo s smernicami razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Strelci se zavedajo tudi slabosti v lastnih vrstah. Medtem ko dobro delajo veterani, bi želeli živahnejše delo z mladimi. Slednje bodo skušali izboljša-*ti predvsem s širjenjem zanima.da za strelstvo v šolah. S. Saje Odbojka Začetek v slovenskih odbojkarskih ligah Zaradi razširitve I. SOL-moški na 13 članov in enakega začetka z II. in I. ZOL bodo slovenski ligaši začeli tekmovati dva tedna prej kot običajno. Kranjska predstavnika bosta v sezoni 1985/86 nastopila v II. SOL-zahod. Prvo kolo igrata doma v soboto, 5. oktobra, v športni dvorani na Planini proti moški in ženski ekipi iz Krope; dekletu ob 15., fantje ob 17. uri. Odboj karice Jesenic igrajo doma z odboj karicumi Nove Gorice, odboj kurji Železurju gostujejo v Kumniku, mln-dinci Bledu pu v Mokronogu proti domačemu moštvu. Odboj karice Partizana Gorje, ki so v tej tekmovalni sezoni edine predstavnice gorenjskih ekip v I. SOL, bodo doma odigrale vse tekme v telovadnici osnovne šole v Lescah. V I. SOL so se uvrstile kot prvakinje II. SOL-zuhod v tekmovulni sezoni 1984/85. ligaških izkušenj pa bo nadomes ^Jt« zavzetim delom in borbenostjo n p mah. Nastopila bo v postavi Kan JhjJ Odbojkuricc Triglava, najmlajše moštvo v slovenskih odbojkarskih Foto: F. Perdan J 125HUL OKTOBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN ©Q)II®S^^GLAS OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE oziroma FINANČNEGA KNJIGOVODJE za določen Čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: — višja oziroma srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju v 8 Jneh po objavi na naslov: Obrtno združenje Kranj, DSSS — Komisija za delovna razmerja, Likozarjeva 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. Saua uraiu Škofjeloška 6 objavlja prosto delovno nalogo v tozd Tovarna avtopnevmati-Ke - ogrodja ISSJNJE ODDELKA PRIPRAVE OGRODIJ AVTOPLAŠCEV Po goji: — končana višja šola tehnične ali organizacijske usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj ali končana srednja šola tehnične usmeritve z daljšo uspešno prakso, — uspešnost pri dosedanjem delu in sposobnosti ter znanja za opravljanje delovne naloge, — primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti, — odslužen vojaški rok. jvjfn£ Pr*Jave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrova-wJ Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 22. oktobra 1985. OBLAČILA Žic OBLAČILA NOVOST TRŽIČ Na osnovi 63. člena statuta enovite delovne organizacije razpisuje delavski svet dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, tehnične ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti, — ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu in — ustrezne kvalitete, ki se ocenjujejo po družbenem dogovoru o kadrovski politiki. Kandidat bo izbran za štiri leta. Kandidate prosimo, da v pisni obliki opišejo dosedanje delo in predložijo dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Na ovojnico naj kandidati pripišejo oznako »za razpisno komisijo« in prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33, Tržič. lu5JPUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE. KOFJA LOKA Ori K tw, za gospodarjenje objavlja zbiranje ponudb za oddajo klovnih prostorov v najem ** ^SLOVNI PROSTOR, • olaževa ulica 3, velikosti 86,80 kv m. ^°slovni prostor je namenjen uslužnostni dejavnosti. °nudba naj obsega: Izvedbo dejavnosti z opisom dejavnosti in dokazilom — }zJavo, da ima ponudnik sredstva za adaptacijo zagotov- ^ Jevna. ^ ^sino najemnine na kv. m. poslovnega prostora. ku,eresenti naJ oddajo ponudbe do 30. oktobra 1985 v zaprti e^verti z vidno oznako »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA PO-UJVNI PROSTOR«. i^u6°dnejšega ponudnika bo izbrala komisija, ki jo bo ime-p al Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, onudrukj bodo o izboru pisno obveščeni v 15 dneh od dneva ^Plranja ponudb. na ledu agi Jesenic gore Iskra ISKRA Tovarna ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI Za uspešno realizacijo začrtanih smernic vabimo k sodelovanju: 1. 10 STROKOVNJAKOV ZA DELO NA SODOBNIH NOVIH »CNC« - KRMILJENIH STROJIH Pogoji: — srednja strokovna izobrazba IV. in V. stopnje usmerjenega izobraževanja — strojna oziroma elektro smer 2. VEČ PRIUČENIH DELAVCEV ZA DELO NA SODOBNIH MONTAŽNIH IN PROIZVODNIH STROJIH Novim sodelavcem nudimo: — zanimivo in kreativno delo, — stimulativne osebne dohodke, — možnost izpopolnjevanja v stroki. Vse zainteresirane vabimo, da se nam predstavijo s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ali pa se osebno oglasijo v kadrovskem oddelku Iskra TOZD Elektromotorji Železniki, Otoki 21. Rok prijave je 8 dni od objave v časopisu. RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE JESENICE Na podlagi 4. člena pravilnika o organiziranju izvajanja programa dejavnosti raziskovalne skupnosti občine Jesenice in sklepa samoupravnih organov skupščine raziskovalne skupnosti občine Jesenice OBJAVLJAMO RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1986 S PODROČJA — energetskih virov, — surovinskih virov, — kmetijstva, — varstva okolja, — izboljšanja proizvodne organizacije in poslovanja, — družboslovja, — naravoslovja in medicine. Sodelujejo lahko — delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS, — delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijava naj vsebuje — naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma raziskovalno nalogo, — naslov raziskovalne naloge, — ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela, — izhodišče, cilj in namen dela, — utemeljitev in uporabnost — časovni potek in finančni predračun. Prijave sprejemamo do 11. novembra 1985 na naslov: RAZISKOVALNA SKUPNOST JESENICE, JESENICE, Titova 65, p. p. 21 termo pol TERMOPOL SOVODENJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KOMERCIALISTA za kooperacije Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske, kemijske ali druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 1. ZHL je bilo naj-srečanje v Ljubljani, >i^Stem kolu j Vlvejše ^^o^ Kompas Olimpija šele proti iVe?(le me strla odpora Crvene i^$en|vln. zasluženo zmagala s 7:3. r^jih so P° pričakovanju brez Ju z i dV Prema£ai1 Cinkarno v S°s6'3etili 'Bralci Kranjske gore, ki e^Po'uJemaSal> Vojvodino. Na le- ponovno pa so prijetno ijjj^jo (j0? Vedno vodijo Jeseničani r^$ta^,rem P^tern mestu z le tc na r ^[1, . —• petem uicr>iu t. ic točko ^a^no za Kompas Olimpijo in *j k * 8or ZVezdo Pa Je moštvo Kranj-p) bJ\ v naslednjem kolu (9. okto-^F^kl ,':'iom^ani v dvorani pod ' < d %si° igruli 1 Vojvodino, moštvo p Hu e Sore pa bo gostovalo v Za-<* Jr-Koppri Medveščaku. Izid; 8 kola: > 5: Bosna 6:3, Cinkarna : Jese-■» ^°.mPas Olimpija : Crvena ',p- Vojvodina IS* Medveščak 2»n : Avtoprevoz 10:1. (fp) 1 K^«ai 600061:13 12 6 50 1 57:10 10 . '"Pas Olimpija 6 4 02 49:21 8 j. n^n« *v,„i„ u godinu 64 02 36:19 63 1 2 34:33 6 2 13 28:36 6 2 1 3 24:45 6 1 1 4 23:58 6 10 5 19:56 60 06 12:52 ^Prevo/ K^nje cicibanov ltSijV~ ^P°rtno društvo Vodovodni Rlv teriUnjtt Pr»reja v okviru priredi VVv otr,)k" sreeunje cicibanov V^iue skuPno^ti Vodovodni stolp. VH».V bo v Strltk, 10. oktobra, na V Na stadionu (rokometno igri-^ih,A^P°redu bodo najrazličnejše i* k avne »gre. Vabljeni torej vsi *r*jevne skupnosti. J Konec oktobra Koncerti za naše smučarje Kranj — Jugoslovanski sklad bo tudi letos organiziral že tradicionalne koncerte, katerih čisti izkupiček je namenjen pomoči našim smučarskim reprezentan-tom. Za tovrstne koncerte vlada povsod veliko zanimanje. Letos bodo koncerti 26. oktobra v Novem mestu, 27. oktobra v Mariboru in 28. oktobra v Ljubljani. Zaradi velikega zanimanja bosta v vsakem kraju po dva koncerta. Na prireditvah bodo brezplačno sodelovali naši najbolj znani ansambli, pevci, napovedovalci, humoristi in novinarji. Naše smučarske reprezentance Kodo to sezono tudi na novo opremljene z izdelki naše industrije. Uradna predstavitev opre-me naše reprezentance bo v soboto, 26. oktobra, na Otočcu, (jk) Radovljiški balinarji v drugi ligi Kudovljica — Ekipa balinarskega kluba Radovljica, za katero tekmujejo Jože Rebec, Janez Humerca, Silvo Le-skovar, Miran Uran, Jernej Raspet. Džordže' Sinobad m Vekoslav St.mic, se je uvrstila v II. zvezno ligo zahod. Njihov uspeh so dopolnili še mladinci, ki so zadnjo septembrsko soboto zmagali na močnem turnirju v Lescah. Andrej Anderle, Matjaž Černe, Boštjan Mušič in Brane Debevec so osvojili prvo mesto med 12 članskimi ekipami iz Sloveni|<\ Jelovica najboljša škofju I-oka — Na balinišču bali narskega klubu Truta se je pred nedavnim končalo sindikalno prvenstvo v ba-1111.111111 Med M ekipami je zmagala Jelo k i pred Kladivarjem iz Žirov, Centi ke ali Zirov, ki so uspešno končali srednjo kovinarsko šolo — smer monter in upravljulec energetskih naprav. Pisne vloge z dokazili sprejema SGP Tehnik, Škofja Loka, Stara cesta 2, 15 dni po objavi. lesna industrija 64260 btod «ub*an*a c & tctofon 064 77661 4* lip bled LAHKO GRADIŠ,ČE IMAŠ VSE PRI ROKI •vr«ta»obloge*opažne plošče •pohištvo« m TEKSTILINDUS USMASfJ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe: 1. SISTEMSKEGA INŽENIRJA — 1 delavec — ekonomski sektor Pogoji: — fakulteta za elektrotehniko — računalniška smer, — poznavanje poslovno-informacijskih sistemov, računalniške in programske opreme, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. 2. SISTEMSKEGA ANALITIKA — 2 delavca — ekonomski sektor Pogoji: — višja šola organizacijske, ekonomske ali matema tične smeri, — poznavanje poslovno-informacijskih sistemov, ra čunalniške in programske opreme, poznavanj tehnološkega procesa, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. 3. OPRAVLJANJE STROKOVNIH INSTRUKCIJ ZA PLEMENITENJE — 1 delavec — kadrovski sektor Pogoji: — višja šola organizacijske ali tekstilne smeri (pre<*' hodna izobrazba tekstilnokemijski tehnik) in 2 le£ delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvod nji plemenitenja tkanin, — trimesečno poskusno delo. 4. INŠTALATERSKA DELA II. Pogoji: — monter vodovodnih naprav, — eno leto delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pismen5 priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasn je v 8 dneh od dneva objave. R/J MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI X«m KOMBINAT GORENJSKE KRANJ TOK Radovljica, Zadružni svet v skladu s 113. členom statuta TOK Radovlji?* razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovni sredstev: zap. št. osnovno sredstvo izklicna cena v d^ KMETIJSKI OBRAT POLJCE 1. prikolica enoosna 601 2. kosilnica Mertelj traktorska 3. traktor IMT M 558 4. puhalnik udarni z jermenom 5. traktor IMT 540 s kompresorjem in kabino 6. brana 4-delna 7. sušilnica sena HILO 8. mercerator z mog. 7.5 ALFA RADOVLJICA 9. hladilna vetrina 10. tehtnici decimalni KMETIJSKI OBRAT BLED 11. del molzne opreme 12. kosilnica Garibaldi GS 13. prikolica 2-OS KI 14. oprema za hlajenje mleka 15. motor Sever GORENJE JL400 16. sadilec koruze OLT 17. traktor Samedelfino s kabino 30.000- 20.000-300.000- 85.000-370.000. 20.000. 3.000. 200.000. 2.000-3.000. 20.000" 5.000" 25.000 " 600.000" 20.000."* 30.000" 300.000." dni?1 Javna dražba osnovnih sredstev, navedenih pod zaporedni številkami od 1. do 8., bo 17. oktobra 1985 db 9. uri v km^Vl, ep- skem obratu Poljče; javna dražba osnovnih sredstev, nav• nih pod zaporednimi številkami od 9. do 10., bo 17.oktoD 1985 ob 10. uri na sedežu TOK Radovljica, I.esce, Rožna a° na 50; javna dražba osnovnih sredstev, navedenih pod zaP^ rednimi številkami od 11. do 17., bo 17. oktobra 1985 11. uri v kmetijskem obratu Bled. Ogled osnovnih sredstev bo možen eno uro pred začetko* javne dražbe na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične °s6^(j ki pred začetkom javne dražbe položijo varščino v višin1 odstotkov od izklicne cene osnovnih sredstev. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Takoj Pj, koncu javne dražbe mora položiti ceno, plačati prometni vek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz l8 stva za napake stvari. Podrobnejše informacije po tel. — 75-253. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE V Kranju ali bližnji ok^. ci išče Obrtna *JJ uga poslovno pisarf1 ške prostore v izmeri od 120 kv. & do 200 kv. m s pogojem, da je v v ni večji parkirni pro s j Ponudbe pod Pos'° prostor. I?REKf 8. OKTOBRA 1985 OBVESTILA, MALI OGLASI — OSMRTNICE 11. STRAN ©©IMSSSS^GLAS GIP GRADIŠ TOZD LIO ŠKOFJA LOKA Emisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju: LESARJE Pripravnike z dokončano II.. III.. IV. in V. stopnjo lesarske usmerita za področje: -"■ strojne in ročne obdelave lesa, ~- sestave in montaže stavbnega pohištva, prevzema in priprave lesa, ~- sušenja lesa ^oji: — dokončana srednja lesarska šola ustrezne izobrazbene stopnje. *■ MIZARJE ~- za opravljanje del pri strojni in ročni obdelavi lesa, *~ za opravljanje montaže stavbnega pohištva. ^°j<: — dokončana poklicna šola lesne stroke (KV mizar) ali srednja šola lesarske usmeritve (lesar — širok profil) s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. 3- KURJAČA T" H delo pri upravljanju in vzdrževanju kurilnice. Noji: — dokončana šola kovinske ali elektro stroke z izpitom za kurjača in 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. 4 PRIUČENE DELAVCE LESNE STROKE za dela pri strojnem razrezu lesa, ** za letvičenje in sortiranje lesa. Pogoji: — dokončana osemletka in tečaj za delavce v primarni predelavi lesa plovno razmerje pod točko 1. sklepamo za določen čas, pod točka-2.. 3. in 4. pa za nedoločen čas. Poskusno delo za vsa navede-na dela traja 30 dni. jfanrJidati naj pošljejo ponudbe do 25. oktobra 1985 na naslov Gra-d,s- TOZD UO, Škofja Loka, Kidričeva 56. MALI OGLASI ALPETOUR S°2D ALPETOUR Škofja Loka ^javlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmer-naslednja prosta dela in naloge v: J-°ZD POTNIŠKI PROMET KRANJ R^GAJNiKA srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v blagajniškem poslovanju, test s po-dročja dela. 0 CREINA DS SKUPNIH SLUŽB KRANJ ^STILKE °8oji: delavka in 6 mesecev delovnih izkušenj, h. Poskusno delo traja 3 mesece. SERVIS OSEBNIH VOZIL IN ^ANIZACIJE KRANJ J^ELEKTRICARJA nijf^l* Poklicna šola avtoelektro stroke in 1 leto delov-lzkušenj. Poskusno delo traia 2 meseca. liUj razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol- ftiin h T razmerJe 00 jv Plovnim časom. sne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih ^gojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba te v 1Cl0*tazm ° izpolnjenih pogojih ter življenjepisom ^tarinf dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški se-^diri Za 1,'udsko obrambo SRS Ljubljana, Župančičeva 3. 16 bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. Prodam nov DIAPROJEKTOR. Tel.: 22-288 IDA dopoldan 12988 Prodam barvni TELEVIZOR iskra -Azur, do februarja 1986 še v garanciji, tel.:79-547 12989 Prodam traktorski NAKLADALEC HAU 4 in PAJKA za obračanje sena, tel.:45-117 12990 gradbeni mal Staro STREŠNO OPEKO, »ljubljansko«, prodam. Selca 44 Prodam zunanje STOPNICE VELIKE NOSILNOSTI. Hrastje 117, Kranj tel.: 24-538 12732 Ugodno prodam 1900 kosov MODULARNEGA BLOKA 19, pomivalno korito, emajliran ŠTEDILNIK in zgornje ELEMENTE zelene orhideje, tel.: 50-572 dopoldne_12992 Ugodno prodam 20 ANEGRE PODBOJEV različnih dimenzij in 6 komadov kovinskih PODBOJEV z nadsvetlo-bo, tel.: 79-841_12993 Prodam LEGE za ostrešje, 8 kosov 22x24x8.5 m. Tone Eržen, Srednje Bitnje 20 12994 Prodam približno 2.000 kosov ZIDNIH OPEK MB 4/1, tel.: (064)22-831 od 17. ure dalje___13024 razno prodam Prodam AMI 8, letnik 1974, registriran do aprila 1986, Mira Šparovec, Pri-stava 85/B, Tržič_12770 Prodam ŠEVROLET kapris z aircon-dition, prevoženih 25.000 km. Ponudbe na tel.: (081) 51-001 popoldne od 17. do 20. ure_12813 Poceni prodam PRIKOLICO za av-tovleko. Tel.: (061 )841 -244 12995 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči 145 x 13. Lavtar, Sebenje 68, Tržič _12996 Prodam rabljene dele KAROSERIJE za zastavo 101, Gabrijel Benedičič, Studeno 31, Železniki, tel.: (064) 66-639_12997 Nujno prodam JUGO 45, najboljšemu ponudniku, letnik 1984. Janez Kert, Oprešnikova 82_12998 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1974. Valjavec, Brezje 41, Tržič _12999 Prodam karamboliran R-18, letnik 1981, za dele, tel.: 50-457_13001 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, generalno obnovljeno, neregistrirana. Ogled vsak dan popoldne. Majda Kr-žišnik, Šempeterska 28 Kranj 13002 Prodam ŠKODO LS 120, letnik 1980. Informacije popoldne po telefonu: 75-731_13003 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, prevoženih 78 000 km, registracija julija 1986. Informacije Zg. Brnik 110 — za gostilno Cilka, 64207 Cer-klje__13004 rtan.oprema Zelo poceni prodam rabljen KAVČ, 28 steklenih PRIZEM, 4 okna domače izdelave (z roleto, svetloba 140 x 80 in 70x80, dve enojna 85x115). Lavtar, Sebenje 68 — Tržič_13005 Poceni prodam rabljen KUPER-BUSCHVoklo 42, tel: 49-193 13006 Ugodno prodam OTROŠKO POSTE-LJICO z zimnico. Ribnikar, Jake Plati-še 3, Planina — Kranj_13007 Ugodno prodam nov HLADILNIK za vgraditev v omaro. Tel.: 21 -556 int. 224 _13008 Prodam nov KUPERBUSCH in KAMIN za 10 % ceneje od trgovinske cene. Jereb, Partizanska 45, Škofja Loka 13009 Prodam 8 kub. metrov suhih smrekovih PLOHOV in 200 kv. metrov NA-PUŠČA (pobjona), Rebolj, Kajuhova 5, Kranj _12970 Prodam bukova razžagana DRVA, tel.: 25-551 ___12971 Eko-kadett, 12972 Prodam bas tel.:23-515 KITARO Poceni prodam ponv KOLO, PONY-EXPRES, filmsko KAMERO - super 8 Sankvo XL-66, PROJEKTOR - super 8 ter industrijski PLETILNI STROJ št. 12. Naslov v oglasnem oddelku iiano%anja Nujno najameva manjše STANOVANJE v Kranju ali Škof ji Loki, tel.: (064) 61-354_ 13010 poieifl Prostor za MIRNO OBRT, 70 kv. metrov, vzamem v najem za 5 let. Tel.: 62-666 dopoldne_ 12857 živali Prodam MIKROFON Povver voice in STIKALNO URO iskra. Tel.: 28-861 int. 2355 dopoldne 12974 Prodam angleške ZVOČNIKE expert 2x 100 W, tel.: 41-076_12975 Prodam malo rabljeno MOTORNO ŽAGO stihi 050. Košir Pavel, Sv. Bar- bara 10, Škofja Loka_12976 Prodam 45 kv. metrov lepega jese-novega PARKETA, 1 kub. meter suhih hrastovih PLOHOV — 5 cm — in dve VEZANI OKNI 110x130 - tel. (064) 66-676__12977 Prodam italijanski ŠPORTNI VOZI-ČEK peg, Paderšič, Planina 22, Kranj _12978 Prodam usnjen OTROŠKI PLAŠČEK za 10 let, s krzneno podlogo. Šemrov Dana, Naklo, Pavle Medetove 31 12979 Prodam PPR — kabel 300 m 3 x 2.5, 200 m 3 x 1.5, 500 kosov dvakrat žgane OPEKE. Volčanjšek, Podhom 63 Sp. Gorje_12980 Ugodno prodam komplet MOTOR za zastavo 101 (ali po delih), GOBELIN — ženski akt 47 x 37 cm, GOBELIN — pokrajina 100x40, svetlo MOŠKO OBLEKO - Mura št. 48. Srečnik, Pri- stava 69/c Tržič _12981 Prodam hišni RAČUNALNIK spec- trumZX48, tel: 37 172_12982 Prodam GOVEJE SENO, Alojz Jen- ko, 64224 Gorenja vas 142_12983 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Novak, Ledinske Krnice 19, 65281 Sp. Idrija 12984 Prodam TRAKTOR ferguson 35 KM v dobrem stanju. Žepič Peter, Retnje št. 45 p. Križe_13022 Prodam enoosni TRAKTOR TV 15 KM, tel. (061)612-700_13023 vozila Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Urbane, Zadraga 13, Duplje _13011 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Korenčan, Podbrezje 17 _13012 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka_13013 Ugodno prodam nad 200 kg težko SVINJO. Pipanova 40, Šenčur 13014 Prodam mladega OSLA, avtomobilsko PRIKOLICO in dvotarifno-elektri-čno URO. Šetina Janez, Zbilje 38, Medvode _13015 kupim Kupim domača JABOLKA, obrana ali na drevju, telefon: 21-477 dopoldne 13016 zapoilltra Takoj, zaposlim STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - rezkalca. OD po do-aovoru. Informacije po tel.: 74-486 a 13017 OBVE1II1A Prodam BMW 316 - ohranjen, tel.: 42-376 _13000 OHALO TRIO TRŽIČ Industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: — VODENJE OBRATA NOTRANJIKOV Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo za poklic inženir usnjarsko predelovalne tehnologije, — da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela manjših proizvodnih organizacijskih enot. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Trio, Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav. PLISIRAM BLAGO za krila. Mile An-tonijevič, Golnik 107__11731 Polagam vse vrste OPAŽA tel.: 50-751_12862 GRADITELJI! 50 tipskih načrtov za stanovanjske hiše, prizidke, nadzidave, gospodarska poslopja, delavnice po najboljši ponudbi naročite po tel.: (061)322-502_13018 Mizarstvo lesa in profiliranje OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24 034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve. Instruiram nemščino in francoščino za 1., 2. letnik, nemščino (osnovna šola in srednja šola 1., 2., 3. letnik) Redi-na Ogris, Mlakarjeva 51, Šenčur — tel.: 41-083 popoldne_13019 Iščem zidarsko in fasadersko delo Reševa 13, Kranj_13020 Milan Bizaj, Veljka Vlahoviča, prekli-cujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel svoji ženi Katarini Bizaj, stanujoči na istem naslovu, in se ji zahva-Ijujem, ker je odstopila od tožbe 13021 Popravek Pri ZAHVALI za STANETA PLANINSKA, objavljeni v petek, 4. oktobra, je pomotoma izpadlo besedilo: zahvaljujemo se vsem sodelavcem. Za napako se opravičujemo. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti moža, očka, sina, brata, vnuka in zeta IVANA ZORCA varilca v Tekstilindusu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izraze soža-lja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskrena zahvala za darovano cvetje in izraze sožalja DO Iskra-tozd Kibernetika, Tekstilindus-tozd VES I, tozd Predilnica in DSSS-nabavni oddelek, PTT Kranj, učencem 8. d razreda osnovne šole Franceta Prešerna in pevcem brato Zupan.Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ljuba, hčerkica Maja, mama Gizela, brat Milan, sestra Romana in ostali njegovi. Kokrica, Visoko, 26. septembra 1985. Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 8. oktobra je minilo žalostno leto, odkar je nenadoma za vedno zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, stari oče, zet, tast in stric ANTON DOBRIN p. d. ŠKRBELOV ATA s Trstenika Tiho in skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le mir in večni mir. Nazaj te ne morejo priklicati ne solze ne bridka bolečina v naših srcih. Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje dobro srce. Ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. TRSTENIK, 8. oktobra 1985 VSI NJEGOVI. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene HELENE MASTEN se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji v času njene bolezni pomagali in jo vzpodbujali, najbližnjim sorodnikom, zdravniškemu osebju, sodelavcem iz Save Kranj, kolektivu Oljarice, sosedom in vsem, ki so nam tudi ob njeni smrti kakorkoli pomagali ter jo tako lepo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Mirko, sinova Robert in David, mama Ivanka, sestri Mira in Tatjana ter brat Janez z družinami ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega očeta, moža in starega očeta FERDINANDA BODLAJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in cvetje. Hvala Tokosu Tržič, g. župniku iz Križev za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Zupan za lepo zapete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo Merkurju Kranj, tozd Trgovske storitve — PE skladiščne storitve za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter za izrečene ganljive poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT HVALA. Žalujoči: žena Marija, sin Feri in hči Blanka z družino. Breg, 4. oktobra 1985. Dom učencev na Bledu propada So priložnost za obnovo že zamudili? V Domu učencev na Bledu tehtajo, ali naj dom, ki ga ne morejo vzdrževati, prodajo, ali naj ga ob pomoči blejskega turističnega gospodarstva obnovijo — Slednje bo prispevalo svoj delež k obnovi, če bo sredstva zanjo dala tudi republiška skupnost dijaških domov — Ker je ta sredstva za obnovo domov že razdelila, je blejska priložnost morda že zamujena BLED — Dijaški dom na Bledu, nekdanja vila Maj, kaže vse bolj klavrno podobo. Vanj že več let niso ničesar vlagali, ker v Srednji gostinski šoli, kamor sodi dom, ni denarja. Niti izgube ob koncu minulega leta niso uspeli pokriti sami, temveč sta jim na pomoč priskočila HTP in Integral. Ker se je izguba močno zajedla v dohodke, so delavci odločno dejali, da je treba dom prodati ali pa kako drugače urediti njegovo poslovanje. Ena od možnosti, da propadajoči dom ne bi več bremenil dohodkov učiteljev, je prodaja. Tako bi sicer dobili precej denarja, ki bi ga lahko namenili delu in razvoju šole, vendar se za to možnost niso ogreli. V domu to šolsko leto resda stanuje le 23 učencev (domske zmogljivosti so še enkrat tolikšne), toda s pričakovanim večjim vpisom na gostinsko šolo zaradi uvedbe V. stopnje šolanja je treba računati na večje potrebe. Drugo možnost vidijo v blejskem turističnem gospodarstvu. HTP na Bledu se je sicer zanimalo za odkup doma, vendar je pripravljeno sovla-gati tudi v njegovo obnovo. Dom naj bi ostal Srednji šoli za gostinstvo, med poletnimi in zimskimi počitnicami pa naj bi služil potrebam HTP, o ostalih pogojih bi se najbrž kazalo dogovoriti s samoupravnim spora- EJLIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU zumom. Kolikor so se pogovarjali doslej, je HTP pripravljen pokriti polovico stroškov obnove, preostalo polovico pa naj prispeva republiška skupnost dijaških domov. Domska skupnost Slovenije je v preteklih letih iz posebnega sklada financirala obnovo starejših dijaških domov. Petletni projekt obnove je, kot kaže, končan. Ko so se namreč z Bleda obrnili k skupnosti po pomoč, so dobili odgovor, da so priložnost že zamudili, kajti zadnja sredstva v ta namen so razdelili že ob koncu lanskega leta. Obljubili so sicer, da bodo do jeseni proučili, ali je še kakšna možnost. Jesen je tu, odgovora za zdaj še ni. Na Bledu pa vendarle še upajo, da niso zamudili priložnosti. D. Z. Žlebir .mHBDBUl. Vsak torek in petek je z vami Gorenjski glas, najbolj razširjen in bran časopis na Gorenjskem. Udeleženci našega izleta na Primorsko! Obveščamo vas, da bo posebni zeleni vlak odpeljal iz Ljubljane ob 6.50, Škofje Loke 7.15, Kranja 7.31, Lesc 7.44, Jesenic 8.15, Bohinjske Bistrice 9. uri in pripeljal v Novo Gorico ob 10.10. Povratek iz Nove Gorice bo ob 18.55, s prihodom na Jesenice ob 20.55, Lesce ob 21.18, Kranj 21.52 in Škofjo Loko ob 22.01. ♦ ♦ ♦ X Letošnja jesen je presenetila marsikaterega pridelovalca, vrtičkarja in nabiralca gozdnih sadežev. Tone Žumer iz Stražišča verjetno ni slutil, da se mu bo v soboto tako obilno nasmehnila gobarska sreča. Tone, kije zelo izkušen gobar, saj nabira gobe že od otroških let dalje, je namreč v gozdu v okolici Strahinja našel na enem mestu pet zdravih in izredno velikih jurčkov. Največji med njimi je bil visok nad dvajset centimetrov, premer klobuka pa je bil skoraj petintrideset centimetrov. Ostali štirje jurčki so^ bili nekoliko manjši, vendar še vedno nadpovprečno veliki. Tone Japelj iz Stražišča je v svojem vrtu izpulil 2,80 kilograma težko črno redkev. Prideluje jo sicer vsako leto, vendar tako težke še ni nikdar pridelal. Prijetno presenečen je bil tudi Djordje Arsić. V njegovem sadovnjaku na Zlatem polju je iz semena, ki ga je dobil iz Amerike, zraslo pet jedilnih buč-velikank, od katerih je vsaka tehtala najmanj osemdeset kilogramov. Djordje bo eno kmalu odtrgal, jo razrezal na kose in jo podelil mimoidočim na Cesti 1. maja v Kranju (-fp, -cz) — Foto: F. Perdan Razvoj turizma terja šolane ljudi Srednja gostinska šola na Bledu je letos prvikrat vpisovala učence v V. stopnjo šolanja za gostinskega tehnika — Letos je vpisanih 35 učencev, ki jih bodo izšolali za tehnike strežbe — Gorenjska je za ta profil šolanja razpisala 101 štipendijo Bled — Zahteva po boljši kvalifikacijski strukturi v razvitem turizmu in gostinstvu je narekovala, da so na Srednji šoli za gostinstvo na Bledu letos uvedli V. stopnjo šolanja za poklic gostinskega tehnika. Dokler je bila na Bledu le IV. (prej poklicna) zahtevnostna stopnja šolanja, so se v šolo vpisovali le slabši učenci, iz katerih šola ni mogla vzgojiti dobrih natakarejv in kuharjev. Do tretjega letnika je običajno odnehala tretjina učencev. Letos se je na Srednjo gostinsko šolo na Bledu vpisalo 35 učencev, ki se bodo v štirih letih izšolali za tehnike strežbe. Z gorenjskim združenim delom, ki potrebuje ta poklicni profil, so se namreč posvetovali, katere delavce najbolj potrebujejo. Izrekli so se za tehnike strežbe, med mladimi pa je veliko zanimanja tudi za kuharskega tehnika in gostinsko-turističnega tehnika. »Letos smo sprejeli tri odličnja-ke, 17 učencev s pravdobrim uspehom in 15 dobrih,« je povedal ravnatelj Srednje gostinske šole na Bledu Bratko Škrlj. »Tako imajo učenci boljše začetne možnosti, da nekoč postanejo dobri natakarji, kuharji, turistični tehniki, pa tudi šoli se vrača dobro ime. Preden smo na šoli začeli s V. stopnjo šolanja, smo obiskali veliko osnovnih šol in v njih predstavljali delo gostinskega tehnika. Mlade, ki se zanimajo za šolanje pri nas, smo povabili na ogled šole in enega blejskih hotelov. Tako smo si prizadevali na Gorenjskem obdržati mlade ljudi, ki bi se sicer morda odločili za šolanje na ljubljanski gostinski šoli.« Boljši položaj delavcev v gostinstvu, se pravi višji osebni dohodek, večje ugodnosti, kot je denimo pravica do dopusta tudi v turistični sezoni, so razlogi, da gostinski poklici postajajo zanimivejši. Tudi štipendijska politika je spodbudnej-ša. Za to šolsko leto je gorenjsko združeno delo razpisalo kar 101 štipendijo za gostinske poklice. »Visoko leteči cilji turističnega gospodarstva terjajo tudi dober kader,« je poudaril Bratko Škrlj. »Naša šola namerava vzgojiti delavce za prakso, se pravi natakarja, kuharja, receptorja, ki bodo z več znanja lahko bolje delali kot do se- daj. Ponekod so bili sprva proti temu, da uvedemo V. stopnjo šolanja, saj so bili prepričani, da bomo izobraževali pisarniške kadre. Toda to še zdaleč ni naš namen.« Turizem in gostinstvo imata v družbi vse večjo težo, pridobivajo jo tudi tovrstni poklici. Letos se je na blejsko šolo vpisalo največ učencev iz jeseniške občine, ki razen Kranjske gore nima večjih turističnih zmogljivosti. Za poln razred učencev (tudi do IV. stopnje) je letos vpisanih iz domače občine, celo z Bleda, ki doslej ni dajal podmladka za gostinske poklice. Veliko je k temu prispevala uvedba srednješolskega, se pravi petosto-penjskega šolanja. Tisti, ki so se letos vpisali na gostinsko šolo, so se zato, ker želijo postati gostinci, ne morda zato, ker so bili drugje odklonjeni. Možnosti za zaposlitev so domala neomejene, tudi če niso vzeli štipendije, ki so jih za ta poklic radodarno razpisali Iskra, Nama, Alpetor, Creina, Živila, HTP, Integral, Kompas, Hoteli Kranjska gora, Gorenj ka Jesenice, ZTP Ljubljana, Železarna, Tekstilindus, UKC Golnik, SO Kranj, Letališče Brnik, Gradiš, Golfturist, ABC Pomurka. Tistim, ki bodo končali V. stopnjo, so namreč širše odprta tudi vrata na višje in visoke šole. Najbližja po študijski smeri in tudi po lokaciji je bodočim gostincem z Gorenjske opatijska hotelirska fakulteta s sedežem na Bledu. D. Z. Žlebir Dijaki pravijo: • Sonja Šranc z Jesenic: »B^ bi se šolala za turističnega tehnik* vendar bi morala v ljubljansko stinsko šolo. Izvedela sem, da se J mogoče vpisati tudi na blelsA srednjo šolo v smer tehnik strežt* ki se od turističnega tehnika °e razlikuje veliko. Po šoli se bom poslila pri Kompasu v Kranjski ri, če mi bo šlo dobro, pa se bofr najbrž odločila za študij na opsw ski hotelirski fakulteti. Veselijo & jeziki in delo z ljudmi, na voljo P je bila tudi Kompasova štipendij* tako da odločitev ni bila težka-osnovni šoli sem bila pravdobra- • Simona Virant iz »Rada bi bila turistična Kranj* vodiSI zato sem se odločila za šolanje 0 srednji gostinski šoli. Čeprav je . lo veliko možnosti za pridobitev s pendije, se nisem odločila zanj] Tako bom lahko kasneje prosto birala, kje se bom zaposlila, saj J možnosti veliko, ali pa se bom oo čila za nadaljnji študij.« • Klemen Repe iz Gorij: »že sem bil vpisan na Iskrino srednjo šolo v Kranju, pa me je od tega odvrnilo počitniško delo v recepciji hotela Jelovice na Bledu. Tako sem se prešolal na srednjo gostinsko šolo. Osnovno šolo sem opravil s prav dobrim uspehom, zlasti dobro so mi šli jeziki. Prvi dve leti šolanja bom na Bledu, nato pojdem na gostinsko-turistično usmeritev v Ljubljano. HTP Bled mi je letos namenilo 10 tisoč dinarjev štipen-dije. D_ Kinološko društvo Kranj oživlja dejavnost Delo s psi naj bo strokovno Spet je zaživelo delo v kranjskem kinološkem društvu — Poudarek strokovni vzreji in vzgoji psov — Trenutno tečaji za vodnike športnih psov Delo ni moglo prav zaživeti, kar so nekateri pripisovali dejstvu, da v bližini delujeta dve uspešni tovrstni društvi, naklansko in škofjeloško, ki imata precej članstva iz Kranja. Mnogo kranjskih kinologov je bilo neorganiziranih, čeprav bi radi delali, in to je tudi narekovalo ustanovitev društva. Šele letošnjo pomlad se je postavilo na noge, ko so osvežili njegov izvršni odbor, saj je delo poprej slonelo le na dveh ljubiteljih. KRANJSKI PRAZNIK PIVA »1» Ml hp pivovarna laftko 1B&5 - 1885 Gostilna sejem in Pivovarna Laško vabita na Kranjski praznik piva v dneh 18. sejma stanovanjske opreme od 11. —17. oktobra 1985. V velikem šotoru na zunanjem razstavnem prostoru vam nudimo: — piščance, pivske klobase, konjski golaž, preste — posebna ponudba kvalitetnega Laškega piva. Vsak dan izvrstna glasba od 19 . do 23. ure. — petek, 11.10. Čudežna polja — sobota, 12. 10. Apokalipsa z zvezdo Stanetom Vidmarjem — nedelja, 13. 10. ansambel Rž — ponedeljek, 14. 10 Karamela — torek, 15. 10 ansambel Lojzeta Slaka — sreda, 16. 10. GU GU — četrtek, 17. 10 Plava trava zaborava Še je čas za tečaj Minuli teden se je začel y ni tečaj šolanja športnih Ps0-'^ ga kranjsko kinološko ^rU ^ prireja na prostoru med ^°/fl/ skim sejmom in zimskim . eh nom. Kinologi in njihovi št,r,..efc! ci se tu srečujejo vsak ponde J^, sredo in petek ob 16. uri. Na \^ ju, ki skupaj s kasnejšim velja 6000 dinarjev, se ps« vaš poslušnosti, napada in ot- ^ ter sledenja. Tisti, ki bi se še ^1 prijavili na tečaj, to še vedn° ko storijo na prostoru, kjer ka tečaj. tov, odkrivanju ponesrečence ^ ruševinami in plazovi. Kranj ski logi so sicer še daleč od teh ci kI ^ r, se spopadajo šele /. osnovami. « imajo vodniki tudi možnost J daljnje šolanje svojih psov. kranjskih kinologov sta se že la posebnega tečaja za reševs pod ruševin. Vsak dan od 14. —15. ure Zlatorogova ura — pivo po znižani ceni Od 15.—18. vsak dan sejma razpoloženjska glasba z ansamblom Triglav in humoristom. »Takoj po občnem zboru smo priredili tečaj za vodnike psov,« je dejal Anton Itešek, novi predsednik Kinološkega društva iz Kranja. »Jeseni smo opravljali izpite. Začetni uspeh (tri četrt vodnikov je izpit uspešno opravilo) nas je spodbudil, da smo s tem nadaljevali. Zdaj sedmerica obiskuje že drugi tečaj. Ker bi radi vzgojili tudi lasten inštruktorski kader, bomo dva vodnika z opravljenim H izpitom poslali na inštruktorski tečaj v Ljubljano. Začetnih tečajev za vodnike bi se lahko udeležilo še več lastnikov psov, ne le športnih. Tu namreč osvojijo osnovne prvine vzgoje in šolanja psov, s katerimi si lahko pomagajo doma, ko samostojno urijo svoje štirinožce.« Smisel kinologije ni zgolj vzgojiti poslušnega psa čuvaja, temveč izšolati psa, ki bo sposoben tudi zahtevnejših nalog: sledenju, iskanju predme- Člani društva, teh je pol stOgjjl tudi ljubitelji psov, ki bi se *-^ več naučili o negi, vzreji >n o negi, vzreji psov. Temu bodo v Kranji veliko pozornosti. S predavam p lastnike strokovno poučili o v^,-psi, s tečaji vzgojili sposobne^ ke, kasneje inštruktorje, šel« /ari > drugih prireditvah. Zanje nimajo dovolj denarja, saj r**LM jo le s 55 tisočaki. Levji delež °■ $ dobijo od Sveta za ljudsko oo ^ nekaj je članarine (ta znasafljoj/ ka), tej dejavnosti pa prispeY.. r, nekatere delovne organizacij pD neje bo treba razmisliti tudi j za vi gorenjskih kinoloških t\»\ (Tržič, Bled Lesce, Naklo, Sk« J, ka in Kranj), ki zdaj delujejo/ saj povezanost v mars» ko olajša delo. I), t \