naša luc
-rt- -V6 **1
ŠtttbiMs0 «»s - ■ ' '■ ■ •*'®
WFSr ^
•;	'	•-»'•••„	■	•; ••	'■ 'V

i-Ve.'-v	’
’
...
.“V:.. ’l
C'.,:	'
i / • ■’	_ //•*■'.

: '.‘4



L'¥.

^>y}. m


IM*'
«1
( w
•^k.y

• •
abc Slovenije
naša zgodba
SV. CIRIL IN METOD
V drugi polovici 9. stoletja sta Grka, brata iz Soluna, Ciril in Metod prišla na Moravsko in v Panonijo in poglobila vero Slovencev. Učila sta v slovanskem jeziku in narodni jezik uvedla tudi v bogoslužje. S tem se je Cerkev močno okrepila. Papež je njuno delo, ki ga je nemška duhovščina napadala, odobril. Za krščanstvo sta pridobila tudi novo slovensko kneževino v Spodnji Panoniji, ki ji je tedaj vladal knez Kocelj.
POD HABSBURŽANE
V 13. st. so posamezne tuje fevdalne rodbine skušale zaokrožiti dinastična ozemlja. 1260 je zavladal češki kralj Oktokar II. nad Štajersko, 1269 pa še nad Kranjsko in Koroško. Po njegovem porazu je uspelo Habsburžanom združiti vse slovenske pokrajine: Štajersko (1281), Savinjsko krajino (1311), Kranjsko in Koroško (1335), Trst (1381), posesti Celjanov (1456), Goriško (1500), Pomurje (1526); postale so habsburške dedne dežele.
n
S
Grmade po gorah gorč, v nebo njih plamen šviga! Privrel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga . . .
Križ starček je sč stene snel, podobo smrti božje.
„Kaj boš s sekiro, sin, začel? Križ nam je zdaj orožje . . . “ Otroka, ki v zibeli spi, v naročje jemlje mati; kako se, glej, na smeh drži, pa zdaj ni časa spati!
In hčerko prime za roko, sin krila se drži plaho.
Mož pa očeta vzame na mlade krepke rame.
Iz smrečja temnega blešči zvonik s cerkvico belo;
Marija milost tam deli med romarjev krdelo.
(Josip Stritar: TURKI NA SLEVICI)
POGLOBITEV CERKVENEGA
ŽIVLJENJA
Po začetnem obdobju slovenskega krščanstva je važna doba ustanavljanja župnijskih središč, kontemplativnih samostanov in prihoda beraških redov v naše kraje.
Tedaj se je Slovencu polagoma_utrdi-la zavest župnijske pripadnosti. Župnija je bila osnovna družbena in verska enota. Ta je urejala vsakdanje življenje z molitvami, obredi in prazniki, ki so krojili človekovo življenje od rojstva do smrti. Zato ni čudno, če so bili ljudje tako močno navezani na župnijo.
Veliki samostani na naših tleh so bili sicer tudi velika gospodarska podjetja, ki so ljudem pomagala do boljšega gmotnega življenja, vendarle so bili v prvi vrsti molitvena središča, ki so ljudi navajala k Bogu.
Beraški redovi so s pridigarsko dejavnostjo pripomogli k boljšemu poznanju krščanske vere.
S čudovitimi cerkvami in cerkveno umetnostjo, s pridigami in obredi so dušni pastirji in menihi ustvarili glavne oblike slovenske verske zavesti.
TURŠKI VPADI
15. in 16. stoletje sta bili čas velikega trpljenja slovenskega človeka: na našo zemljo so prihajali Turki ropat, morit, požigat in odvajat ljudi v suž-nost. Poleg tega so pestile tedaj naše ljudi še naravne ujme, posebno kuga.
Turki so prišli na Slovensko prvič 1405. Po padcu Bosne (14(39) so bili njihovi vpadi vse pogostejši in silovitejši: v 57 letih so plenili po Slovenskem kar 45-krat, največ po Kranjskem. Kasneje so se usmerili v Srednje Podonavje; na Slovensko so še pogosto prihajali (v petih letih še 50-krat), a z manjšo silo. Njihovi zadnji večji vpadi so bili med 1574 in 1578.
Ker je tedaj plemič, ki bi moral našega človeka pred Turki braniti, odpovedal, se je ta zatekel k cerkvi in si uredil svojo obrambo okrog nje, s tabori, to je z obzidjem okrog cerkve. V

Punt slovenski — tiho! — že se sklepa, koder naš jezik doma; zveza sveta veže kmete tajna: Stara naj pravda velja!
B
Kaj stojite tu omahovaje?
Znak že z nebes vam je dan! Takle jarem — he? — vam je li sladek? . . .
Z nami, o bratje, na bran!

(Anton Aškerc: STARA PRAVDA)
svoji zadnji stiski se je zatekel k BO' gu, hkrati pa računal na svojo spretnost.
KMEČKI PUNTI
Zaradi turških vpadov, stalnih vojn in povečanih dajatev graščakom je po-stal položaj slovenskih kmetov še težji-Tako je prišlo do številnih kmečkih uporov (od 15. do 18. stoletja več kot 100), med katerimi je pet večjih:
—	upor na Koroškem (1478),
—	vseslovenski upor (1515),
—	slovensko-hrvaški upor pod vodstvom Matija Gubca (1573),
—	upor na Štajerskem (1635),
—	upor na Tirolskem (1713).
Kmetje so se bojevali za „staro
pravdo“, za zboljšanje svojega družbenega položaja. Zahteve kmetov so bile upravičene: ujemale so se z božjo zahtevo po pravičnosti. Verjetno je tedaj Cerkev preslišala glas časa: preveč je bila prepojena s svetopisemskim naukom o pokorščini do oblastnikov.
PROTESTANTIZEM
V 16. stoletju je s severa prispel na Slovensko protestantizem, ki je zajel predvsem le tujo grajsko gospodo, pa znaten odstotek meščanstva. Široke plasti slovenskega naroda so Lutrov nauk odločno zavrnile in ostale zveste Rimu. Prav zato je protestantizem v kratkem času pri nas opravil — nekaj malega ga je ostalo le v Prekmurju.
Slika na naslovni strani:
IŠKI VINTGAR, soteska itied Krimom in Mokrcem, le eden nailepših koščkov narave v blitini L/ubljane’
mesečnik za Slovence na tujem
naša luč
1983
2
V knjigi BOMO PREŽIVELI? (Celje 1982) je napisal prof. Matjaž Kmecl poglavje o preživetju slovenskega jezika. V tem premišljevanju pravi med drugim:
„Mirno lahko zatrdimo, da je danes za vsakogar in ob vsaki priložnosti dovolj možnosti za jezikovno poučitev: tu so različni pravopisi (po nasvetih seveda bolj ali manj enotni), jezikovni kotički v dnevnem in tedenskem časopisju, slovnice, institut za slovenski jezik na SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), slavistika na ljubljanski filozofski fakulteti in na dveh pedagoških akademijah, tu so slavisti na šolah itd.
Tako torej ne gre za vprašanje, ki bi obstajalo zaradi strokovne šibkosti slovenskega jezikoslovja, niti ne zaradi prepomanjkljivega publiciranja njihovega dela; vprašanje je moralne vrste, je vprašanje naše narodne zavesti, našega pojmovanja različnih vrednot in tega, kako visoko smo pripravljeni na takšni lestvici postaviti svoj jezik in svojo slovenskost; ali nam pomenita vsaj toliko, da smo sem in tja zanju pripravljeni tvegati tudi nekaj malega udobja, vložiti vanju nekaj svojih moči. Iz nič ni pač nič, tudi jezika se je treba vse življenje učiti.
Nemarnost do jezika je izraz podcenjevanja njegove vrednosti In uporabnosti; materinščina nam ne predstavlja nikakršne vrednote, ali pa predstavlja le bolj šibko in slabotno; tudi najodličnejše osebnosti slovenskega javnega življenja — političnega, gospodarskega, kulturnega — nastopajo po televiziji in radiu brez sramu, včasih s takšnim pocestnim žargonom, da bi si že po dveh stavkih pri vseh drugih kulturnih narodih zapravili sleherni ugled. Pri nas pa ne; razširilo se je celč nekakšno prepričanje, da je pocestni jezik v javnem nastopu znamenje prvinskega demokratizma, neposrednosti, ljudskosti, proletarsko-sti. Pokojni pisatelj in politik Beno Zupančič je ob priložnosti dobro poudaril: Analfabetizem še ni znamenje pripadnosti delavskemu razredu.
Jezikovna žlobudra, kakršne je s poplavo papirja in nastopanja vse več, je torej znamenje usodnega, čeprav že znanega slovenskega samopodcenjevanja.“
Književnik Bojan Štih ugotavlja v isti knjigi pod naslovom „Slovenski narod tu in sedaj“ med drugim tole:
„Še dolgo vrsto stoletij bo potekalo življenje na planetu v okvirih narodno samostojnih kultur in istovetnosti jezikovno duhovnega značaja. In ie glave bedakov, nasilnikov in bi-rotehnokratov lahko .razmišljajo’ o takojšnjem stapljanju narodov, oziroma o podrejanju malih narodov velikim. In to tako, da se mali narodi v imenu neke višje družbene ali državne enotnosti odrečejo svojemu jeziku- in svoji samostojni kulturi. Med naukom o tako imenovanem sovjetskem narodu ali pa naukom o nadnarodnem Jugoslovanstvu’ je komajda kakšna razlika. V primeru obeh naukov opazujemo nasilje nad zgodovino in nad narodi. In nič drugega.“
Vložnik: Avguštin Čebul. *uPni|ski urad Št. Lenart. aä87 Ričarja vas.
Zgovorni urednik: dr. Janez Hornbuck. 9020 Celovec, Vik-,r,ngcr Rmg 26. Tisk: Tiskar-"a Družbe sv. Mohorja. 9020 'elovec. Viktrlnger Ring 26.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Viktringcr Ring 26.
A-9020 Klagcnfurt Austria
NAROČNINA (v valuti zadevne dežele):
Anglija	6 tun.
Avstrija	130 sil.
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
Razlika v cenah je zaradi neenake poštnine v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki m uprava NAŠE LUCI.
PRINTED IN AUSTRIA
kajpada nas zanima, kaj je novega domä
na sploh
MOHORJEVA V CELJU JE DOBILA NOVO VODSTVO
Na prvi seji novega odbora, izvoljenega na novembrskem občnem zboru, je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo te najstarejše knjižne založbe na Slovenskem. Predsednik je postal frančiškanski pater Hieronim Zveglič, podpredsednika pa sta dr. Zmaga Kumrova in Miloš Rybar. Tajnik Mohorjeve je postal dr. Marjan Smolik, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani.
RAZSTAVA KNJIG KOROŠKIH PISATELJEV
V Cankarjevem domu v Ljubljani so v okviru dnevov avstrijske kulture razstavili v osmih vitrinah osemdeset knjig in publikacij, ki so jih napisali slovenski pisatelji vseh generacij in usmeritev. Knjige so bile izdane pri različnih založbah v Celovcu, na Dunaju, v Nemčiji in v Ljubljani. Zastopani so bili avtorji kot Milka Hartman, Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Janko
Messner, Florjan Lipuš, Gustav Januš, Janko Ferk in drugi. Razstavljeni so bili tudi nemški prevodi koroških pisateljev kot na primer Lipušev Tjaž in Gašperjev roman Gamsi na plazu.
„GOETHE PRI SLOVENCIH“
je bilo ime literarni razstavi, ki jo je v počastitev 150-letnice smrti tega velikana nemške in svetovne književnosti pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica. Jaro Dolar je zbral prve prevode Goethejevih pesmi v slovenščino. Že leta 1810 je Janez Nepomuk Primic prevedel pesem Mignon. V razstavnih vitrinah so bili tudi prvotiski Goethejevih del.
PODELITEV VALVASORJEVIH NAGRAD
Skupnost muzejev Slovenije je letošnjo nagrado za delo in dosežke na področju slovenskega muzealstva podelilo muzejski svetovalki Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani Mariji Gosar in_ muzejskemu ravnatelju dr. Milanu Ževartu. Valvasorjevo nagrado so prvič podelili leta 1971 ob 150-letnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
PREDNOVOLETNA POŠILJKA KAVE
Gotovo v skrbi, da ne bi Slovenci zaspani pričakali novo leto, je Merkator v decembru uvozil 600 ton kave. Seveda ta uvoz še zdaleč ni zadostoval za vse potrebe, saj bi morali za kritje vseh potreb našega trga uvoziti 1400 ton kave. Zato so se trgovci odločili, da bo posameznik dobil le po 10 dkg prave kave. Cena za kilogram se je sukala okoli 790 dinarjev. Slovenija je lani uvozila 4400 ton kave, kar je le 40 odstotkov načrtovane količine. Letos naj bi uvozili 8600 ton tega dragocenega zrnja, kar pa bo verjetno le pobožna želja.
„ČEZ MEJO“ GRE VELIKO MANJ LJUDI.
odkar so začele veljati določbe o obveznem depozitu. Carinska uprava je sporočila, da je novembra 1982 prestopilo mejo 491.418 domačih ljudi, leto poprej v istem času pa skoraj milijon več. Oseka je zajela tudi maloobmejni promet. Novembra lani, torej po omejitvenih ukrepih, je prestopilo mejo 262.955 ljudi z maloobmejnim potnim listom, leto dni poprej pa še enkrat več. Zanimiv je tudi podatek, da je lani prestopilo državno mejo 83 milijonov ljudi, od katerih je 41 milijonov imelo tuj potni list, druga polovica pa so bili domačini.
TEDEN „POBIRANJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV“
897 občanov je v tem tednu šlo v slovenske gozdove po kurjavo. Več kot 15 tisoč Slovencev pa si je že pred tem uradnim časom nabralo dovolj drv v gozdovih. V drvarnice je bilo spravljenih nekaj nad 79 tisoč kubičnih metrov lesa. Gozdarji so to akcijo začeli prepozno in povrhu tega še v času, ko so se začele kazati velike bencinske zagate, ki so transport drv na domove skoraj onemogočile. Letos bo gotovo naval v gozdove še večji, saj slovenska gospodinjstva pospešeno vzidavajo štedilnike na drva, peči in kamine. V to smer kažejo tudi povsem izpraznjena skladišča prodajaln drv in premoga. Tudi zasebniki, ki so posekali več le-

kajpada nas zanima, kaj je novega doma
a. kot pa so ga porabili na svojih do-^ov|h, so vnovčili vse odvečne zaloge 00 Zadnjega polena.
od tu in tam
bELTINCI
^aterski slikar Anton Černi iz Odranc v blagovnici Ravenka razstavil svoja aela. Umetniške slike, ki prikazujejo Prekmurskega človeka in njegovo oko-1®. so med kupci zbudile mnogo po-‘Prnosti. Slike so bile razstavljene šti-rinajst dni.
D°LE pri LITIJI
Podjetje Kovinarska iz Krškega je v e|P gospodarsko manj razvitem kraju dprlo nove prostore za izdelavo zaklo-®ISć- Naložba, vredna okrog 28 milijo-®ov dinarjev, se bo kmalu izplačala, icl bodo odslei namesto 50 izdelali PO zaklonišč na mesec. Zaposlitev je obilo tudi 40 delavcev, ki so sodelo-ak tudi že pri gradnji novih proizvod-„o. Prostorov in opravili 3000 prosto-'/0|jnih delovnih ur.
GORICE PRI LENDAVI
Komunalna skupnost občine Lendava je za ureditev hudournika pri naselju Benec porabila okoli tri milijone dinarjev. Dela so se precej zavlekla, toda vztrajnost krajanov pri pisanju prošenj na pristojna mesta je le rodila uspeh.
HOČE
Tukajšnjo osnovno šolo je obiskala skupina 24 slovenskih otrok iz Stuttgarta. Šolarji so sodelovali pri pouku in se z učitelji in učenci pogovarjali o delu v šoli in o izvenšolski dejavnosti. Slovenski otroci so božične počitnice preživeli v planinskem domu na Pohorju.
KRANJ
V tej občini so v letošnjem šolskem letu podelili 420 štipendij učencem srednjih šol, študentom na višjih in visokih šolah pa so namenili 107 štipendij. Zavrnili so 37 prosilcev, ker je pri njih povprečni dohodek na družinskega člana presegal 6272 dinarjev.
LJUBLJANA
Društvo slovenskih likovnih umetnikov
je ob osemdesetletnici slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša priredila v Moderni galeriji dve razstavi njegovih del. Razstavljene so bile Maleševe novejše grafike, tapiserije in olja. Miha Maleš, ki se je rodil 6. januarja 1903. leta v Jeranovem pri Kamniku, velja za enega od snovateljev novega slovenskega grafičnega izraza in modernega slikarstva.
LJUBLJANA
Silvestrske prireditve v hotelih so privabile veliko tujcev, predvsem Italijanov. V hotelih Union, Holiday Inn in Turist je bila polovica gostov iz Italije, v Levu pa jih je bilo od 650 gostov kar 450 Italijanov. Hotelirji so si meli roke tudi zaradi dobre prodaje pijač. Tako so v Unionu in Holiday Innu prodali za 240 tisoč dinarjev pijač, 600 gostov v Levu pa je za potešitev žeje izdalo 120 tisoč dinarjev.
LOVRENC NA POHORJU
Tovarna kos lani ni imela težav s prodajo svojih izdelkov na tuje, kjer so zaslužili okoli dva milijona dolarjev.
(dalje na strani 9)
še zlasti zdaj, v zaostrenih razmerah, je pomembno, v čigavih rokah so ključni položaji (v gospodarstvu).
80 na njih ljudje, ki so zanje sposobni — ne glede na to, ali imajo rdečo knjižico ali pa če niso komuni-s[i sli pa so takšni, ki se krčevito oprijemljejo pridobljenih položajev. Delavec, ki opravlja naloge, katerim n' ^osi ovira razvoj sebi in drugim. Takemu je treba reči, da funkcije in šolska spričevala niso edina merila *a sposobnost, ampak delo, ustvarjalnost, znanje in strokovnost. In več zaupanja v nove, sveže, sposobne 'iudi.
DELO, Ljubljana, 21. dec. 82/1.
Slovenska izseljenska matica že tri tedne gostuje pri avstralskih Slovencih. Nastop v slovenskem društvu V Canberri je bil načrtovan že v Sloveniji, vendar se je na slavnostni otvoritvi novega doma „ Triglav“, 11. decembra v Sydneyu, pripetil političen incident. Predsednik slovenskega društva iz Canberre Marjan Kovač je v »čestitki“ Triglavanom grdo žalil društvo, češ da se je prodalo „režimu“ v SR Sloveniji. Matična delegacija le Po incidentu takoj odpovedala načrtovani obisk v Canberri.
DELO, Ljubljana, 21. dec. 82/11.
Na današnjem zasedanju zborov občinske skupščine Celje bodo obravnavali tudi osnutek odloka o spre-membah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. V obrazložitvi k 6. členu so zapisali: „Olajšava ne more Presegati štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena, in za naložbe v druga osnovna sredstva v višini 40 odstotkov vloženih sredstev, vendar ne več kot trikratnega zneska od-merjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 odstotkom povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu.“
Biser birokratskega jezika!
DELO, Ljubljana, 23. dec. 82/16.
v naravi odkrivamo blesteč razum, čeprav
Boga nimamo na dlani
Pamet, ki je vložena v naravo, se zlasti očitno kaže v razvoju življenja. Ali je ta razvoj mogoče razložiti z naključnimi spremembami?
Premislimo, ali bi mogli tako razložiti recimo razvoj čebeljega žela!
Nekje v pradavnini naj bi se pri posebni vrsti krilatih žuželk pojavila naključna sprememba, nekakšna nova tvorba v zadku. Ta bulica je sicer pritegovala nekoliko hrane in obteževala telo. Ta vrsta žuželk je bila zaradi naključne spremembe nekoliko na slabšem kakor druge, vendar morda ne toliko, da bi jo boj za obstanek izločil. Ker je preživela, so se pojavile seveda še mnoge druge naključne spremembe. Naslednja recimo na krilih, druga na tipalkah, tretja na nežicah itd., bulica v zadku pa je ostala, kar je bila: nesmiselna, nadležna nova tvorba.
Razvoj v naravi pa vendar ni tak! V resnici je tako, kakor da si je duhoviti inženir zamislil želo kot obrambo za to vrsto žuželk. Zato niso bile glavne spremembe nič naključnega, razmeta-
nega kjer koli po telesu, marveč so se vse sukale prav okrog te bulice in jo od stotisočletja do stotisočletja izoblikovale v sijajno orožje.
Bulica seje načrtno razvijala v iglico. Toda iglica še ni orožje. Jnženir“, življenjsko počelo, to „ve", zato je iglico zastrupil. Strup mora seveda nekdo izdelati. Inženir je v ta namen prikrojil prebavila in poskrbel za odvodne cevčice in za mešiček kot za shrambo za strup.
Kako naj pride strup v sovražnikovo rano, ki jo je napravila iglica? Ali naj bo na koncu iglice? Potem bi ga iglica obrisala na koži in bi ne zastrupil rane. Iglica mora biti votla, da se bo strup pocedil v rano.
Morda bi se kak človeški inženir s tem zadovoljil. Inženir, ki je načrtoval čebelo in njeno želo, pa ni bil zadovoljen s tako. injekcijsko iglo. Izumil je napravo, s katero človeški inženir ne more tekmovati. Iglico je razklal v dva žlebička. Oba je opremil z zobčki, ki so obrnjeni navzgor. Žlebička poganja-
jo mišice, njihovo gibanje pa ureja posebno živčno središče.
Ko čebela piči, se zgodi tole: čebela hoče odleteti, a ker žela zaradi zobcev, ki so se zarili v kožo sovražnika, ne more izdreti, se ji želo iztrga, čebelica odleti, a zaradi rane kmalu umre. Želo z mišicami in z živčnim vozlom, ki je v njem, še nekaj časa živi, utripa in iztiska v rano strup iz mešička. Ce si dovolj potrpežljiv in žela takoj ne iz-dereš — čebelji strup je zdravilo za revmo — lahko to utripanje razločno vidiš.
•	Na vsem svetu je 120.000 KATOLIŠKIH ŠOL, ki Jih obiskuje 45 milijonov učencev. Poleg tega je še 400 katoliških univerz in 127 inštitutov.
•	KATOLIŠKI LAIKI — PRIČE VERE V ŠOLI, tako je naslov listine, ki jo je pred nedavnim izdala vatikanska kongregacija za katoliški pouk. Ker je že sama navzočnost katoliških učiteljev v nekatoli-skih šolah pogosto edina možnost za oznanjevanje evangelija, jim ta listina naroča, naj bodo po poklicni usposobljenosti, zavzemanju za pravico, resnico in svobodo, odprtosti, naklonjenosti do šolarjev, bratski vzajemnosti z njimi In nravno neoporečnem življenju „ogledalo, v katerem bodo vsi spoznali podobo človeka, oblikovanega po evangeliju“.
•	Za letošnji dan miru, 1. januarja, je PAPEŽ pozval posameznike, družine, države in bloke k dialogu, pogovoru, kot sredstvu za dosego in ohranitev miru. Ovire dialoga so: pomanjkanje zmožnosti drugega poslušati; prepričanje, da je merilo pravičnosti samoljubje; hrepenenje po nadoblasti; pretirano prepričanje o svoji večvrednosti. Dialog se mora začeti v družini, vasi, mestni stanovanjski četrti, pa nadaljevati med narodi in državami.
•	SVETO LETO (ob 1950-letnici odrešenja) se bo začelo letos 25. marca. Središčna tčma tega ob-
hajanja je zakrament svete pokore. Pobožnosti se bodo vršile v Rimu in istočasno po krajevnih Cerkvah vsega sveta.	1
•	Na 3. adventno nedeljo je MADŽARSKI RADIO prenašal po radiu iz budimpeštanske cerkve sv. Matija slovesno mašo ob stoletnici rojstva madžarskega cerkvenega skladatelja Zoltana Kodalvja Ta prenos je bil po letu 1948 prvič!
^elo pa deluje takole: Ker je razkla-no v dva žlebička, potiskajo mišice iz-^enoma sedaj prvi sedaj drugi žlebi-Cel< v rano, ne da bi se kateri pri tem 'Zclr,1. ker je s svojimi navzgor obrnjeni kaveljčki trdno zasidran v koži. Cebela ti samo narahlo zasadi želo in odleti, želo se pa potem samogibno Poglablja.
. Me verjameš? Napravi poskus! Izderi Ze'o tako, da ga ne boš zmečkal, in 9a narahlo potisni v kožo na drugem oiestu, potem pa opazuj, kako se bo aamo poglabljalo. Namesto enega pika ooš doživel dva od iste čebele. Drugi P° seveda milejši, ker mu je zmanjkalo
Ali je to vse?
Pozabili smo na mišičje, ki ukrivi za-ael< in s tem omogoči pik. Pa še na hekaj, kar je najpomembnejše: k vsem 'oni telesnim spremembam je treba do-aati še ustrezne duševne! Kaj bi kori-st'lo čebeli želo, ko bi ohranila značaj a|tne in boječe muhe! Vzporedno z že-(oni se je morala razvijati razdražljivost ln nagon, da želo uporabi — čeprav n|ti ne ve, da qa ima, ker ga ni nikoli videla!
Za primer bi mogli navesti tudi kaj togega, še vse bolj zapletenega, reci-hio oko.
Kdor se pri razvoju takih čudes za-Povolji z razlago, da jih je izoblikovalo naKljučje, ta res ni zahteven.
Čudno je, da prav tisti, ki najbolj P°udarjajo, da je človek samo posebna v''sta, ki jo je izoblikovalo življenje, ne Pumotajo te misli do kraja in ne sprevi-ail°. da naša zavestna pamet samo Prav okorno posnema to, kar od nek-aai dela nezavestna pamet v naravi.
Da, del žive narave smo. Naša zavetna načrtovanja niso nekaj povsem
izvirnega in nezaslišanega. Tudi narava načrtuje, nezavestno sicer, a neprimerno bolj temeljito in duhovito. Mi sami smo uresničenje enega izmed njenih najbolj smelih načrtov, ki je potreboval milijone let, da je bil izveden.
Kako načrtuje človek?
Kako nastane avto? Na začetku je zamisel in načrt. Nato izdelava delov. Potem tekoči trak: ta delavec sestavi kose, drugi jih spoji, tretji privije kak vijak, na koncu je avto zgrajen. Sledi pregled, „boj za obstanek“, in-če ga prestane, gre v promet.
Seveda je treba upoštevati tudi kakšne naključne spremembe, kakšne napake v kovini; toda vozila ne sestavi naključje: deli se pridružijo delom po premišljenem zaporedju. Ta je zaradi onega, vsi pa zaradi celote.
Tak postopek je iznašla narava, ne mi: strup je bil v načrtu zaradi žela, želo zaradi obrambe, vse pa, da se ohrani čebelja vrsta.
Pa še v nečem posnemamo naravo. Vzemimo dve podjetji, ki stojita enako dobro. Pa se odločijo v enem, da bodo malo „zategnili pas“, se zadovoljili z manjšimi plačami, da bodo posodobili stroje. Za nekaj časa bodo na slabšem kot tekmujoče podjetje. Toda gledajo naprej. Ko bodo novi stroji omogočili boljšo proizvodnjo, bodo na boljšem.
Narava s svojo novo tvorbo v žuželki „gleda naprej“. Za daljšo dobo si bo treba „zategniti pas“. A ko bo želo gotovo, se bo izkazalo, da se je „naložba“ splačala.
Prenašanje človeških lastnosti na nerazumno naravo? Ne. Tudi kot zavestna bitja smo del narave in zavestno poskušamo delati to, kar mnogo popolneje, a nezavestno, ustvarja ona. (dalje na strani 29)
•	ZADNJI BOŽIČ je bil na
Slovenskem tako množično praznovan kot še zlepa ne. Obmejni Slovenci so ga doživljali tudi po radiu in televiziji:	na Primorskem iz
Trsta, na Gorenjskem iz Celovca, na Štajerskem in v Prekmurju z Dunaja in Budimpešte. Le v ljubljanskem radiu in televiziji je bil božič popolnoma odsoten.
•	Koprski škof Jenko je posvetil novo CERKEV Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Pri posvetitvi je bilo navzočih nad sto duhovnikov in nad pet tisoč vernikov. To je bil praznik, kakršnega Nova Gorica ne pomni. „Za verne je cerkev prebivališče Boga med ljudmi, dom molitve in bogoslužnih srečanj, zunanje znamenje skupnosti božjih otrok,“ je povedal glavni govornik prof. Perko.
•	Posebna komisija bogoslovnih strokovnjakov že eno leto preiskuje „MARIJINA PRIKAZOVANJA“ v Medjugorju. Otroci še vedno trdijo, da se jim Marija vsak dan prikazuje. Člane komisije skrbi npr. to, da otroci radi dajejo izjave o Marijinih prikazovanjih in besedah. Vsekakor je treba počakati na sodbo Cerkve.
•	VERSKE KNJIGE:
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE (žepna izdaja), 880 strani, 180 din.
EVANGELIJ V SLIKAH za otroke in starše, 128 strani, lOO din.
SVETO PISMO V STRIPU (Zgodovina božjega ljudstva), zvezki po 32 strani, 50 din.
KRATKO SVETO PISMO s slikami, 520 strani, 500 din. SVETOPISEMSKE ZGODBE za najmlajše, 12 zvezkov, 80 din.
priznanje krivde in odpuščanje — le tako je moč naprej
„odpustil sem ji, naj bo brez skrbi!“
Iz nanizanke ZAKAJ KRISTJANI VERUJEMO? — z avstrijske, nemške in švicarske televizije — objavljamo naslednje poglavje.
Gospod Gerber pripelje svojo visoko nosečo ženo v bolnico, da bo rodila. Preiskave pokažejo, da imata on in ona negativni rhesus faktor, to je enako lepilno snov v krvi. Iz pogovora med zdravnikom Schol-zem in bolničarko Marjano Gerber-jeva žena zve, da bi lahko neskladna faktorja pomenila za otroka škodo. Ta vest jo vznemiri, čeprav je pravkar zvedela, da ima njen mož v krvi enak faktor kot ona. Nujno bi rada govorila z možem.
Končno prizna Marjani, da otrok, ki ga čaka, ni od njenega moža, marveč od moževega prijatelja, s katerim že nekaj let igra skat. Medtem ko je bil njen mož na montaži, je prišlo do omenjenega srečanja. Sedaj bi rada to možu povedala.
Ve namreč: „Z moževo ljubeznijo sem se igrala, zavestno, kaznivo. Do njegove ljubezni nimam več pravice ... Z darovi je treba ravnati
skrbno. Ne jih pohoditi. Iz neumnosti. Iz trenutne puhlosti jih uničiti...“
Njen mož medtem ves živčen čaka pred porodno sobo. Mlad mož, katerega žena je pred kratkim rodila, pripoveduje Gerberju, da bo sedajle ženo in otroka odpeljal v cerkev. Tam bo novorojenček krščen.
Pogovor prekine Marjana, ki stopi na vrata porodne sobe in pokliče gospoda Gerberja. Da mu listek od njegove žene. Gerber listek zmečka, ne da bi ga prebral, in vrže preč. Ve, kaj na njem piše. Marjano prosi, naj reče njegovi ženi: „Vse je v redu. Naj bo brez skrbi! Rad jo imam.“
V kuhinji za čaj pride do pogovora o ravnanju Gerberjeve žene in Gerberja.
MARJANA: Odpustil ji je. Rad jo ima. Že sem ji povedala, da ji je odpustil ... A ona se ne pomiri. Tega ne razumem.
SESTRA NEŽA: Jaz pa dobro ... Tudi če ji je mož odpustil, je tu vendar še nekaj... krivda ...
MARJANA: Vi mislite na krivdo pred Bogom ...
SESTRA NEŽA: Ja...
ZDRAVNIK SCHOLZ: Kaj ima Bog pri tem?
SESTRA NEŽA: Dal nam je nekaj pravil... da se naše lastno življenje in življenje z drugimi razvija človeka vredno ... deset zapovedi, veste ... in če se proti njim pregrešimo, se pregrešimo s tem ne le proti soljudem, ki se jim npr. zlažemo, jih okrademo, katerih zakon prelomimo, marveč tudi proti njemu ... proti Bogu, proti njegovemu redu, ki ga hoče po nas dati svetu. Proti temu se je pregrešila.
MARJANA: In kaj naj sedaj Ger-berjeva žena stori? ... Hočem reči, kaj naj ji povem? ...
SESTRA NEŽA: Če je verna, potem ji recite, da ji je Bog že odpustil ... če se misli zares predrugačiti ... če ji je zares žal... ne le zaradi moža ..., ker se ji on smili-
Na koncu je Gerberjeva žena silno srečna. Ne more vsega prav razumeti in še enkrat bi rada slišala, kar ji je njen mož rekel: „Vse je v redu. Naj bo brez skrbi! Rad jo imam.“
• Gerberjeva žena čuti, da je ranila moževo ljubezen, da si je nakopala krivdo. Zato bi rada z njim govorila. Rada bi se znebila krivde, ki jo občuti kot breme. S tem ta že-
krščevati male otroke?
*	Ali starši s tem, da dajo krstiti malega otroka, ne kratijo otrokove svobode?
Ta ugovor ne odgovarja dejanskosti našega življenja. Nobene vzgoje ni, ki ne bi dodajala človekovemu svobodnemu odločanju določenih vnaprejšnjih odločitev (šola, družba, tisk). Tudi poskus brezverne in svetovnonazorsko neopredeljene vzgoje je takšna vnaprejšnja odločitev.
Krščanski starši so prepričani, da vera bistveno sooblikuje življenje. Svojo vero hočejo Izročiti svojim otrokom. Zato jih dajč krstiti. Krst pa seveda ne nadomesti otrokove kasnejše osebne odločitve za vero; pa tudi ne pomanjkljive verske vzgoje.
•	Zakaj krstiti malega otroka, saj ta še ni zmožen osebne odločitve za vero? Poleg tega ni gotovo, da bo zrasel v družini, ki lahko vodi do osebnega življenja po veri. Mnogi, ki so bili krščeni kot mali otroci, ne hodijo redno ali pa sploh ne več k maši.
Nesporno je, da mali otroci še niso sposobni osebne odločitve za vero. Če krščanski starši nesejo svojega otroka h krstu, s tem priznajo svojo vero in prevzamejo odgovornost, da bodo otroka vzgajali v tej veri. Vera staršev in vera krščanskega občestva spremlja tega otroka pri njegovih korakih k osebni veri.
izrazi skušnjo, ki jo imamo vsi: utimo, da smo krivi in da si krivdo nase vedno znova nalagamo; isto-asno pa bi bili radi brez krivde, skušamo se je znebiti. Če jo zvrne-na drugega ali jo potisnemo ob r°b, si s tem zapremo vrata do zo-Paine skupnosti, sožitja.
Gerberjeva žena uvidi svojo kriv-°- prav zato se lahko od nje odvr-ne> se lahko predrugači. Spreobrni-ev je možna le, če je človek Pripravljen svojo krivdo priznati.
*	Pogosto je težko drugemu za-|es odpustiti. Odpuščanje je v očeh )udi mnogokrat znamenje slabosti. n vendar je prav odpuščanje tisto, ar daje drugemu človeku novo
PPenje, možnost spreobrnjenja, pre-Prpgačenja. Za človeka s krivdo je odpuščanje zelo važno.
*	če se pregrešim proti človeku, s® s tem pregrešim tudi proti Bogu,
aiti on ima tega človeka prav tako r®d kakor mene. Krivde ni mogoče krčiti na zasebno področje.
V svojih govorih je Jezus zahte-vai od vseh ljudi spreobrnjenje. To Pa Pomeni, da imamo vsi ljudje na s®bi krivdo: naše razmerje do Boga 16 skaljeno ali uničeno. Vedno zno-Va grešimo proti soljudem. Ta greh Proti ljudem pa je vedno naperjen Pdi proti Bogu. Postali smo krivi Prod njim, zato se moramo spreobrniti.
Spreobrnjenje zahteva celega oveka. Gre za novo usmeritev v Prihodnosti. To vključuje novo in
poglobljeno razumevanje Boga in njegove volje. Gre za odgovor na Jezusov klic po spreobrnitvi.
Pri našem spreobrnjenju ima vedno prvo besedo Bog. On človeku spreobrnjenje podari. Odpusti, ne da bi od človeka zahteval poprej kaj drugega kot priznanje krivde in željo po odpuščanju.
• Krščansko življenje bi moralo biti stalno spreobračanje. Na začetku tega življenja stoji krst. Na prve binkošti je apostol Peter rekel Judom v Jeruzalemu: „Spreobrnite se in dajte se krstiti za odpuščanje grehov!“ Krst je vznik slehernega krščanskega življenja: v njem se odpustijo grehi, podeli se božji Duh in krščenec se vključi v Cerkev. Krščeni mora odslej v moči svetega Duha uravnavati življenje po Jezusu Kristusu.
Spreobračanje je postopek, ki traja vse življenje. Čeprav se je kristjan odločil za Kristusovo pot, utegne ponovno hoditi po poteh, ki niso Kristusove ali ki nimajo veliko skupnega z njimi. Ko ne vidi nobenega izhoda več, doživi v Jezusovi besedi in delovanju vedno znova božjo odpuščajočo ljubezen.
Ta vedno nova možnost spreobrnitve in odpuščanja grehov prihaja posebno do izraza v spokornih srečanjih, zakramentu pokore in priznanju grehov v začetku maše. Te različne oblike cerkvene pokore kristjana opozarjajo, da je potreben neprestan nadzor nad osebnim življenjem.
(	N
hvalnica iz ognjene peči
Kako je po Auschwltzu še mogoče hvaliti Boga?
Na to vprašanje je odgovoril v svojem poslovilnem pismu eden zadnjih judovskih uporniških bojevnikov v gorečem varšavskem getu Jossel Rackovver.
„Ko bi doslej ne bil verjel, da nas je Bog določil za izvoljeno ljudstvo, me je moje trpljenje o tem prepričalo. Verujem v Izraelovega Boga, tudi če je on vse storil, da bi mi vzel vero vanj.
Bog, ne morem te hvaliti za početje, ki ga dopuščaš.
A te blagoslavljam in hvalim za tvojo strašno veličino, ki mora biti silna, če celč to, kar se sedaj dogaja, ne dela nate nobenega vtisa ...
Umiram mirno, a ne pomirjen; pretepen, a ne dvomeč; veren, a ne moleč; zaljubljen v Boga, a nikakršen slep ponavljavec besede amen.
Šel sem za njim, čeprav me Je pahnil od sebe; njegovo zapoved sem izpolnjeval, čeprav me je zato tepel; rad sem ga imel in bil sem in sem še vanj zaljubljen, čeprav me je do zemlje ponižal, do smrti mučil, naredil za sramoto in zasmeh ...
In to so moje zadnje besede Tebi, moj jezni Bog:
Ne bo tl uspelo! Vse si storil, da ne bi vate veroval, da bi nad teboj zdvomil; vendar umiram prav tako, kakor sem živel, v močni veri vate, ki je trdna kot skala.
Poslušaj Izrael, Večni je naš Bog, Večni je eden in edini.“
's__________________________________
zakaj k spovedi?
očetov konjiček -------------------
Skoraj vsak mož ima poleg svojega poklica tudi svojega konjička. Kako naj bi se obnašal oče, ki se je zabubil med znamke, če bi naj bil dober oče?
Prvič: moral bi svoj prosti čas deliti med družino in konjička. Če namreč žena in otroci vidijo, kako se oče potrudi, da kljub hobiju družine ne zanemarja, so tudi oni pripravljeni, da mu za njegovo ljubljeno zanimanje podarijo kakšno urico.
Drugič: dober oče naj bi svoj hobi užival skupaj s svojimi otroki, če ti le hočejo.
•
So nekateri možje, ki zmorejo vse. A tl vsestransko nadarjeni spretnežl kaj radi pozabljajo, da je njihov otrok še čisto na začetku, da se mora torej šele naučiti vsakega prijema, ki ga spet pozabi in se ga mora naučiti znova. Tem spretnežem velikokrat manjka potrpežljivosti za otroško nerodnost. Zato hočejo vedno znova vse sami opraviti, otroci pa lahko samo od daleč občudujejo svojega očeta.
Toda fantje nočejo samo gledati in občudovati: tudi sami hočejo nekaj ustvariti. Seveda njihov trud ne obrodi takoj sadov. Kljub temu naj bi takemu začetniku oče rekel: „Ni slabo —- za začetek. Še nihče ni učen padel z neba. Moje prvo letalo je bilo še mnogo slabše, pa sem se potem tega vseeno naučil.“
Ernest EH, MODRI STARŠI — SREČNI OTROCI
• V svetem pismu so besedila o krstu redno v zvezi z opozorili apostolov, naj kristjani živimo krščansko. „Grehu smo umrli“, „naj .torej v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh“.
•	Pri tem spreobrnjenju pa ne gre predvsem za odklon od greha, temveč je veliko važnejša obrnitev k Bogu. Ta se uresničuje znotraj Cerkve.
Včlanitev v Cerkev kot v božje ljudstvo nalaga krščenemu, da sodeluje pri graditvi Cerkve kot božjega svetišča. Krščeni naj bi bili „živi kamni“ te duhovne zgradbe.
Včlenitev v Cerkev pomeni obenem vstop kristjana v družbo tistih, ki Boga hvalijo in častijo. To bogočastje mora odmevati tudi na zunaj kot oznanjevanje „slavnih del njega, ki jih je poklical iz teme v svojo čudovito luč“.
•	Življenje kristjana vključuje (ne da bi to terjalo), da lahko ta osebno odpove, da zanemarja svojo poklicanost in si nakopava krivdo Bog je pač pustil človeku svobodo. In če kristjan sem in tja odpove, če sem in tja iz nemarnosti ali celo krivde zaostane za tem, česar je bil že deležen, to še ne pomeni zanj večne pogube. Pač pa bi bilo usodno, če bi s svojim dejanskim celotnim ravnanjem nasprotoval v temelju svojemu krščanskemu poklicu. To bi bilo predvsem tedaj, ko bi se odločil za uveljavitev svojega jaza in bi pri tem ne imel nobenega ozira, temveč bi imel za najvišje vrednote denar, ugled, oblast, uspeh ali uživanje.
•	V svoji grešnosti ima kristjan še utemeljeno upanje na življenje. To upanje mu je dal Bog sam in sicer v posebnem zakramentu: v zakramentu pokore.
Po evangelistu Janezu je Jezus postavil ta zakrament na samo veliko noč. To ni brez pomena: kdor prejme sveto pokoro, naredi prostor Gospodovi velikonočni zmagi nad grehom in grešnostjo sploh. Ta božja ponudba mora navdajati kristjana z velikim veseljem: človeški nemoči greha in krivde stoji v zakramentu spovedi „otipljivo“ nasproti sama božja moč.
•	Življenje kristjana kot življenje stalnega spreobračanja je vedno posamično in obenem družbeno dogajanje. Tako ima tudi spoved vedno posamični in družbeni pomen. Kot je greh obenem prelomitev z Bogom in z ljudmi, tako je spoved obenem sprava z Bogom in z ljudmi. Bog sam nam daje možnost, da naredimo po spovedi božjemu kraljestvu nov prostor v sebi in v družbi.
(nadaljevanje s strani 3)
Svoje poslovne partnerje imajo po vsem svetu. Mongolom so prodali frizerske škarje, Čehom kose, Nemcem, Avstrijcem in Italijanom pa lopate. Al-oanija je uvozila velike škarje za obrezovanje žive meje in trsa. Izvoz, ki je lar|i obsegal 31 odstotkov proizvodnje, nai bi letos dosegel 35 odstotkov.
Maribor
Odbor za zbiranje prispevkov za novo bolnišnico je bil z radodarnostjo obča-n°v v lanskem letu zadovoljen. Lani se |o njegovim pozivom odzvalo 206 daro-valcev, leto poprej pa le 136. Do lan-^ega novembra se je na bančni račun sleklo 349 tisoč dinarjev. Največji pridevek je znašal 20 tisoč dinarjev, djmanjši pa 50 dinarjev. Prodali so tudi za 163 tisoč dinarjev voščilnic. V sedemnajstih letih je odbor zbral okoli 15 milijonov dinarjev.
Maribor
angleških knjig s področja različ-n|h strok in ved, zlasti naravoslovnih, j® bilo razstavljenih v Univerzitetni djižnici. Razstavo, ki je obšla vsa ^eeja mesta v Jugoslaviji, je pripravila “lekcija britanskega sveta (British duncil) za Jugoslavijo.
Maribor
Padec zasebne stanovanjske gradnje v s°sednji Avstriji se je čutil tudi v podrtju Marles, ki je na to tržišče izvozilo Za Petnajst odstotkov manj, kot pa so Predvidevali načrti. Iztržili so le deset milijonov dinarjev. Malo bolje kaže le-,0s’ saj so Avstrijci že podpisali po-9°dbo za nakup 150 vikendov. Posamezna hišica stane okoli 300 tisoč di-drjev, velika pa je 35 kvadratnih metrov.
mirna na dolenjskem
Umreit, ki so ga nakopali v tukajšnjem rudniku nekovin, je podjetje Kremen 'ječidel izvozilo v Zvezno republiko Nemčijo in Španijo. Podjetje Kremen °el izkopa porabi za proizvodnjo mase, m ie odporna proti ognju.
Mežica
Strokovnjaki rudnika so izdelali proto-"P avtomobilskega akumulatorja, ki ga
(----------------------------N
med vtsiumi
Z izrezki iz slovenskih in tujih listov skušamo prikazati resnično podobo sedanjega slovenskega trenutka. Čeprav smo pri izboru za resnico nadvse natančni, odgovarjajo končno za utemeljenost poročil njih pisci oziroma uredništva zadevnih listov.
v____________________________y
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG:
BRANITI PRAVICE VERNIKOV BREZ STRAHU PRED SPORI
V Zagrebu so bili uradno zadržani, ker je z imenovanjem nadškofa Kuhariča za kardinala komaj kdo še računal. Od vsega začetka je bilo jasno: če naj papež imenuje spet kardinala za Jugoslavijo, potem mora biti to nadškof hrvaške škofije — največje v Jugoslaviji in ene najstarejših v Evropi. Kdor je poleg tega zasledoval dejanja sedanjega papeža, je tudi brez težav lahko napovedal, da se ta ne bo zbal spora s komunističnimi oblastmi. Ravnanje, da brani s purpurjem neki „rdeči deželi“ pravice vernikov neke komunistične države, je Vatikanu posebno pri srcu.
Kuharič je imenovanje za kardinala tudi takoj tako tolmačil: papež hoče tudi v Jugoslaviji pokazati svojo barvo. V prvi izjavi je namreč novi kardinal rekel, da ima sedaj večjo odgovornost, da si bo pa tudi nakopal predvsem več jeze (hrvaških oblasti).
Kuharič je takoj omenil ime „blaženega“ kardinala Stepinca. Tega je Tito 1946 zaradi dozdevne kolaboracije s fašističnimi ustaši na Hrvaškem obsodil na 16 let prisilnega dela. Da komunistične obdolžitve Stepinca ne držijo, je sedaj gotovo. Britanska zgodovinarka Stella Alexander je v obširni znanstveni razpravi dokazala, da se je Stepinac v teku vojne v pismih in javnih pridigah od ustašev jasno oddaljil. Kar je komuniste po vojni dvignilo proti njemu, so bile druge stvari. Stepinac je ustanovitev neodvisne hrvaške države 1941 pozdravil, je pa po 1945 komunistom takoj napovedal boj in se je proti komunističnemu režimu še bolj jasno izrazil kot prej proti fašističnemu. S procesom proti Stepincu so vsekakor ustvarili mučenca; povrnitev dobrega imena le-temu mora biti cilj slehernega hrvaškega nadškofa.
Kuharič bo skrbel, da bo škrlat njegove kardinalske obleke bolj žarel kakor rdeča barva na komunističnih partijskih simbolih.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 10. jan. 83/4.
DELO:
ZDOMCEV NI BILO NA POGOVOR
Na sestanek z našimi zdomci, ki so ga sklicali v Novem Beogradu, kratko in malo ni bilo nobenega izmed povabljenih. Občinski možje so obsedeli sami, čakali so zaman z grenkim občutkom, da so doživeli še en spodrsljaj več.
Seveda bi se krepko motili, če bi si ta spodleteli sestanek razlagali kot dokaz, da našim ljudem ni do tega, da bi se ustalili v domovini, potem ko so se več let potikali po svetu. Med njimi domala ni nikogar, ki ne bi ob
sleherni priložnosti poudarjal, kako je njegova največja želja, da se vrne v domovino. Prav gotovo pa je res, da zdomci ob redkih priložnostih, ko lahko pridejo domov, namesto praznih zgodb pričakujejo konkretno pomoč in nasvet, kje in kako bi vložili z napornim delom prihranjeni denar, kako bi se čimprej lahko dokopali do hiše ali stanovanja, kje bi se lahko zaposlili...
V občinah, kamor so jih vabili na sestanke, pa na takšna vprašanja največkrat niso dobili odgovora. Med njimi so bili tudi takšni, ki so verjeli zlahka izrečene, abstraktne obljube in so se odrekli donosni zaposlitvi v tujini, nato pa se doma dolgo niso mogli zaposliti.
Kaže, da so naši ljudje, medtem ko so delali na tujem, med drugim dojeli, da se je mogoče pogovarjati veliko bolj učinkovito, kot se pogosto dogaja pri nas, in se naučili, da je čas dragocen. Slabo pripravljeni sestanki, na katerih lahko poslušajo le fraze, ki nikogar ne zavezujejo, pa tudi ne usmerjajo, jih ne morejo več pritegniti.
S takšnimi formalnimi sestanki občinske službe le ustvarjajo videz, da vendarle nekaj delajo.
DELO, Ljubljana, 5. jan. 83/2.
DIE WELT:
RAZPADANJE TITOIZMA POSTAJA KRIZA DRUŽBENEGA SISTEMA
Korenine današnje jugoslovanske krize ležijo globoko. Lahko rečemo, da je za ta razvoj nemalo odgovoren Tito sam. Pod njegovim vodstvom se je začela pot Jugoslavije v prezadolženost. On je gospodarstvo stalno uporabljal v politične namene.
Jugoslovanski komunist profesor Boško Gluščevič je te dni javno povedal, da je sedanja jugoslovanska kriza tudi kriza družbenega sistema. Izjavil je: „Naši družbeni, gospodarski in politični ustroj je postal zavora za gibljivost ljudi, blaga, surovin, družbenega premoženja, celč informacij. Ta ustroj hoče spraviti vse na raven pokrajin in krajev. Hoče vse in vsako stvar podvreči svojemu nadzoru ... Posebno nevarno je zaviranje informacij... Noben čudež ni, da je še danes v partijskem aparatu globoko zakoreninjeno prepričanje, da potrebujemo ne razumnih ampak ubogljive ljudi.“
Potem je rekel: „Kakor hitro nekoga izvolimo za neko funkcijo, tudi če se je to zgodilo ne zaradi njegovih posebnih sposobnosti marveč zaradi potreb v (političnem ustroju), se ta človek — tudi če je bil prej naraven, preprost in stvaren — po svoji izvolitvi nenadoma spremeni. Umišlja si, da je njegova vednost nekaj posebnega, veliko večja kot vednost vseh drugih, in potem daje v skladu s svojo funkcijo brezpogojne sodbe in dokončne sklepe ter se vmešava tudi v zelo zamotana vprašanja in natančna razčlenjevanja. Pri tem se za tiste, ki so na tem področju visoko usposobljeni, ne meni..
Pomembni jugoslovanski znanstvenik, beograjski sociolog Neca Jovanov (prav tako znan član KPJ) je izjavil: „Pri nas poznamo rezultate volitev vodilnih funkcionarjev, še preden se je volilni boj začel. Ne gre namreč za volitve, marveč za razvrstitev vedno istih oseb na različna mesta... V Jugoslaviji je .neudeležba' in pasivni očfpor dosegel .neslutene mere'. Vemo le, da so vzroki za to družbene narave: naraščanje razumniškega proletariata, brezposelnost mladih, upadanje življenjske ravni, pri delavcih v industriji pod mejo najnujnejših življenjskih potrebščin. Česar ne more napovedati nihče, je, kdaj se bo ta pasivni družbeni odpor spremenil v aktivnega in kakšne mere bo dosegel. Naš družbeni ustroj to dejstvo popolnoma spregleduje.“
DIE WELT, Hamburg, 16. nov. 82.
bodo v drugi polovici 1983 začeli izdelovati serijsko. Akumulator ne bo potreboval nikakršnega vzdrževanja, njegova življenjska doba pa traja pet let. Francoske avtomobilske tovarne Renault, Citroen in Talbot so že naročile večje število teh nezahtevnih akumulatorjev.
NOVA GORICA
Sredi adventnega časa je koprski škof dr. Janez Jenko posvetil novo cerkev. Slovesnosti se je udeležil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Šuštar, prišli pa so tudi predstavniki drugih slovenskih škofij. Na posvečenju so bili tudi predstavniki verske komisije, občinskih služb in drugi. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Sodobno zasnovano cerkev je v rekordnem času zgradilo splošno gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, likovno pa jo je opremil akademski kipar Stane Jam iz Kočevja. To je že šesta cerkev, ki so jo po vojni zgradili v koprski škofiji.
NOVA GORICA
Zgodovinsko društvo za severno Primorsko je na svojem rednem občnem zboru počastilo spomin na goriškega rojaka in enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev dr. Milka Kosa. V drevoredu ob Erjavčevi cesti so odkrili doprsni kip Milka Kosa, delo akademskega slikarja Negovana Nemca. Odkritju je prisostvoval tudi predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski. Akademik dr. Bogo Grafenauer pa je spregovoril o življenju in delu tega pomembnega goriškega znanstvenika.
NOVO MESTO
Slovenska tovarna avtomobilov IMV je lani s tekočega traku poslala na trg okoli 30 tisoč katrc in 2800 osebnih avtomobilov R-18. Večji del, skoraj dve tretjini proizvodnje, je tovarna poslala svojemu partnerju Renaultu v Franciji in tako pokrila svoje letne obveznosti do tega podjetja.
PORTOROŽ
22. seminar italijanskega jezika in kulture je tudi letos naletel na dober odmev pri pripadnikih italijanske narodne manjšine pri nas. V dvorani Avditorija
so predavali profesorji padovske in tržaške univerze. Častni gost letošnjega osemdnevnega srečanja je bil pisa-tolj Ferdinande Camon.
RADENCI
Zdravilišče Radenska je imelo lani okoli Z00 tisoč prenočitev, kar pomeni pri osoč petsto razpoložljivih posteljah 67-odstotno izkoriščenost na leto. Oseki jorističnega prometa v svetu se tudi tokaj niso uspeli izogniti, saj so zaostajali za načrtovanim turističnim pro-oietom za 7 odstotkov. Največ uspeha jo zdraviliško podjetje imelo z novim hotelom Termal v Moravskih toplicah, kjje prinesel 80 odstotkov vsega tujskega prometa. Letos naj bi se število tojih gostov povečalo za 28 odstotkov.
Radovljica
V počastitev Linhartovega dneva, ki ga občina praznuje na pisateljev rojstni oon, so na slovesni proslavi podelili Linhartove plakete. Letos je bil s tem Priznanjem poplačan trud društva Svo-ooba iz Ribnega, ki je med najboljšimi društvi v tej občini. Osnovna šola iz Bohinjske Bistrice pa je dobila posebno Priznanje občinske kulturne skupnosti.
Rateče — planica
tradicionalnega medklubskega tekmo-^nja v smučarskih tekih se je udeleži-lo 242 smučarjev in smučark. Zmagali ?° smučarji iz Dola pri Ljubljani. Ivo Lerman je bil najboljši tekač v posa-hhičnem tekmovanju. Tudi to tekmo-Vanje v res zimski idili je pokazalo, da )e naš najboljši smučarski tekač v domačih smučinah nepremagljiv. German 16 vodil tudi našo ekipo na tekmah za alPski pokal v Neukirchnu v Nemčiji.
Ribnica
Gospodarska zbornica Jugoslavije je Podjetju Riko podelila zlato plaketo za dosežke na gospodarskem področju, 'o priznanje sta dobili še dve drugi povenski podjetji. Samo lani je to pod-orie zelo povečalo celotni prihodek, ki r® lani dosegel 1,8 milijardo dinarjev. MJledna je tudi skrb podjetja za 700 ^aPoslenih. Tako so zelo dobro rešili stanovanjske težave in uredili njihovo Prehrano ter letovanje.
DRUŽINA:
JAVNA TRIBUNA V CANKARJEVEM DOMU
Okrogla dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je 8. decembra zvečer privabila nenavadno veliko obiskovavcev, predvsem mladih. Obetajoče zanimiva je bila napovedana javna tribuna o Cerkvi in socializmu.
Javno tribuno je sklical koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu RK SZDL Slovenije; pogovor je vodil njen sekretar Primož Mainz.
Za okroglo mizo je bilo šest razpravljavcev: teolog Vekoslav Grmič, strokovno-politični sodelavec marksističnega centra pri CK ZKS Rado Jan, namestnik predsednika Komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi Franc Pristovšek, dekan na FSPN Zdenko Roter, docent na filozofski fakulteti Marko Kerševan ter teolog Rafko Valenčič. (Op. NL: Zakaj štirje marksisti in le dva kristjana, pa še tadva ne najbolj primerna za tak pogovor? Katoliški strokovnjaki „niso prihajali v poštev“.)
Vsak razpravljavec je iz svojega zornega kota osvetlil katoliški socialni nauk, sporočen v papeških okrožnicah, razvojno pot odnosa Cerkve do marksizma od Leona XIII. do sedanjega papeža.
„V KP vidim resnično revolucionarno sestavnico," zato „ne morem biti antikomunist, niti kot Kolumbijanec, niti kot sociolog, niti kot kristjan, niti kot duhovnik — da se izrazim v duhu Camila Torresa“ (Grmič). (Op. NL: Kaj pa ateizem in enopartijska nedemokratičnost komunizma? In nasilje njegovih revolucij, npr. med vojno na Slovenskem?)
Vsa (medvojna) resnica mora na dan. Koliko je še tabujev, o katerih se javno ne sme govoriti. Naj se odpro vsi arhivi, kot je to v prejšnjem stoletju storil z vatikanskimi arhivi papež Leon XIII. (Jelen).
Le kakšno bi bilo ravnanje Cerkve v Sloveniji med NOB, če bi že takrat veljali nauki papeža Janeza XXIII. o nujnosti dialoga med komunisti in verniki? (Roter). Skoraj gotovo bi bilo drugače, toda tudi nauki Janeza XXIII. so bili pogojeni s spremembami v komunističnem svetu. Upoštevati je treba, da je bila v tistem času edina stvarna oblika komunizma stalinizem, ki pa je strahotno preganjal vero v Sovjetski zvezi in teptal osnovne človeške pravice. S tem in na tej osnovi je gradil in bil pogojen tudi ta ostri antikomunizem katoliške Cerkve. V času Janeza XXIII. je prišlo v komunizmu že do bistvenih sprememb. Če bi bil takrat komunizem v stvarni obliki drugačen, bi bila drugačna tudi stališča dela slovenske Cerkve (Perko, dekan teološke fakultete).
Teorije in prakse Cerkve v Latinski Ameriki ne motivira marksizem, temveč evangelij. Tam se je Cerkev prvič javno izrekla, obsodila nemogoče razmere, v katerih človek živi (Stra)nar).
Rečeno je bilo, da so kristjani v naši družbi enakopravni — v enakih pogojih. Ti „enaki pogoji“ so vprašljiv pojem. Danes se sprašujemo o Cerkvi in njenem razmerju do socializma. Kot kristjana bi me zanimalo, kaj pa je s to Zvezo komunistov in njeno miselnostjo ter prakso — nasproti Cerkvi in kristjanom. Živeti moramo v strpnem sobivanju. Kristjani se moramo stalno spraševati, kako udejanjamo krščansko ljubezen, marksisti pa o izkoriščanju oziroma o alienaciji (odtujevanju) (Peterle).
Vprašajmo se o naši socialistični družbi, o tej danes in tu. Ali ni morda v mnogih vidikih že daleč od svoje predhodnice OF? Koliko pa je kristjanov v jedru naše politične akcije ter v jedru organizacije socialistične zveze? Zagotovo vem, da ni nobenega v našem republiškem vodstvu in tudi ne v zveznem predsedstvu . .. Povedal sem to, ker sem sam komunist. Sprašujem se, zakaj prav mi ne ustvarjamo vseh pogojev, da bi se verni ljudje dejansko enakopravno počutili med nami, in ne kot drugorazredni državljani... Drugo. Konkretno. Vsako leto se v tem času pobirajo podpisi, da bi se na RTV uvedle verske oddaje in vsako leto se skoraj približno enako nestrpno in za mene neprepričljivo odgovarja, da je to preprosto nemo-
goče. Zakaj se ne bi o tem resno pogovorili in resno razmislili? Mar ni to ena izmed možnosti, ki jo skupaj verni in neverni lahko uporabimo za to, da bi se jutri, v praktičnem življenju bolje razumeli? (Tone Remec).
Do teh verskih oddaj bo prav gotovo enkrat prišlo, toda tisti čas je še daleč. Vprašanje je namreč, kdo jih bo oblikoval. Mar institucija (= Cerkev)? Potem nekateri ne bodo smeli nikdar pri teh oddajah sodelovati. Najprej mora institucijo prečistiti demokratični duh, sama se mora najprej izčistiti — če se bo sploh kdaj izčistila (Grmič).
Pravimo, da smo enakopravni, utirajo se smeri, dialoške odprtosti, vsako leto znova dežujejo peticije za verske oddaje. Kakšen demokratičen duh družbe pa je to, ki nenehno, enako nestrpno odbija „voljo ljudstva“? V meni je potreba po glasbi, prav tako po religioznosti, zato se mi zdijo verske oddaje samo po sebi umevne, mar ne? (Slavica).
DRUŽINA, Ljubljana, božič 82/11.
FAZ:
JUGOSLOVANSKA PROTISLOVJA
CK KPJ se je ob koncu leta ponovno ukvarjal z gospodarskim položajem, ugotovil, da je ta resen, in je spet pozval k novim naporom. Spet, kot že tolikokrat, dobi človek iz referatov, sklepov in prispevkov k razpravljanju CK vtis določene nemočnosti. Čeprav je Karl Marx opredelil gospodarstvo kot temelj vsega človekovega bivanja, se zdi, da je za vse komunistične režime brez izjeme razumeti in upoštevati gospodarske zakone težko.
Položaj Jugoslavije je v tem letu, ko bo spet treba plačati okrog pet milijard dolarjev obveznosti v tujini, komajda zavidljiv. Medtem so namreč tudi v mednarodnem denarnem svetu vstali dvomi, ali je sedanje vodstvo s svojo politiko zares zmožno uresničiti preobrat. Dokaj odkritosrčne izjave „banke za mednarodno plačilno izravnavo“ v Bazlu o tem so očitno zadele beograjske funkcionarje kot pretres. Od tedaj ti spet slovesno govorijo o „naslonitvi na lastne sile“.
S tem utemeljuje režim tudi svoje zaporne ukrepe. Pokazalo pa se je, da so ti ukrepi prinesli v celoti več škode kot koristi, delno zaradi načina, kako so jih uresničevali, delno zaradi stranskih političnih namenov, ki so jih pri tem imeli pred očmi deli beograjskega vodstva. Ni bil slučaj, tako je slišati od poučenih krogov v Beogradu, da so poskušali prav v trenutku odredbe o 5000-dinarski zapori potovanj in novih carinskih predpisih nasproti tujini spet natakniti domačemu tisku nagobčnik.
V Beogradu razglašajo, da so ukrepi o zapori prinesli Jugoslaviji okrog eno milijardo dolarjev deviznih prihodkov. Veliko višje kot ta vsota, se zdi, so izgube, ki so sad zmanjšanih nakazil zdomcev in odtoka z deviznih računov. K temu je treba dodati politični pritisk predvsem iz Slovenije proti določilom o potovanjih in carini. Zdi se, da so sedaj beograjski krogi na umiku. Čez praznike pa do 15. januarja je bilo zdomcem, ki so prihajali domov na dopust, dovoljeno uvoziti blago do vrednosti 25.000 dinarjev, čeprav delno ocarinjeno.
Zdomcev je prišlo veliko manj, kot so pričakovali. Jugoslovanski uradi so brž pojasnili, da je to/treba pripisati „njihovemu strahu pred izgubo delovnega mesta“ v ZR Nemčiji ali drugih deželah. V resnici so delovna mesta Jugoslovanov, ki danes še delajo v Zahodni Evropi — z družinskimi člani vred jih je še vedno nad 800.000 — v nevarnosti le v izjemnih primerih.
Pogovori z Jugoslovani v tujini napravljajo vtis, da so ti zagrenjeni zaradi „vojne napovedi“, ki jim jo je s svojimi jesenskimi ukrepi pripravila vlada. Celo se je porodil sum, da so beograjski uradi sprejeli te proti zdomcem naperjene ukrepe iz zavisti, iz protizahodnega mišljenja in tudi zato, ker je večina teh delavcev iz Hrvaške. Poslance iz Jugoslavije, ki so pri jugoslo-
SLOVENJ GRADEC
Tovarna usnja se je zelo dobro uvelja1 vila na tujem tržišču, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so s prodajo podplatov zaslužili okrog 40 milijonov dinarjev. Lani so izdelali okrog poltretji milijon parov podplatov za domačo in tujo obutveno industrijo. V januarju pa so že stekle priprave za sejem delov obutve, ki bo letos spomladi.
SLOVENSKA BISTRICA
Ptujski zgodovinski arhiv je v sejni dvorani tukajšnje občine pripravil razstavo dokumentov, fotografij in listin, ki pričajo o sodelovanju med pobratenimi mesti severovzhodne Slovenije in severozahodne Hrvatske. Vezi med temi občinami so zelo močne. Samo lani je bilo v okviru 21. srečanja slovenskih in hrvaških občin kar 80 prireditev. Januarja so v grajskih prostorih odprli razstavo likovnih del iz pobratenega Svetozareva.
SLOVENSKA BISTRICA
V začetku leta je začela redno obratovati avtomatska polnilnica steklenic, ki jo je za tovarno olja izdelala tovarna opreme v Radencih. Polnilnica lahko napolni 4500 steklenic na uro, stala pa je 35 milijonov dinarjev. Tovarna bo tako pripomogla k boljši preskrbi slovenskega tržišča z rafiniranim jedilnim oljem.
SREDIŠČE OB DRAVI
Drogino podjetje Gosad je prodalo na tujem za okoli 130 milijonov dinarjev svojih izdelkov. Izvozili so 350 ton vloženih vrtnin, 200 ton zdravilnih zelišč, 200 ton gob, 180 ton polžev in 50 ton različnih vrst čajev. Glavni odjemalci so bili Francozi, Švicarji, Avstrijci in Američani.
ŠKOFJA LOKA
Štirideset tekmovalk iz petih držav je sodelovalo na 3. mednarodnem slalomu za ženske na Sorški planini. Domače zastopstvo je bilo najštevilnejše in najkvalitetnejše, medtem ko so bile tuje ekipe sestavljene iz manj znanih tekmovalk. Zmagala je Nuša Tome, ki doslej še ni zmagala na nobeni slovenski turneji. ,
ŠOŠTANJ
Lani je tukajšnja termoelektrarna obratovala s polno močjo in tako omogočila akordno proizvodnjo električne energi-Je: V električno omrežje je poslala tri m|lijarde osemsto milijonov kilovatnih Ur električnega toka. To pa pomeni, da se proizvodni načrt presegli za dvajset odstotkov. Največ težav so imeli zaradi oeustrezne kvalitete premoga iz tujih rudnikov, medtem ko so bili z doma-C|on zelo zadovoljni. Letos pa bo obremenjenost termoelektrarne manjša, ker fe bo s polno močjo vključila nuklearka iz Brežic.
Tolmin
Obmejni organi na mejnem prehodu ^oiari so zaradi velikega upada mejne-9a turističnega prometa, ki je posledi-co jesenskih deviznih omejitev zvezne 'dude, predlagali ukinitev tega prehodu- Predlog je pri Tolmincih naletel na °dločen odpor, saj bi bili potem stiki med Slovenci, ki žive na obeh straneh toeje, povsem onemogočeni.
žaleč
Na slovesni zaključni prireditvi so bili dbjavljeni športni dosežki, ki jih je °koli tri tisoč delavcev in delavk dose-Pl0 na občinskih športnih igrah, ki jih to lani prirejala sindikalna organizacija. Največ točk v 12 športnih zvrsteh je zbrala skupina SIP Šempeter.
ŽIŽKI
p°djetje Elektro iz Murske Sobote je z9radilo dva transformatorja, za katera s° krajani zbrali polovico denarja. Po-raba električne energije je bila zaradi vedno večjega števila gospodinjskih strojev vedno večja.
2ADOBROVA PRI LJUBLJANI
Nbada župnija, ustanovljena na veliki šmaren leta 1980, si je že zgradila ZuPnijski dom in bogoslužni prostor. ^'So so zgradili v bližini starodavne derkvice sv. Tomaža. Zidarska dela je dpravilo bežigrajsko gradbeno podjetje, jekleno barvno steno za oltarjem je dmetniško izdelal mojster Marjan Ilič iz Za9reba po načrtih akademskega slikarja Tomaža Perka. Župnijski dom je biagoslovil nadškof dr. Šuštar, ki se je zudobrovčanom zahvalil za požrtvoval-n° vzajemnost pri gradnji.
vanskih klubih na tujem snubili za „razumevanje“ in „vzajemnost“, so zdomci pogosto zavračali, da so v tujini zaslužili svoj denar v trdih kapitalističnih razmerah le z delom svojih rok.
Kot se je že „vojna napoved“ beograjskega režima njegovim najboljšim prinašavcem deviz pokazala kot vprašljiv del gospodarske politike, tako je moral režim popustiti tudi na drugih področjih. Zasebni taksiji in tovornjaki dobivajo sedaj več bencina. Poleg tega je pričakovati zaradi pritiska Slovenije sprostitev maloobmejnega prometa.
Protislovja jugoslovanske gospodarske politike, se zdi, so postala neprijetna celo mednarodnemu denarnemu skladu, potem ko je ta do pred kratkim vse beograjske ukrepe in celo statistične podatke, ki so mu jih od tam pošiljali, sprejemal z neverjetno nepresodnostjo. Na Zahodu so presenetile jugoslovanske izjave, da jugoslovanske banke „pravzaprav“ niso državne ustanove in da zato država ni „načelno" dolžna biti brezpogojno za poroka njihovih obveznosti (okrog dve tretjini celotnih dolgov Jugoslavije). Takoj je moral Beograd pojasniti, da je to mišljeno le kot „opozorilo za prihodnost“, ne nanaša se pa na dosedanje obveznosti.
Kako težko leži grozeča nevarnost poravnave zunanjih državnih dolgov beograjskemu vodstvu na duši, je moral v parlamentu doživeti slovenski poslanec Rožič, nekdanji ljubljanski župan. Ta je v imenu svoje republike vlado vprašal, kako visoki so pravzaprav dejanski zunanji državni dolgovi, ker da je slišati „zlohotne govorice“, po katerih naj bi bila Jugoslavija zadolžena ne le za „uradnih“ okrog 8,5 milijard dolarjev, marveč dejansko za veliko več, za 25 do 30 milijard. V svoje začudenje je moral zvedeti, da lahko dobi odgovor na to vprašanje le tajno. Nad tem se je pritožil v pogovoru z revijo Nin. Dejansko se skriva za Jugoslavijo v tem vprašanju politično razstrelivo. Mnogi vedo, da Jugoslavija dolguje poleg „neuradno“ navedenih dolgov še kratkoročne denarne obveznosti in posojila dobaviteljev. Pri teh slednjih je država pogosto v zamudi.
Še težavnejše se zdi vprašanje deviznih računov, ki baje niso več kriti v meri, kot je to v bančnem svetu v navadi. Če bi prišlo lepega dne vsem Jugoslovanom na misel, da bi svoje devizne naložbe terjali nazaj, bi se iz tega ne izcimilo nič dobrega.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 3. jan. 83/8.
DRUŽINA:
KDAJ BOŽIČ TER VERSKE ODDAJE RADIA IN TV - V SLOVENIJI?
V ta čas smemo upati, kot je utemeljeval slovenski metropolit Šuštar na tržaškem radiu v predbožični slovenski oddaji, ko mu je radijski časnikar zastavil vprašanje o možnostih verskih oddaj na slovenskem radiu in televiziji.
„Načenjate zelo boleče vprašanje. Bolj bi bil vesel, če vam ga ne bi bilo treba postaviti, vendar je tudi to vprašanje izraz naše resničnosti...
Božič je v Sloveniji navaden delovni dan. To sprejemam kot dejstvo, do katerega je prišlo pred dolgimi leti v težkih razmerah; najbrž teh težkih razmer nihče ni vesel. Srečnejši bi bili, če bi se to dejstvo kot spomin na hude čase spremenilo, kot se je že marsikaj drugega spremenilo. Samo dve dejstvi sta v človekovem življenju nespremenljivi: rojstvo in smrt. Vse drugo se v življenju spreminja in je spremenljivo. Trdno upam, da se bo tudi to dejstvo spremenilo in da bomo mogli praznovati božič kot dela prost dan. To upanje smo izrazili slovenski škofje tudi v svoji božični poslanici. Ko se za to zavzemamo, nikakor ne pomeni to, da hočemo komu vsiljevati svoje versko prepričanje. Pametna in dobra rešitev v tem smislu bo še marsikaj uredila in ublažila, kar vsako leto boleče vstopa v zavest vernih ljudi ravno okrog božiča.
(dalje na strani 28)
ivan tavčar:
visoška kronika
Biriči Agato odvedejo: osumljena je čarovništva. Izidor gre obupan k škofu. Tu zve, kakšnih strahot jo dolžijo, zlasti Marks. Škof v ovadbo ne verjame. Na škofovo vprašanje, ali verjame v čarovnice, Izidor reče, da verjame.
f '	N
DOSLEJŠNJA VSEBINA:
Konec 17. st. živi na Visokem v škofjeloških hribih družina Khallan: trden kmet. a čudak, Polikarp z ženo Barbaro in sinovoma Izidorjem, ki zgodbo pripoveduje, in Jurijem.
Polikarp razodene pred svojo smrtjo Izidorju, da je kupil visoški kmetiji z denarjem iz v vojni zaplenjene švedske blagajne, zaradi katere je v sporu ustrelil sobojevnika Jošta Schwarzkoblerja iz okolice Passaua. Izidor naj gre po Joštovo vnukinjo Agato in jo pripelje na Visoko za gospodinjo.
Izidor gre res po Agato. Na Visokem jo imajo vsi radi. Ona pa vidi posebno rada Jurija in pa Marksa Wulffinga, brata nekdanje Izidorjeve neveste.
Agata na plesu Marksa zaradi nekih besed udari, on pa sklene maščevanje.
V _______________________________/
Milostljivi gospod je nesel čašo k ustom in se pokrepčal s požirkom sladkega črnikalca. Ko je pil, je upiral svoja očesca v me, da sem imel občutek, kot bi silil v me dve bodeči puščici.
Grenko se je zasmejal: „Dobro si podkovan. Morda si že bil v mojem loškem stolpu. Tam imamo še danes lepe zaloge priznanja, na katero se sklicuješ.“
„Gosposka se tu in tam zmoti,“ sem odgovoril. „Da bi se pa zmotila v vsakem primeru — kaj takega trditi bi bilo greh.“
Tu se je zgodilo, da se je eden višjih v sveti Cerkvi pričel tako smejati, da se je bilo bati, da ga zadavi nepremagljiv krč.
„Prav imaš, moj sin, gosposka se malokdaj zmoti. Le čudno, da ste se vi z Albrehtom Sigismundom zopet in zopet pravdali, ko vam je že bila odrečena pravica v pravdah z Vidom Adamom.“
Nerodnega kmeta lahko spraviš v zadrego, zatorej sem molčal.
Še je vprašal: „Ali ni čudno, dragi mladenič, če je Agata tako mogočna, če se pajdaši s hudičem, ki je, kar mi lahko verjameš, velik gospod, da si sama ne pomaga in da ne odfrči pri oknu ter se tako otrese težke loške pravice?“
Tudi tukaj mu nisem vedel odgovoriti.
Ponovil je še enkrat vprašanje: „Kaj torej? Ali še vedno veruješ, da so čarovnice na svetu?“
Sedaj sem samo še zastokal: „Ne vem.“
„Ti si gotovo v sorodstvu s svetim Tomažem . . . Poslušaj sedaj svojega škofa, poslušaj svojega vladarja! Ta ti odgovarja: Jaz ne verujem!“ In gospod Joannes Franciscus je vstal ter zopet letal po čumnati.
Po moji glavi se je vse mešalo in drugega nisem opazil kakor križ, ki je oznanjeval bridko smrt blaženega škofa Konrada. Vzlic temu pa moja ošabnost še ni bila strta in moje srce je še vedno kričalo, da visoški gospodar ne bo smel jemati ženske, ki so jo zaradi čarodejstva vlačili po loških ječah.
„Če ti je mogoče,“ je vpil škof, „odpri ušesa in poslušaj! Poskusiti hočemo z vodo. Če pride Agata na kakršen koli način, na kakršen koli način živa iz vode, je njena nedolžnost dokazana.“
Besede „na kakršen koli način“ je dvakrat spregovoril in polagal je nanje poseben naglas. A brezuspešno, ker se v moji glavi ni hotelo razjasniti, zatorej tudi nisem vedel, ali so hotele te besede kaj posebnega povedati.
Moja onemoglost škofu ni ostala prikrita. Obstal je pred mano in zaničljivo izustil tele besede: „Ti hočeš grešnico rešiti? Ti hočeš grešnico rešiti pred grmado? Ti je ne boš rešil! Ti si ... “ Nekaj časa je premišljeval, potem pa kar odkritosrčno dostavil: „Ti si tepec.“
Na to grenko besedo sem zlezel v devetero gub in pot me je oblil, da je bila na meni obleka mokra. Kar sem bil gospodar obeh visoških kmetij, me še ni bila zadela nobena taka beseda, kakor jo je v tem trenutku vrgel name razkačeni gospod škof Janez Frančišek. Taka be-
seda je na mestu nasproti poslu, nikdar pa nasproti gospodarju, in čeprav nima ne toliko polja ne toliko tovornih konj, kakor imam jaz vsega skupaj na Visokem.
Zaklical je: „Valet de chambre!“
Prišel je starec z orjaško lasuljo.
Pierre, odpelji tega človeka!“
Kakor v pijanosti sem odšel, tako da sem pozabil izkazati nasledniku apostolov čast, ki jim jo izkazuje ves svet.
Morda sem se motil, morda sem prav slišal — pri vratih se mi je zdelo, da sem čul smeh njegove milosti. Bil je strupen smeh, a takrat še nisem vedel, da se je za tem smehom skrivalo zlato srce Janeza Frančiška in blagoslovljena dobrotljivost, ki je tičala v vsaki kaplji krvi, ki se je pretakala po njegovem šibkem telescu.
Tisti dan sem zapuščal loški grad v zavesti, da nam freysinški škof noče pomagati.
Na poti iz Loke je moja duša jokala in mislil sem nanjo, ki je bila v verigah in katero nisem imel poguma obiskati. Mislil sem nanjo — a pred očmi so mi ležale tudi bogate njive in zeleni visoški travniki, kar je bilo vse moja last. Tu in tam se je nekaj oglašalo iz stranskega kota moje duše: ali naj jemljem žensko, ki bo sojena pred celim svetom? Če Bog zapusti človeka, je ta kakor zastava, ki plapola vedno v kraje, v katere sapa vleče.
Pred domom me je čakal brat Jurij. Kar sušil se je te dni, da ga že ni bilo skoraj nič v obleki.
„Si bil pri nji?“
„Pri škofu sem bil," sem odgovoril, „a nisem se ga upal prositi, da bi me pustil k nji. Bil je tak kakor trnov grm, v katerega ne vtikamo rok.“
„Ali je kaj govoril o nji?" je vprašal z veliko skrbjo.
„Nekaj je pravil, da hoče poskusiti z vodo, in če pride živa iz vode, in sicer na kakršen koli način, potem je dokazana njena nedolžnost. Ali človek naj se spozna pri govorici visokih gospodov, ki tako radi šale brijejo iz nas, ubogih kmetov."
Jurij je odšel . . .
Potem smo živeli dalje, živeli kakor čreda na Blegošu, iz katere je medved odnesel najlepšo ovco.
Konec julija je prišel Schwaiffstrigkh zopet na Visoko. Prišel je kot glasnik sodnije in prinesel je meni in Juriju Pečate. Klicali so naju v Škofjo Loko na dan enajstega avgusta, na dan sv. Tiburcija mučenika, da bodeva pričala pri obravnavi, ko bodo sodili o Agati Emi Schwarz-koblerjevi zaradi hudega čarodejstva.
Al a dan sv. Tiburcija mučenika se je imela ob dese-lu tih zjutraj začeti sodba. Z Jurijem sva na vse jutro ■ A odjezdila v mesto. Upala sva, da bova sama in da nama ne bo treba povešati oči, ko je vendar od Žirov do Loke cela dolina vedela in govorila o naši sramoti.
A močno sva bila ogoljufana: hodilo je po poti skoraj toliko množic kakor tedaj, ko hodi ljudstvo na božja pota. Hribovcev in dolincev — vseh je bilo polno, in nekateri so bili še tako brez vsake pameti, da so vlačili s sabo otroke. Vse je hitelo v mesto in skoraj več jih je bilo kakor tisti dan, ko so ob glavo dejali onega iz polka Fer-
KOSTANJEVICA NA KRKI je znana po svojem gradu, nekdanjem cistercijanskem samostanu, enem najpomembnejših gradbenih spomenikov Slovenije.
rari, ki je umoril in oropal kmeta iz Zminca. Puščali so naju v miru, in to še celo tisti, ki so bili prepričani, da je Agata čarovnica, ker je lansko leto tu in tam padala toča v pogorju in po dolini.
Tudi Ana Renata iz Scheffertna se je odpravljala, ker je hlapec pred dvorcem vodil dva osedlana konja. Zavila sva nazaj okrog griča in čakala, da je Ana Renata odjezdila s svojim hlapčetom.
Ljudstvo sva nalašč spuščala naprej, da naju je prehitevalo, tako da sva bila pri zadnjih, ko sva pri Poljanskih vratih jahala v mesto.
Pri Wohlgemuetu sva spravila konjiča pod streho, pa ni bilo skoraj nikogar doma, ker je bilo že vse na sodišču. Tudi Loka je bila prazna. Vse je drlo na prostor, kjer je Janez Frančišek ukazal očitno in vsakemu pristopno razpravo.
Na pašniku, ki leži pod spodnjim obzidjem in se vleče od Poljanske do Selške Sore, so na škofovo povelje ogradili ta prostor, in tam naj bi razpravljali pred vsem svetom, da bi pozneje nikdo ne mogel govoriti, da so hoteli kaj prikriti. Na tem pašniku je imel samo kovač Langerholz svojo lopo, drugega poslopja ni bilo na obširnem svetu. Nekako v sredi je bilo pripravljeno na štiri vogle ograjeno sodišče: tam je bila miza za sodnike in pa vzvišen oder, ki ga je bilo lahko videti od vseh štirih strani. Tu je imela sedeti Agata — škof sam je bil tako zaukazal.
Ob devetih se je že trla množica po tratah okrog sodišča in z veliko radovednostjo je pričakovala dogodkov. Pa ne samo na trikotni ravnini med Selščico in Poljanšči-
co, ljudstvo se je gnetlo tudi na oni strani obeh vodä; posebno na desnem bregu Poljanščice, na gospoda Ap-faltrerna travniku, je stal gledavec pri gledavcu. Oskrbnik iz Puštala se je trudil, da bi odgnal ljudi, ker otava Se ni bila pokošena, da bi mu ne pohodili obile in dobre krme. A trudil se je brez vsakega uspeha, ker ob devetih je stala po njegovi otavi že glava pri glavi.
Ob pol desetih je prišel Mihöl Schwaiffstrigkh in naju vlekel na kraj, kjer so imele čakati priče. Bil je to prostor za ograjo; na dolgo leseno klop je posadil mene in Jurija, potem pa je zopet odšel. Pred nama je vrelo občinstvo, prav kakor velika reka v preozki strugi. Takoj pri plotu se je bilo nabralo kakih petdeset loških žensk, starih in mladih, pa vendar več starih. Prvo besedo sta imeli Urša Prekova, žena mestnega peka, in Maruša Stinglova, žena mestnega mesarja. Pozneje so mi pripovedovali, da mati Urša ni mogla videti matere Maruše: pek je prodajal na eni strani ulice, mesar pa na drugi, zatorej sta imeli prilike dovolj, da sta.se skoraj vsak dan sporekli, in to za najmanjšo malenkost. Kadar sta se ti dve prepirali, je letela Loka skupaj, ker sta si bili kos ena drugi, tako da so poslušavci vselej doživeli svoje veselje. Za danes pa sta bili sklenili veliko prijateljstvo in še lepo čredo drugih znank sta privlekli s sabo, tako da je ta družba zasedla skoraj celo ograjo. Vmes je bila tudi Ana Renata z bičem. Dobro mi je delo, ko sem, sedeč na klopi, dobival občutek, da to ženstvo nikakor ni proti Agati, nasprotno, da je kar očitno držalo z njo.
„Ali ste že slišale kdaj,“ je vpila Urša Prekova, „da je golobica kanjo raztrgala?“
„Taka žival — pa coprnica!" je kričala Maruša. „Hudič naj vzame te moške, ki bodo sodili o nji! Čemu ne kličejo v take sodbe nas? Kaj? In še enkrat kaj!“ Tedaj je bil star kmetič iz Inharjev, z dolgo suknjo in širokim pasom okrog trebuha, tako nepreviden, da je počasi zategnil: „Tako govorite, ker se menda same bojite, da bi prišle na njeno mesto!“
Ne morem popisati, kak šum je nastal. Kar v trenutku so Inharcu zbile klobuk s sive glave in ga obkladale z najgršimi besedami iz svoje dobro založene kašče. Ana Renata pa je Prekovi molila svoj bič in vpila: „Usekaj ga po tumpasti glavi, da bo pomnil!“
Morda bi bil mož iz Inharjev tepen do krvi, da ni v tistem hipu počil med množico klic: „Jo že peljejo!"
Naenkrat je vse obmolknilo in oči so se obrnile na klanec pod Poljanskimi vrati. Po tem klancu je vozil majhen voziček, na katerem je sedela naša Agata. Konjiča je vodil Mihöl Schwaiffstrigkh. Na vsaki strani vozička sta stopala dva grajska hlapca, in dolge sulice sta molila v zrak, da je bilo grdo videti.
Voziček je obstal sredi ograje, tik odra. Nisem si upal pogledati tja, da bi ne videl njene revščine, a tudi vstati si nisem upal, ker sem se sramoval, če bi množica vedela, da sem gospodar visoških kmetij, kjer smo današnjo obtoženko imeli za svojo.
Zapišem, da se je brat Jurij obnašal vse drugače. Komaj je voziček obstal, že je stal Jurij pri Agati. Zaklical je, da se je slišalo naokrog: „Agata, nič se ne boj!“ V obe roki je vzel njeno drobno roko ter jo pritiskal k svo-
PUSTNI KORANTI poskakujejo z oglušujočim žvenketom zvoncev skozi Ptuj.
jemu licu In prav nič se ni sramoval. Ubogemu dekletu je zalila kri bledi obraz, z drugo roko ga je dvakrat ali trikrat pogladila po kodrasti glavi.
Z voza ni mogla stopiti brez tuje pomoči. Jurij jo je z eno roko prijel in jo vzel v svoje naročje, z drugo pa je držal težko verigo ob njeni nogi. Nato jo je odnesel svojeročno na oder in jo ondi posadil na klop, pripravljeno zanjo. Pri tem so verige močno rožljale, da je ljudstvo prešinilo silno usmiljenje. V trenutku so mnoge roke brisale oči, loške žene pred ograjo so glasno zajokale.
„V Boga zaupaj, Agata!" je dejal Jurij, zapustivši oder.
Agata je obsedela na svojem prostoru, izpostavljena zbrani množici. V svoji sramoti si ni upala pogledati ne na levo ne na desno. Sedela je, kakor bi v nji ne bilo življenja.
Sedaj sem jo prvič pogledal. Usmiljeni Bog! Bila je, kakor da bi vtaknil leskovo šibico v žensko obleko, obraz je bil kakor iz voska, njeni upadli lici kakor dva udrta grobova. Da ni bilo ljudi, bi se zjokal, in prav čutil sem, kako so se mi nabirale kaplje po laseh.
Enkrat je le dvignila obraz in gledala je na planine, ki jih je imela ravno pred seboj in na katerih se je pod sončnimi žarki belil sneg. Boljše bi ji bilo, ko bi tičala vrh Snežnika, kjer bi bila varna pred ostrostjo loških
KORANTOVA MASKA vzbuja strah; hvala Bogu, da so Koranti dobrodušni!
sodnikov, ki so ji zagrenili tujo domovino. Potem je povesila pogled in ga neprestano upirala predse v desko, Prav kakor bi se čudila nad težko verigo, ki je ležala na N deski in vezala njeni opešani nogi.
Bilo je zopet nekaj novega. Neznan človek je pripeljal Po klancu od Poljanskih vrat lesen samotežnik. Koder je Paljal mimo, je množica od groze zatrepetala in se umikala, da se je takoj napravil prostor, kjer bi lahko vozila dvovprežena konja. Ta človek, močan in posebno debe-iih rok, je torej vlekel samotežnik, ki ga je bil obložil s svojim posebnim blagom. Govoril ni nič, samo smejal se j® in škilasto je gledal po ljudeh, ki jih ni imel rad, kakor ga oni niso imeli radi. Niso se posebno ozirali po nienri, a v hipu so vsi vedeli, da je to rabelj, ali kakor so 9a pri nas imenovali, frajman iz Ljubljane.
Zanj je bila pripravljena posebna miza, in sicer v oddaljenem kotu za ograjo. Proti temu prostoru je ta nečedni človek vlekel svoj tovor, in težko je moral vleči, ker si je tu in tam z rdečim rokavom obrisal potni obraz.
Takoj ko je obstal — tudi tu je množica odskočila in mo napravila velik prostor — je izvlekel iz svojega sa-motežnika veliko, kakor kri rdečo rjuho in pregrnil z njo svojo mizo. Da mu sapa ni delala sitnosti, je pritrdil to Pregrinjalko na štirih mestih z žeblji, ki jih je z majhnim 1 kladivom zabijal v mizo.
nAifocf1
povesi
Takoj nato je z nekako ošabnostjo in samozavestjo vzel iz voziča meč, ki je bil gol, kot je gol meč v rokah sv. Mihaela, in ki se je ravno tako žaril, kot se žari meč tega arhangela; vzel ga je v naročje, kakor vzame mati dojenčka v naročje, značilno premeril množico in spregovoril z zoprnim glasom: Ja je že večkrat imel svojo južino in še vselej je ostala za njim prazna skleda. Ta moj otroče sne vse, kar mu damo!“
Hripavo se je smejal, ko je položil na mizo goli meč, da se je kakor velika ledena sveča svetil sredi krvavo-rdečega prta.
Med množico se je vzdignil šum. Oglašale so se kletve, psovke, in mlad človek je že pobiral kamenje, da bi ga metal proti mizi.
„Kamenja pa ne, fantiči!“ se je oglasil Schwaiff-strigkh. „Kogar staknem, bo legel v klado, da se mu napravijo žulji zadaj in mreže v želodcu!“ Pogledavši proti frajmanu, je še dostavil: „Je res svinja, a vendar ima svoje pravice.“
Ljudstvo se je pomirilo. Rabelj se pa za nemir in hrup ni čisto nič zmenil. Prostodušno, kakor bi ta hrup ne veljal njemu, je skladal s svoje cize orodje za orodjem, s katerim so trpinčili jetnike in jetnice, dokler ni bila miza naložena z različnim železjem, ki se je neprijetno lesketalo, eno bolj od drugega.
Gledavci so koprneli, ženske so se tresle od groze — le ona je še vedno sedela na odru in prav nič se ni zganilo na nji, prav kakor da bi ji ne bilo znano, kak posel opravlja ostudni človek pri rdeči mizi.
Pri Sv. Jakobu je bila deseta ura. Tedaj so pristopili k svoji mizi gospodje sodniki, njim na čelu grajski glavar, gospod Mändl. Pod sabo je imel pet asesorjev, in ti so bili: grajski pisar, mestni sodnik, grajski žitničar, zlatar Frueberger in še nekdo, ki se ga več ne spomnim. Tudi iz Ljubljane so bili odposlali sodnika; njegovo ime pa mi je tudi izpadlo, zatorej ga ne vem danes več zapisati. Bil je človek tanke podobe in v črni obleki. Ves čas se je mešal v razpravo in je bil skoraj še bolj siten, kakor stari Frueberger, ki naj mu Bog odpusti hudobije tega dne.
Grajski glavar je najprej naznanil, da se ima po milosti poglavarja vseh sodnijskih pravic, to je po milosti gospoda Janeza Frančiška, voditi javna razprava, tako da bo vsak sodbe deležen in da lahko vsakdo presodi, ali se je vse izvršilo po pravici in kakor je prav. Zbrano množico je opominjal, da bodi vredna te velike dobrote in da naj ne moti z nemirom ali še ceib z razsajanjem javne razprave, ki je v tem mestu prva, odkar je bilo sezidano.
Gospod Mändl se je držal zelo kislo, ker mu ta javna razprava nikakor ni bila všeč in je onemu iz Ljubljane glasno pripovedoval, kar sem s svoje klopi dobro čul, da ni modro, klicati kmečko in nevedno ljudstvo, da bodi navzoče, ko sodijo izučeni in poklicani sodniki. A moral se je vdati, ker mu proti škofu in vladarju ni bilo pomoči.
Grajski glavar je razposlal svojo mestno gvardijo med ljudstvo, da bi ne delalo nereda in nemira. A ljudstvo je bilo v naših dneh — kar se spodobi in kar je pametno — svoji gosposki vdano in pokorno. Zatorej tudi tisto
dopoldne ni bilo prilike, da bi mestna ali grajska gvardi-ja kazala svojo moč.
Le Urša Prekova in Maruša Stinglova se nista mogli krotiti in tudi med razpravo sta se oglašali ter govorili v korist Agati.
Baron „Flekte“ se je razkačil in je že hotel dati mater Marušo tirati v zapor; preprosil pa ga je prošt Urh, trdeč, da bi bilo gospodu škofu komaj všeč, če bi danes v njegovem imenu zapirali poštene žene loških meščanov.
Gospod prošt je bil namreč tudi prišel k sodbi, pa se je ni udeležil. Vzlic temu je sedel pri sodnijski mizi, in govorili so, da je potem gospodu Janezu Frančišku vse povedal in razložil, kar se je bilo zgodilo in kar so bili govorili.
Baron Mandl je začel premetavati neke spise, nato pa je povedal, da se pričenja razprava proti obtoženki, da je ta rojena v Eyrishounu v tem in tem letu in da je bila krščena na ime svetnic Agate in Eme.
„Ema,“ je nergal tisti sodnik iz Ljubljane, „Ema — to ni brez pomena! Obrnimo prvi dve črki, pa imamo ,mea‘ (= ,moja‘), to se pravi, že pri rojstvu je hudič nanjo mislil in že takrat je bila njegova. Zakon s hudičem je bil torej že tedaj sklenjen, ko je Agata Ema Schwarzkobleri-ca prišla na svet.“
In gospod Frueberger je pristavil: „Gotovo, to je silno pomenljivo! Ta ,mea‘ že skoraj vse dokaže.“
Takrat se je obrnila mati Maruša proti materi Urši in jo vprašala: „Kaj se ta črna dlaka ljubljanska vmes tlači?! In pa šele naš Frueberger! Ali si že videla dva tako zabita človeka? ,Mej' je dosti na svetu, pa vendar ničesar ne dokazujejo!“
Tedaj je bilo, ko je hotel baron „Flekte" zapreti mater Marušo in ko gospod prošt Urh tega ni pustil.
Potem so Agato izpraševali: Kje je prvič videla hudiča? Kje je naredila prvo točo? Kdaj je bila na cerkniški Slivnici in kdaj na hrvaškem Kleku? Je li prašička, katerega je jahala, vzela gospodarju ali ga ji je pripeljal satan od kod drugod?
Tudi so hoteli izvedeti, ali ima kake tovarišice, ki bi z njo vred častile hudiča. Ravno tako, ali je Marksu Wulf-fingu potisnila v meso iglo, kremen in žebelj, da mu je začela noga otekati in da je po krivici moral trpeti bolečine.
In tako so jo izpraševali po mnogočem, kar je bilo eno hudobnejše od drugega.
Agata pa se ni premaknila na svojem sedežu. Njen obraz je ostal miren in bil je tako ljubezniv in mil, da se ga zbrana množica ni mogla nagledati. Prav nič ni povesila obličja, a tudi obraza ni dvignila od zemlje. Kar je brez prenehanja ponavljala, je bilo, da ni res.
„To je trdovratna grešnica!" se je zajezil Frueberger. „Je pač z Visokega, tam imajo trdovratne buče!“
„Imamo že pripomočke,“ se je zasmejal ljubljanski črni sodnik, „boste že videli, gospod pl. Frueberger, kako ji bo tekel jeziček in da nam bo še več povedala, kakor bomo zahtevali!“ Ta zoprna oseba se je smejala, da je bilo čuti, kakor bi se oglašal s smrekovega vrha vran.
Ali Frueberger še ni dal miru in je obtoženko vprašal: „Ali je bilo kaj nasledkov, ko sta se ljubila s peklenskim bratcem, he?“
Da ni res, je vzdihnila, in postala je rdeča, da se je smilila vsem, posebno še stari Neži Bergantovi, ki je zarohnela: „Ti svinjski prašič, ti!“
Ljudstvo se je zasmejalo, smejal se je tudi baron „Flekte“ s svojimi asesorji, ker so privoščili grdo besedo staremu grešniku, ki ni mogel držati jezika . . .
Zaslišana sva bila z Jurijem in izpovedala sva, kar je bila resnica, čista resnica. Mene so, ker so opazili, da sem zmeden, kmalu poslali nazaj na leseno klop. Jurija so se bolj oprijeli, ker je bil nespodoben in se ni vedel pred sodniki, kakor je zapovedano. Posebno tista Strigalica iz Ljubljane ga ni hotela izpustiti iz svojih klešč in hotela je iz njega iztisniti to in ono.
Med drugim so ga vprašali, ali veruje, da so čarovnice na svetu. Pogumno je odgovoril, da ne veruje.
Ko ga je črni vprašal, kako da ne, je bil kratek odgovor; „Ker še nikdar nisem nobene videl.“
Vprašal ga je dalje, ali jo je Jurij kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad domačo streho.
Odgovoril je: „Prav nikdar ne! Sicer pa lahko poskusimo. Pridite na Visoko, prespoštovani gospod, pa vam pripravim našega najboljšega praseta in nanj sedete in v zraku boste jezdili, kakor jezdijo gospodje v ljubljanski jahalnici pred vicedomskimi vrati. Potem vam bom zanesljivo povedal, ali sem kaj opazil v zraku nad hišo ali ne.“
Poslušavstvo je bilo s tem odgovorom prav zadovoljno. Smeh se je oglašal v ženskih vrstah, in predvsem Ana Renata ni prikrivala svojega veselja nad odgovorom, ki se meni ni zdel spodoben in v vsakem oziru potreben.
Suhi gospod iz Ljubljane se je kislo držal, a pritožil se ni, ker je videl, da baronu „Flektetu“ ni nevšeč, če se Ljubljančan jezi. Ta je le vprašal: „Si kaj v šolo hodil?“
„Pri očetih jezuitih v Ljubljani," je odgovoril Jurij, „in že takrat so nam pripovedovali, da je učen jezuit spisal debelo knjigo, s katero je dokazal, da čarovnic sploh ni.“
„Kaj — jezuit? Kdo je ta pater?" je kričal Frueberger. „Njegovo ime naj se zapiše, da ne odide zasluženi kazni!"
Prošt Urh je pripomnil, da presvetli škof Joannes Franciscus o tem jezuitu ve. Imenoval je ime nekega nemškega grofa, a to ime mi ni ostalo v spominu, zatorej ga tukaj ne morem zapisati.
„Grof?“ Frueberger je kar vase lezel. „Nemški grof, pravite, gospod prošt? No, potem je pa vse v redu, ničesar ne bomo zapisali!" Kar umiral je od same ponižnosti, ker ta človek je kazal pogum samo navzdol, navzgor pa je bil vsekdar ponižna ovca.
Poklicali so Marksa Wulffinga, da bi izpovedal. Občutili smo, da bo njegova izpoved pomembna in da bo morda odločevala o življenju in smrti. Hodil je ob palici in kazal je, kakor bi ga še vedno noga bolela. Pred sodniki je po svoji navadi pokleknil in z roko tolkel po prsih.
Gospodu glavarju je bilo to všeč: bil je s pričo poseb-
n° prijazen. Opominjal ga je, da naj vse pove in da se rou ni treba bati, ker ima sodišče že toliko moči, da vzame v varstvo vsako pričo, če je izpovedala pravico in resnico.
In res se je Marks Wulffing vsega spomnil. Prav natančno je razložil, da neko noč, ko je luna sijala in ko je težal v hlevu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas dozdevalo, da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal proti jasnemu nebu. Kmalu i® opazil tam gori štiri pike in te pike so krulile. Potem so se spustile na visoško streho, potem so se ondi igralo med sabo kakor lastovke, nakar so tri odjezdile, ena se je pa spustila na domače dvorišče. Tam je skočila s Praseta, ki je kar samo drlo v svinjak. Njo je natančno spoznal: bila je prav gotovo Agata Schwarzkoblerica — do bi je ne spoznal po drugem, spoznal jo je zanesljivo Po rumenih laseh ... Ko so pri Debelakovih razdirali Prejo, ga je udarila Agata z roko. Pri tem udarcu je kar čutil, kako se mu je zanetil ogenj v levi nogi, in sicer v ^ečih. Od tistikrat mu je tičala v tej nogi živa žerjavica 'o pretrpel je muke, kakor bi mu kdo obračal razbeljeno zelezo okrog piščali. Peklo in žgalo ga je, otekala pa mu noga ni, kar se mu je zdelo nekaj prav čudnega, ker je vendar nemogoče, da bi ne otekalo meso, če se v njem Pase bolečina. O vsem tem ni pravil nikomur, ker bi mu nihče ne bil hotel verjeti, da ga kaj boli, ko se ni nič Poznalo. Neko nedeljo ponoči pa so bile bolečine pregro-
zovite. Vstal je in z ostrim nožem zarezal globoko v meča. Iz zareze pa so se zvalili robat kremen, dve igli in dva bodeča žeblja, kar je že itak gospodom predložil. Kri ni posebno tekla, kar se mu je zopet zdelo čudno.
Ljubljanski asesor je vzel v roke majhno vrečico in jemal iz nje košček za koščkom. Govoril je: „Tu je kremen, tu sta igli, tu sta žeblja; vse je prepojeno s človeško krvjo, kar je gotovo dokaz, da je Marks Wulffing govoril resnico.“
Urša Prekova mu ni pritrdila. Obrnila se je k Neži Bergantovi in jo glasno vprašala: „Neža, ali si že videla človeka, ki bi bil tako lagal, kot je lagal ta Jeremijev pla-šur?"
Točno je Urša odgovorila: „Nikjer nikoli!"
Marks se ni dal ugnati. Sklonil se je, odvezal je na levi nogi nogavico, odkril meča in pokazal svetlo brazgotino, rekoč: „Tu je bila rana.“
Na sodnike je pogled na to rano močno vplival, zatorej so vprašali Agato, ali ima kaj pripomniti k Marksovi izpovedi. Pa je le odgovorila, da ni res.
Zajezil se je suhi človek iz Ljubljane: „Ko bo že na grmadi sedela, pa bo še govorila, da ni res!“
Glavar Mandl pa je spregovoril: „Tako, s pričami smo pri kraju. Hitreje je šlo, kot sem mislil. Kaj pa sedaj?“ Zopet se je moral prvi oglasiti stari Frueberger, ki je silil v ospredje in se delal imenitnega, da se mi je studil kakor garjev pes, če skače v človeka.	p0 še
kje, domovina, si?
še pod triglavom, okrog karavan k?
tu? preko morja? in ni ti meja?
(Župančič)
iz našega zdomstva
anglija
Za miklavževanje v Londonu je bila naša hiša spet premajhna. Dobri svetnik je naše ljudi tako vzgojil, da kar sami pripravijo in prinesejo darila. Tako je veselje dvakrat večje.
V	Chapel Endu sta ga. Pepca in g. Janko po domače prisrčno postregla stare prijatelje. Boglonaj!
V	Derbyju je bilo pri Krajškovih zelo veselo. Ob domislicah naše brihtne ge. Lojzke in nabritega Toneta se je pelo in smejalo.
Rothwelska družina je zopet praznovala pri Mirkovih.
Zajčevi so v Keighleyju pri maši žgoleli kot slavčki. Pri njih doma pa
avstrija
GORNJA AVSTRIJA
UNZ — Božični prazniki so za nami. Kar lepo smo jih obhajali. Tudi udeležba pri božjih službah je bila kar številna, posebno na sveti večer. Po več mesecih smo imeli spet med seboj našega organista, ki nam je lepo igral božične pesmi in s tem poživil naše bogoslužje. Za novo leto je moral spet iti za nekaj dni v bolnico, a za praznik Gospodovega krsta je bil spet med nami.
Božičnico smo imeli na nedeljo sv. Družine. Po maši smo šli v naš cerkveni center, kjer je bil najprej kratek duhovni program. Nato pa smo se pogostili z dobrotami: kruh je spekla ga. Jounova, potici ga. Vrečarjeva in ga. Kokolova, meso
da je bila prava domača ohcet, je vedel Rajmund povedati.
V	Rochdalu so se sestram po maši kar oči svetile. Da noben narod ne zna tako lepo zapeti, so zatrjevale. V dvorani je ga. Olga prav imenitno okrasila mize. Bo držalo, kar je povedal naš Rudi, da znajo Slovenci lepo postreči.
V	Bedfordu smo imeli prisrčno božičnico in veselo silvestrovanje.
Po vseh krajih smo prosili Gospoda, naj nam pomaga, da nas v novem letu, ki je pred nami, med sabo še bolj poveže.
V	Londonu sta se v naši kapelici poročila Anita in Uroš Blagotinšek. Zahvaljujemo se jima za njuno pomoč in ponovno zaželimo zvrhan koš božjih žegnov na skupni poti.
pa je pripravil g. Hrastelj. Bili smo res dobre volje ob prepevanju božičnih in narodnih pesmi. Posebno se je treba še zahvaliti g. Jožku Lesjaku, ki je res lepo okrasil dvorano in postavil jaslice. Mladi so pripravili dve božični pesmi, ki so jih lepo zapeli. Pevce je spremljal s kitaro g. Ludvik Sadi (mlajši). Ob devetih zvečer smo se vsi zadovoljni razšli.
1. februarja bosta obhajala srebrno poroko organist g. Anton Zorč, doma iz Sel nad Kamnikom, in ga. Antonija, doma iz Rakitne. Spoznala sta se v taborišču Asten, ki je bilo takrat zbirno taborišče za begunce iz Jugoslavije. Ker g. Zore še vedno ni čisto zdrav, bomo cerkveno slovesnost imeli kasneje. Že sedaj pa k lepemu jubileju „slovenski Linčani“ iskreno čestitamo in jima želimo še veliko lepih let v hiši, ki sta si jo postavila in se je družina lani v jeseni tja preselila.
SALZBURŠKA
SALZBURG — Na zadnjo nedeljo pred božičem smo imeli spet mesečno mašo. Tudi tokrat so rojaki iz Freilassinga bili številnejši kakor iz Salzburga. Pogrešamo študente in bogoslovce, ki so včasih redno oblikovali našo mašo in se tudi sicer zanimali za slovenske rojake in jih obiskovali. Ker je izseljenski duhovnik zelo oddaljen, rojakov ne more tako pogosto obiskovati in so njegovo delo opravili slovenski koroški bogoslovci. Res je, da so nekateri stari obiskovavci umrli, nekaj se jih je preselilo drugam in tako sedaj bolj životarimo. Pozna se tudi, da nimamo na razpolago prostora, kjer bi se mogli zbrati na kratek pomenek.
Kdor pozna g. Petra Zvera in njegovo ženo go. Marijo, oba prekmurska rojaka, kar ne more verjeti, da sta že stara starša. Njuna hčerka Rozvita, po poklicu špediterka, je 15. nov. v Salzburgu rodila hčerko Danijelo. Oče Peter Makovika je železniški mehanik. Bog daj srečo!
belgija
LIMBURG-LIEGE
Slomškov zbor in Vesela mladina sta 2. nedeljo v decembru 1982 nastopila na proslavi 35. obletnice hrvaške katoliške misije v škofiji Ličge. Na proslavi, ki je bila v Je-meppu, so sodelovale tudi hrvaške skupine iz Belgije, Nemčije In Pariza. Naši skupini sta se lepo uveljavili. Izpričali sta „slovensko discipliniranost in solidnost", kot se je izjavil hrvatski govornik. Slovenski duhovnik Vinko Žakelj je bil med ustanovitelji te hrvatske misije in jo je vodil čez 25 let.
Pred božičem se je Vesela mladina zbrala v naši dvorani k božičnici. Njena pokroviteljica ga. Anica Warszak-Kos je pripravila peciva in okrepčila ter primerno okrasila dvorano. Pokroviteljica in duhovnik sta izrekla voščila in duhovno misel. Večer je potekal v prijetnem dru-
žinskem vzdušju brez bučne muzike- Pri raznih igrah so se mladi nasmejali do utrujenosti. V vlogi predsednika Jurija je 15-letni Roni Čotar Prijetno presenetil po svoji duhoviti 29ovornosti. Mladini moramo dati Priložnost, da se poveseli in veljavno osmisli svojo mladost. Ge. Anici se zahvaljujemo za ta večer in upamo. da ni bil zadnji.
Na božično slavje se je Slomškov zbor pridno pripravljal. Ubrano je Prepeval na treh krajih. Pevcem moramo biti hvaležni za njihovo zavzetost. Iskreno priznanje pevcem še 2a četrti nastop ob bolniški postelji našega zvestega sodelavca g. Alfonza Ajdiška. To je bilo res drago-oeno voščilo in darilo za božične Praznike.
. Miklavževanje in božičnico smo 'meli na sv. Štefana dan. Zakaj tako Pozno? Ker ima mladina prej velike skrbi z izpiti. Pri tej službi božji se Je duhovnik toplo priporočil za re-®no sodelovanje pri plačilu hiše, s katero bomo povečali prostore ^lov. kat. misije na tem področju. Sčerno namreč 120 dobrotnikov, ki b| bili pripravljeni za naš center darovati po fr. 10.000. Z velikim za-loščenjem ugotavljamo, da je odziv skoro stoodstoten. To nas rešuje, ker nas je malo, smo „obsojeni“ na stoodstotnost, če hočemo res kaj napraviti. To velja za vse naše dejavnosti. Majhno kolikost moramo l2Polniti z visoko kakovostjo. In skušnja kaže, da neko stvar le tedaj Zares ljubimo, če smo zanjo tudi nekaj žrtvovali. Resnična ljubezen nas priganja, da od besed preidemo ^ dejanja. K finančnim žrtvam za bl°v- kat. misijo vabimo tudi rojake 'Zven Limburga. Vsi bi se morali pokazati solidarne s tistimi, ki slo-Vensko kulturo in slovensko solidnost častno predstavljajo povsod P° Belgiji in tudi drugod. Čas in izmere nas, sestre in bratje, nujno J'sbijo, da se naučimo solidarnosti, f'f'bče nima pravice misliti in živeti samo zase.
Za miklavževanje so naši najmlaj-sj kljub šolskim skrbem lepo pripra-vi|i dve priložnostni igri. Skušnja nas uči, da je igra najboljša šola za iezik. Družinsko razpoloženje ob
skodelici kave je povečal še moški zbor, ki nam je lepo zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi.
Slomškova družina se je solidarno udeležila tudi dneva bratstva med narodi, ki živijo na področju Maasmechelena. Ga. Anica War-szak-Kos je s svojo mamo go. Ano Kos in ob pomoči g. Stanka in ge. Zinke Revinšek pripravila razstavo slovenskih jedil. Slomškov moški zbor in Vesela mladina pa sta v programu, pri katerem so sodelovali še Poljaki, Italijani, Španci, Grki, Turki in Flamci, zavzela zelo vidno mesto. Pred mednarodno publiko so predstavljali slovensko ime, slovensko solidnost in slovensko kulturo. Majhni smo po številu, bodimo veliki po kakovosti. Moramo se naučiti videti, občutiti. Tisti, ki so pripravljali razstavo, so imeli veliko dela in skrbi, zbor je nastopil v dvorani, kjer je bilo okrog 2000 ljudi v razpoloženju, ki je običajno v cirkusu, in od Vesele mladine so mnogi zaradi šole bili zadržani — pa se vsi niso ustrašili. Častno so izvršili svoje poslanstvo. Kakšen sklep bo to zadržanje naših kulturnih delavcev sprožilo v tebi, brat ali sestra? Kaj vama pomeni misel o solidarnosti? Odprita, brat in sestra, svoji srci, ko se vama bo ponudila priložnost za dejanje solidarnosti.
V Maasmechelenu sta g. Franc in ga. Barbara Pezdevšek slavila zlato poroko. G. Franc je upokojen rudar; bil pa je tudi sposoben mizar in je mnogim pomagal pri predelavi hiše. Verjetno je on zadnji še živeči pionir slovenske pesmi v Limburgu. Prepeval je z g. Štefanom Rogljem pod vodstvom zelo poznanega in prezgodaj umrlega Lojzeta Hribarja. Za slovesnost nismo prej zvedeli, zato jubilantoma šele sedaj pošiljamo iskrene čestitke in voščila za zdravje. Naj se uresniči, kar si jubilanta najbolj želita.
Ga. Ančka Avsec je najstarejša Slovenka med nami. Rodila se je pred 90 leti v župniji Boštanj. Njeno dekliško ime je Breznikar. Leta 1939 je prišla v Belgijo in se poročila z Jožefom Avsecom iz Bučke. Ga. Ančka je bila pridna šivilja, skrbna gospodinja, zvesta naročnica in bral-
ka mohorjevk. Za oddih pa je z veseljem zaigrala na citre. Pri 90 letih človek ni več v prvi mladosti. Potrebuje pomoči. To jima nudita z zgledno ljubeznijo nečakinja ga. Magdiča in njen mož g. Janko Ledinek. Dnevno ju obiskuje tudi dobra ga. Jožefa Globelnik. V imenu naše skupnosti izrekamo vsem iskreno priznanje in toplo zahvalo, ge. Ančki in g. Jožefu pa pošiljamo bratske pozdrave. Naj jima Bog nakloni poguma in potrpežljivosti!
francija
PARIZ
Maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa v Chatillonu, Impasse Hoche, poleg Slovenskega doma.
Lojze, Kovilka in Emil Strašek sporočajo, da je sinček oziroma bratec Aleks bil na starega leta krščen. Z vso družino, ki stanuje v Vaujoursu, se veselimo tudi mi.
S silvestrovanjem so bili vsi zelo zadovoljni; tisti, ki so ga organizirali, vse pripravili in potem celo noč stregli, da ni bil nihče lačen in žejen, zaslužijo vso pohvalo; enako godci, ki so skrbeli za dobro razpoloženje.
Pokojna Julija Markoja iz Belloma
Društvo Slovencev vabi na pustno srečanje, Ki bo v soboto, 12. februarja: ob šestih zvečer bo maša, nato srečanje v dvorani, kjer bo na razpolago pristna kmečka večerja.
MELUN
Skupna maša v februarju in marcu bo vsakokrat drugo nedeljo v mesecu, 13. februarja in marca, v poljski cerkvi v Dammarie.
BELLEME (Orne)
11. 12. 1982 je v Bellemu v svojem 85. letu umrla in bila tam 15. 12. pokopana Julija Markoja. Pokojna je bila doma iz Renkovcev v Prekmurju. Sestri Mariji in nečaku izrekamo sožalje, pokojne pa se spominjajmo v molitvah.
LA MACHINE (Nievre)
1. 10. 1982 je bil pogreb Leopolda Zupana, starega 60 let, ki zapušča ženo Suzanne, sina Gerarda in mater, katerim izrekamo iskreno sožalje.
VILLEURBANNE (Rhone)
Lydia in Edward Selšek pozdravljata vse znance in jim z veseljem sporočata, da so sedaj trije, odkar se jima je rodila Clelia.
Slovenska radijska oddaja — Že dva meseca je vsako sredo zvečer, od osmih do pol devetih, slovenska oddaja na Radio Notre-Dame, na kratkih valovih (modulation de fre-quence) 88,1 MHz. Svoj namen bodo oddaje dosegle, če jih bodo vsi Slovenci poslušali in pri njih sodelovali s tem, da bodo na naslov Slovenske misije v Chatillonu sporočali svoje želje in predloge ter pripombe glede oddaj.
TUCQUEGNIEUX-M ARINE
Tukajšnja slovenska kolonija žaluje. Pred dvemi leti nas je za vedno zapustila gospa Zupanova, še prej pa sta za večno odšla od nas rudar Fajfar in njegova žena. O go-spej Zorkovi in rudarju Mirku Senegačniku smo že poročali. Zdaj je
pa odšla od nas devetdesetletna mama, babica in prababica gospa Janežič.
Pogosto nas prav v adventu zapuščajo slovenske matere, ki so znale tudi v tujini ohraniti zvestobo veri in narodu.
Gospa Janežič je bila rojena leta 1892 v Kaplji vasi pri Tržišču na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je Stušek. Trije sinovi in štiri hčere so se s težkim srcem poslovili od svoje matere. Tudi mi jo zelo težko pogrešamo.
Naš duhovnik g. Dejak je pokojno večkrat obiskal in jo tudi lepo pripravil za večnost. Upamo, da tam uživa obilno plačilo, saj je vdana v božjo voljo trpela. Bila je več let cerkvena pevka in naročnica Naše luči. Naj v miru počiva!
Drugo, kar moramo omeniti, je Miklavžev večer, katerega nam je slovensko delavsko društvo iz Au-metza priredilo 14. decembra. Kakor vsako leto smo bili tudi letos obdarjeni stari in otroci. Nekaj posebnega je bil letos nastop ženskega pevskega zbora. V enem mesecu je Kogovškov Andrej naučil pevke, da so brezhibno in triglasno zapele tri lepe pesmi. Čestitamo pevovodji in zboru. Tudi mlade muzikante Pi-šlarjevega in Cigaletove moramo pohvaliti. Seveda je še na svoji višini moški pevski zbor s svojim ustanoviteljem Pišlarjevim Andrejem.
Prireditve se je udeležil tudi g. Dejak in župan mesta Aumetz, ki ima Slovence zelo rad. Poročen je s pridno društveno sodelavko Anico roj. Levart. Še pred vojno jo je slovenski učitelj poslal v Ljubljano, da se je tam izpopolnila v glasbi in slovenščini.
Kar je pri društvu vse hvale vredno, je njegova nepristranost. Vsi smo eno, vsi prijatelji med seboj. To je v tujini še posebno nujno in potrebno.
Požrtvovalnemu predsedniku, vodstvu društva, ženam in dekletom se vsi, ki smo bili deležni lepega večera, iskreno zahvalimo.
Le krepko in pogumno naprej po začrtani poti!
J. J.
AUMETZ
12. decembra lanskega leta smo se slovenski rojaki, člani Slov. delavskega društva, od blizu in daleč udeležili praznovanja sv. Miklavža, ki je obstajalo najprej v izvrstno pripravljenem kosilu: kislo zelje, klobase, meso, krompir, vino, druge pijače, sir, več vrst potic, štrudelj, kava in še kaj in potem pa kulturno zabavni del: nastop moškega zbora, nastop ansambla-kvarteta mladih, prihod Miklavža in parklja, posebno obdarovanje najstarejše Slovenke in najstarejšega Slovenca, posebno obdarovanje najstarejših članov društva, obdarovanje otrok in vseh upokojencev, fotografiranje, ples, prosta zabava in petje.
Treba je podčrtati, da organiziranje kosila za približno 200 ljudi in potem zabavnega programa in toliko darov za obdarovance zahteva veliko dela in dobre volje in pa seveda denarja — gotovo več kot dva-• krat toliko kot znese članarina —, kar je g. predsednik sam poudaril, preden je praznovanje pred kosilom otvoril.
Za vse smo Miklavžu oz. vsem, ki so pri organiziranju in nastopih sodelovali, iskreno hvaležni in jim čestitamo s tiho željo, da nas Miklavž obišče tudi prihodnje leto.
PAS-DE-CALAIS IN NORD
December je s svojimi prazniki utrdil prijateljske vezi med nami. Za sv. Barbaro je rudarsko društvo sv. Barbare pogostilo svoje člane in cerkvene pevce. Prav tako je odbor društva priredil zelo uspelo miklav-ževanje, v veselje otrok in odraslih. Mladinski in cerkveni zbor sta pod vodstvom Andreja Rebolja pela slovenske pesmi med posameznimi prizori, ki jih je tako skrbno pripravila gdč. Razložnik. Georgas, Mi-kael in Monika Lenoir so s svojimi umetnijami in spretnostmi navdušili številno publiko. Odboru in vsem sodelavcem prisrčna zahvala.
Ob lepih jaslicah na vseh področjih smo obnovili ljubezen do božjega deteta in medsebojno ljubezen.
Na dan Sv. družine in na izseljensko nedeljo smo krstili Sofijo
Milczarek ob navzočnosti starih staršev in dveh prababic. Srečnim staršem naše čestitke!
Zadnjo polovico decembra so nas zapustili kar trije rojaki:
15. decembra je v bolnici v Lensu odšel v večnost g. Jožef Princ v svojem 55. letu življenja. 4. novem-ra mu je umrl njegov starejši brat ^oton; tako je njih mati popolnoma osamela. Izredno dobrega značaja |e bil zgleden soprog in oče. Pogreb 1® bil 18. decembra iz slovenske ka-Pole na pokopališče v Noyelles-
sous-Lens.
V svojem 53. letu starosti nas je v sanatoriju Oignies 28. decembra ZaPustil g. Štefan Selan. Njegov hi-,er odhod nas je vse iznenadil, saj l® božične praznike preživel še med lami. Zadnje leto v februarju je za-radi težke bolezni veliko pretrpel, Pfav tako ob ločitvi svojega Ijublje-®eQa sina Thierija. Pokopan je bil decembra na pokopališče v Ventin-le-Vieil Cite 8.
29. decembra pa je odšel od nas bobri družinski oče g. Jožef Zorko v Svojem 79. letu življenja. Umrl je na dvojem domu v Noyelles-sous-bansu, kjer mu je njegova žena v dolgih 11 letih 100% silikoze tako Požrtvovalno stregla. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je zelo aktiv-n° udeleževal društvenega življenja naših rojakov v severni Franciji. Kot bober igralec in odličen pevec je v°di| nekaj časa pevski zbor. Poleg številne družine se je za pogreb zbralo veliko število rojakov in prija-istjev dne 31. decembra. Iz slovenske kapele smo ga spremili na pokopališče v Noyelles-sous-Lens. vsem sorodnikom naših umrlih lskreno sožalje. Naj se njih duše odpočijejo v Gospodu!
SAINT avold
Dragi rojaki, sedaj sem že štiri jdesece med vami kot vaš začasni ošni pastir, pomočnik msgr. Grim-sa. Od udarca, ki ga je doletel 1.
. aia lani, si je kar dobro opomogel n ie zopet ves agilen in pogosto biskuje bolnike. Vsi mu želimo, da oam ga Bog še dolgo ohrani.
Vam vsem, dragi rojaki, se pa 0ram iz srca zahvaliti za topel
sprejem, ki sem ga bil tu deležen. Prišel sem med prijatelje. To čutim v cerkvi, pa tudi pri srečanju s posamezniki. Če sem pustil ene vernike v Nemčiji, sem pa tukaj našel druge. K slovenskim mašam v Mer-lebach ob nedeljah in v Habster-dick ob četrtkih vas še vabiti ni treba, ker vem, da sami dovolj radi pridete.
V zadnjih tednih je bilo tu nekaj smrtnih slučajev, a ker trenutno nimam podatkov, bodo objavljeni v prihodnji številki.
Potem pa še nekaj: V novembrski številki preteklega leta sem pod napisom Württemberg-Oberland napisal nekaj vrst svojim prejšnjim vernikom v Nemčiji v slovo. Naštevam razne kraje, a na svojo nevoljo sem šele sedaj opazil, da med njimi manjka Ulm. Tega pa verniki v Ulmu res niso zaslužili, po tako zvestem sodelovanju, ki so ga prav oni vsa leta kazali in po tako toplem slovesu, ki so mi ga še posebno oni pripravili. Napisal sem tiste vrste v dnevih, ko sem svoje stvari po malem prenašal iz župnišča v Merleba-chu sem v Saint Avold in večkrat na dan moral tekati sem in tja, pa tudi s prepisom avtomobila so bile nepričakovane sitnosti in skrbi, tako da nisem mogel biti zbran, kakor mora biti človek pri pisanju.
Upam, da mi tega ne bodo zamerili, saj sicer vedo, kako rad sem jih imel in kako z veseljem sem prihajal med nje.
Mojim novim in mojim prejšnjim vernikom najlepši pozdrav!
Vaš
Franc Felc
NICA
Je že dolgo, kar smo poročali o bolezni našega mladega rojaka Toneta Lukmana iz Cap d’Aila pri Mo-nacu. Sedaj, hvala Bogu, lahko sporočimo veselo novico, da je po sko-ro dveh letih zdravljenja že popolnoma ozdravel, edino glasno še ne more govoriti. Zaradi tega je še pod zdravnikovo kontrolo in bo kmalu mogel spet prevzeti svoje delo, ki ga je prekinil zaradi nenadne bolezni.
Družina Vial iz Point de Contesa,
kateri je lansko poletje ogenj uničil hišo, se je zopet vselila v svoje popravljeno stanovanje; sedaj bodo živeli v boljših prostorih kot so jih imeli pred nesrečo. G. Frančeškin, ki je opravil vsa zidarska dela, pa je ob koncu del doživel majhno nesrečo, ki ga bo ovirala, da nekaj časa ne bo mogel opravljati svoje poklicno delo.
V življenju vsake družine pa tudi skupnosti se menjavajo veseli in žalostni dogodki. Tako je gospa Vilma Drašček iz La Trinite v kratkem času izgubila starše: mater v avgustu, očeta pa konec novembra. Za vsakega otroka je to huda ločitev, toda tolaži nas resnica, da smrt ni popolno uničenje, pač pa le prehod iz časnega v večno življenje, kjer se bomo spet dobili s svojimi najdražjimi. V nedeljo, 16. februarja, smo se jih spomnili pri skupni maši, prizadetim pa izrekamo iskreno sožalje.
Morda bo že za nami Svečnica, zadnji božični praznik, ko boste dobili Našo luč v roke. Ta praznik nas spominja, da smo bili nekdaj tema, zdaj pa smo luč v Gospodu (Ef 5, 8). Zato se ta dan blagoslavljajo sveče. Spominja ngs na krst, pri katerem nam je duhovnik prvikrat dal gorečo svečo v znamenje, da je po zakramentu tudi nam zasvetila luč novega življenja. Spominja nas dalje naših dobrih mater, ki so nas po zgledu nebeške Matere od tistega prvega obiska še in še nosile in vodile v cerkev ter tako prilivale olja drobni lučki naše vere. Spominja nas tudi na prvo sveto obhajilo, h kateremu smo spet pristopili z gorečo svečo. Spominja pa tudi na vsako mašo in vse zakramente, saj nas pri vseh goreče sveče opozarjajo na skrivnostno božjo navzočnost, ki takrat našim dušam daje novo rast. Zato se kljub temu, da praznik ni zapovedan, radi udeležimo maše v zahvalo za milost vere in vseh drugih zveličavnih milosti, pa tudi v prošnjo za nove milosti, ki so nam potrebne. Blagoslova sveč, ki bo v nedeljo, 6. febr., naj se udeleži vsaj eden od družine, da boste imeli doma blagoslovljeno svečo za tisto uro, ko se bo morda tudi kateremu
V Kirchheimu na Württemberskem je bil Miklavž radoveden, kaj otroci znajo.
od nas luč zemeljskega življenja utrnila in večna luč zasvetila. Praznovanje v cerkvi pa nadaljujmo in sklenimo doma s slovesom od jaslic. Naj bo ta dan še enkrat pri nas sveti večer: otroci naj jaslice še enkrat lepo urede, vse lučke prižgo, tudi blagoslovljeno svečo; skupni rožni venec ali vsaj vera in očenaš z zdravomarijo pa naj bodo naša domača izpoved vere, obenem pa zahvala in prošnja zanjo.
Bukovškovi fantje iz Stuttgarta so nastopili na miklavževanju v Heilbronnu 11. 12. 1982. Aplavza ni hotelo biti konec!
Ta mesec je tudi pust in takoj za tem postni čas. Najbrž ga bo prene-kateri kristjan za pusta „lomil“ čez vse mere. Vse lepo in prav, če zabava prijatelje in z njimi tudi sebe, dokler se to vrši v mejah spodobnosti in najosnovnejšega spoštovanja človekovih in krščanskih vrednot.
Po pustnem torku je pepelnica, uvod k velikemu postu. Danes je post skrčen le na pepelnico in veliki petek; držimo ta dva dneva zvesto, sicer pa živimo ob vsem in vedno v duhu posta po zgledu Kristusovem, ki nas vodi, da zadenemo bremena življenja rade volje na svoje rame. On pa nam bo težo lajšal in življenje slajšal.
MARSEILLE
Po zimskem premoru bomo spet začeli z našimi nedeljskimi srečanji v Eouresu. Tokrat bo v nedeljo, 6. februarja, popoldan ob 5. uri. Nato pa se dobimo spet v nedeljo, 6. marca, in na Veliko noč, 3. aprila. Že sedaj pomislite in se dogovorite, če bomo na velikonočni ponedeljek skupno pripravili piknik v naravi.
nemčija
STUTTGART-okolica
Še enkrat o Miklavžu — V prejšnji številki Naše luči smo poročali o miklavževanju na Württember-škem s posebnim poudarkom o praznovanju tega lepega običaja v Stuttgartu. Tu na kratko omenimo
še prireditve v Reutlingenu, Kirch-heim/Tecku in Heilbronnu. V celoti je bilo lani 320 slovenskih otrok pri Miklavžu.
Na Miklavževem večeru v Reutlingenu je nastopil tudi mladinski ansambel iz Stuttgarta z adventnimi in božičnimi melodijami, gledali pa smo tudi film o našem romanju v Lurd leta 1980. Tako je bilo sporeda za celo uro. Gospod Anton Terpinc je vlogo nebeškega gosta odlično rešil v veselje navzočih otrok in staršev.
V Heilbronnu so priklicali adventno razpoloženje v dvoranico župnijskega doma Bukovškovi fantje iz Stuttgarta. S citrami, kitaro, harmoniko in flavto so dokazali, da jim je Bog naklonil hvaležen dar muzika-ličnosti, da morejo razveseliti sebe in druge. Pri obdarovanju otrok sta se pa pojavila kar dva Miklavža, ker drug z drugim prej nista računala. Predstavila sta se kot brata in sta oba prišla do besede.
Igra Sirota Jerica — V soboto, 18. decembra, je mladinska skupina iz Ingolstadta nastopila v Stuttgartu z igro Sirota Jerica. Nastopajoči so svoje vloge odlično podali: razločno, glasno, živahno. Gledalci, šolski otroci in njihovi starši, so to tudi priznali z močnim aplavzom. Režiserju, župniku Viliju Steguju, in vsem igralcem tudi na tem mestu še enkrat priznanje in zahvala.
Šolarji in starši so napeto prisluhnili dogajanju na odru med igro Sirota Jerica v Stuttgartu 18. 12. 1982.
Sirota Jerica je ljudsko-pravljična '9ra, ki posebej poudarja privlač-nost dobrote in njeno zmago nad napuhom in egoizmom človeka. Vredna je, da si jo ogledajo tudi odrasli.
Goste iz Ingolstadta (bilo jih je
45 _
otrok in odraslih) smo po igri
Povabili v naš dom na skromno 2akusko. Veseli smo jih bili, saj Srno s tem utrdili medsebojno prija-
taljstvo.
Lepo uspelo štefanovanje — Za 'anski božič je šlo veliko manj rojakov v domovino kot prejšnja leta. To se ni poznalo le pri božični ma-ampak tudi na štefanovanju v Esslingenu, saj je kar blizu 200 rojakov napolnilo župnijsko dvorano pri cerkvi sv. Elizabete. V božično °krašenem prostoru smo peli božič-ne pesmi in igrali tombolo za boga-,0 obloženi božični drevešček (vrednost 100,— DM). To pot je imel sre-Po rojak Luka Tutič. Dobitka pa so Se razveselili tudi navzoči otroci, Sai so bili deležni mnogih darov z božičnega dreveščka, da bodo še bolgo mislili na dobrega „strica“ boka, ki ni hotel vseh darov ohraniti 4ase.
Čestitke h krstom — V Stuttgartu Maksu Kužnerju in Danici k hčerki ^ataliji; v Esslingenu Jožefu Zemlji-bo in Anici k sinku Jožeku.
München
Za nami je božični čas in že je tu-kai predpust.
Na zdomskih župnijah je za božič D°y mirno, saj se večina zdomcev °dpravi domov; tu ostanejo navad-
no le tisti, ki morajo ostati zaradi službe. Kljub temu je bilo letos opaziti, da je ostalo čez božič tu veliko več naših ljudi kot druga leta. To je bil pač odgovor zdomcev na mejne in carinske nevšečnosti, ki so jim jih pripravile domače oblasti.
Višek našega božičevanja je bila maša na sveti dan. Prelepo okrašena cerkev, velika udeležba vernikov, naše slovenske pesmi ob spremljavi orgel — vse je ustvarjalo pristno slovensko božično razpoloženje.
Tudi sicer so bile v božičnem času naše maše bolj obiskane kot. druga leta.
Božične počitnice so minile, začenja se spet redno delo: sobotni otroški vrtec in šola, priprava prvoobhajancev, pevske vaje, pri-
Na Miklavževo nedeljo, 5. decembra 1982, je bilo pri maši v Stuttgartu 600 rojakov, med njimi 240 otrok.
prava razstave narodnih vezenin, ki so jih žene in dekleta izdelale na našem tečaju, priprava pustovanja, pa tudi že oblikovanje postnega časa in materinskega dneva.
Krščena je bila Danijela Varga, prvorojenka Ladislava in Ane, roj. Flegar. Staršem čestitamo, punčki pa želimo vse dobro v življenju!
Novi münchenski nadškof dr. Friderik Wetter
* *


Lepo je bilo na štefanovanju v Esslingenu 26. 12. 1982. Kdo bo zadel božični drevešček? V poročilu že lahko zveste ime.
i
Pok. Franc Lorger
V Münchnu je umrl g. Franc Lorger. Kdor ga je poznal — v 25 letih bivanja v ZR Nemčiji se je udeležil mnogih naših prireditev — se ga spominja kot prijetnega, prijaznega človeka, ki je bil vedno dobre volje. Po poklicu je bil mizar. Bil je od Bo-
ga nadarjen pevec, ki je lepo in rad pel in tako tudi s tem talentom pomagal ustvarjati prijetno družbo. Hudo nam je za njim in manjkalo nam ga bo. Bil je globoko veren in nedeljske maše ni opustil, razen če k njej res ni mogel.
Pokojnik je bil doma v Šmarjah pri Jelšah, dočakal je 56 let — kratka a težka bolezen mu je prekinila življenje. Žaro z njegovim pepelom so prepeljali domov, kjer je bila konec novembra položena v družinski grob.
Naj ga Bog sprejme v svoj mir in svoje veselje!
nizozemska
V	decembru 1982 je društvo sv. Barbare v Heerlenu pripravilo obisk sv. Miklavža, ki je s svojimi darili razveselil vse naše otroke.
V	božični noči je pri službi božji Zvon spet ubrano prepeval božjemu
Detetu v čast, nam pa v veselje in pobudo. Zboru smo vsi dolžni hvaležnost. Vse Slovence vabimo, naj razmišljajo, kako bi v tem letu pokazali svojo solidarnost do Zvona in do vseh dejavnosti v naši skupnosti na tem področju. Vsi bi morali na ta ali oni način sodelovati. Pri tako malem številu, kot nas je, je Zvon pravi kulturni čudež.
Predsednik društva sv. Barbare, g. Franc Gril, se je spet zatekel po zdravniško pomoč v bolnico. V želji na skorajšnje okrevanje mu pošiljamo iskrene pozdrave.
švedska
Z nekim domotožjem včasih rečemo: Kako so bili lepi božični prazniki doma. Prijetno družinsko vzdušje v domači hiši! Polna cerkev ob polnočnici, praznično okrašena in raz-svetliena ter na koru izbrano petje!
Vedno bolj doumevamo, da si tudi tukaj lahko ustvarimo lep božič. Manj nas je kot doma, zato je še toliko bolj odvisno od nas samih, kakšnega praznovanja bomo deležni. Slovenci si navadno ne delamo preveč skrbi z darovi in božično pojedino, zato imamo lahko več časa drug za drugega in družine so navadno na sveti večer zbrane ob gledanju lepega programa na televiziji ter ob poslušanju domačih božičnih melodij s plošč.
Ko pridemo v cerkev, presenečeni ugotavljamo, da se nas tudi v tujini lahko veliko zbere. Srečamo se pri švedskih polnočnicah in nato ponovno pri slovenski maši. V božičnih dneh je bila slovenska maša v Köpingu, Göteborgu, Landskroni in Malmöju. Povsod nas je bilo kar precej videti. Z veseljem smo zapeli domače božične pesmi. Pevci v Landskroni, skupaj s svojim organistom, Budjevim očetom, so se na božič še posebno skrbno pripravili z večkratnimi vajami, tako da so zares lepo zapeli tudi zahtevne zborovske pesmi. Sebi in vsem udeležencem maše so omogočili, da smo imeli tudi tu na Švedskem tako
19. decembra 1982 nas je tudi v Kreleldu obiskal sv. Miklavž, katerega smo bili zelo veseli. Imel je precej dela z nami, saj nas je bilo kar precej, a pri tem delu so mu pridno pomagali angelci. Obdarjenih je bilo tudi nekaj odraslih. Med otroki se je najbolj izkazala mala Andreja Točaj, ki je pred mikrofonom zmolila Sveti angel. Nato nam je sv. Miklavž obljubil, da nas bo tudi v bodoče obiskal.
Praznovanje, po kakršnem se nam navadno toži. Samo tako naprej!
Na praznik Treh kraljev smo se sPomnili pri maši v Jönköpingu, da 30 modri z vzhoda prišli od daleč Počastit Jezusa v Betlehem. Tudi lzseljeniški duhovnik iz Londona je naredil dolgo pot, da je lahko s svojo prisotnostjo pripomogel, da je bi-lo bogoslužje slovesnejše in skupni j'ečer po maši bolj zabaven. Ob dobrem prigrizku, ki so ga pripravile Iznajdljive gospodinje, smo ugotovi-da je repertoar naših narodnih Pesmi, ki ga znamo na pamet, kar Precej zajeten.
Švica
Obhajanje božičnih in novoletnih Paznikov. — Na božične praznike smo se najprej vsak na svoj način 'n Po svojih močeh primerno pripra-v^i- Ko je prišel sveti večer, smo se Za Podoživetje božične noči zbrali k Polnočni maši v Zürichu ob 21. uri,
v Oltnu pa ob 22. uri. Kako je božična skrivnost vraščena v srce krščanskega človeka, je — kljub nekaj odhodom v domovino — pokazala številna udeležba v obeh krajih. Celo precejšnja oddaljenost nekaterih ni motila. Kako je pri maši tudi zaživelo petje domačih božičnih pesmi! Posebno v Zürichu je prišla do izraza Sveta noč ob igranju na violino in deklamacija Sredi tihe polnoči, ki sta jo lepo povedale Andrejka in Martinka. Na božič sam pa je praznično evharistično slavje bilo še na več krajih.
Po maši je bilo najprej v Solo-thurnu v manjši dvorani kapucinskega samostana običajno skupno božično razvedrilo ob dobrem narezku in žlahtni kapljici. Vse skupaj se je ob veselem razpoloženju iz dopoldanskega časa prevesilo še na popoldne. Zatem je bilo še v Zürichu po popoldanski maši podobno srečanje v pisarni Slovenske misije, kjer so si zlasti otroci z živim zanimanjem ogledovali lično postavljene jaslice in božično drevesce. Na ta način se še posebno lepo izkaže
družinskost božičnega praznika, ko namreč družine poleg udeležbe pri maši, skupno, ne vsaka zase, obhajajo praznik Kristusovega rojstva. Vsem, ki ste na obeh krajih kakorkoli pomagali pripraviti srečanje in vse potrebno, iskrena hvala in Bog povrni!
Na novo leto smo se pripravili najprej z zahvalno mašo na starega leta dan in sicer v Baslu in Schaff-hausnu. Začeli pa smo ga zopet z bogoslužjem na več krajih. Res, da je bil obisk malo manjši kot na božič — v glavnem že zaradi precej razširjene gripe, pa morda vsaj malo tudi zaradi silvestrovanja — vendar prazničnega razpoloženja ni manjkalo, saj je vsak, kdor je mogel, prišel tudi zato, ker je hotel so-rojakom stisniti roko ter zaželeti srečo in blagoslov v novem letu.
Bog daj, da bi v novem letu vsi vztrajno in požrtvovalno s svojimi dobrimi deli sestavljali veliko in močno podlago, na katero bo dobri nebeški Oče lahko polagal svoj obilen in mnogovrsten blagoslov.
Slovenci ob meji
KoRoška
Jniski dom je priredil dneve duhovne P°9lobitve za fante. Tečaj za fante od , leta naprej je vodil župnik g. Va-esko, tečaj za fante od 15. do 18. leta kaplan g. Schuster. Oba tečaja so pljučih s skupnim adventnim sreča-aJefn mladine v nedeljo, 19. decembra 1982. — Na področju dvojezičnega °2emlja je devet dekanij. V njih so na-„rali lani v dobrodelne namene |:’064.518 šilingov. Največ so zbrali z ^biranjem „Treh kraljev“. Celotna kotijska dobrodelna nabirka pa je vnašala 10,446.000 šilingov. Poleg te-9a so Slovenci darovali še posebej za P rione 1,395.000 šilingov. - Kato-'ska prosveta in Zveza kat. izobražen-ev sta priredili 3. januarja v Tinjah lovoletno srečanje, ki je bilo posveče-
no škofu Slomšku. Predavanja so imeli dr. France Dolinar, dr. Valentin Inzko in škof dr. Kramberger. — Zadnjo nedeljo pred božičem so imeli v Železni Kapli koncert adventnih pesmi, pri katerem so sodelovali vsi cerkveni zbori dobrolske dekanije. — V Slomškovem domu v Celovcu so se vršili že 14ič Koroški kulturni dnevi, ki so se začeli 27. in zaključili 29. dec. 1982. V okviru teh dni je bil tudi nastop Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki je obhajal 30-letnico delovanja. — V soboto, 18. dec., je imel Narodni svet koroških Slovencev svoj občni zbor, ki se zbere vsaka tri leta. Predsednik je ostal odvetnik dr. Grilc, za tajnika je bil izbran Franc Wedenig, njegov namestnik pa prof. Jože Wakounig, ki je obenem glavni urednik Našega tednika. — Ob škofovski vizitaciji v Šmarje-ti v Rožu se je škof Kapellari spet odločno postavil za ohranitev slovenščine na dvojezičnem ozemlju.
GORIŠKA
Na praznik Razglašenja Gospodovega je papež Janez Pavel II. v cerkvi sv.
Petra med drugimi škofi posvetil tudi novega goriškega nadškofa p. Antona Vitala Bommarco. Goričani so organizirali posebno škofijsko romanje k posvečenju. — Igravci gledališča iz Nove Gorice so 12. in 13. dec. 1982 gostovali v Kulturnem domu v Gorici. Zaigrali so Turgenjeve igro Mesec dni na kmetih. — Tudi goriški Slovenci so se veselili z Novogoričani, ko je ta kraj dobil 12. dec. novo cerkev. Posvetitvi so prisostvovali vsi trije slovenski rezi-dencialni škofje in kapitularni vikar iz Gorice. — Na Marijin praznik, 8. dec., se je vršila v Katoliškem domu v Gorici Mala Cecilijanka. Nastopilo je 11 mladinskih zborov, ki so peli v do kraja napolnjeni dvorani. — Tudi zadnji božič je Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici priredilo božičnico v goriški stolnici. Sodelovali so razni pevski zbori in združeni mladinski zbor. — V četrtek, 16. dec., je bil umeščen za goriškega stolnega kanonika slovenski župnik pri sv. Ivanu v Gorici g. dr. Franc Močnik, po rodu iz Idrije. Poleg njega je v kapitlju kot kanonik od Slovencev še dr. Oskar Sim-
čič. — V goriškem Avditoriju je občina pripravila koncert božičnih pesmi. Povabila je 5 goričkih zborov, med njimi tudi Soški oktet in zbor Mirko Filej. Prav ta dva sta vzpostavila resnično božično razpoloženje.
TRŽAŠKA
Na Štefanovo so v farni cerkvi v Sv. Križu pri Trstu priredili koncert božičnih pesmi. Poleg domačih mešanega in dekliškega zbora so gostovali tudi pevci iz Skednja. — Radio Trst A je 24. in 25. dec. oddajal razgovor z ljubljanskim nadškofom dr. Šuštarjem. Nadškof je posebej obžaloval, da je božič še vedno delovni dan in da verni nimajo, dostopa do verskih radijskih in televizijskih oddaj. — Zveza cerkvenih pevskih zborov je v tržaški stolnici priredila 9. januarja koncert božičnih pesmi. — V Mačkovljah so 19. decembra slovesno obhajali 30-letnico tukajšnjega prosvetnega društva.
Slovenci po svetu
AVSTRALIJA
Sedem dijakov je lani v novembru maturiralo v Melbournu iz slovenščine. Pripravili so tudi posebno radijsko oddajo, ko jo je oddajala etnična radijska postaja. — V Adelaidi zaključujejo z deli v novi slovenski cerkvici. Dela so tako daleč, da bi mogli imeti že polnočnico v njej, pa so se odločili, da bodo počakali posvetitve, ki jo bo izvršil 13. februarja ljubljanski nadškof. — V Sydneyu hitijo z deli pri dvorani, ki naj bi jo nadškof dr. Šuštar blagoslovil 30. januarja. Obenem bodo takrat praznovali 10-letnico posvetitve cerkve sv. Rafaela v Merrylandsu. — Dobrodelna večerja, ki so jo v novembru priredili v Sydneyu, je prinesla 2063 dolarjev dobička. Ves denar je bil dan za gradnjo dvorane. — Malo pred načrtovanim obiskom nadškofa dr. Šuštarja je tudi zastopstvo „Izseljenske matice“ s svojim predsednikom bilo na obisku v Avstraliji. Možno je, da so hoteli s svojim obi-
skom zasenčiti nadškofov obisk, kar jim seveda ne bo uspelo.
ARGENTINA
V začetku decembra so slovenski šolski tečaji zaključili delovno leto s proslavami. Najstarejša od teh šol je osnovna šola v San Martinu, ki je bila ustanovljena že leta 1948. Ustanovil jo je bivši narodni poslanec Karel Škulj. — Ob 90-letnici ustanovitve Slovenske ljudske stranke, ki je ena od najstarejših demokratičnih strank v Evropi, je vodstvo stranke izdalo posebno deklaracijo. Voditelji stranke, ki je osnovana na katoliških moralnih in socialnih načelih, so bili: Karel Klun, dr. Ivan Šušteršič, dr. Anton Korošec, dr. Franc Kulovec, dr. Miha Krek in sedaj dr. Miloš Stare, ki živi v Buenos Airesu. — Po vseh slovenskih verskih središčih so bile polnočnice. Za Silvestrovo so slovenski domovi pripravili slovenska silvestrovanja.
ZDA
Novembra je gostoval v Chicagu clevelandski pevski zbor Korotan. — V New Yorku so imeli v novembru Teden slovanske dediščine, na katerem so sodelovali tudi Slovenci iz New Yorka in Connecticuta. — V Chicagu so 30. oktobra priredili Slovenski dan, za katerega je tudi županja tega velemesta izdala poseben proglas, v katerem posebej poudarja kulturni pomen Slovencev pri razvoju Chicaga. — Dramatsko društvo Lilija je v Collinwoodu 23. novembra zaigrala komedijo Vaška Venera. — Tiskarna, kjer se tiska Ameriška domovina, ima tiskarski stroj, ki dela že od leta 1914. Z novim letom bo šel ta stroj v zasluženi pokoj. Tiskarna je kupila modern ofset stroj, ki bo tiskal mnogo hitreje od starega. — Ob 15-letnici delovanja ženskega pevskega zbora Dawn je ta zbor priredil v Clevelandu spominski koncert.
KANADA
Oktobrski Koroški večer, ki so ga priredili v New Torontu, je prinesel v korist slovenskim koroškim študentom vsoto 6418 dolarjev. Večera se je udeležil tudi pom. škof dr. Ambrožič. — Župnijska hranilnica in posojilnica v Torontu je praznovala 25-letnico delovanja. Kljub težkim časom je gospoda-
rila uspešno. — Ob misijonski nedelji so nabrali člani raznih slovenskih misijonskih krožkov lepo vsoto 7798 dolar; jev. Pri mašah so še posebej nabrali 2070 dolarjev. Vsa čast darežljivim torontskim Slovencem! — Župnijska hranilnica v Torontu je podelila nagrado 1000 dolarjev g. Vinku Čekuti. S to nagrado je hotela poudariti njegove zasluge za kulturno delo med sloven; skimi rojaki. — Odbor za starostni dom Lipa je priredil 6. novembra banket, ki se ga je udeležilo okrog 400 Slovencev. — Iz Lanusa v Argentini se je vrnil v Toronto g. Franc Sodja, lazarist in brat pokojnega jezuita p. Janeza Sodja. Pred leti je bil urednik Božje besede (kanadske Naše luči). Deloval bo v župniji Marije Brezmadežne v Novem Torontu.
DRUŽINA:
KDAJ BOŽIČ TER VERSKE...
(nadaljevanje s 13. strani)
Kar pa zadeva radio in televizijo, namreč, kakšni so izgledi, možnosti, moram reči, da ne vem. Želja, da bi imeli tudi verni dostop, je zelo močna; so tudi nekatera znamenja večjega razumevanja za to, da bi našli obliko, ko bo verski svet kot družbena resničnost in velik ter pomemben del naše družbe navzoč tudi na radiu in televiziji. Zares je težko razumeti, če so že vse druge komponente — kot se vi izražate — umetnost, kultura... pri tem navzoče, le verski svet je skoraj popolnoma izključen. Zame je to predvsem vprašanje enakopravnosti vseh v družbi ter v javnih sredstvih družbenega obveščanja, in nikakor ne kakšne verske propagande ali vsiljevanja verskih prvin komur koli, ali iskanja priložnosti za versko polemiko, ki bi jih prinesel radio ali televizija. Res ne vem, kje bi bila težava, če bi sprejeli dejstvo, da je toliko in toliko vernih sestavni del naše družbe in da imajo izredno željo in tudi pravico, posebno ostareli in bolni, saj bi na ta način mogli doživeti božič, mašo, verski praznik. Prepričan sem, da se bo dalo po pametnem in odkritem ter skupnem prizadevanju to in ono urediti."
DRUŽINA, Ljubljana, 2. jan. 83/13.
Boga nimamo na dlani
(nadaljevanje s 5. strani)
To načrtovanje, gledanje naprej in zategovanje pasu moremo opazovati na razvoju svojega lastnega telesa. Dojenčku razvijajoči se zobki, dokler ne Pririjejo na dan, niso v korist, ampak v ekodo: použivajo kalcij in druge snovi, Pelajo dlesni občutljive in otroček postaje siten. Toda narava stisne pas, gleda naPrej in smiselno investira v zobovje.
Posameznikov razvoj pa posnema, kakor uče naravoslovci, razvoj vrste. Kar doživi posameznik v nekaj mese-Clfl, to je razvijala njegova vrsta v sto-'nah tisočletij. Stotine tisočletij je tiča-10 zobovje v čeljustih kot nadležna no-'re tvorba, preden se je toliko razvilo, aa ]e predrlo dlesni in postalo korist-Vrsta se je žilavo bojevala, da je kijub vlaganju v novo tvorbo, ki ji je Dl|a dolge dobe samo v breme, vzdrža-a v tekmi z drugimi vrstami, ki niso PPčrtovale zobovja.
Narava se ne razvija na slepo, nara-Va Sleda naprej, v naravi snuje neza-Vestna pamet, ki jo je neki zavestni ra-zum vložil vanjo, podobno kakor člove-kova zavestna pamet vlaga svoje za-Tisli v svoje naprave.
Bog nam ni na dlani. Do resnice, da j°9 je, se je treba dokopati z razmi-pJanjem. Res je sicer, da se lahko 009 razodene duši neposredno in na-refJi v hipu iz Savla Pavla, a to je izje-to je čudež. Redno pa se je treba, ob podpori staršev in družbe, dokopati oo Boga z razumom.
Dokazi, da Bog je, so prepričljivejši kakor dokazi, ki jih navajajo izkustve-o® znanosti za svoje trditve, vendar to is° računski dokazi, ki bi človekovo Privolitev izsilili. Izkustvo priča, da se esnici, da je dve in tri pet, ni mogoče vstaviti; resnico, da je Bog, pa je mo-odkloniti.
To dejstvo je na videz porazno. Ali e mogoče, da ravno tiste resnice, ki
ori 0(1 oclvisno vse> ki ie ocl ojid
dvisno, ali bomo dosegli namen svo-Jopa življenja, ali pa se bomo mučili aman, niso zadostno utemeljene?
Ni tako! Te resnice so zadostno ute-neliene in potrjene z razlogi, ki presedlo vse. kar izkustvene znanosti nazi-aJ° dokaz; vendar tako utemeljene,
da človeku ne jemljejo svobode. Ta ugotovitev pa ne samo da ni porazna, narobe, porazno bi bilo, ko bi ne bilo tako. Zakaj?
Kaj je človekova naloga na zemlji? Dobro gospodariti z darovi, ki smo jih prinesli s seboj, ko smo prišli na svet, in z gradivom, ki nam ga vsiljuje okolje, izklesati svoj značaj, napraviti iz sebe dobrega človeka, izoblikovati se v čim plemenitejšo človeško osebnost in tako doseči to, po čemer vsi hrepenimo, za kar smo ustvarjeni — čim večjo srečo. Sreča pa ni prava sreča, če je vsiljena, če ni zaslužena, če ni posledica svobodne izbire. Odlikovanje in nagrada imata smisel samo, če sta plačilo za to, ker sem se odločil za nekaj dobrega, kar bi bil mogel tudi opustiti. Človek ne more uživati popolne sreče, če nima zavesti, da si jo je vsaj v neki meri sam zaslužil.
Sedaj si pa mislimo, da bi na zemlji videli Boga, kakor vidimo stražnika na cesti, da bi zrli svoje drage rajne v nebeški sreči tako razločno, kakor vidimo ljudi na veselici, da bi vedeli za peklenske muke tako gotovo, kakor smo vedeli za nacistična mučilna tabo-
rišča: kakšno zaslugo bi imeli v tem primeru, če bi delali dobro in ne storili nič slabega?
Vpričo stražnik nihče ne krade, in osmešil bi se, kdor bi se bahal, koliko napora ga je stalo, da se je premagal in vzdržal pijače, ker je videl, da je nekdo nasul mišnice vanjo. V takih okoliščinah bi sploh ne bili svobodni. Bili bi kakor živali, samo da bi nam načina življenja ne določal nagon, marveč bi nam svobodo jemala slepeča resnica.
Nravna načela in resnica, da Bog je, ki ta načela utemeljuje, vse to mora biti prav takšno, kakor je: zadostno dokazano, da se moremo in moramo po tem ravnati, pa vendarle ne takšno kakor računska resnica, ki umsko privolitev izsili. Ko bi bilo drugače, bi človeško življenje ne imelo smisla.
Za nas je dobro, da nam Bog ni na dlani. A po kakšni proti pride posameznik do Boga, to je odvisno od njegovega značaja, od okoliščin, v katerih živi, pa tudi od kakšnega izrednega božjega posega v človekovo življenje.
Prof. Janez Janžekovič
KOLIKO NAS JE?
Zvezni zavod za statistiko sporoča, da je imela Jugoslavija 31. decembra lani 22,740.000 prebivavcev ali v primerjavi z istim predlanskim dnem 172.750 več. Med republikami ima največ prebivavcev Srbija in sicer 9,441.000. Na Hrvaškem živi
4.631.000	ljudi, v BiH 4,204.000, Makedoniji 1,955.000, v Sloveniji
1.912.000	in v Črni gori 597.000. Podatki za lansko leto kažejo, da se
nadaljuje že dalj časa prisotna tendenca upadanja naravnega prirastka, ki zdaj znaša 7,6 na 1000 prebivavcev. DELO, Ljubljana, 8. jan. 83/1.
DENARNE INJEKCIJE ZA OHRANITEV UGLEDA
Jugoslavija se prve štiri mesece tega leta sooča z izredno težkim gospodarskim položajem. Od okoli 5,4 milijard dolarjev, ki jih mora vrniti za dolgove v tujini, jih zapade nekako 80% v prvih štirih mesecih. V Beogradu komaj kdo verjame, da bi Jugoslavija, ki ima uradno 19 milijard dolarjev dolgov
na Zahodu, zmogla ta napor brez pomoči svojih upnikov. Ta mučni položaj spet stavlja vprašanje, ali bo morala po Poljski in Romuniji tudi Jugoslavija pokriti dosedanje dolgove s tem, da bo naredila nove.
Mnogo znamenj kaže na to, da so Jugoslaviji že lani podaljšali rok za povrnitev dela njenih obveznosti. Tudi lani je namreč moral Beograd plačati v tujini za posojila okrog 5,4 milijarde dolarjev. Od te vsote so obresti plačali točno, za posojila pa so dali okrog 60% denarja zahodnonemški denarni zavodi z novimi posojili, kar ni nič drugega kot stare dolgove spremeniti v nove, torej odložitev plačilnega roka.
Za povrnitev dolgov v prvih štirih letošnjih mesecih naj bi Jugoslavija po nekem ameriškem načrtu dobila od Zahoda nekaj več kot eno milijardo dol.
Zahod plačuje z novo pomočjo ceno za to, ker hoče to socialistično državo, ki leži gospodarsko na tleh, ki pa jo ima on politično za važno, okrepiti v njeni neodvisnosti nasproti Moskvi.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 11. jan. 83/7.
g
(	^
o preživetju
jezika
V ___________________/
Kaj naj misli povprečen Slovenec, ko se iz dneva v dan srečuje s samimi spodbudami lastni narodni inferiornosti (= manjvrednosti)? Ko mu otroke v šoli učijo učitelji, ki ne znajo dobro slovensko, in to pogosto nikogar niti pretirano ne moti, češ važno je znanje, ne učni jezik (v najboljšem primeru sledi skomiga-nje z rameni — učiteljske plače so nizke, boljše nekaj kakor nič, boljše neslovensko kot nič); ko avto najema pri delovni organizaciji Integral Goltturist Rent ä care, ko kupuje v Maximarketu in Supermarketu, ko se mu žena ureja s „šminko lady’s leapstek“ in s kremo „sun mix“, za kosilo jč „Thomy majonezo“, pri hiši pa uporabljajo tudi „yardley black labet", ki jim ga ponuja „marketing Krka“ ali kakšen drug marketing; ko naroči pijačo pri delovni organizaciji Bizeljsko SOZD Slovin v Brežicah, dobi račun v hrvaščini z odtisnjeno glavo SOUR Slovin, podobno se mu zgodi v zdravilišču; ko se gre podpret, je mimogrede v „buffetu“ ali celö „büffeju“; inka-sant na vratih ne zna slovenščine, tudi na pošti in še posebej na vojnem odseku je pogosto ne znajo, z vojašnic se mu na cesto oglašajo veliki in lepi napisi TUDJEG MEČEMO SVOJEG NE DAMO; njegovi najvišji delegati v zveznih organih se še kljub najmoderneje organiziranemu prevajalskemu aparatu niso navadili na misel, da bi govorili slovensko — raje tolčejo sramotno polomljeno jugoslovanščino; novinarji potem te reči slabo poslovenjene prenašajo v slovensko časopisje; približno polovica slovenskih časnikarjev odlično obvlada slovenščino, žal pa druga polovica sploh ne — in prvi zelo radi po cehovsko ščitijo druge; še kar učinkovito lektorsko službo ima poleg radia urejenih le nekaj časopisov (Delo, Naši razgledi, Pavliha in še kakšen), med najšibkejšimi in najbolj nemarnimi v
tej zvrsti je najvplivnejši — televizija. Itd. Itd.
Jezikovno vprašanje je potemtakem politično vprašanje. Prav po takšni presoji je bila ustanovljena pri RK SZDL Slovenije posebna sekcija za vprašanja slovenščine v javnosti; ta deluje s številnimi področnimi skupinami in z jezikovnim razsodiščem.
Nekaj navidezne, včasih tudi resnične pripravljenosti za popravljanje jezikovne nemarnosti se je v javnosti pokazalo samo spočetka, recimo v zvezi z delom jezikovnega razsodišča, zelo kmalu pa je tudi ta šibka voljnost spet ugasnila.
Značilen primer slovenske jezikovne in narodne morale je bil INTEGRAL; zoper njegovo ime, ki je bilo sprejeto kot zamenjava za prejšnji SAP-VIATOR, je časopisje sprožilo pravo gonjo, vse pa se je končalo v znamenju starega pregovora o karavani, ki se ne meni za lajanje psov.
Ko je jezikovno razsodišče nastopilo zoper javno oziroma uradno rabo naziva SOZD Slovin, prevedenega v srbohrvaščino (SOUR Slovin), In zoper srbohrvaško poslovanje s slovenskim kupcem, pa zoper to, da ugledna slovenska fakulteta v vabilih za svoj simpozij prevede v srbohrvaščino in angleščino celo sämo sebe (in imajo potem ljubljanski poštarji težave, ko prihaja pošta na ljubljanski angleški naslov), pa zoper srbohrvaške obrazce na slovenskih železnicah (medtem ko hočejo imeti celo cene drugačne kakor drugod po Jugoslaviji) — ni razsodišče od omenjenih delovnih organizacij prejelo nikakršnega pojasnila, pač pa je neki slovenjegori-ški Slovenec pod psevdonimom Tone Vidic pisal razsodišču sramotilen „protest“ zoper „hajkanje srbohrvaščine“, češ da se bomo Jugoslovani na koncu koncev še potolkli med sabo kot Indijanci (Indijance so kajpada potolkli drugi, to je znano), neki delavec iz bratskih krajev Jugoslavije, živi in dela v Ljubljani, pa je protestiral zoper preganjanje takšnega „jezikovnega zbliževanja“, ko pa imamo v Jugoslaviji že tako in tako veliko težav z medsebojnim razumevanjem.
Omenimo Levstika; pred več kot sto leti je natanko dognal: maloštevilen narod mora biti ves strnjen vase in hkrati ves odprt navzven, če tega ne zmore, ga utegnejo kmalu povoziti — bodisi zaradi samoraz-pršitve bodisi zaradi zaostajanja-Eno in drugo oziroma eno z drugim je za Slovence življenjsko pomembno.
(Matjaž Kmecl v knjigi BOMO PREŽIVELI?, Celje 1982)
S-------------------------------'
klici
s_____________________________J
V arhivu SGM mi je prišlo pod roke štiri strani dolgo pismo, ki ga je nepodpisani („eden izmed profesorjev univerze“) 1954 poslal „direkciji Drame in umetniškemu svetu“. Med drugim piše:
„Mene in mnoge druge zanima nravno vprašanje o poslanstvu gledališča na splošno, prav posebej pa še gledališča v socialistični družbi. Ne vem, kaj misli gledališko vodstvo o stari grški katarzi (kar bi pomenilo po naše nravno očiščenje), ki je bila Grkom prav tako ne-obhodno potrebna kakor lepota m
*°plina umetnikove besede. Morda )e to za sodobno gledališko vodstvo srnešna beseda, ki je s klasično dramo vred izgubila domovinsko Pravico na ljubljanskem odru, prav tako kakor mnogi starejši in novejši slovenski dramatiki. Misel na nrav-no zdravje, ideja človeške plemeni-t°sti in čisto vsakdanje pravičnosti, Pa bi kljub temu vsaj v neki obliki korala ostati živa in neomadeževa-na- Da bom kar najbolj jasno pove-dal, kaj mislim, bom zastavil vam, Odgovornim teatrskim ljudem, vpra-®anje, ki si ga menda redkokdaj stavite, čeprav bi morali vsak dan o djem premišljevati: v kakšnem duševnem razpoloženju odhajajo Ijud-1® od predstav, kakor je ...? Koliko I® njihova vera v človeka trdnejša in zivljenjska odgovornost večja? Ali ®® ie njihova odpornost proti zlu v loveku in zunaj njega okrepila? In s kakšnimi čustvi odhaja iz teatra naša mladina? ... Tudi mladi ljudje Korejo brati iz take .umetnine' edini nauk, ki zveni iz nje in ki bi ga bi-0 mogoče nekako takole izraziti: J'86 je brez pomena, vse borbe za ®Pšo podobo sveta so le iluzija, lodnja, prevara višjih, da bi naivni Zanje delali. Vse je čvekanje in ne-smisel. Zagrabi življenje od druge p|atil Uživaj, če moreš! Pazi pa, da ,e ne dobč in kaznujejo! Ali ste kaj ®lišali o nevarnosti mladinskega dminala? Morda vas to prav tako niälo zanima kakor stara, naivna gr-ka katarza. Vedite pa, da je na slovenskem mnogo, zelo mnogo Iju-k ki jim usoda nove generacije ne aa miru."
Spomnim se na mamo. Ko sem b'l Popoldne pri nji, mi je rekla, naj ZaPrem radio.
»če se pogovarjam s kom, ml je °bveč, če sem sama, pa tudi, ker n® morem moliti. Mir je nekaj lepe-Pa. mir je največ."
. prišel je ata. Ne vem več, zakaj ln kako je prišlo do tega, da mi je r®kel: „pravzaprav — saj nikoli ne 9°vorimo odkrito. Zmeraj nekaj dru-9®9a od tistega, kar je v nas, zme-rai po ovinkih. Zakaj? Ker nimamo Po9uma, da bi govorili po resnici."
_ lz knjige: Mirko Mahnič — KLICI, lovenska matica, Ljubljana 1981.
/	\
cerkev
v Sloveniji
v___________________________/
Pod tem naslovom je v knjigi TVOJA IN MOJA CERKEV (Ljubljana 82) navedel Rafko Lešnik nekaj zanimivih podatkov, od katerih nekatere izpisujemo.
•	Cerkev v Sloveniji sestavljajo TRI ŠKOFIJE: koprska, ljubljanska in mariborska. Združene so v metro-polijo. Prebivavstvo slovenskih škofij: Koper 12,97% ljudi v Sloveniji, Ljubljana 43%, Maribor 43,97%, Razkrižje 0,06%.
•	MESTNO PREBIVAVSTVO narašča. To je posledica mnogih pomembnih sprememb v življenju pre-bivavstva. Bistvene spremembe prinaša s seboj industrializacija in z njo zaposlovanje.
•	Po začasnih podatkih popisa prebivavstva (1981) ima SR Slovenija V ZDOMSTVU 51.341, to je 2,73% svojih prebivavcev, ki so po škofijah takole razdeljeni: Koper 3.154, Ljubljana 14.928, Maribor 33.137.
•	V letih 1971—81 se je IZ DRUGIH REPUBLIK v Slovenijo doselilo 57.800 prebivavcev, to je 3% vsega
prebivavstva v SR Sloveniji. Kar 40% teh prebivavcev se je naselilo v petih ljubljanskih občinah ter v občinah Domažale in Vrhnika. Vse kaže, da ima Slovenija danes 7—8% stalno naseljenih prebivavcev iz drugih republik; od tega jih vsaj dve tretjini pripada katoliški veri.
•	Skupno ŠTEVILO ŽUPNIJ je po škofijah takole: Koper 210, Ljubljana 303, Maribor 282.
•	ŠKOFIJSKIH DUHOVNIKOV imajo Koper 188, Ljubljana 368, Maribor 350. Vendar pa vsi ti duhovniki ne delujejo v domači škofiji; nekateri od njih so v drugih slovenskih škofijah, med zdomci, v misijonih ali študirajo v tujini.
Koprska škofija ima najmočnejši duhovniški kader v starosti od 50 do 69, ljubljanska nadškofija v starosti od 25 do 50 let, mariborska škofija pa v starosti od 65 let navzgor.
•	Število REDOVNIH DUHOVNIKOV se suče v koprski škofiji okrog 20, v ljubljanski nadškofiji med 155 in 160, v mariborski škofiji pa okrog 90.
•	če bi hoteli uporabiti izraz „mlada škofija" po starostni strukturi prebivavcev, bi ta naziv veljal predvsem za ljubljansko nadškofijo.
poštni
nabiralnik
HVALA ZA NAŠO LUČ!
Te dni je spet prišla NAŠA LUČ. Spet odlična. Izdelali ste si koncept revije, ki se mi zdi brezhiben in ga dosledno uresničujete. Kot sem Vam že nekoč napisal: po mojem je NAŠA LUČ naša najbolja tovrstna revija. Seveda imate (poleg inteligence) velikansko prednost pred vsemi našimi publikacijami v Sloveniji: svobodni ste. In to ozračje svobode, iz katerega nastane vsaka številka, daje reviji izredno mikavnost.
Lep pozdrav!	N N
Trst
HVALA!
Ste pridni! NAŠA LUČ je zmeraj lepša, zunaj in znotraj.
Bojimo se pa, da jo boste morali podražiti, saj „gre vse gor“, samo pokojnine ostajajo enake. Prav upokojenci pa NAŠO LUČ tako radi beremo.
Lep pozdrav!
J. J.,
Tucquegnieux-Marine, Francija
KER JE IMEL DEČEK SKLENJENI
ROKI!
Razumem Vas, da ne ponatiskujete resnih protestov iz Pavlihe, ker je Pav-' liha humorističen list. Vendar imam vtis, da objavlja marsikdaj kaj takšnega, kar bi bilo v NAŠI LUCI vredno ponatisniti.
Iz lanske 49. številke (11. dec. 82) Vam pošiljam totografijo in del besedila. Vsa stvar je, čeprav v Pavlihu, povsem resna.
Minuli mesec se je v kioskih prikazala novembrska številka revije za družinsko in družbeno vzgojo „Otrok in družina“ s prelepo naslovnico, na kateri mladina sestavlja kres, čeprav je kresna noč že davno mimo.
Hkrati pa smo dobili v roke naslovnico s povsem istimi podatki (nov. 82, št. 9), na kateri sta mamica in deček (gornja slika). Ta naslovnica ni zagledala belega dne,
vsaj v kioskih ne, kajti — o greh nad grehi! — DEČEK IMA SKLENJENI ROKI! Ta naslovnica, ki je sicer že bila pripeta na časopis, je v redakciji „Otroka in družine“ povzročila pravi preplah. Po naših informacijah so nekatere družbeno aktivne članice redakcije in izdajateljskega sveta ugotovile, da IMA DEČEK SKLENJENE ROKE K MOLITVI, MAMICA PA MU PRIPOVEDUJE, KAKO JE TREBA PRAVILNO MOLITI.
Družbeno aktivne žene so zvihra-le v boje. Nemudoma so zahtevale, naj vse inkriminirane naslovnice odtrgajo z revije, hkrati pa so naročite, da je treba takoj izdelati drugo. No, in to nepohujšljivo naslovnico so potem dobili bravci in bravke omenjene revije.
Hkrati so se vrle častivke javne morale začele pospešeno zanimati, ali tehnični urednik, ki je inkriminirano sliko dal na naslovko, ni morda kakšen sovražni element, ki je namenoma hotel izpodkopati zaupanje širokih ljudskih množic mater in otrok v omenjeno revijo.
Kaj pravite? Ko ne bi bila stvar tako žalostna — saj je znamenje današnjih razmer v Sloveniji — bi človek rekel, da gre za dogodke med Butalci.
Lep pozdrav!
N. N., München, ZRN
dragi bravci!
Ko je papež pred kratkim obiskal v srednji Italiji gorski samostan Greccio (kjer je sv. Frančišek Asiški razglasil pravila reda, ki ga je ustanovil), je v pridigi dejal, da je ateizem korenina vsega zla, pa naj bo ta zajet v neki naučnl ali praktični sistem, ali pa naj ga neka družba, ki jo določa porabniško mišljenje, kratko malo živi. Pomanjkanje vere, je še rekel papež, je odgovorno za vse zlo, „od uničevanja nerojenega življenja do sleherne družbene krivice, potem ko so ljudje izgubili vsako nravno zavest".
Te papeževe ugotovitve so najprej opomin nam v zahodnem svetu, da ne prodamo svoje vere za skledo leče in da si ne postavimo zlatega teleta in ga častimo namesto Boga.
Potem se pa človek zamisli ob njih nad našim današnjim slovenskim prostorom, kjer je ateistični marksizem proglašen za „znanstveni nazor" in obvezujoče pravilo vsega življenja (zato načrtna ateizacija po šolah, prepovedan vstop kristjanom na radio in TV, zabranjen dostop istim do višjih služb v družbi, ohranjanje božiča kot delavnika ...).
V luči te papeževe izjave pa tudi človek razume tamkajšnji gospodarski polom: zanimivo, da marksistom niti tam, kjer bi se predvsem radi izkazali, ne uspe.
Za Slovenijo si ob teh mislih želimo boljših časov.
Lep pozdrav!	Uredniki
VTISI IZ SLOVENIJE
. Po dolgih letih sem obiskal Slovenilo.
P_eljal sem se z vlakom. Na meji je Prišel v moj oddelek carinik in me vPrašal, če imam kaj za zacariniti. Bil som sam v oddelku. Rekel sem mu: "'u je moja aktovka, pa poglejte!“ Nič ni Pogledal in je odšel. Kmalu za njim )e. Prišel še eden. V kupeju je poklek-J^i in z žepno svetilko posvetil pod se-®eže na obeh straneh in zgoraj na Prtljažnik. Ker ni nič dobil, je odšel v Paslednji oddelek.
V Ljubljani sem vprašal nekega mo-®ke9a, kje stoji avtobus za Jesenice. Ogovoril mi je: „Ne znam ja."
. Pred odhodom iz Ljubljane sem na Zelezniški postaji ugotovil, da odpelje 'Poj vlak šele čez tri ure. Hotel sem iti ^ čakalnico, a je bila zaklenjena. Vpra-Sal sem žensko, ki je pometala hodnik PreP njo, zakaj je čakalnica zaklenje-na' Odgovorila mi je: „Ne znam ja.“
Potem sem šel k okencu, kjer pro-Paiajo vozovnice, in vprašal tamkajšnjo uslužbenko, zakaj je čakalnica zakle-Pjona. Povedala mi je, da čakalnico Pometajo (ob 10. uri dopoldne!). Rekel ern ji: „Čakalnica je že pometena, po-P^tajo hodnik pred čakalnico."
, . t'io, ko sem šel spet k čakalnici, je Jla že odprta. Morda jo je odklenil ne-
Gospod, ki je stal poleg mene pri Koncu, kjer sem nameščenko spraše-aL zakaj je čakalnica zaprta; on se je amreč ob mojem vprašanju brž odda-
čakalnici sta dva velika napisa, da . Povoljeno kaditi. Poleg drugih je prišla v čakalnico tudi neka lepo oble-rp.Pa.Pama. Sedla je, si prižgala ciga-10 in jo pokadila. Ob koncu čakanja a vlak sem stopil k njej in jo opozoril, a tu ni dovoljeno kaditi.
Sel sem na stranišče na postaji. Zelo em se začudil, da je še vedno „na piep", kot sicer na Balkanu. Le kako .e znajdejo na takšnem stranišču stari p Pohabljeni ljudje?
pri odhodu iz Slovenije so prišli na neli v oddelek vlaka trije uradniki, Sak zase, in vsak od njih je zahteval bapio potni list.
Ij^Pvonijo sem zapustil — z vese-
Mod revolucijo so nam komunisti
obljubljali: „Ko pridemo mi na oblast, bo vse drugače!“
Sedaj so že 37 let na oblasti, pa je res vse „drugače“.
N. N., Francija
VOŠČILA
Cenjeno, drago uredništvo!
Novo, milosti polno leto Vam želi in se za zvesto pošiljanje NAŠE LUČI iz srca zahvaljuje in znova priporoča Vaš vdani
Vladimir Kos, Tokio, Japonska
Blagoslovljeno Novo leto!
Vaš
mons. M. Jezernik, Rim, Italija
HVALA!
Hvala Vam za NAŠO LUČ! Kadar jo dobim, jo preberem v dušku od začetka do konca. Kakšne stvari pa po dvakrat. Škoda, da ne izhaja štirinajstdnevno!
Lep pozdrav!	N N ,
München, ZRN
IZPOSOJENO PISMO
Ne mine dan, da ne bi brali v tem ali onem časopisu o tem, koliko je ta ali oni poneveril, koliko si je pridobil na nepošten način družbenega (to se pravi tudi mojega) premoženja in koliko je, na kratko povedano, ukradel. No, poleg tega pa so med tem tudi takšni, ki so šli iskat zavetje v tujino
—	onstran meja naše lepe domovine
—	kjer uživajo dobrote nakradenega denarja.
Navadno to niso kurjači, snažilke, vratarji, kurirji, bolničarke, kuharice, komunalni delavci, prosvetni delavci in podobni, ampak so to le sami funkcionarji, direktorji, vodilni ljudje in podobno, skratka takšni, ki so morali imeti za to, da so zasedli takšen položaj, „moralnopolitične kvalifikacije“, katere so jim priznali ustrezni forumi.
Kaj so torej danes „moralnopolitične kvalifikacije“?
Mar spada k temu tudi sposobnost „okoliprenašanja naše družbe“ in s tem seveda tudi mene? — No, če je tako, potem se ne čudim in je prav, da so tako ravnali, in jih ni treba prega-
-------------------------------X
na kateri slovenski
tečaj v tujini?
Pri priznavanju posameznih razredov tujih osnovnih šol in pri nostrifikaciji (= priznanju veljavnosti) spričeval o končani osnovni šoli se upošteva (domä) predvsem, koliko in katere razrede je učenec uspešno končal v tujini. Obiskovanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v tujini ni pogoj za nostrifikacijo spričevala tuje osnovne šole.
NAŠ DELAVEC, Ljubljana, jul./avg. 80/10.
Obiskovanje slovenskih tečajev v tujini, ki jih organizira jugoslovanska oblast, torej ni pogoj za nadaljevanje otrokovega šolanja domä. V primeru, da je v nekem kraju v zdomstvu več tečajev (tisti, ki ga pripravlja Cerkev, in tisti, ki ga pripravlja oblast), se bodo morali starši pač odločiti za tistega, ki otroku več nudi. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da dajejo tečaji otrokom tudi življenjsko usmeritev, tako ali täko.
V	J
njati, ampak postaviti na še bolj odgovorna mesta (kar že tudi delajo ustrezni forumi!).
Prosim zadevnega pojasnila.
L. B.
(PAVLIHA, Ljubljana, 8. jan. 83/2)

naša luč
eden najbolj zanimivih slovenskih listov
mora v vsako slovensko hišo
v izseljenstvu, zdomstvu, zamejstvu in doma
še prvo pa drugo pa tretje!
NASILJE NAD KULTURO
Pod komunističnimi režimi ima kultura prvo mesto v družbi, takoj za vojsko. Toda to je samo videz. V resnici gre za izvajanje duhovnega nasilja nad kulturo in njeno svobodo. Celotno kulturno življenje in udejstvovanje mora namreč biti v službi režima: šola, znanost, umetnost, literatura, vse mora biti u-smerjeno v podpiranje in utrjevanje režima.
Za kulturo se izdajajo ogromne vsote. Pesnikom, pisateljem, slikarjem, gledališčnikom, režiserjem, znanstvenikom, igravcem se nikjer ne godi tako dobro kot v teh režimih, toda le, če se odpovedo svobodnemu ustvarjanju in se postavijo v službo režimu. V nasprotnem primeru jih v Rusiji čaka Sibirija, umobolnica ali izgnanstvo.
KATOLIŠKI GLAS, Gorica-Trst, 4. nov. 82/1.
PRAVA PODOBA „NOB“
(Kratek izvleček iz letošnjega celovškega Mohorjevega koledarja)
Slovenski komunisti (KPS) so že v poletju 1941 začeli s pobijanjem svojih idejnih in političnih nasprotnikov. V oktobru, novembru in decembru je število žrtev komunističnih krogel začelo naraščati. V januarju in februarju so padale nove žrtve.
16. marca so vosovci ubili v Ljubljani študenta Franca Župca, dva dni kasneje pa Jaroslava Kiklja (oba zavedna katoliška študenta — op. NL). Tedaj je spregovoril škof Rožman: „Že drugič v enem tednu je morivčeva krogla ubila katoliškega akademika na ulicah našega mesta. Drugič je bilo uničeno življenje mladega dijaka, ki ni nikomur žalega storil, ni nikogar izdal, ni ne sebe ne nikogar drugega prodal, ki
je v vzorni ljubezni služil Bogu in svojemu narodu in je zato jemal nase težke žrtve. Zakaj je neki skrivni sodni zbor obsodil ta dva sinova slovenskih mater na smrt? Zakaj se je dvignila bratska roka zoper njiju? Ne v zaščito narodove koristi, ne v blagor ljudstvu, ne za lepšo njegovo bodočnost, ampak da doseže svoje brezbožne cilje, ki so narodu v časni in večni pogin ... Bratomor je vnebovpijoč greh in temu grehu se pridružuje še drugi, ko se skuša z lažjo omadeževati svetla čast obeh mučenikov. Vsak kristjan in zaveden Slovenec mora take zločine obsojati kot greh pred Bogom in zločin pred narodom. Soudeležuje pa se na teh grehih vsak, ki jih odobrava in s kakršno koli podporo pomaga, da se morejo vršiti.“
26. maja je padel pod komunistično kroglo zaslužni koroški duhovnik dr. Lambert Ehrlich, profesor bogoslovja v Ljubljani, ko se je vračal od maše domov.
Od Praprotnikovega umora dalje (20. feb. 42) pa do srede poletja 1942 je bil slovenski komunist, bodisi kot vosovec ali kot partizan, veliko bolj brezobziren in nečloveški do idejno in politično drugače mislečih Slovencev, kot pa je bil italijanski okupator. Padali so pod komunističnimi kroglami ali pa so bili zaklani z nožem župani, duhovniki, ugledni kmetje, prosvetni delavci, člani in članice Katoliške akcije, vodilni kmečki fantje in izobraženci. In pobite so bile cele družine.
Ti umori so bili prav taki, kot je bil prvi bratomor na svetu. Često jih je bilo več na dan. V tistih osmih do desetih mesecih so komunisti pobili v Ljubljanski pokrajini več sto svojih nasprotnikov. Revija Klic Triglava je pred leti navedla 1280 žrtev. V Ljubljani sami je do srede poletja bilo že 45 žrtev vosovskih atentatorjev.
V tistih mesecih še ni bilo nobene oborožene „bele garde", čeprav so komunisti v svoji sugestivni propagandi že od jeseni 1941 rohneli proti njej.
Za uničevanje svojih nasprotnikov je KPS ustanovila varnostno obveščevalno službo (VOS), ki je bila politična policija, kot je bila po
prvi svetovni vojni v Rusiji Čeka — samo za uničevanje protirevolucio-narjev.
V	pismu Titu (29. mar. 42) je glede VOS Kardelj zapisal: „Dejansko je ves (njen) aparat sestavljen iz članov partije in tega naši ne dajo iz rok, niti ne dovolijo kontrole . ■ ■ Ti fantje delajo vse mogoče stvari. Nekaj primerov: skoro dnevno padajo denuncianti, okupatorski hlapci itd. Nobena policijska zaščita ne reši tistih, ki jih vosovci vzamejo na muho ... Aretirajo ljudi na cesti, jih odvedejo in zaslišujejo — poklicati Italijane na pomoč se prijeti ne upajo, ker je OF izdala odlok, da bo vsak na mestu ustreljen, če bi se obrnil za pomoč na okupatorske oblasti — delajo preiskave po hišah belogardistov ... Varnostne službe se vsi bojijo kot hudiča, prav to pa daje — poleg Narodne zaščite (ki dela podobne stvari, čeprav le vojaške narave) in partizanov — Osvobodilni fronti značaj resnične oblasti“ (Dokumenti I, 324/5).
Skoro vse žrtve svojega nasilja in terorja je komunistična propaganda po Stalinovem zgledu nato, večkrat pa že vnaprej, v svoji blatilni gonji označevala kot narodne izdajavce, sovražnike ljudstva, klerofašiste, kvizlinge, fašistične ovaduhe, reakcionarje itd.
Partizansko in vosovsko nasilje je sredi leta 1942 dokončno razbilo slovenski narod na dvoje.
Istočasno z naraščajočim partizanskim in vosovskim nasiljem je od zgodnje pomladi 1942 raslo tudi okupatorjevo nasilje, ki so ga izzvali partizani s svojimi gverilskimi akcijami. Za poboje slovenskih ljudi v Ljubljanski pokrajini tistih dni, za požgane vasi in uničene kmetije, za vse internacije, za odgon živine in za vse postreljene talce nosijo zgodovinsko krivdo Italijani in stalinistična KPS.
V	stiski tistega časa je slovenski kmet napravil odločitev, da zaprosi italijanskega okupatorja za orožje, da se bo sam branil pred partizanskim nasiljem. Tako je prišlo v Ljubljanski pokrajini do samoobrambe v obliki Vaških straž. To samoobrambo so po italijanskem zlomu nadaljevali domobranci, tako v Ljubljan-
ski pokrajini kot na Gorenjskem in
Primorskem.
^ tej odločitvi je Slovenca na po-jteželju prignala nezlomljiva volja daniti pred partizanskim nasiljem sebe in svojo družino; in v enaki b^sri prepričanje, da slovenski ko-bbunisti in njihovi vosovci in partiza-ni nimajo nobene pravice pobijati 'bejno in politično drugače mislečih Sl°vencev; dalje njegova vernost, jrato je poboj duhovnikov in vidnih katoliških mož hudo občutil. Ni mo-Ssl razumeti, še manj pa sprejeti, ba je za osvoboditev slovenskega baroda izpod tuje okupacije potreb-b° pobijati vidne in ugledne ljudi samo zato, ker odklanjajo komuni-2em ter stalinistično nasilje in teror.
30-000 KOMUNISTOV ODPELJALI
V VEVČE
Zadnjič smo poročali, kako so bbičill naslovnice revije Otrok in družina, ker je bila na njej slika 0,roka s sklenjenimi rokami. Tokrat So v papirnici Vevče dobili 30.000 Svodov (eden več ali manj) lista Ko-^unist. Med tiskom so namreč v ^rnunistu opazili pregrešen čla-b6k, v katerem se je neki občan ču-b> od kod imajo naši vodilni kuril-bp olje in bencin. Da bi članek uni-'b, so stiskane izvode Komunista °bpeljali v papirnico Vevče. Res ne 9re, da bi nasedali lažnim govori-
cam in vznemirjali javnost s takšnim natolcevanjem. Bolje je, da ostaja Komunist dolgočasen list, kot pa da bi se postavljal z lažno borbenostjo, ki to ni.
PAVLIHA, Ljubljana, 18. dec. 82/5.
ZDOMCI OSTAJAJO V TUJINI
Naši delavci na začasnem delu v tujini sicer razumejo ukrepe zveznega izvršnega sveta in skupščine SFRJ, ne razumejo pa, da še doslej niso dobili natančnih informacij o teh ukrepih in še posebej o tistih, ki se nanašajo nanje. To je poudarilo več predstavnikov društev in klubov naših zdomcev, ki so se udeležili seje koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri predsedstvu RK SZDL Slovenije.
Zdomci so člane koordinacijskega odbora seznanili s svojim delom, težavami in željami. Opozorili so, da se zaradi naših gospodarskih težav, sploh pa zaradi ukrepov, vedno več naših delavcev na začasnem delu v tujini odloča, da bodo svoje bivanje v tujini še podaljšali. Precej je tudi takih, ki so dvignili svoje prihranke iz naših bank in jih prenesli v tuje.
DELO, Ljubljana, 29. dec. 82/2.
kupujte
berite
širite
našo luč
SPREJETI ODPRAVNINO V ZRN?
Dogaja se, da pokojninsko-in-validsko zavarovanje v Zvezni republiki Nemčiji marsikje ponudi našim delavcem, ki se želijo vrniti v domovino, izplačilo vplačanih prispevkov za to zavarovanje. Taka ponudba ima za vse, ki jo sprejmejo, lahko hude posledice. Namreč s tem, da jim izplačajo prispevke, ki so jih plačevali med delom v tujini v sklad pokojninsko-invalidskega zavarovanja, izgubijo pravico, da bi jim to obdobje priznali in šteli v pokojninsko dobo — tako po njihovih kot po naših predpisih.
S tem seveda ugasnejo našim delavcem vse pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To zagotovo niso mačje solze, zlasti za naše delavce, ki se s tako „odpravnino“ za vplačane prispevke odpovedo svojim pravicam do pokojninsko-invalidskega zavarovanja tudi po desetih ali petnajstih letih dela v tujini.
DELO, Ljubljana, 30. dec. 82/4.
kdo pravi, da se doma ne smejejo?
■ZBIRAL JE MED SRPOM IN KLADIVOM IN IZBRAL MIKROFON.
Res je, žrtvoval se je za našo stvar. V nevarnih dneh vojne je bil diverzant: telefonsko zvezo je presekal samemu sebi.
NEKATERI SE MED SEBOJ POGOVARJAJO: „KOLIKO LJUDI TROŠITE NA KILOMETER NAPREDOVANJA?“ Naša obala je vsa v trobojnicah: modro morje, bele vile (= hiše) in rdeči tovariši.
V MODROSLOVJU JE ZELO ZANIMIV ODNOS SPLOŠNEGA DO POSAMEZNEGA: ZANIMIVO JE, KAKO SPLOŠNO PREHAJA V POSAMEZNO.
Naše njive so se razprostrle do Stockholma: kamor koli se obrneš, povsod delajo naši kmetje. Mama SEDI DOMA, OČE GRE v NEMČIJO. OTROCI GOVORIJO DVA JEZIKA: maternega in fater-
nega.
Nesposobni imajo sposobnost, da onesposobijo sposobne.
BOGATENJE JE ZELO SLAB POJAV, PA ZELO LEPA RESNIČNOST.
Leta v Jugoslaviji so ali deževna ali sušna, vsa so pa zgodovinska.
po Pavlihu
oglasi
•	Dragi rojaki! Za vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. — Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN, Möbeltransporte, Herderstraße 36, D-4010 Hilden bei Düsseldorf. (Telefon 02 1 03 - 44 5 62). — Informacije dobite pismeno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini.
•	Potujete v RIM? Dobrodošli v hotelu BLED, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Roma, tel. (06) 777 102. Na razpolago so Vam komfortne sobe s kopalnico, klimatičnimi napravami in radiom, lastni parkirni prostor in restavracija v alpskem slogu. Zagotovljeno Vam je prijetno občutje med slovenskim osebjem. Lastnik: Vinko Levstik.
•	Tapainer-aparati in traki za vezenje trsov, JEANS-HLAČE DM 5.—; velika izbira AVTO-RADIEV in RADIOAPARATOV s kaseto. Razni stroji in orodje. Zahtevajte naš prospekt! - JODE-BILLIGMARKT, Marsstraße 15, D-8000 München 2, BRD.
•	PREVAJANJE V MÜNCHNU - Dipl. filolog JOSEP ARECH Vam uradno uredi pre-
vode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje in nudi pravno pomoč: pouk nemščine in slovenščine. — 8000 München 45, Situlistr. 71b (U-Bahn 6, postaja Freimann), tel. (089) 32 68 13.
•	PRODAM posestvo (7 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem (lastna voda in elektrika) v ravninskem predelu, primerno za vse kulture. Cena po dogovoru. Informacije: Rudi Zagajšek, Dragomilo 11, YU-63241 Šmarje pri Jelšah.
•	PRODAM hišo (polovico dvojčka, ca. 100 m2) s centralno kurjavo, garažo in vrtom, grajeno 1972, v centru Maribora, za 98.000 DM. - Pojasnila dobite zvečer po telefonu številka 0731 - 69 2 56, BRD.
•	Za 90.000 DM PRODAM novo, takoj vseljivo, 3-sobno stanovanje pri Mariboru. Stanovanje (73 m2) je v 2. nadstropju in ima centralno kurjavo. — Pojasnila dobite zvečer pod tel.-štev.: 0731 - 69256. BRD.
•	PRODAM hišo, dograjeno do 3. stopnje, v novem naselju, 20 km od Ljubljane. Hiša
stoji ob robu gozda in ima vse komunalne priključke (vodovod, kanalizacija, elektrika). Površina zemljišča 700 m2. — Pojasnila dobite pod telefonsko številko: München 089 -70032 78, BRD.
•	PRODAM starejšo hišo v bližini Ptuja. " Točnejša pojasnila Vam daje Katarina Golob, Westendstraße 148, 8000 München 2, BRD.
•	SLOVENKA, 45/170, samska, zaposlena v ZRN, želi spoznati poštenega, veselega Slovenca. Slika zaželena. — Naslov posreduje uprava .Naše luči“, če pošljete pristojbino kot je navedena v temnem pasu spodaj. (Štev. 1)
•	PRODAM novo dvostanovanjsko hišo v Slovenskih goricah (160 m2 in 5400 m2 zemljišča), 7 km od Lenarta. Hiša je priključena na vodo in elektriko in stoji 100 m od asfaltne ceste. — Točnega pojasnila vam daje Janez Janežič, Grabenbachstraße 21, 8230 Bad Reichenhall 1, BRD.
V	sleherni slovenski knjižnici morajo biti tele knjige:
V	ROGU LEŽIMO POBITI (Tomaž Kovač)
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (Matjaž Klepec)
Izjave svobodnjakov, ki so se med vojno v Sloveniji uprli stalinistični revoluciji, pa so jih Angleži po izdaji poslali domov.
Vse te knjige lahko naročite na naslov: MOHORJEVA KNJIGARNA. Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt.
preberite!
PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega!
ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke.
NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slovenija-Jugoslavija.
MALE OGLASE sprejema uredništvo .Naše luči" do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih glasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 200 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 5 avstrijskih šilingov (ali pa enaka vrednost v drugi vafuti). Oglase je treba vnaprej plačati. Uredništvo posreduje le naslov oglaševalca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševalca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem za tujino.
ni vsak, ki se ti smeje, tvoj prijatelj!
. Zdravnik pacientu: .Brez skrbi, in-Mcija vas ne bo prav nič bolela! Kar P®9lejte, kako je igla, s katero vam jo Donl dal, na koncu topa!*
o
v Italiji kupili
.Smo, pa jih je mož na poti domov Vse popil.“
.Ali ste na počitnicah Kai spominčkov?"
o
-Svoji ženi bi bil že zdavnaj ušel, Ko bi me s svojim sitnarjenjem kar na-prei ne silila, da pijem!"
.Doslej se z ženo še nisva skregala, dpam, da bo tak tudi najin drugi me-neni teden!"
o
^.Moj mož nastopi jutri v prvem ka-
, »Moj se pa ni hotel nikdar naučiti Plavati."
o
Db dveh ponoči začne pijanec kričati Pred neko hišo.
. Ddpre se eno izmed oken: „Kaj se |e Pa zgodilo?"
-Okno imate odprto!"
-Katero okno?"
.Tisto, ki ste ga pravkar odprli!" o
-Zakaj si žalosten?"
.Moj zobozdravnik mi je dal vselej, Preden mi je izpulil zob, dvojni viski." -Pa je sedaj umrl?"
-Ne, ampak zob nimam več." o
Otroka se igrata z vlakom.
.Ko bi bil vlak iz čokolade, kje bi ga 11 začel jesti?"
-Pri kolesih, da mi ne bi ušel." o
Starejši moški je na cesti ogovarjal ttlado dekle.
, Ta mu je začela razlagati: „Če srebam moškega, ki mi ni všeč, potem Pravim, da stanujem daleč, prav daleč v Predmestju."
„In kje zares stanujete?"
„Daleč, prav daleč v predmestju." o
„Še z nobenega pretepa jo nisem pobrisal."
„Res?"
„Res. Z vsakega so me odnesli." o
Blažek toži mami: „Ata me je udaril okoli ušes."
Tedaj stopi v kuhinjo oče: „Ne laži, poba, če ne boš dobil še eno!" o
V	ječo pride nov jetnik.
Sosed ga vpraša: „Pa misliš, da ti bo žena ostala teh pet let zvesta?"
„Čisto gotovo! Najprej ima rada samo mene. Dalje je zelo poštena. Končno je pa dobila prav tako pet let zapora kot jaz."
o
V	restavraciji stopi violinist h gostu in ga vpraša: „Ali ste vi naročili Ziva-ga?"
„Ne, jaz sem naročil svinjsko pečenko."
o
Zakonec prijatelju: „Najin zakon je idealen: vse si odpuščava.“
„Zakaj si pa popraskan po obrazu?"
„Tudi to sem ji odpustil." o
„Mama, ali je že poldne?"
„Ne še, Mihec."
„No, potem pa moj želodec prehiteva."
o
„Koliko bi me stalo, če bi hotel skočiti s padalom?"
„20 dolarjev."
„In če se padalo ne odpre?"
„Dobite denar nazaj."
o
„Ata, ali si ti z mamo zadovoljen?"
„Lahko bi bilo še slabše."
„Mama mi je prav tako odgovorila." o




Teta Špelci: „Katerega brata imaš rajši, Petra ali Pavla?"
„Ne smem povedati, ker sicer bo Pavel name hud."
o
Jakec je prinesel mami za god lep šopek. Rekel ji je: „Danes moraš praznovati! Tudi posode ne smeš pomivati, saj lahko počaka do jutri." o
„No, Blažek," pravi gost domačemu otroku, „ali me boš pospremil do avtobusa?"
„Ne morem. Mama je rekla, da bo takoj, ko odidete, večerja."

od doma
Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt Viktringer Ring 26 P. b. b.
SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI
ANGLIJA
Ludvik Roth, 62, Offley Road, London SW9 OLS. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA
Ciril Lavrič, Kirchenstr. 1, 4053 Haid b. Ansfelden. (Tel. 07229 - 83 56).
P. Jožef Lampret, minorit, Mariahilferplatz 3, A-8020 Graz.
Stanislav Gerjolj CM, Canisianum, 6020 Innsbruck. (Tel. 0522 - 22 9 59). Štefan Ferenčak SDB, Don-Bosco-Gasse 14, 1232 Wien XXIII.
(Tel. 0222 - 67 25 99).
Slovenski pastoralni center, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien.
(Tel. 0222 - 55 25 75).
Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/11, 1010 Wien I. (Tel. 0222 - 63 25 07). Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirchen, Vorarlberg.
(Tel. 05522 - 26 4 04 ali 05522 - 21 5 85).
Slovenski dušnopastirski urad, Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau. (Tel. 04762 - 37 1 24).
BELGIJA
Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. 011 - 76 22 01). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, Marcinelle, B-6001 Charleroi.
(Tel. 071 - 36 77 54).
FRANCIJA
Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. 1 - 361 80 68).
Jože Flis, 3 Impasse Hoche, 92320 Chatillon. (Tel. 1 - 253 64 43).
Stanislav Kavalar, Presbytöre Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 4 rue Sainte Barbe, 57710 Aumetz. (Tel. (8) 291 85 06).
Dr. Franc Felc, Foyer Notre-Dame, 57500 Saint-Avold. (Tel. (8) 792 12 92). Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de 1’Europe,
57800 Freyming-Merlebach.
Diakon Jože Kamin, Presbytöre Catholique, 1 rue de la Merle,
57800 Freyming-Merlebach. (Tel. (8) 704 77 43).
Franjo Pavalec, 17 rue de Sospel, 06300 Nice. (Tel. 93 - 56 66 01).
NEMČIJA
Msgr. dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089 - 53 64 53). Anton Štekl, 1 Berlin 61, Methfesselstraße 43, Kolpinghaus.
(Tel. 030 - 785 30 91 do 93).
Janez Pucelj, 42 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 - 64 09 76). Martin Mlakar, 5657 Haan 1, Hochdahler Str. 14. (Tel. 02129 - 13 92). Vladimir Jereb, 6 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 0611 - 63 65 48). Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 - 28 5 00).
Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 - 23 28 91).
Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 • 77 5 25).
Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3, 1/2. (Tel. 0841 - 34 4 74). Jože Bucik, 89 Augsburg 22, (Göggingen), Klausenberg 7 c.
(Tel. 0821 - 97 9 13).
Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089 - 53 64 53). Marijan Bečan, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089 - 53 64 53).
NIZOZEMSKA
Vino Žakelj, Guill. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. iz Nizozemske: 09-32 11 76 22 01).
ŠVEDSKA
Jože Drolc, Parkgatan 14, 411 38 Göteborg, (Tel. 031 - 11 54 21).
ŠVICA
P. Fidelis Kraner, Schaffhauserstr. 466, CH-8052 Zürich.
(Tel. Urad: 01 - 301 31 32. Zasebno: 01 - 301 44 15).
P. Damijan Frlan, Kapuzinerstr. 18, CH-4500 Solothurn. (Tel. 065 - 22 71 33).