Osmrtnica za trgovine na goriškem Travniku Senator DS Ignazio Marino: Beppino Englaro je civilni heroj, ki ga bi morali vsi občudovati /7 Ženski »odsek« Klopa seje pogovoril z ženskami, ki se v naši manjšini posvečajo politiki pčine: odpeljali »Zinzendorfa« / 26 Primorski PETEK, 13. MARCA 2009_ št. 61 (19.460) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Vox populi vox dei Aljoša Gašperlin Peto državno konferenco o mamilih, ki se je začela včeraj v Trstu z namenom soočanja med javnimi institucijami ter javnimi in socialnimi delavci, je uvodoma zaznamoval pričakovan protest pred gledališčem Verdi. Skupina članov mreže zdravnikov, profesorjev in socialnih delavcev iz Trsta, dežele FJK in drugih italijanskih dežel, ki na srečanje niso bili povabljeni in prirejajo v teh dneh alternativno konferenco, je pred vhodom ob njegovem prihodu izžvižgala vladnega podtaj-nika in pobudnika državne konference Carla Giovanardija. Že v prejšnjih tednih so bile namreč hude polemike, češ da je konferenca ideološko usmerjena in je v bistvu reklama za vladne ukrepe na tem področju (oz. za zakon Fi-ni-Giovanardi). Poleg tega je v Trst prišlo okrog tisoč gostov, katerim je pot in bivanje neposredno plačalo pristojno ministrstvo. Resnici na ljubo se vsaj dopoldanski del konference res ni izkazal po soočanju in vsebini, ki jo tema mamil zahteva in zasluži. Vsi govorniki so bili odraz des-nosredinske vlade. Izjema je bila bivša ministrica za zdravje Livia Turco, ki je poudarila pomen sodelovanja in predlagala zamrznitev zakona Bossi-Fini z namenom, da se utrdijo javne službe v znamenju solidarnosti namesto kazenskega preganjanja. Giova-nardi je bil mnenja, da je treba za reševanje problematike in uvajanje »pravice svobode od mamil« usklajevati preventivo, informiranje, vzgojo in zatiranje. Svoje je povedal tudi senator Maurizio Gasparri, po mnenju katerega se morajo z mamilaši ukvarjati zasebniki, češ da mnoge javne strukture ne izpolnjujejo pričakovanj. Sploh pa je bil jasen vtis, da Rim nikakor ne namerava obravnavati vprašanja z družbe-no-zdravstvenega vidika. Giova-nardi je pripravljen na soočanje, toda postavil je dva količka, ki se jih ne sme nihče dotakniti. Prvi pravi, da ne obstaja pravica do uživanja mamil. Drugi, da je sprejemljiva vsaka terapija, katere namen je ponovno vključevanje mamilaša v družbo in v svet dela. Kaj »vsaka terapija« pomeni, ni jasno. V gledališču Miela je bila medtem alternativna konferenca tistih, ki dan za dnem pomagajo mamilašem in ki so bili vsi mnenja, da je državna konferenca le izložba. Gospa srednjih let blizu gledališča Verdi je to v tržaškem narečju skupaj z znancem le potrdila: »Saj to je samo reklama za evropske volitve, od kdaj pa delajo kaj za nas?« dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € strasbourg - Včeraj sprejeta resolucija o napredku Hrvaške na poti v EU EP zagovarja mediacijo med Slovenijo in Hrvaško Slovenski evropski poslanci so glasovali različno TRST - Slovensko stalno gledališče Danes nova premiera Na odru bo zaživela Kreutzerjeva sonata - Pogovor z režiserjem Miho Golobom TRST - Slovensko stalno gledališče se danes predstavlja z novo produkcijo. Na tržaškem odru bo zaživela Kreutzerjeva sonata, ki jo je po istoimenski povesti dramatiziral in priredil Branko Jordan, re- žiral pa Miha Golob. V predstavi nastopa ves ansambel Slovenskega stalnega gledališča in gost Ivo Ba-rišič. Z režiserjem Miho Golobom objavljamo intervju, v katerem je spregovoril o tej »svojevrstni melodrami«, ki osvetljuje večkrat problematične odnose med moškimi in ženskami. Zanje je treba imeti primeren posluh, ocenjuje režiser. Na 12. strani STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu z veliko večino potrdil resolucijo o napredku Hrvaške na poti v EU. V njej med drugim pozdravlja dejstvo, da Slovenija in Hrvaška sprejemata pobudo Bruslja o mediaciji in meni, da bi morala me-diacija temeljiti na mednarodnem pravu. Evropski poslanci iz Slovenije so o resoluciji glasovali različno. Za resolucijo o napredku Hrvaške v letu 2008, ki temelji na poročilu evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) je glasovalo 548 evropskih poslancev, 40 jih je bilo proti, 34 se jih je vzdržalo. Na 2. strani V Trstu spet prezrli slovensko kulturo Na 6. strani Trst: začela se je peta državna konferenca o mamilih Na 7. strani V Dolini odobrili osnutek transakcijske pogodbe z ricmanjsko srenjo Na 8. strani Čezmejni elektrovod: sovodenjska uprava za alternativno traso Na 17. strani Pojav izsiljevanja med novogoriško mladino Na 18. strani devin - Obisk predstavnika ministrstva za kmetijstvo Giuseppe Nezzo: »Vaše potrebe in zahteve so povsem upravičene« DEVIN - Na pobudo Kmečke zveze je bilo včeraj na devinskem gradu srečanje o poimenovanju vina z zaščitenim poreklom »prosecco«. Srečanja se je udeležil visoki predstavnik ministrstva za kmetijstvo Giuseppe Nezzo, ki ga je spremljal podpredsednik vsedržavnega sveta za vina Michele Zanardo. Predstavniki Kmečke zveze so Nezzu izročili dokument z zahtevami kraških vinogradnikov, predstavnik ministrstva pa je za postavljene zahteve izrazil razumevanje. Srečanju je sledil obisk kriškega in proseško-kontovelskega brega, obisk pa se je zaključil pozno popoldne na Zidaričevi kmetiji v Praprotu. Na 6. strani I SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Odlično vod£nj£: prim6ri dobr6 praks£ danes, 13.03.2009 18.00 Tumova dvorana (KBcenter) Korzo Verdi 51 - Gorica Mitja Rotovnik direktor Cankarjevega doma v Ljubljani 2 Petek, 13. marca 2009 ALPE-JADRAN / STRASBOURG - Izglasovana resolucija o vključevanju Hrvaške v EU Tudi Evropski parlament za mediacijo o mejnem sporu po prvih # # r 100 dnevih GOLOBIČ Kritično do vlade Slovenski evropski poslanci so glasovali različno - Premier Pahor zadovoljen, a ne povsem STRASBOURG - Evropski parlament je danes v Strasbourgu z veliko večino potrdil resolucijo o napredku Hrvaške na poti v EU. V njej med drugim pozdravlja dejstvo, da Slovenija in Hrvaška sprejemata pobudo Bruslja o mediaciji, in meni, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Evropski poslanci iz Slovenije so o resoluciji glasovali različno. Za resolucijo o napredku Hrvaške v letu 2008, ki temelji na poročilu evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) je glasovalo 548 evropskih poslancev, 40 jih je bilo proti, 34 se jih je vzdržalo. V resoluciji, ki sicer ni zavezujoča, ima pa pomembno politično težo, Evropski parlament med drugim spomni na neformalni dogovor premierov Hrvaške in Slovenije Iva Sa-naderja in Janeza Janše s 25. avgusta 2007, da bosta državi spor glede meje reševali pred mednarodnim telesom, pozdravlja pripravljenost Slovenije in Hrvaške, da sprejmeta pobudo o mediaciji, ki jo je dala Evropska komisija, in zastopa stališče, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Parlament v tem kontekstu pričakuje hitro napredovanje v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. V nasprotju s prvotno različico poročila, ki ga je zunanjepolitični odbor parlamenta sprejel konec januarja, včeraj sprejeta resolucija ne vztraja več pri spoštovanju blejskega dogovora med Janšo in Sana-derjem, temveč ga le omenja. Umaknjena je tudi omemba Meddržavnega sodišča v Haagu. V poročilu nista omenjena ne sodna praksa ne načelo pravičnosti. Evropski parlament v resoluciji tudi ugotavlja, da je Hrvaška lani napredovala, in poziva, naj se pogajanja s to kandidatko zaključijo še letos. Obenem državo opozarja, da mora nadaljevati reforme pravosodja ter boj proti korupciji in mednarodnemu kriminalu ter okrepiti sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Slovenski premier Borut Pahor, ki je bil do lani tudi sam evropski poslanec, je poročilo pozdravil, čeprav, kot je dejal, z vsemi njegovimi dikcijami ni zadovoljen. Ob tem je dodal, da bo za razplet vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško bistveno ravnanje Evropske komisije in Sveta EU. Menil je tudi, da je Evropski parlament v luči prizadevanj tistih, ki so pripravili poročilo, »naredil velik korak naprej glede odnosa do tega vprašanja, kar je pozdravil. Evropski poslanci iz Slovenije so o resoluciji glasovali različno. Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS) sta jo podprla, vsi štirje poslanci iz skupine Evropske ljudske stranke - Alojz Peterle (EPP-ED/NSi), Mihael Brejc (EPP-ED/SDS), Romana Jordan Cizelj(EPP-ED/SDS) in Ljudmila Novak (EPP-ED/NSi) - so bili proti. Aurelio Juri (PES/SD) ni glasoval, ker se ne strinja s slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj in se zato s temi vprašanji institucialno ne ukvarja. Peterle je pojasnil, da je glasoval v skladu s svojimi napovedmi, da bo poročilu nasprotoval, če v njem ne bo izrecno omenjeno načelo pravičnosti. Peterle sicer meni, da je sprejeta resolucija bolj uravnotežena kot prvotna različica poročila, na katerem temelji, tudi načelo pravičnosti je generalno pokrito z mednarodnim pravom, katerega del je. Po mnenju Kacina sprejeto besedilo ni najboljše, a ga je podprl, ker je amandma, ki ga je vložila njegova politična skupina, v celoti povzet v kompromisnem dopolnilu in tudi zato, ker poročilo govori o napredku Hrvaške. Brejc meni, da poročilo, kakršno je, »ne ustreza pravilom igre«, zato je, kot je poudaril, "z načelnih razlogov" glasoval proti. Jordan Cizljeva želi, da bi bila Hrvaška čimprej članica EU, a se je opredelila proti resoluciji, ker parlament ni dosegel uravnoteženega stališča. Po besedah Drčar Mur-kove ključni kompromis, ki je bil z večino sprejet v plenumu, ustreza njenim predstavam o tem, kako je mogoče končati »blokado« hrvaških pristopnih pogajanj in pričakovati rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Maja Cerkovnik (STA) Palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu ansa LJUBLJANA - Stališča predsednika vlade Boruta Pahorja O pozitivni in problematični plati vloge Josipa Broza - Tita LJUBLJANA - Partizanstvo in vodenje tega gibanja s strani Josipa Broza-Tita premier Borut Pahor vidi kot nekaj pozitivnega. Ob tem pa je na novinarski konferenci dodal, da povojna osebnost Josipa Broza-Tita kot voditelja nedemokratičnega gibanja ni zanj ne vzor ne navdih za njegova prihodnja ravnanja, ampak ga jemlje kot opomin za naša prihodnja ravna-nja.Pahor je poudaril, da osebno ni naklonjen pobudi SDS po preimenovanju vseh ulic in trgov, ki nosijo Titovo ime, ter po umiku Titovih kipov v muzeje. Tito je del nekega zgodovinskega spomina v dobrem in slabem ter predmet odločitev v preteklosti, je dejal. »Naj povem svoje zelo osebno mnenje o Josipu Brozu-Titu, ga ne želim skrivati. Hiša mojih staršev je lučaj stran od italijanske meje. Jaz sem Primorec. Brez partizanskih enot, ki jim je načeloval Tito, morda naša Primorska ne bi bila nikoli priključena matični domovini, in tega se zavedam,« je poudaril. V tem smislu premier vidi partizanstvo in vodenje tega gibanje, »ki je pripeljalo do osvoboditve, in je bilo del zavezniških sil proti nacizmu in fašizmu, nekaj, kar jaz opisujem v svoj, in mislim, da bi morali tudi v naš narodni spomin vpisati kot nekaj pozitivnega«. Po Pahorjevih besedah pa je treba ločiti par-tizanstvo in vodenje tega gibanja od Titove povojne osebnosti. »Mislim, da smo Slovenci sposobni vsa naša nasprotja in razlike reševati z demokracijo, da nikoli ne bo, ne zdaj ne v prihodnje, potrebno poseči po avtoritarnem režimu, da bi rešili kakšne probleme, nacionalne, politične, socialne ali katere koli druge,« je dejal. Po Pahorjevih besedah je treba med prioritete vlade dati tudi naloge države, ki so pomembne za urejanje nekaterih stvari iz polpretekle zgodovine. »Odkrivanja prizorišč povojnih pobojev izpričujejo tragičen čas slovenske in evropske zgodovine,« je zatrdil in dodal, da »našo državo opominjajo na primerno ravnanje, kamor sodi tudi sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o vojnih grobiščih in postavitev skupnega spomenika žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja«. Vlada, je nadaljeval, podpira delo preiskovalnih in pravosodnih organov, ki so dolžni storiti vse za temeljito kazensko preiskavo, »zgodovinska stroka pa mora povedati vso resnico o povojnih pobojih«. »Ob tem velja poudariti, da je potrebno zagotoviti piete-to do vseh mrtvih, nase vzeti kot narod vse sence, mračne sence preteklosti, in jih vpisati v kolektivni spomin kot opomin,« je povedal premier. Obenem je dodal, da zavrača »zlorabljanje žrtev v politične namene, naj prihajajo od koder koli, tudi iz tujine«. (STA) LJUBLJANA - Svet stranke Zares je na včerajšnji seji kritično ocenil delo vlade v prvih stotih dneh mandata. Kot je pojasnil predsednik stranke Gregor Golobič, so v tem času zaznali preveliko odsotnost strateškega razmisleka in primernega ukrepanja. V Zaresu bodo zato koaliciji predlagali konkretne ukrepe za izboljšanje dela vlade. Člani Zaresa so tako v prvih 100 dneh mandata vlade premiera Boruta Pahorja zaznali preveliko odsotnost strateškega razmisleka ter primernega vodenja in ukrepanja v posameznih primerih. V Zaresu vladi in njenemu predsedniku očitajo tudi zatekanje k iskanju konsenza tudi takrat, ko bi bilo treba hitreje sprejeti neko odločitev. Poleg tega je bilo v tem času prevečkrat potisnjeno v ozadje sledenje strateškim reformam in ciljem iz koalicijskega sporazum, je opozoril Golobič. V Zaresu se jim zdi nujno, da bi se zelo odkrito in večkrat spregovorilo o realnih dimenzijah krize, ki bo trajala dlje časa in ni mogoče računati, da bi nas zaobšla. Zato bi bilo treba po Golobičevih besedah treba dosledno izvajati razvojne ukrepe, ne pa ustvarjati vtisa, »da bo čez nekaj mesecev vse v redu«. Prav tako se jim zdi nujno, da se ne prikriva nepravilnosti, ki so se dogajale v preteklosti, ter »ne zamegljuje odgovornosti tistih, ki so izčrpavali slovensko gospodarstvo v preteklem mandatu in sprejemali slabe odločitve in morajo za to tudi odgovarjati, ne samo s porazom na volitvah, ampak tudi v drugih oblikah ugotavljanja odgovornosti«. Golobič ob tem poudarja, da želi stranka v koaliciji sodelovati še naprej in želi biti njen tvoren člen, katerega argumenti se upoštevajo. Zato bodo v stranki oblikovali vrsto konkretnih predlogov ter z njimi seznanili koalicijo in predsednika vlade, računajoč, da bo njihova kritika razumljena dobronamerno. (STA) ljubljana - Svetovni slovenski kongres Večer, posvečen Luigi Negro Ob predsednici društva Rozajanski dom je na večeru sodelovala tudi pesnica Silvana Paletti - Dobra udeležba LJUBLJANA - Na fronti slovenstva v Reziji je bil naslov večera, ki ga je v sredo priredil Svetovni slovenski kongres. V njegovi dvorani na Cankarjevi ulici se je zbralo številno občinstvo, ki je želelo izraziti podporo in hvaležnost Lugi Negro. Kulturna delavka iz Rezije, predsednica društva Rozajan-ski dum, je bila kot znano pred nekaj tedni tarča grobih napadov zaradi svojega delovanja v prid Rezije in slovenstva. Zato ji je Svetovni slovenski kongres posvetil večer, na katerem so ji podarili zlatnik (zlati tolar), predvsem pa želeli predstaviti rezijansko življenje in kulturo. Vodil ga je Rudi Merljak, Luigia Negro pa je prisotnim spregovorila predvsem o delovanju društva Ro-zajanski dum; na ogled so bile tudi publikacije, ki jih je društvo izdalo. Občinstvo, med katerim je bil tudi poslanec in predstavnik italijanske manjšine Franco Juri, je želelo marsikaj izvedeti o aktualni politični in kulturni situaciji v Reziji, zato se je razvila zanimiva razprava. Sredin večer je bil tudi kulturno obarvan. Pesnica Silvana Pa-letti je prebrala nekaj svojih poezij v rezijanščini, s pevko Bogdano Herman pa sta zapeli tudi rezijan-sko vižo. Kulturna delavka Luigia Negro in vas Solbica v Reziji / ALPE-JADRAN Petek, 13. marca 2009 3 dežela - Na podlagi 22. člena deželnega zakona za Slovence Deželni finančni prispevki društvom v videmski pokrajini Sredstva bodo razdeljena med več društev, ki si prizadevajo za ohranitev krajevnih narečij in kulture Oktobra lani je deželni odbor FJK sklenil, da na podlagi 22. člena deželnega zakona za Slovence, nameni 100.000 evrov za zaščito rezi-janščine in lokalnih govoric v Nadi-ških dolinah ter Terski in Kanalski dolini in določil subjekte, ki imajo pravico do javnega prispevka. To so bili Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, Občina Rezija in Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, ki so morale Glavni direkciji za šolstvo, izobraževanje in kulturo Dežele FJK predstaviti program ukrepov v korist lokalnih slovenskih narečij. Vsaka ustanova je imela na podlagi deželnega odloka pravico do najmanj 20.000 evrov prispevka, ostali znesek pa so razdelili na podlagi programa ukrepov v korist lokalnih slovenskih narečij, ki so ga posamezne ustanove predstavile. Največji prispevek (40.000 evrov) si je zagotovila Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda. Sredstva bo razdelila med več društev in šol, ki si že dolgo prizadevajo za ohranitev lokalnih govoric in kulture. Tako bosta dobila Dvojezični šolski center v Špetru in špetrska italijanska večstopenjska šola 7.000 oziroma 5.000 evrov za sodelovanje pri projektu Sentieri - Stazice; Občina Tipana 3.000 evrov za publikacijo Tipana: pravice in čudnosti naših vasi; špe-trska Glasbena matica 6.000 evrov za snemanje CD-roma o lokalni glasbeni produkciji; Kulturno društvo Rečan 5.000 evrov za Senjam beneške piesmi; Študijski center Nediža 5.000 evrov za publikacijo, v kateri bodo zbrana besedila narečnega tekmovanja Moja Vas; Beneško gledališče 2.000 evrov za gledališko turnejo Po vaseh; Circolo culturale Jacopo Stellini 2.500 evrov za raziskavo o mlinih v Nadiških dolinah; Kulturno društvo Ivan Trinko 3.000 evrov za publikacijo Mlada lipa v subitskem narečju; Center za kulturne raziskave Bardo 1.500 evrov za raziskavo o jezikovnih kodeksih Terske doline. Občina Rezija je od Dežele dobila kar 35.000 evrov, ki jih bo uporabila za pet različnih projektov. Prvi štirje zadevajo predvsem šole. Pouk rezijanščine, igranja violine in rezijanskega plesa je predviden v šolah vseh stopenj, v vrtcu in osnovni šoli pa bodo otroci spoznavali tudi rezijansko zgodovino, naravo in okolje. Občina pa namerava izvesti tudi raziskavo o mlekarnah in planinah v dolini Rezija in podatke objaviti v publikaciji, poleg tega pa pripraviti in tiskati še osnovno slovnico za učence in dijake šol v Reziji. Kot nam je povedala odbornica za kulturo Cristina Buttolo, želi občinska uprava otroke spodbuditi k temu, da bi čim bolj uporabljali svoj materni jezik. Zadnji projekt pa zadeva prvi natečaj rezijanskega stripa in prvi natečaj rezijanske poezije, ki sta namenjena, seveda v dveh ločenih kategorijah, tako učencem in dijakom šol vseh stopenj (od vrtca dalje) in odraslim. Ob koncu namerava Občina prirediti tudi razstavo najboljših stripov in poezij, obenem pa izdati tudi knjigo, v kateri bodo zbrani stripi in poezije udeležencev natečajev. Najmanj je dobila Kanalska dolina, saj je Glavna direkcija za šolstvo, izobraževanje in kulturo Dežele FJK Gorski skupnosti za Gumin-sko, Železno in Kanalsko dolino namenila le 25.000 evrov. Slednja bo z njimi podprla tri projekte: pripravo slovarja ukovškega narečja, snemanje CD-ja, na katerem bodo pesmi otrok iz Žabnic ter prenos v digitalno obliko celotnega slovenskega etničnega arhiva. Vsakemu od treh projektov bo namenjena približno tretjina deželnega prispevka.(NM) Pogled na še zasneženi Matajur v zgodnji pomladi nm ljubljana Žbogar in Frattini o širitvi EU na Balkan LJUBLJANA - Zunanji minister Samuel Žbogar in vodja italijanske diplomacije Franco Frattini sta v sredo na zunanje ministre držav članic EU naslovila skupno pismo, v katerem sta opozorila na pomen nadaljnje širitve EU na Zahodni Balkan. Pismo je namenjeno dodatni spodbuditvi razprave na prihajajočih zasedanjih zunanjih ministrov, so včeraj sporočili z MZZ. Žbogar in Frattini sta v pismu zlasti poudarila pomen vizumske liberalizacije za države Zahodnega Balkana. Pozvala sta k političnemu konsenzu za začetek izvajanja sprostitve vizumskega režima takoj po tem, ko bo Evropska komisija na podlagi izpolnjenih zahtev, navedenih v kažipotih, pripravljenih za vsako posamezno državo, Svetu EU dala ustrezno priporočilo. Ministra sta izrazila pričakovanje, da bo napredek na vi-zumskem področju dosežen še v mandatu zdajšnje sestave Evropske komisije, so še sporočili z MZZ. škofije - Včeraj zjutraj oborožena moška izvedla rop Lani črpalka, letos igralnica S pištolama v rokah sta od uslužbencev zahtevala denar - Slovenska policija odredila poostren nadzor in številne cestne blokade ŠKOFIJE - Avtomobilisti, ki so se včeraj zjutraj vozili na območju nekdanjih mejnih prehodov med Italijo in Slovenijo na istrskem oz. milj-skem koncu, so se morali na slovenski strani soočiti s poostrenim policijskim nadzorom, cestnimi blokadami in oboroženimi agenti, ki so pregledovali vozila oz. njihove voznike. Razlog za tako koncentracijo sil javnega reda je bil jutranji oborožen rop v igralnici na nekdanjem mejnem prehodu Škofije, do katerega je prišlo okoli 8.22. Po prvih informacijah, do katerih so se številni policisti in kriminalisti, ki so prihiteli, potem ko so v Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Koper prejeli obvestilo o ropu, kažejo, sta rop izvedla moška, ki sta imela na glavah motoristični čeladi. Storilca, so sporočili iz PU Koper, sta s pištolama v roki izvršila rop tako, da sta uslužbence prisilila, da so jima izročili denar, k sreči pa pri dejanju ni bil nihče poškodovan. Včeraj nam niso še znali pojasniti, v katerem jeziku sta govorila in kolikšna je vsota, ki sta jo odnesla s seboj. PU Koper je zaradi ropa na širšem območju dogodka odredila več cestnih blokad, zaradi bližine meje pa so se povezali tudi z italijansko policijo, so sporočili iz koprske policijske uprave. Obstaja namreč možnost, da sta roparja prihajala iz Italije oz. da sta po ropu zbežala v to državo, čeprav z gotovostjo tega ni mogoče trditi. Na tržaški kvesturi pa nam niso potrdili, da bi prejeli kako posebno sporočilo s strani slovenskih kolegov. Vsekakor slovenska policija poziva občane, ki so se med 8. uro in 8.30 zadrževali v bližini prizorišča ropa in morebiti opazili karkoli nenavadnega, naj pokličejo številko 113 oz. anonimno številko 0801200 in sporočijo podatke, s pomočjo katerih bi lahko pripomogli k odkritju osumljencev. To ni prvi rop na območju mejnega prehoda Škofije, potem ko je bila odstranjena fizična meja z vstopom Slovenije v schengensko območje, saj sta 8. januarja lani, le dobra dva tedna po odstranitvi meje, bencinsko črpalko na slovenski strani meje oropala Neapeljčana, ki sta živela v Trstu. Sodelovanje slovenske in italijanske policije ter karabinjerjev je takrat kmalu obrodilo sadove in roparja sta bila teden dni po njunem podvigu aretirana v Trstu. Dobro leto dni po črpalki je bila na Škofijah tarča ropa igralnica kroma deželna rai - V nedeljo ob 12.08 na postaji Radio 1 Abeceda pozabljenih Osemnajst radijskih srečanj posvečenih pozabljenim osebnostim iz naše dežele L'alfabeto friulano delle rimo-zioni je naslov radijski oddaji, ki bo zadonela v etru v nedeljo ob 12.08 na postaji Radio 1. Letošnja bo že tretja serija po vrsti v režiji Marisandre Ca-lacione; zamislil si jo je, jo uresničil in jo bo tudi vodil Paolo Patui. Vsako izmed osemnajstih radijskih srečanj bo posvečeno eni izmed pomembnih osebnosti iz naše dežele, ki so živele in delovale med 16. do 19. stoletjem, a je žal s časom spomin nanje klavrno tonil v pozabo. Sam naslov oddaje opozarja na abecedo, saj bo vsaka črka predstavila enega izmed 54 obravnavanih likov. Avtor je izbral 54 »originalnih biserov« naše pestre preteklosti in pri vsakemu se bo v sklopu oddaje zaustavil zlasti pri njegovem izrednem doprinosu k znanstvenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V se-demminutnem predstavitvenem posegu bo uokviril njegovo delovanje, Med protagonisti tudi Arduino Berlam sledila bo še poglobitev s strokovnjakom in pa branje kakega odlomka ali zapisa, ki ga je vsak od njih zapustil svojim potomcem. Ravno pri tem bodo avtorju priskočili na pomoč igralci Giualtiero Giorgini, Adriano Gira-li, Alfredo Gusmitta, Maria Grazia Plos, Massimo Somaglino, Mariella Terragni in Maurizio Zacchigna. Z razliko od preteklih dveh izdaj, se ne bo tretja serija osredotočila samo na osebnosti furlanskega rodu, pač pa bo zaobjela različne like, ki so živeli in delovali tako v Trstu kot v Romansu ali na Vipavskem na primer. Med njimi najdemo prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, vipavskega župnika, učitelja in jezikoslovca Štefana Kocjančiča ali tržaškega arhitekta Arduina Berlama, nekaj pa je tudi pomembnih žensk. Ravno tako ne bo oddaja potekala v furlanščini, ampak v italijanščini. »Abeceda pozabljenih« želi biti pomemben korak v smeri ohranjanja spomina naše skupne identitete. Kot so opozorili uredniki na včerajšnji predstavitveni konferenci, je formula, ki jo je izbral avtor, primerna za širšo javnost. Kratkim, vendar izredno kakovostnim predstavitvam, namreč poslušalec rade volje prisluhne in na tak način izve marsikaj novega in še neznanega. 4 Petek, 13. marca 2009 GOSPODARSTVO OPČINE - Informativno srečanje v priredbi podjetja Servis v sodelovanju s SDGZ Obdobje krize premoščati tudi z inovacijskimi pristopi Veliko zanimanje občinstva za predavanje strokovnjakov podjetja Servis OPČINE - V sredo, ll.marca, se je v dvorani ZKB na Opčinah odvijalo informativno srečanje na temo »Biti inovacijski v kriznem obdobju«. Predavanje je priredilo podjetje Servis doo v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in je privabilo številno občinstvo. Srečanje, ki ga je vodila direktorica Servisa Nadja Prašelj, je odprl Alan Oberdan, predsednik sekcije svobodnih poklicev pri SDGZ, ki je v uvodnem pozdravu poudaril važnost informacije o vseh novostih v raznih sektorjih, ki zadevajo gospodarstvenike, še posebno v tem kritičnem gospodarskem obdobju. Povezovalka je najprej predstavila gradivo, novo mapo podjetja, ki jo je prejel vsak udeleženec srečanja, nato pa predala besedo štirim predavateljem. Začel je knjigovodja Roberto Cedron, doma iz Čedada in 15-letni sodelavec Servisa, ki vodi čedajsko podružnico, obenem pa je odgovorni novega urada za marketing. Občinstvu je predstavil delo novona-stalega urada, orisal glavne smernice, ki jih urad namerava izpeljati v prihodnosti ter obrazložil, kaj sploh ta beseda pomeni v podjetniškem sektorju. Krstni nastop je imela tudi diplomantka prava Dunja Pertot, ki je jasno ponazorila problematiko varnosti pri delu, od najbolj perečih do najmanj znanih vprašanj. Navezala se je na še kako aktualen in tragičen primer nezgode pri delu v podjetju Thyssen Krupp. Zaustavila se je pri zakonodajnem odloku 81/08 in pri različnih postopkih, ki jih morajo opraviti lastniki oz. upravitelji podjetij, trgovin, obrti itd. Navedla je tudi tečaje, ki jih prireja Servis v mesecu trst - Pristanišče Načrt za povečanje terminala TRST - Pristaniška oblast načrtuje povečanje terminala za kontejnerje, ki naj bi v prihodnosti lahko sprejemal do skoraj trikrat večje število kontejnerjev. To je zaenkrat le hipoteza, ki pa bi nedvomno mnogo prispevala k dodatnemu razvoju tržaškega pristanišča. Ustrezni načrt je izdelala družba Trieste Marine Terminal. Projekt so predsedniku Pristaniške oblasti Claudiu Boniciolliju predstavili včeraj predsednik družbe Fabrizio Zerbini in project manager Michelangelo Len-tini ob udeležbi generalnega tajnika Pristaniške oblasti Martina Conticellija. Smernice za razvoj terminala predvidevajo skupno naložbo 110 milijonov evrov. V okviru ločenih posegov se bo zmogljivost terminala na podlagi načrta povečala z zdajšnjih 470 tisoč Teu na 1,2 milijona Teu, že med tekom del pa bodo v kratkem dosegli zmogljivost 600 tisoč Teu. Načrt predvideva v ta namen podaljšanje terminala za 300 metrov za končno skupno dolžino 1.070 metrov. Na ta način bodo lahko istočasno razto-varjali tri velike ladje. Poleg tega bodo v okviru načrta podrli skladišči št. 74 in št. 75, ki ju danes uporabljajo za polnjenje kontejnerjev, kot nadomestilo pa bi lahko uporabljali prostore na pokritem na tovornem terminalu pri Fernetičih. Boniciolli je v zvezi z načrtom izrazil veliko zadoščenje in upanje, da bo lahko v najkrajšem času prišlo do izdelave dokončnega načrta za povečanje terminala, tako iz tehničnega kot iz upravnega vidika. V sredo, 18. marca ob 18. uri bo na sedežu podjetja Servis v Ul. Cicerone ponovitev predavanja v italijanskem jeziku kroma marcu. Predavanje je nadaljeval knjigovodja Dionisio Gherbassi, vodja urada za plače, ki je spregovoril o novi enotni knjigi dela in zakupnih pogodb. Razložil je sestavo knjige, komu je ta namenjena in njeno uporabo. Na kratko je še predstavil osnovne lastnosti zakupne pogodbe. Večer je zaključila zajetna predstavitev komercialista dr. Steva Kosmača, ki že leta sodeluje s svojo bogato profesionalno izkušnjo s podjetjem. Tehtno je prikazal novosti, ki jih prinaša no- va zakonodaja, od revalutacije zgradb do raprezentančnih stroškov ter DDV-ja na vnovčene zneske. Za nov način elektronskega arhiviranja s pomočjo računalnika in obveznosti v zvezi s telemat-skim sporočanjem preko t.im. »certifi-cirane« elektronske pošte je zmanjkalo časa zaradi res bogatega programa, zato bo še prilika za poglobitev na naslednjih tovrstnih informativno strokovnih srečanjih podjetja SERVIS in SDGZ. Za katerokoli informacijo, tudi aktualne vesti, razpolaga omenjeno CELOVEC - Od nedelje 15. do srede 18. marca Na sejmu »Gast 09« vse o gostinstvu, hotelirstvu in turizmu CELOVEC - Na sejemskem razstavišču koroške prestolnice bodo prihodnjo nedeljo, 15. marca odprli letošnji medtem že 41. mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo »GAST 2009«. Na štiridnevni prireditvi, največji na tem področju v južni Avstriji in v prostoru Alpe Jadran, pričakujejo blizu 20.000 obiskovalcev. Kljub finančni in gospodarski krizi, ki jo čutijo tudi sejemski me-nedžerji v Celovcu, bo s 505 razstavljavci prisotnih toliko kot lansko leto, skoraj tretjina njih pa je iz inozemstva. Največ iz Italije, Nemčije in Slovenije. Vzporedno s sejmom „GAST» pa bo prvič potekal tudi vinski sejem „Intervino« s podjetniki predvsem iz prostora Alpe Jadran. Kot sta na tiskovni konferenci ob predstavitvi letošnjega sejma poudarila predsednik sejemske družbe Walter Dermuth in poslovodja Erich Hallegger, bo sejem »GAST 2009« spet največje in hkrati najpomembnejše srečevališče ljudi iz gostinske in hotelirske stroke v prostoru Alpe Jadran. Primerno dogodku so zato zasnovali predstavitev tudi s primernimi poudarki: oprema in naprave v gostinstvu in hotelirstvu, živila in pijače, program za dobro počutje telesa in duha (wellness), reklama in marketing, sodobni sistemi v gastronomiji, visoko kvalificirano osebje, itd. Posebna poudarka pa sta letos na pivu in svetu kave, prav tako ne bo manjkalo žlahtnih destila-tov in tradicionalnih žganih pijač. Sejem »Intervino« in promocija Kluba kuharjev Koroške z razstavo slaščičarskih in kuharskih plošč, bosta še dodatno obogatila vrhunsko ponudbo te sejemske prireditve. Predsednik sejemske družbe EVRO 1,2782 $ -0,03 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 12.03. 11.03. ameriški dolar japonski jen 1,2782 124,30 1,2786 125,35 ruski rubel 44,9973 8,7461 44,7644 65,4130 danska krona 7,4526 0,9308 7,4498 0,9255 švedska krona 11,2122 8,8920 11,2475 8,8320 češka krona 27,015 1,5225 26,963 1,4772 estonska krona 15,6466 300,26 15,6466 305,99 poljski zlot 4,5905 4,6953 avstralski dolar 1,9785 1,9558 1,9657 romunski lev 4,2815 3,4528 4,2917 3,4528 latvijski lats 0,7074 2,9724 0,7071 2,9740 islandska krona 290,00 2,2284 290,00 hrvaška kuna 7,4404 7,4210 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. marca 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,5562 1,265 0,273 1,27 1,32 1,9037 1,6487 1,801 0,4533 0,595 1,65 1,79 2,23 1,941 0,91 1,931 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.073,56 € +477,85 podjetje z novo spletno stranjo http://www.servis.it. Kdor je zamudil zanimivo sredino srečanje o »inovacijskih pristopih« tudi pri tako zahtevni problematiki, kot je davčno-upravna zakonodaja oz. povezane obveznosti, ima možnost, da se udeleži ponovitve (v italijanskem jeziku), ki bo naslednjo sredo, 18.marca, ob 18.00, na tržaškem sedežu podjetja v ulici Cicerone 8-10. Zaradi organizacijskih razlogov prosimo zainteresirane, da se predhodno prijavijo na tel. 0406724855. Majna Pangerc Vzporedno sejmom Gast bo prvič potekal tudi sejem Intervino, na katerem bodo nagradili najkvalitetnejša vina Južne Avstrije in prostora Alpe Jadran il Walter Dermuth je še poudaril, da zaznamujejo turistično gospodarstvo viški in padci, 13 milijonov nočitev v letu 2008 pa kaže, da gre na Koroškem s turizmom še vedno navzgor. »Ni vzroka za evforijo, prav tako pa ni vzroka za pesimizem,« je dejal Dermuth in pristavil, da je nad 500 razstavljavcev vsekakor izraz zaupanja v bodočnost. Poslovodja Erich Hallegger pa je še posebej izpostavil pozitiven odmev na sejem iz inozemstva. 64 razstavljavcev je iz Italije, 56 iz Nemčije in 17 iz Slovenije. Še posebej je Halleger opozoril tudi na vinski sejem »Intervino«, ki je letos na programu prvič in za katerega vlada veliko pričakovanje. Njegov višek bo nagrajevanje najkvalitetnejših vin iz južne Avstrije in iz prostora Alpe-Jadran. Ivan Lukan TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. marca 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,81 IMTCDCI IDr»DA 7 78 +1,38 KRKA 1 UKA KOPER 51,48 1968 -2,63 -0,25 -1 40 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 144,25 -1,10 TELEKOM SLOVENIJE 248,51 127,50 -0,32 +0,44 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 25,76 DELO PRODAJA - ctni -0,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 1 AM _Q Q") NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 7,80 -0,13 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 45,12 10,10 -2,86 -3,26 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 229,63 +0,65 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 12,75 +6,91 +3,16 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. marca 2009 +2,43 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 0,975 3,5175 +3,45 -0,92 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,73 2,39 -3,76 +7,42 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,899 3,20 0 715 +7,86 +4,99 EDISON ENEL ENI 3,63 13 56 +0,00 +7,72 +2 11 FIAT FINMECCANICA 4,33 912 +0,93 FINMECCANICA GENERALI IFIL 10,75 -2,61 -0,65 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,70 13 25 -0,12 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,05 -2,72 +2,98 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,121 5,03 1 38 +3,46 -1,95 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,153 +2,74 +3,66 +4 16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 7,26 11,53 -4,-95 -1 48 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,84 3,38 +3,21 TENARIS TERNA 0,87 6,85 +5,77 +1,41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,22 0,222 -4,71 +0,36 UNICREDIT 7,38 0,930 +6,57 +6,83 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 46,84 $ -0,40 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.460,75 825,36 -18,62 -0,30 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.305,34 91034 -1,29 +0,02 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Bpnnrad 1.296,23 354,39 -1,77 -3,59 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 153,42 1.555,55 -5,35 -0,98 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 8.882,53 1.646,78 -1,06 +1,79 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.136,37 1.157,74 +2,97 +2,82 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 746,61 730,95 3.956,22 +3,50 +5,68 +1,08 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.712,06 2.694.25 1.467.26 -0,49 +0,75 +1,18 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 677,3 1.932,79 +0,25 +0,69 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 7.198,25 1.493,53 12.001,53 2.139,02 8.343,75 -2,41 -0,79 +0,59 -0,91 +2,25 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 13. marca 2009 5 ŽARIŠČE Marec, praznični mesec ob naravi, ki se prebuja Mirjam Bratina Po dolgi in mrzli zimi (letošnja nam je res pokazala svoje ostre zobe) so nas končno razveselili topli sončni žarki, ki so prebudili ptice in pomladansko cvetje, ki je začelo sramežljivo kukati iz mrzle zemlje. Prebujajoča narava nas je vzpodbudila, da si ob lepem sočnem dnevu radi odtržemo kakšno uro od prenatrpanega delavnika za sprehod in občudovanje brstenja novega življenja. Pustno rajanje, ki naj bi po ljudskem izročilu pregnalo zimo, je zaključeno, nastopil je postni čas, ki pomeni za verne kristjane čas prenove, spreobrnjenja in notranje poglobitve. Poleg tega pa je prav mesec marec zaznamovan tudi s prazniki (8. marec - mednarodni dan žena in 25. marec - materinski dan), ki vabijo celotno družbo k večji pozornosti do žensk, k razmišljanju o njihovem položaju v družbi. Občutja in razmišljanja ob dnevu žena so zelo različna. V raznih časopisih in televizijskih intervjujih smo tudi letos poslušali, kaj menijo predstavnice ženskega spola o tem prazniku. Nekatere imajo do tega praznika izrazito odklonilno stališče, saj so mnenja, da bi moral biti ta praznik 365 dni v letu: vsak dan naj bi imela ženska zagotovljen enakovreden položaj v družbi. Bolj naj bi bila poudarjena njena ustvarjalnost in plodovitost na vseh področjih umetniškega ustvarjanja. V političnem življenju so v nekaterih evropskih državah uvedli tako imenovane ženske kvote, ki naj bi zagotovile večjo prisotnost in aktivnost žensk v politiki. Spet druge ga praznujejo v spomin na vse žene, ki so se v zgodovini in ki se tudi danes borijo za pravice in enakopravnost. Žal so v velikem delu afriškega in arabskega sveta ženske še vedno zapostavljene in brez temeljnih pravic. Pred kratkim sem prebrala zanimivo knjigo, ki jo je napisala frizerka Deborah Rodriguez, ki je šla s skupino prostovoljcev v Kabul ustanavljat frizersko šolo in lepotni salon. Preko živega in napetega pisanja se bralec sooči z razmerami žensk v Afganistanu, ki so katastrofalne. Sploh lahko v zadnjih letih na knjižnih policah dobimo vrsto knjig s podobno tematiko in ob branju le-teh se nam vedno znova zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da je ženska v nekaterih državah še danes tako ponižana in zapostavljena?! Sicer pa je tudi v zahodni družbi vedno več nasilja nad ženskami in otroki. Tako je letošnji 8. marec potekal v znamenju boja proti nasilju, ki se žal nezadržno širi, saj so v zadnjih tednih vsakodnevno poročali o posilstvih, umorih in drugih oblikah družinskega nasilja. Torej naše družbene razmere ustvarjajo pogoje za razvoj nasilnih odnosov, ki se največkrat odvijajo za zaprtimi vrati naših domov in ostajajo prikriti. Ustanavljanje varnih hiš, društev, ki pomagajo ženskam in otrokom, ki so bile žrtve nasilja, S.O.S. telefonov, vsaj delno pomagajo reševati stisko. Hujše so psihične rane, ki se težko zacelijo, saj so bile največkrat povzročene od oseb, ki jih imamo radi. Vzgoja za zdrave in nenasilne odnose se začne že v zgodnjem otroštvu, ko moramo starši s svojim zgledom pokazati, kako se nenasilno rešujejo konflikti in težave. Drugi praznik, ki se vedno bolj uveljavlja (vsaj v slovenskem prostoru) je 25. marec - ali materinski dan (ta dan je po cerkvenem koledarju praznik Marijinega oznanjenja), ko se skuša ovrednotiti pomen in vlogo matere. Materinstvo je najlepše, najbogatejše, a tudi najtežje poslanstvo, saj vključuje popolno darovanje in razumevanje. Mati daruje življenje otroku, sprejema njegovo enkratnost, ga skrbno spremlja skozi življenje, mu daje toplino in varnost. Srečna sprejema otrokovo naklonjenost, prve korake, besede, smehljaje, izraze hvaležnosti, hkrati pa z zaskrbljenostjo sledi mladostniku, ko odrašča (kakšno družbo bo dobil, kaj bo študiral, delal..). Seveda je tudi oče vedno bolj prisoten (kar je vsekakor vzpodbudno) pri vzgoji otrok in odločilno vpilva na njihov razvoj. Zdravi partnerski odnosi, ki temeljijo na upoštevanju in spoštovanju različnosti, pripomorejo k delitvi dela in medsebojni pomoči pri vsakdanjih opravilih. Kljub temu pa bi lahko rekli, da je večina mater tistih, ki ima še vedno največjo težo gospodinjskega dela in dela z otroki, saj usklajujejo številne obveznosti otrok, službene dolžnosti, gospodinjska opravila- kot nekakšne »domače me-nedžerke«. Pri vseh teh obveznostih pa žena, mati, ne sme pozabiti nase. Sprejeti se mora z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, poiskati svoj notranji vir moči, poiskati v sebi bogastvo in se odpreti svojemu poslanstvu, skratka živeti pristno. Tako bo okrog sebe ustvarjala konstruktivne odnose, najprej s svojim možem, nato z otroki in drugimi. KULINARICNI KOTIČEK Brodet od kalamarov Nekoč, pred mnogimi leti, je v Trstu, na Elizejskih poljanah, bila dokaj neugledna gostilna, kjer pa je lastnik, nekdanji kuhar na ladjah, ponujal okusne ribje jedi. Gostilna obstaja še danes, še zdaleč pa ni več tisto, kar je bila v 80. letih prejšnjega stoletja. Tudi o gostincu že leta in leta nisem nič slišal. Ponudba je bila sicer dokaj skromna, kar pa je ponujal, je bilo gotovo sveže in dobro pripravljeno. V kuhinji, ki je imela morda 5 kvadratnih metrov, se je mudila njegova žena skupaj s starejšo pomočnico. Predjed je bila skoraj vedno enaka: majhna por-cija mehke polente z brodetom od kalamarov, morski sadeži na buzaro in ocvrti jeraji, sardoni in škile. To je bilo vedno na voljo, glavna jed pa je bila odvisna od tega, kar je možakar dobil pri ribičih, domiselnost v kuhinji pa ni šla preko ribe v peči ali na žaru. Da si ne bi nekdo sanjal naročiti kaj drugega, možakar ti je z vidno nejevoljo vsilil tisto, kar je hotel sam. Priprava tako omake iz ka-lamarov kot školjk na buzaro je zelo enostavna. Za brodet od ka-lamarov potrebujemo 500 g kala-marov, žlico moke, majhno čebulo, strok česna, vejico majarona, malo peperoncina, olivno olje, peteršilj, sol in 250 g paradižnikove pasate. Na olju prepražimo drobno sesekljana čebulo in česen, po-mokamo in dodamo na kolobarje narezane kalamare in pepe-roncino. Pustimo, da se kuha ne- kaj minut, solimo, dodamo tudi majaron, nakar počasi dolivamo paradižnikovo pasato. Pustimo, da vre na tihem ognju, dokler se omaka ne zgosti in se kalamari omehčajo. Na koncu dodamo sesekljan peteršilj. Če se nam zdi, da je omaka nekoliko plehka, lahko dodamo majhno žlico ribje juhe v prahu. Ponudimo z mehko polento. Za školjke na buzaro pa potrebujemo: 1 kg klapavic (pedo-čev) in vongol, strok česna, 2-3 žlice ribanega kruha, pol kozarca suhega belega vina, olivno olje, sol, poper, peteršilj. Pedoče temeljito ostrgamo, vongole pa pustimo nekaj ur v slani vodi, da se znebimo morebitnega peska, ki ga lahko vsebujejo. Na olju prepražimo strt česen in nanj vržemo školjke. Posodo pokrijemo in pustimo, da se na močnem ognju kuha nekaj minut, dokler se školjke ne odprejo. Dodamo riban kruh, dobro premešamo, prilijemo vino, popramo in pustimo, da alkohol izpari. Ko se je omaka nekoliko zgostila, po-tresemo s sesekljanim peterši-ljem. Po navadi školjk ni treba soliti, saj so slane same po sebi. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Odgovornost in jasnost glede dogodkov v Lokvi Dogodki prejšnjega tedna v Lokvi in polemike, ki so tem sledile, lahko vzbujajo samo veliko zaskrbljenost in tesnobo v vseh tistih, ki vsak dan delajo, da bi narodi, ki živijo na tem območju in so preživeli toliko skupnih travm, lahko dosegli skupen jezik in skupno predstavo o bodočnosti. Vsi ti delajo na obeh straneh meje, ki je sicer na papirju ni več, ampak v konkretnem pogostoma še vedno deluje. Osebno se popolnoma prepoznavam v uravnovešenih, odkritih in pogumnih besedah, ki jih je izrekel predsednik republike Giorgio Napolitano 10. februarja. To so bile prodorne besede, ki niso ničesar zamolčale. Ne zgodovinskih odgovornosti fašizma, ne trpljenja, ki ga je prizadejal slovenski manjšini, ne trpljenja tistih, ki so umrli ali izgubili svoje drage v fojbah in morali zapustiti rodne kraje. Bil pa je pogumen govor zlasti zato, ker je uokviril tragične dogodke naše preteklosti z besedami o prijateljstvu, bratstvu, sodelovanju, čutu za skupno usodo s sosednjimi državami. Sprašujem se, če se s temi besedami strinja celotna politična scena, še zlasti na lokalni ravni. Naloga politike je, da sili mlajše generacije v postavljanje vprašanj, v poznavanje celotne lastne preteklosti in v prizadevanje za drugačno prihodnost. To se mi zdi najznačilnejši in najpomembnejši element govora predsednika republike. Obenem pa se mi zdi, da ta govor najbolje odgovarja vlogi politike in inštitucij. Področja politike in humanističnih ved, zgodovine, zemljepisa, antropologije, gre jasno ločevati. Spomnimo se npr. številnih obotavljanj pri širjenju dokumenta mešane slovensko-ita-lijanske komisije. Gre za dokument, o katerem se po krivem premalo govori, leta pa ne sme postati sveta knjiga, da ne bi zašli v nasprotno skrajnost. Lani je v Franciji izšel poziv, znan pod imenom »poziv iz Bloisa«, ki ga je podpisalo veliko mednarodno priznanih zgodovinarjev, v katerem pozivajo politiko in in-štitucije, naj ne skušajo ustvarjati »državne resnice«, kar se tiče zgodovine in ki se zaključuje z besedami »v demokraciji je svoboda zgodovinskega raziskovanja svoboda vseh«. Moramo se zavedati, da bomo zelo težko prišli do enotnega pogleda na te teme s strani tistih, za katere so le-te del njihove zapuščine. Spomini, različni občutki pripadnosti in različna gledanja predstavljajo enako mogočne ovire temu procesu. Naša naloga je, ponavljam, da ne prenašamo na celotno drugo skupnost odgovornosti ali krivde za stvari, za katere ni odgovorna ali kriva. Zato osebno zavračam brez vsakršnega premisleka vsak poskus, da se slovensko manjšino v Italiji bremeni z odgovornostjo za dogodke prejšnje sobote. Iz istega razloga, zaradi katerega bi se mi nekaj let od tega zdelo krivično in zgrešeno kriviti Italijo ali celotno italijansko ljudstvo za provokativne nedovoljene manifestacije onstran meje, ki so jih določene organizacije italijanske desnice prirejale z izključnim namenom, da bi zaostrile polemike in trenja, v upanju, da bi ohranile določene volilne prednosti. Za dogodke in njihove posledice je odgovoren, kdor je pri teh sodeloval in kdor je pripomogel ustvariti primerno klimo, da je do njih prišlo. Nihče izmed nas nima pravice, da enostransko bremeni celotno skupnost za dogodke, za katere ne more odgovarjati. Odgovornost zahteva obenem tudi jasnost glede tistega, kar se je dejansko zgodilo. Moram torej podčrtati, da je bila sobotna manifestacija Unije Istra-nov dovoljena s strani slovenskih oblasti. In ker je to res, ne glede na veljavnost prejšnjih vrstic o razliki percepcije in spomina v naši zgodovini, je imela Unija vso pravico do manifestacije same. Gotovo se slovenska manjšina ne bo okoristila s tem, da manifestacije ni bilo, prav tako ne ezulske organizacije. Kdor se bo se tem okoristil bodo izključno tisti, ki niso v teh letih ničesar prispevali k temu, da bi se Trst spravil, ali da bi vsaj sprejel, svojo težavno preteklost in da bi začel delati za bodočnost. To so tisti, ki so med slovenskimi in italijanskimi praznovanji za vstop Slovenije v UE spomladi leta 2004 protestirali proti temu. To so nadalje tisti, ki jim je največje bogastvo okolja, kjer živijo, pesek v očeh: pluralnost teritorija, kjer se jeziki, kulture, vere in miselnosti srečujejo, prepletajo, se občasno spopadajo, vendar se medsebojno bogatijo. Štefan Čok, član deželnega izvršnega odbora Demokratske stranke Koliko vaščani Gročane poznajo svojo preteklost? Spošt. gospod Miran Kuret odgovarjamo na Vaše pismo z dne 19. februarja, o najstarejši hiši v Groča-ni, kjer se je pred časom vnel požar in pripetila huda smrtna nesreča. Sklicujemo se predvsem na zadnji odstavek Vašega pisma, kjer menite, da »bi bilo koristno, ko bi kak mlajši domačin o tej pomembni hiši opravil kakšno bolj poglobljeno raziskavo, ki bi omogočila, nenazadnje tudi današnjim vaščanom, spoznati zanimivosti življenja v preteklosti.« Strinjamo se, da o tej hiši ni bila še objavljena nobena poglobljena raziskava, vendar to še ne pomeni, da mlajši vaščani ne poznamo zgodovine svojega rojstnega kraja. Gospo Vesno, ki v njej živi, vsi dobro poznamo in smo se z njo že od otroških let večkrat pogovarjali o vaški zgodovini. Nanjo in na njeno teto Francko (ki je bila rojena l. 1899) smo se obrnili vsakič, ko smo potrebovali informacije o vaškem življenju v preteklosti. Te smo potem izkoristili za razne pobude. Med temi naj omenimo nekatere razstave starega vaškega kmečkega orodja, predmetov in fotografij, ki jih je SKD Krasno polje priredilo ob priliki preteklih izvedb vaške septembrske razstave-sejma. Leta 2008 smo vaščani praznovali 100. obletnico vaške kapelice (že leta 1998 smo proslavili 90. obletnico) in prikazali njeno zgodovino po pričevanjih Vesnine tete Francke. Bodisi te kot ostale vaške prireditve so bile vedno zelo dobro obiskane tako s strani vaščanov kot gostov iz okolice. Poleg tega trenutno odbor SKD Krasno polje sestavljajo mladi, ki se zavzemajo za ohranjanje vaške kulturne dediščine. Lani smo predstavili projekt »Vaška skupnost« o medgene-racijskem prenosu tradicionalne kulture, ki je pridobil finančna sredstva v okviru Področnega načrta za območje občin Dolina in Milj 2006-2008. Tako so otroci zbrali pričevanja starejših vaš-čanov o starih poklicih in kmečkem orodju, partizanih, tradicionalni hrani v preteklosti, ledenicah, bivši železnici v Dragi ter splošno o znamenitostih vasi Gročana, Pesek in Draga. SKD Krasno polje je na podlagi zbranega gradi- va objavilo publikacijo »Po sledeh tradicionalne kulture«, ki Vam jo rade volje podarimo ob priložnosti. Obenem Vas vljudno vabimo na društvene prireditve, kjer se bomo lahko osebno spoznali. Lep pozdrav! Za SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga Zaira Vidali, predsednica in sorodnica žrtev požara, Adriana Longo, tajnica in Anita Raseni, blagajničarka V Gročani je čas za V I • • v, • žalovanje in spoštovanje Spošt. gospod Miran Kuret, Oglašam se Vam iz Gročane, čeprav je zame ta trenutek še vedno neprimeren za razmišljanje in poglabljanje v vaško zgodovino. Pred žalostno sedanjostjo, da smo v preteklem mesecu izgubili kar dve osebi, mi ni zgodovina najvažnejša misel. Čas je le za žalovanje za našimi dragimi pokojnimi in spoštovanje do žalujočih svojcev. Kot mlajša domačinka, ki je zelo navezana na svojo vas, na vse kar je v njej in kar jo obdaja, pa ne morem mimo Vaših besed. Zdi se namreč, da v vasi vlada brezbrižnost do spoznavanja in odkritja zgodovine vasi, hiš, družin in posameznikov. Dobro vem, kje se nahajam, zato trdno čuvam vaško preteklost kot bogastvo in biser izhodišča za nadaljnje življenje. Lani je v okviru projekta »Vaška skupnost« izšla knjiga »Po sledeh tradicionalne kulture«, ki jo je izdalo SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga. V njej so otroci iz vasi prikazali tudi vaško zgodovino in zbrali pričevanja starejših vaščanov. Lanska izjemna in hvalevredna priložnost je danes dokaz, da tudi najmlajši rod se zaveda svojih korenin, ki jih bo v bodoče znal ceniti, prav tako kot vedo vsi današnji vaščani. Barbara Gropajc sežana Nabirka za kip Srečka Kosovela SEŽANA - Sežana, rojstno mesto Srečka Kosovela, po prestavitvi Pirnatovega kamnitega kipa Srečka Kosovela v spodnje preddverje Kosovelovega doma nima javnega obeležja v pesnikov spomin. Žal večletne pobude o izdelavi in postavitvi kipa niso naletele na prava ušesa, zato so pri Literarnem društvu Zlati čoln Sežana in Kulturnem društvu Vi-lenica Sežana sprožili pobudo za postavitev bronastega doprsnega kipa pred pesnikovo rojstno hišo v Sežani, na prostoru, kjer je stal kamniti pesnikov kip. To dejanje je dolg do pesnika in pomembnega svetovnega ustvarjalca. V ta namen je Literarno društvo Zlati čoln Sežana pri Banki Koper odprlo poseben račun št. 1010 0004 6301 781 (iz tujine SI56 1010 0004 6301 781) za zbiranje sredstev za postavitev bronastega doprsnega kipa Srečka Kosovela. V namen plačila je treba vpisati »Za kip Srečka Kosovela«. »Doprsni kip bo na povabilo izdelal kipar Mirsad Begic in bo predvidoma postavljen v prvi polovici septembra letos. O poteku pobude bomo obveščali preko javnih medijev,« pravi predsednik Literarnega društva Zlati čoln Sežana, David Terčon Olga Knez Četrtek, 6. marca 2009 J APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it DEVIN - Na pobudo Kmečke zveze o poimenovanju vina »Prosecco« »Zahteve krajevnih vinogradnikov so upravičene« Tako meni visoki predstavnik ministrstva za kmetijstvo Giuseppe Nezzo O vprašanju zaščitenega porekla vin z denominacijo »Prosecco« je bil včeraj govor na pomembnem srečanju v devinskem gradu, ki se ga je udeležil visoki predstavnik ministrstva za kmetijstvo Giuseppe Nezzo. Spremljal ga je Michele Zanardo, podpredsednik vsedržavnega odbora za vina. Srečanja, ki je potekalo na pobudo Kmečke zveze (predstavljali so jo predsednik Franc Fabec, tajnik Edi Bukavec, predsednik Konzorcija vin Kras Andrej Bole in predstavnik Trgovinske zbornice Valter Stanissa) so se udeležili še deželna odbornika Federica Seganti in Claudio Violino ter deželni svetnik Igor Gabrovec, gostitelj pa je bil de-vinsko nabrežinski župan Giorgio Ret. Fabec je predstavniku ministrstva obrazložil problematiko, ki zadeva poimenovanje vin »Prosecco« in mu ob tem izročil dokument Kmečke zveze z zahtevami krajevne skupnosti in kraških vinogradnikov. Deželni odbornik Violino je v svojem posegu poudaril dejstvo, da je Kras poseljen s Slovenci, manjšino na njenem teritoriju pa ščitita tudi dva zaščitna zakona, kar pomeni, da ima manjšina pravico po zakonih soodločati o tem, kaj se na njem dogaja. Dr. Giuseppe Nezzo je povedal, da razume problematiko, ki mu je bila obrazložena. Zahteve krajevnih kmetov so po njegovi oceni upravičene in jih bo treba uskladiti s politiko dežele in ministrstva. Gre za izvedljive projekte in treba je nastaviti načrt njihovega uresničevanja. Nezzo je tudi soglašal s predlogom o centru za ovrednotenje vina prosekar, ki naj bi ga organizirali na Proseku. Problematika, o kateri je bil govor, je dobila potrditev ob obisku kriškega in proseško-kontovelskega brega, kjer so bili predstavniki, ministrstva in deželne uprave presenečeni nad potencialom območja. Obisk pa se je pozneje zaključil še z ogledom Zida-ričeve kmetije v Praprotu. Srečanje je ob koncu pozitivno ocenil deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je na obravnavana vprašanja v zadnjih mesecih večkrat opozoril pristojnega deželnega odbornika Claudia Violina. Na fotografiji desno srečanje v devinskem gradu, spodaj, pri ogledu kriškega brega kroma Danes skupščina Slovencev v DS Danes s pričetkom ob 18. uri se bo na sedežu Demokratske stranke v ul. Donota 1 v Trstu odvijala pokrajinska skupščina koordinacije Slovencev Demokratske stranke. Skupščina (uvedel jo bo Štefan Čok) bo namenjena obravnavi sprememb na vsedržavnem političnem prizorišču po izvolitvi novega vsedržavnega tajnika Darija Franceschinija ter bodočemu delovanju Slovencev Demokratske stranke na teritoriju. Posebno pozornost bodo posvetili tudi včlanjevanju v stranko. Vabljeni so vsi člani, volivci na primarnih volitvah stranke in mladih demokratov ter simpatizerji, piše v sporočilu slovenske koordinacije. V Miljah o poročilu zgodovinarjev Občina Milje in krožek Istria prirejata danes ob 17. uri v centru Millo v Miljah Dan spomina in spominov, na katerem bo prof. Fulvio Salimbeni predstavil poročilo mešane komisije o slovensko-italijanskih odnosih med leti 1880 in 1956. Predstavili bodo tudi publikacijo krožka Istria V spominu in spominih upanje. Prehrana od Darwina do genetike V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8, 3. nadstropje) bo danes ob 16.30 srečanje o razvoju prehrane od Darwina do genetike. Za mikrofonom se bodo oglasili predsednik združenja diabetikov Marino Vocci, zoolog Nicola Bres-si, nutricionist Beniamino Ciocchi in diabetolog Riccardo Candido. Simpozij o hrenu Združenje Slow Food Trieste prireja jutri v gostilni Sardoč v Prečniku Tržaški simpozij o hrenu, na katerem bodo letos glavno vlogo odigrala vina iz Posočja. Od 18. do 20. ure bo pokušnja vin, ob 20.45 pa večerja z jedmi, katerih nepogrešljiva sestavina bo hren. Prijaviti se je treba na telefonsko številko 040-200871. Lanterna zaprta Zaradi izrednih vzdrževalnih del bo kopališče Lanterna zaprto do 15. maja. Vest sporoča tržaški občinski urad za šport. pokrajina trst Kante, Starca in Scabarjeva v Salzburgu Vinar Edi Kante, oljkarja Roberto in Paolo Starec ter gostinka Ami Scabar so predstavljali tipične enogastronomske proizvode tržaške pokrajine na gala večeru v Sheraton hotelu v Salzburgu v okviru gurmanskih tednov, ki jih prireja ta hotel. Večera se je udeležilo več predstavnikov krajevnih oblasti, gospodarstva, kulture in medijev, tržaško pokrajinsko upravo pa je zastopal podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Walter Godina, ki je salzbur-ški javnosti predstavil bogastvo in specifiko tržaškega teritorija skupaj z vrhunskimi enogastronomskimi proizvodi, ki so jih ponujali ravno Kante, Starca in Scabarjeva. Godi-na je pozitivno ocenil salzburško prireditev, ki je omogočilo tržaški pokrajini promocijo njenih lepot in proizvodov bližnjemu avstrijskemu tržišču. Salzburžani utegnejo vrniti obisk že letošnjo jesen z večerom, posvečenim njihovim značilnostim. OBČINA TRST - Sklepi mestne toponomastične komisije Ulice Tomizza, Basaglia in Gaber Komisija potrdila predlog za fašista Granbassija - Občina spet popolnoma prezrla slovensko prisotnost V kratkem bomo v Trstu imeli ulice Franco Basaglia, Fulvio Tomizza in Giorgio Gaber, pa tudi stopnišče Mario Granbassi, fašist, ki je umrl v španski državljanski vojni in ki ga Občina Trst uradno naziva kot novinarja. Za nova poimenovanja ulic, trgov in tudi mestnih parkov se je odločila občinska toponomastična komisija, ki ji predseduje podžupan Paris Lippi. Komisija je spet popolnoma prezrla slovensko kulturo in slovensko prisotnost v Trstu. Po pisatelju istrskega porekla Ful-viu Tomizzi (umrl je pred desetimi leti) bo poimenovan Trg Giardino, po Basaglii bo nosila ime ulica v nekdanji psihiatrični bolnici pri Sv. Ivanu, kan-tavtor Gaber pa je bil počaščen s poimenovanjem ulice v bližini Rossetti-jevega gledališča. Poglejmo preostala poimenovanja. Območje, kjer je nekoč stal bazen Bianchi, bo poimenovano po znanih jadralcih Tinu Straulinu in Ni-coloju Rodeju, v Škednju bodo poimenovali ulico po kolesarju Guidu De Santiju, na univerzi pa bodo ulice no- Fulvio Tomizza sile ime po profesorjih Arduinu Agnel-liju, Eliu Apihu in Ermannu Camma-rati. Ulica v bližini nekdanjega bez-bolskega igrišča na Opčinah bo poimenovana po ustanovitelju skavtizma Robertu Baden Powellu, geofizik Antonio Marussi bo dobil ulico v bližini padriškega raziskovalnega središča, podjetnik Andrea Pollitzer pa ulico na Kolonji. Na lokacijo ulice čakata novinar in pisatelj Mariano Farraguna in policijski inšpektor Luigi Vitulli. Park na Trgu Carlo Alberto bodo poime- Franco Basaglia novali po kiparju Marcellu Mascheri-niju, del barkovljanskega gozdiča po Duiliu Cosmi, čeprav mora ta predlog še potrditi mestna uprava. Manjši trg v bližini Ul. Orlandini bodo poimenovali po žrtvah bitke pri El Alameinu. Lippi in člani toponomastične komisije so - kot rečeno - popolnoma prezrli slovensko prisotnost v Trstu in okolici. Razen če nočemo kot Slovenca obravnavati Giorgia Gaberščika, ki je imel starša Slovenca in ki se je pozneje uveljavil kot Giorgio Gaber. Pre-ziranje slovenske prisotnosti je vseka- Giorgio Gaber 3FM ^ 1 kor stalnica občinske toponomastične komisije, tudi v obdobju, ko v Trstu ni bila na oblasti desna sredina. Najbolj sporen je seveda sklep o poimenovanju stopnišča Mario Gran-bassi, do katerega bo uradno prišlo na slovesnosti 13. maja. Gre za človeka, ki se je javno proglašal za fašista, njegovi spisi in članki pa jasno odražajo tudi antisemitizem. Proti poimenovanju so se opredelili številni tržaški in italijanski razumniki, Občina Trst pa je zaradi Granbassija »zaslovela« tudi na mednarodni ravni. / TRST Četrtek, 12. marca 2009 7 mamila - V Verdiju državna, v Mieli alternativna konferenca Problematika mamil z dveh različnih zornih kotov Livia Turco: »Nujna je kultura solidarnosti, ne pa kultura kazni in zatiranja « V gledališču Verdi se je včeraj začela peta državna konferenca o mamilih, ki se bo zaključila jutri in se je bo v treh dneh udeležila vrsta ministrov, vladnih pod-tajnikov in predstavnikov javnih institucij iz Italije. Vzporedno pa se je sicer že v sredo začela alternativna konferenca, ki jo prireja mreža zdravnikov, profesorjev, socialnih delavcev in odvetnikov iz Trsta, dežele Furlanije-julijske krajine in ostalih italijanskih dežel. Ti očitajo italijanski vladi, da je namesto prave konference o žgoči problematiki priredila v bistvu izložbo za vladne predstavnike in za njihovo politiko na področju mamil. Alternativna konferenca se bo prav tako zaključila jutri z demonstracijo ob 15. uri na Trgu Oberdan. Predstavniki t.i. socialnih centrov iz severovzhodne Italije, ki so včeraj zasedli prostore centra za zdravljenje odvisnosti od mamil SERT v Veroni, napovedujejo tudi shod. Problematiko mamil morata javni in zasebni sektor reševati skupaj, je povedal Giovanardi na prvem delu konference. Uvodnega dela v gledališču Verdi (konferenca se bo nadaljevala na Pomorski postaji) se je udeležila vrsta vladnih podtaj-nikov in predstavnikov desne sredine, ki sta se jim pridružila ministra za mlade Giorgia Meloni in predsednik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri. Izjema je bila bivša ministrica za zdravje in članica parlamentarne komisije za socialna vprašanja Livia Turco iz vrst Demokratske stranke. Turcova je med drugim poudarila, da je nujna kultura solidarnosti, ne pa kultura kazni in zatiranja. Goste so pozdravili predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, ki se je zavzel za pragmatične in ne ideološke ukrepe, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki se je zahvalila vsem, ki vsak dan nudijo pomoč in skrbijo za šibkejše, ter župan Roberto Dipiazza. Giovanardi je na srečanju izrazil pripravljenost na soočanje glede problematike mamil, čeravno je poudaril, da morajo nekatera izhodišča ostati nedotaknjena. Med temi je dejstvo, da nima nihče pravice do uživanja mamil, Giovanar-di pa se je zavzel za uveljavitev »pravice do svobode od mamil«. Da je dovolj z ideološkimi pregradami, je v pismu nenazadnje opozoril predsednik republike Giorgio Napolitano. Fenomen je v zadnjem desetletju postal zaskrbljujoč, je dejal Napolitano. Mamila ne poznajo zemljepisnih meja in je zato nujno utrjevati nadzor in preventivo. Toda država mora upoštevati nenadomestljivo vlogo družin in številnih združenj prostovoljcev, ki so V gledališču Verdi se je včeraj ob udeležbi lokalnih javnih upraviteljev začela peta državna konferenca o mamilih kroma znali vselej nuditi upanje in zaupanje prek podpore in vzgoje. Z njimi je treba sodelovanje še utrditi, je poudaril Napolitano. Ministrica Melonijeva je predlagala reformo celotnega sistema zdravstvenih storitev, od centrov SERT do skupnosti. Gasparri pa je bil mnenja, da je treba podpirati skupnosti in »izgubljati manj denarja s strukturami, ki ne dajejo rezultatov«. Državne konference se je udeležilo okrog tisoč gostov javne službe in zasebnih organizacij iz raznih italijanskih dežel. Med njimi vsekakor ni bilo voditelja skupnosti San Patrignano Andree Muc-ciolija. Giovanardi je bil do tega zelo kritičen. »Muccioli je mnenja, da soočanje ni vrednota, medtem ko je za nas soočanje velika vrednota,« je ocenil podtajnik. Sin Vincenza Mucciolija, ki na Dunaju sledi konferenci Združenih narodov o mamilih, je še dodal, da »v Trstu ni vsebine in ni pravi kraj za konkretne ukrepe, ker se vse konča s sterilnim kreganjem«. Naj tu dodamo, da so italijanske pošte na konferenci predstavile tri nove znamke, s katerimi so želele ovekovečiti tri osebnosti, ki so se izkazale v boju proti mamilom. To so duhovnik Oreste Ben-zi, Carlo Valenzi in... Vincenzo Muccio-li. Aljoša Gašperlin znanstveni park - Niz pobud Potrditev sobivanja umetnosti in znanosti Zaradi vedno večjega vpliva specializacij na določenih področjih, ki utegnejo tudi odvračati človeka od skupnega pogleda na stvarnost, se zdi, da ni lahko združiti umetnosti in znanosti, čeprav življenjska zgodba Leonarda Da Vincija dokazuje, da je to mogoče. To želi poudariti tudi Znanstveni park na Padričah, ki pripravlja vrsto umetniških pobud, ki bodo spremljala pomembne znanstvene trenutke. Že v torek bodo ob priložnosti podelitve nagrade za inovativnost 3L 3T med drevorede padriškega kampusa postavili trinajst marmornatih in granitnih skulptur kiparja Giovannija Borgarella v okviru razstave, ki bo nosila naslov Glasniki znanosti. Borgarello bo tudi protagonist druge razstave, ki jo bodo odprli 3. aprila ob priložnosti pomembnega mednarodnega posveta in tridesetletnici Znanstvenega parka. V prostorih nove stavbe, ki je namenjena direkciji (slednjo bodo prav tako takrat tudi odprli), bo na ogled kakih štirideset lesenih umetniških del, ki jih bodo postavili ob bok najbolj pomenljivim proizvodom in tehnologijam, ki so jih v teku tridesetletne dejavnosti razvili v Znanstvenem parku. Ob tej priložnosti bodo tudi odkrili spomenik tridesetletnici, delo umetnikov in obrtnikov iz Furla-nije-Julijske krajine. Umetnost bo protagonistka tudi dneva odprtih vrat 6. junija, ko bodo obiskovalci parka občudovali tudi nastope glasbenikov in umetnikov v potrditev misli, da umetnost in znanost gresta lahko skupaj, saj obe predstavljata visok izraz človeške ustvarjalnosti. Istrski večer v Boljuncu V društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu se drevi ob 20.30 obeta zanimiv in prijeten večer. Skupina 35-55 in SKD F. Prešeren sta v goste povabila člane študijskega krožka Beseda slovenske Istre, ki bodo udeležencem večera predstavili običaje, pesmi in štorije Slovenske Istre. Večer bo vodila Nadja Rojan. Zapel bo državni zbor karabinjerjev Odborništvo za kulturo Občine Dolina prireja jutri ob 19.30 v občinskem gledališču Prešeren v Boljun-cu koncert zbora vsedržavnega združenja karabinjerjev - tržaška sekcija »Giovanni Lanzillotto« pod taktirko dirigenta Lucia Verzierja in ob klavirski spremljavi Manuela Tomadi-nija. Njihov nastop bo uvedel glasbeni pozdrav MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom dirigenta Edvina Križmančiča. Dodatne informacije so na voljo v uradu za kulturo Občine Dolina (tel. 040/8329 213281-282). Razvoj prehrane od Darwina do genetike V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8, 3. nadstropje) bo danes ob 16.30 srečanje o razvoju prehrane od Darwina do genetike. Za mikrofonom se bodo oglasili predsednik združenja diabetikov Marino Vocci, zoolog Nicola Bres-si, nutricionist Beniamino Ciocchi in diabetolog Riccardo Candido. Poročilo o revščini V škofovskem semenišču v Ul. Be-senghi 16 prireja škofovska Caritas v sodelovanju s pokrajinskim odborom San Vincenzo de' Paoli danes ob 17.30 predstavitev poročila »Ripar-tire dai poveri«, v katerem sta lanske podatke o revščini v Italiji zbrali italijanska Caritas in Fundacija Zancan. Župnik Giancarlo Perego bo postregel s predlogi o morebitnih skupnih ukrepih v podporo šibkejšemu sloju naše družbe. Tržaški Lions o nasilju Tržaški Lions club prireja danes ob 19.30 v hotelu Greif Maria Theresia v Barkovljah srečanje o nasilju (t.i. bullismo) med mladimi. Posegel bo novinar Daniele Damele. Džez koncert v Knulpu Tržaški džez krožek Thelonious vabi drevi ob 20.45 v bar-knjigarno Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) na koncert džez kvinteta, ki ga sestavljajo Andrea Pivetta, Emanuele Primosi, Fulvio Vardabasso, Mario Cogno in Mauro Ricci. biološka oporoka - Zelo dobro obiskano srečanje s senatorjem Marinom »Beppino Englaro heroj našega časa« Gosta je v Trst povabila senatorka Tamara Blažina - Aplavz za novinarko Marinello Chirico in fotografa Francesca Brunija Senatorja Ignazio Marino in Tamara Blažina včeraj v hotelu Jolly kroma V Italiji brez pravil in z zelo nizko državljansko osveščenostjo je Bep-pino Englaro pravi heroj našega časa. Ker je izkazal neizmerno ljubezen do hčerke Eluane, ki je bila 17 let v komi, in ker je spoštoval sodne razsodbe, ga blatijo in mu grozijo, tako da mora živeti pod policijskim varstvom. V kakšni državi pravzaprav živimo, se je na včerajšnjem srečanju Demokratske stranke vprašal senator Ignazio Marino. Dvajset let je živel v ZDA, kjer je postal eden najbolj priznanih svetovnih kirurgov, v senatu se ukvarja z etičnimi vprašanji, v zadnjih mesecih pa zlasti z zakonom o biološki oporoki. V Trst ga je povabila senatorka Tamara Blaži-na, njegovo izvajanje pred zelo številnim občinstvom je uvedel pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini. Marino, ki se je predstavil kot vernik, ni niti enkrat omenil evtanazije, ki očitno ne sodi v njegovo besedišče. Vsi imamo pravico do življenja, ki ga mora zdravniško-medicinska stroka vsestransko zaščititi, morali pa bi imeti tu- di pravico, da sami odločamo o zdravljenju in medicinskih terapijah. V ZDA in v mnogih evropskih državah imajo že urejeno zakonodajo o t.i. biološki oporoki, v Italiji še ne. In zakon, ki se nam obeta, bo po senatorjevih besedah zelo slab zakon. V bistvu gre za zakon (včeraj ga je odobrila pristojna senatna komisija), ki je napisan na primeru Eluane Englaro, a v negativnem pogledu. Zakonski predlog desne sredine govori predvsem o dolžnostih, premalo pa o pravicah bolnikov in njihovih družin. Namesto jasnih in preprostih določb, bodo v zakonodajo uvedli toliko birokratskih zank in pasti, s katerimi bo državljan-bolnik s težavo odločal o svoji prihodnosti. Marino se pri tem ni skliceval na nevemkakšne strokovne in znanstvene dokumente, pač pa na republiško ustavo, ki je tudi na tem področju mrtva črka na papirju. Citiral je člen ustave, po katerem ima vsak posameznik v Italiji pravico do zdravstvene oskrbe. Se- nator je podčrtal besedo posameznik, kar pomeni, da ta pravica pripada ne samo državljanom, temveč vsem. Torej tudi nezakonitim priseljencem, ki bi jih morali zdravniki na osnovi nedavnih pravil istočasno ob zdravljenju (sicer le v nujnih primerih), tudi prijaviti pristojnim organom. Marino je prebral pismo neke redovnice, sodelavke papeža Pavla VI, ki govori o svetosti življenja, a tudi o pravici človeka-bolnika, da se mu na koncu prihrani zdravljenje za vsako ceno, ki v resnici ni zdravljenje. Občinstvom je z aplavzom pozdravilo novinarko RAI Marinello Chi-rico in fotografa Piccola Francesca Brunija, ki imata težave s sodstvom, češ da sta v poslednjih urah - ob pristanku očeta Beppina - kršila zasebnost nesrečne Eluane Englaro. Pobuda Demokratske stranke je uspela zaradi navzočnosti senatorja Marina in zaradi strokovno obravnavane teme, ki je zelo občutena. Očitno dosti bolj kot vsakdanja politika. S.T. 8 Petek, 13. marca 2009 TRST / dolina - Med včerajšnjo sejo občinskega sveta Odobren osnutek transakcije med občino in ricmanjsko srenjo Sklep podprli svetniki levosredinske večine in predstavnik Severne lige Rudini Dolinski občinski svet je odobril osnutek transakcijske pogodbe z ricmanjsko srenjo. Odlok so podprli svetniki in odborniki levosre-dinske večine in svetnik Severne lige Sergio Rudini, medtem ko so se ostali štirje prisotni predstavniki desnosredinske opozicije (Roberto Drozina, Giorgio Jercg, Roberto Massi in Boris Gombač) vzdržali. Dolinska županja Fulvia Pre-molin je uvodoma poudarila, da je bilo pri pripravi zunajsodne poravnave spora med občino in ricmanj-sko srenjo vloženo mnogo truda, več kot pol letna prizadevanja, sestanki in srečanja pa so vendarle obrodili zaželene sadove. Po transakciji z boljunsko srenjo je to nadaljnji korak na poti ureditve odnosov med občino in domačimi srenjami. Zunajsodna pogodba jemlje v poštev upravljanje srenjskih zemljišč, nadalje hišico nasproti cerkve, ki je v zelo slabem stanju, pokopališče, šolsko poslopje in Babno hišo. V odloku je zapisano da so »trenutno v občinski proračun vpisane ustrezne vezane postavke v višini 126.856,90 evra, od katerih jih občina priznava srenji samo za namene transakcije znesek 42.285,64 evra zaradi obveznosti, ki jih je prevzela za prenovo Babne hiše, ostalih 84.571,26 evra pa je pridržala v korist naselja po predhodnem dogovoru s srenjo.« Svetnik Združenih v tradicijah Gombač je zahteval preložitev te točke z dnevnega reda, ker naj bi bilo vprašanje Babne hiše sporno. Županja Premolinova mu je odvrnila, da »ni dvomov, čigava je tista stavba«, in napovedala, da bodo »s srenjo v kratkem izdelali pravilnik o uporabi Babne hiše, da bo na voljo vsem vaš-čanom za dejavnosti v korist skupnosti.« Občinski svet je nato zavrnil Gombačevo resolucijo o preložitvi obravnave o transakciji: zanjo je glasoval edinole Gombač, medtem ko so se ostali štirje svetniki desno-sredinske opozicije vzdržali. Med razpravo je odbornik za ekonomske in finančne vire, premoženje, osebje, zunanje storitve in javne krajevne storitve Igor Tul pojasnil, da »transakcija ureja upravljanje nepremičnin, lastništvo le-teh pa ostaja nespremenjeno.« Pred glasovanjem je svetnik Slovenske skupnosti Sergij Mahnič izrazil zadovoljstvo nad doseženo pogodbo, s katero občinska uprava uresničuje svoj program urejevanja odnosov s srenjami. Podobno sta dogovor pozdravila tudi podžupan Maurizio Sigoni (Stranka komunistične prenove) in Elisabetta Sor-mani (Občani). Ricmanjska srenja je osnutek transakcije z dolinsko občino že odobrila na skupščini 20. februarja letos. Dogovor so podprli vsi prisotni srenjaši razen dveh. ki sta se vzdržala, je spomnil predsednik ricmanjske srenje Edvin Komar. Osnutek zunajsodne poravnave spora bo zdaj romal v urad deželnega komisarja za odpravo jusarske pravice. Deželni komisar bi moral po pregledu izdati dovoljenje, zatem bo moral transakcijo odobriti še deželni odbor Furlanije Julijske krajine. Šele potem bo postala transakcija veljavna. Med včerajšnjo občinsko sejo je skupščina soglasno odobrila tudi resolucijo, ki je zadevala vprašanje načrta železniške povezave Trst-Di-vača. Dokument sta predstavila svetnika opozicije Jercog in Drozina, po kratki seji načelnikov svetniških skupin pa so jo podpisali vodje vseh strank v občinskem svetu, tako je bila resolucija deležna popolne podpore vseh svetnikov. O dokumentu bomo še poročali. M.K. V osnutku transakcije med dolinsko občino in ricmanjskem jusu je govor tudi o Babni hiši kroma gropada - Ob mednarodnem dnevu žena Spomini partizanke Predstavili so knjigo Marije Suligoj iz Volčje Drage, ob tem so oblikovali pevsko-družabni program S Spomini partizanke Marije Suligoj so v Gropadi v nedeljo polnoštevilno proslavili mednarodni dan žena, prireditev so organizirali KD Skala Gropada, KD Slovan Padriče in VZPI-ANPI Trst kroma barkovlje - Jutri Večer v čast Eleonori Jankovič »Kdor se ukvarja z glasbo, nosi sonce v srcu« pravi star pregovor, ki je kot nalašč skovan za mezzoso-pranistko Eleonoro Jankovič, Barko-vljanko, po domače od Pjendlovih, v čast kateri SKD Barkovlje jutri prireja poseben večer na svojem sedežu. Rojena v družini glasbenikov, je Eleonora Jankovič od rojstva živela med notami. Na tržaškem konser-vatoriju je diplomirala iz klavirja in petja, izpopolnjevala se je še na kon-servatoriju v Milanu. Kot operna pevka je nastopila v največjih italijanskih in svetovno znanih gledališčih: poleg tržaškega Verdija je treba tu omeniti gledališče La Fenice v Benetkah, milansko Scalo, veronsko Areno, gledališče Massimo v Paler-mu in mnoge druge, imela pa je tudi veliko koncertov za radio ter nastopov v inozemstvu. Vsako opero je zapela v izvirnem jeziku, v svoji karieri pa je spoznala največje dirigente, kot npr. Claudia Abbada, Wolf-ganga Sawallischa, Lovra von Mata-čiča, Riccarda Chaillyja in druge. Sedem let je poučevala solo-petje na Glasbeni Matici v Trstu. Njene gojenke so bile zelo uspešne in so se izkazale na akademijah in koncertih. Veliko nepozabnih koncertov je priredila tudi v Barkovljah, zato jo želi domače društvo počastiti in se ji zahvaliti za vse doživete glasbene večere, pa tudi za klavir, ki ga ima društvo na njeno pobudo. »Eleonora« je naslov srečanja z gospo Jankovičevo, ki bo jutri ob 20.30. Sodelovali bodo Matejka Bukavec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli in Tamara Ražem. Večer bo vodila Rossana Paliaga. narodni dom - Predstavili knjigo Marije Pirjevec Antologija o drugi duši Trsta Veliko zanimanje za knjigo Laltra anima di Trieste, v kateri je avtorica zbrala številne eseje, pesmi, pripovedi, pričevanja V nabito polni razstavni dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu so pred dnevi predstavili knjigo L'altra anima di Trieste, ki jo je uredila Marija Pirjevec. O antologiji, ki jo je izdala tržaška založba Mladika, smo že obširno poročali: avtorica je v njej zbrala številne eseje, pripovedi, pričevanja, pesmi, ki italijanskim bralcem predstavljajo slovensko prisotnost v Trstu. Gre nedvomno za koristen pripomoček, ki lahko pripomore k boljšemu poznavanju slovenske književnosti in zgodovine. In torej celotne slovenske skupnosti, ki stoletja prebiva v »mestu v zalivu«. Na tržaški predstavitvi v Narodnem domu so o »drugi duši Trsta« ob avtorici spregovorili literarni kritik Elvio Guagnini, pisatelj Boris Pahor, zgodovinar Jože Pirjevec in pisatelj Igor Škam-perle. / TRST Nedelja, 15. marca 2009 9 opčine - Zaradi ureditve novega krožišča Odpeljali »Zinzendorfa« V središču Opčin, v križišču Narodne ceste in Proseške ulice, so včeraj odstranili Zinzendorfov spomenik, ki je stal na pločniku pred nekdanjo Podobnikovo trgovino. Odstranitev je bila potrebna, ker bodo tamkajšnje križišče preuredili v krožišče. Za novo ureditev so si že dolgo časa prizadevali številni predstavniki domačinov, da bi postal promet skozi središče Opčin bolj tekoč in brez zastojev v dosedanjem križišču kroma opčine - 13. občni zbor SOMPD Vesela pomlad Pevsko delovanje sega tri desetletja nazaj v leto 1978 Zgodi se, ne prav prepogosto, da se članki zaležijo. Tokrat se je to zgodilo poročilu o občnem zboru Vesele pomladi. Z veliko zamudo, a vendar rade volje objavljamo (v skrajšani obliki, ker je tudi dolžina članka bila med razlogi za zamudo). Ur. Konec januarja se je odvijal redni letni občni zbor Slovenskega otroškega in mladinskega pevskega društva Vesela pomlad z Opčin. V dvorani Finžgarjevega doma so se zbrali odborniki in sodelavci društva, da bi podali obračun lanskega delovanja, ki ga je zaznamovala 30-letnica pa tudi, da bi po dveh letih obnovili društveni odbor. Pozdravila jih je podpredsednica Rossana Paliaga, ki je najprej izrazila zadovoljstvo nad uspešno izpeljanim projektom 30-letnice. V tem znamenju so namreč lani potekale številne prireditve in priložnostni nastopi, višek praznovanja pa se je odvijal 12. decembra na Srečanju s pesmijo v občinski telovadnici v Repnu. Slednje ostaja zabeleženo tudi v obsežnem zborniku, ki je izšel ob jubileju, medtem ko smo si utrinke s te- ga popotovanja lahko ogledali na priložnostni fotografski razstavi. Velik trud, ki so ga pevci, zborovodje, starši in sodelavci vložili v pripravo in izvedbo jubilejnih pobud, je bil bogato poplačan, saj so se ob sedanjih pevcih zbrali tudi številni nekdanji člani treh dekliških in fantovske pevske skupine. Ena teh je bila pravzaprav dejavna že vse lansko leto in obljublja nadaljevanje svoje pevske poti, medtem ko so druge napovedale priložnostne nastope. Govornica je zaželela, da bi bilo tudi nadaljnje delo uspešno, predvsem pa, da bi pevcem in njihovi mentorici Miri Fabjan, ki je danes steber društvenega delovanja, uspelo uresničiti še veliko zanimivih pobud. Po pozdravih, ki so jih posredovali Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov ter domača Cerkveni pevski zbor in Moška vokalna pevska skupina sv. Jernej, smo prisluhnili tajniškemu poročilu Sare Bole, ki je podrobno navedla vse lanske nastope (bilo jih je nad štirideset!) in blagajniškemu poročilu Anamarije Purič. Izrečene so bile tudi zahvale, v prvi vrsti Zadružni kra- gfn ški banki, ki je najizdatneje podprla projekt 30-letnice. Sledilo je izčrpno poročilo zbo-rovodkinje Mire Fabjan, ki je opisala potek dela z Otroškim pevskim zborom, Mlajšo dekliško pevsko skupino in Ženskim pevskim zborom. Podpredsednica se je vsem zahvalila za izčrpna poročila. Poudarila je pomen »živega organizma«, kakršen je Vesela pomlad, predvsem pa povabila starše, naj se bolj zavzamejo za dejavnost svojih otrok in naj v večjem številu pristopijo in sodelujejo z zborovod-kinjo in društvenim odborom. Zatem je zbrane nagovoril Franc Pohajač, ustanovitelj in dolgoletni zborovodja ter vsestranski animator pevskega delovanja Vesele pomladi, danes pa predsednik in še vedno gonilna sila istoimenskega društva. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad uspešno izpeljavo projekta 30-letnice, predvsem pa nad tem, da se je vabilu k sodelovanju odzvalo tolikšno število nekdanjih pevcev in pevk. Sledila je še zadnja točka dnevnega reda, izvolitev novega društvenega vodstva. (M.D.) opčine - Danes slavi ... Jubilantka Stanka Hrovatin Neutrudna kulturna in politična delavka Pravijo, da se ne spodobi razkrivati starosti predstavnic nežnega spola. Še zlasti ne, če njihov videz še zdaleč ne odraža nagrmadenih let. Zato bomo za Stanko Hrovatin, ki praznuje danes svoj rojstni dan, rekli le to, da gre pač za okroglo obletnico in ji ob njej od srca zaželeli, da bi neumorno in odločno, kot doslej, še dolgo, dolgo oddajala svoje navdušenje in življenjskost openski in širši skupnosti. Navdušenje in življenjskost, združeni z globoko ljubeznijo do materinega jezika in kulture, s trdno navezanostjo na vrednote humanizma in napredka in z neuklonljivo vero v pravičnost, ji dajeta namreč mladostno podobo, kar krepko zmanjšuje težo let. Seveda bo za Stanko, kolikor jo poznam, to pisanje prej razlog za neprijetno počutje kot za zadovoljstvo, saj se njeno prenašanje pohval in priznanj navadno raztrešči ob skrajne robove skromnosti. Ob prejšnjih okroglih obletnicah se je časopisnim poročanjem izognila z zvijačo, kot se sama rada pohvali. Toda s kopičenjem let so se kopičile tudi zasluge in zahtevne funkcije. Zadnja po vrsti in morda tudi najpomembnejša je predsedniška zadolžitev v pokrajinskih vrstah borčevske organizacije VZPI-ANPI. Za to in za vse ostalo, kar je plemenitega in dragocenega prispevala naši skupnosti v preteklih letih, smo ji vendarle dolžni nekaj besed ob pomembnem življenjskem jubileju. Borbenost, domoljubje in napredne nazore so v njej oblikovala težka leta velike svetovne preizkušnje, ki so za mladega človeka pomenila »brez mladosti biti mlad«. Vrednote, ki jih Stanka neguje še danes, so kli-le že v družini, v pošteni in zavedni delavski družini, ki se je zgodaj uprla raznarodovalni fašistični politiki. Kot vsi, ki so odraščali v tistih krutih letih, je morala tudi Stanka v italijansko šolo, ni pa obiskovala vrtca. Oče Stanko jo je z raznimi izgovori zadržal doma, da bi ji vsaj v rosnih letih preprečil vzgojo v italijanskem ra-znarodovalnem duhu. Zato pa se je kaj kmalu naužila domoljubnega uporniškega duha, ki so ga bili polni večeri, ko so na njenem domu potekali tajni sestanki osvobodilnega gibanja. V tem vzdušju se je pripravljal in nato vzklil upor, v katerem je kot vsa njena družina tudi Stanka aktivno sodelovala. Kot najstniško dekle se je še pred propadom fašistične Italije vključila v kurirske vrste, v katerih je delovala tudi njena mama Ivana Wilhelm, sprevodnica openskega tramvaja. Stanka je raznašala partizansko pošto, hrano, zdravila in celo orožje med Opčinami, Repentabrom, Pro-sekom in Trstom ter v tem nevarnem poslu doživela veliko trenutkov, ko se ti od strahu pred najhujšim zatresejo roke in noge in ti srce sili v grlo. Vse to pa se zdi Stanki danes komaj omembe vredno, češ da je bilo toliko ljudi, ki so v tistih letih doživljali neprimerno hujše preizkušnje, ki so okušali zapore, konfinacijo, mučenja, taborišča, krvave boje in se mnogi izmed njih niso nikoli več vrnili na svoje domove. S tem občutkom skromnosti, hkrati pa z močno razvitim čutom dolžnosti in odgovornosti, se je Stanka po osvoboditvi podala na življenjsko pot, ki v svoji premočrtno-sti ni poznala odmikov. Usmerila se je v izobraževanje in učiteljski poklic. Po dveh letih italijanskega učiteljišča Carducci v Trstu je takoj po osvoboditvi opravila šestmesečni tečaj za pomožne učitelje v Tolminu in nato učiteljski tečaj v Celju ter januarja 1947 učiteljsko maturo v Portorožu. Ze med študijem se je posvetila poučevanju otrok v raznih šolah na Koprskem, od koder se je leta 1949 vrnila domov ter se vpisala v tretji letnik slo- kroma venskega učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu. Po maturi je poučevala na raznih slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem: v Mačkoljah, Križu, Sale-žu, Trebčah, Barkovljah, Repentabru in na Opčinah. Vmes je nadaljevala študij na pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti. Njena vsestranska skrb za slovensko šolstvo jo je usmerila tudi v sindikalne vrste, saj je bila med ustanovitelji Sindikata slovenske šole. S šolsko problematiko se je ukvarjala tudi kot politična delavka, ko je bila kot predstavnica KPI izvoljena tako v tržaški občinski kot v pokrajinski svet. Šola in ljudska prosveta sta si blizu in se v marsičem dopolnjujeta. To je vseskozi bodrilo Stankino zavest in je zato velik del svojega znanja in energije posvetila tudi ohranjanju in razvoju slovenske kulture na Tržaškem in zgodovinskemu spominu. Od osvoboditve dalje je bila vključena v opensko družbeno kulturno življenje. Od ustanovitve KD Tabor leta 1968 je bila v njegovih vodstvenih organih, v letih od 1976 do 1983 pa njegov glavni krmar - predsednik. V tem času je v okviru društva nastala Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ki bi je brez Stanke najbrž nikoli ne bilo, kot bi ne bilo društvenega Glasila, ki že leta prinaša poročila o vsem, kar se dogaja na Opčinah, in o marsičem, kar se je dogajalo v preteklosti, zlasti med NOB. Danes šteje knjižnica preko 12 tisoč knjig in od samega nastanka prireja zanimiva in kakovostna srečanja z vidnimi osebnostmi ter debetne večere, hkrati pa vodi raziskovalno dejavnost na zgodovinskem področju z objavo pomembnih publikacij. Svojih zaslug Stanka seveda ne bo priznala. »Če se je kaj posebnega zgodilo v času mojega predsedniko-vanja, bi se prav tako zgodilo, če bi bil nekdo drug predsednik«, je dejala ob neki priložnosti. Če so se medtem nagrmadila leta, ki marsikomu narekujejo, da počasi omeji svoje delovne navade, zadolžitve in obveznosti, se pri Stanki ravno obratno zdi, kot da bi leta tekla nazaj, saj so njeni sedanji dnevi tako natrpani, da skoraj ne najde trenutka za osebne zadeve. Ob knjižnici in društvu jo še zlasti zaposluje predsedovanje borčevski organizaciji VZPI-ANPI, v kateri je sicer od nekdaj aktivna in kjer se z veliko zavzetostjo, pogumom in navdušenjem ukvarja z vsemogočimi problemi, s pogledom uprtim tako nazaj, v raziskovanje in razčiščevanje marsikdaj neraziskane in nerazčiščene zgodovine ter v iskanje resnice, predvsem pa v sedanjost, ki se žal spričo političnih dogajanj v ožjem in širšem okolju ne kaže v ravno spodbudni luči. A tudi v prihodnost, ki jo je treba opremiti z novimi upanji, da bodo mlajšim rodovom prihranjene tragedije, ki jih poznamo iz preteklosti, in zagotovljeni boljši ter pravičnejši življenjski pogoji. Ta skrb s pogledom na mlade je Stanko vedno zaposlovala kot šol-nico in prosvetno delavko in jo danes še bolj zaposluje kot predsednico pomembne politične (ne pa strankarske) organizacije civilne družbe. Želimo ji še naprej in še za dolgo veliko tega mladostniškega zagona. (DuKa) 1 0 Petek, 1B. marca 2009 TRST / razstava - Drevi odprtje v tržaškem Državnem arhivu 26 žensk za 26 umetnin Drevi odprtje tržaške razstave, ki se vključuje v vsedržavni poklon ženskam-umetnicam Razstava »ženskih biserov«, ki so jo predstavili včeraj (spodnji posnetek), bo na ogled do 4. aprila kroma 26 žensk - 26 del. Tako je naslov tržaškemu poklonu ženskam, ki se vključuje v vsedržavno pobudo Ženska v umetnosti, ki jo prireja Ministrstvo za kulturo. V tržaškem Državnem arhivu (Ul. La Marmora 17) bodo drevi ob 18. uri uradno odprli razstavo, ki jo je uredila arhitektka Marianna Accer-boni. Na ogled bo 26 del ravno tolikih tržaških umetnic, ki so se uveljavile od druge polovice preteklega stoletja do danes. Prota-gonistke razstave so Leanor Fini, Alice Psa-caropulo, Annamaria Ducaton, Mirella Schott Sbisa, Tiziana Fantini, Graziella Pe-tracco, Nelda Stravisi, Miela Reina, Nicoletta Costa, Megi Pepeu, Lilian Caraian, Franca Batich, Gabry Benci, Olivia Siauss, Nora Ca-rella, Felicita Frai, Elettra Metallino, Alice Gombacci, Raffaella Busdon, Fabiola Faidi-ga, Rossana Longo, Anita Pittoni, Alice Yen, Lzdia Predominato in Emanuela Marassi. Včeraj danes M Izleti Danes, PETEK, 13. marca 2009 KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 zatone ob 18.08 -Dolžina dneva 11.47 - Luna vzide ob 21.21 in zatone ob 6.55 Jutri, SOBOTA, 14. marca 2009 MATILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1023,7 mb raste, veter 3 km na uro SEVER, vlaga 34-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 90 stopinj C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. marca 2009 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 2711249. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira v nedeljo, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani. Pod strokovnim vodstvom g. Pao-la Sossija si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450. KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v petek, 20. marca, na zimski vzpon v Julijcih: načrtujemo zahtevnejšo zimsko turo, ki bo prilagojena trenutnim pogojem v visokogorju. Kot je znano je višje v Julijcih do 800 cm snega, kar botruje spremenljivim snežnim razmeram, ki ne dovoljujejo načrtovanja na daljši rok, zato se bomo o poteku ture odločali zadnje dni pred izvedbo. Obvezna bo zimska oprema, prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič. ZIMSKI VZPON NA POREZEN - SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pav- la od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. U Kino KrseountaztearJeva po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja ...«najbolj uničujoča t™pedijajebüa je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) DANES, 13. marca ob 19.30 otvoritev razstave robin soave kiparska dela 1995/2007 DANES, 13. MARCA OB 20.30 - RED A, PREMIERA (z italijanskimi nadnapisi) JUTRI - v sobotov 14. mara ob2030- red B V nedeljo, 15. marca ob 16.00 - red C (z varstvom otrok) V torek, 24. marca ob 2030, Kulturni dom Gorica (z italijanskimi nadnapisi) V četrtek, 2. aprila ob 1930- red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) Vpetefc3.aprilaob2030-redF V sobotM. aprila ob 2030-red T (z italijanskimi nadnapisi) ■ ■i ii iib^^^i Info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) Draga Stanka, Tebi danes nazdravljamo in najlepša voščila Ti poklanjamo. Odbor in vsi pri SKD Tabor Danes praznuje na Opčinah 80. rojstni dan Stanka Hrovatin Vse najboljše ji želimo uslužbenci, upravni in nadzorni odbor Društvene prodajalne na Opčinah in Nova Srl Stanka Hrovatin Vse najboljše predsednica! VZPI-ANPI Trst AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gran Torino«. ARISTON - 16.00, 20.00 »II giardino dei limoni«; 18.00, 21.30 »L'onda«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Grand Torino«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »La matassa«; 15.50, 18.45, 21.40 »Watchmen«; 16.10, 18.00 »La pantera rosa 2«; 16.00, 20.00, 22.05 »The Wrestler«; 20.00, 22.00 »I love shopping«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »The Millionaire«; 16.20, 20.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 18.10 »Viaggio al cnetro della Terra«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.30, 20.30 »The Millionaire«; 22.20 »Live!« GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I love shopping«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00 »Deček v črtasti pižami«; 16.10, 18.20, 20.30 »Hotel za pse«; 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Operacija Valkira«; 21.00, 23.30 »Čast in slava«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La matassa«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Nemico pubblico N 1 - L'islinlo di morle«; Dvorana 3: 16.30, 19.05, 21.45 »Watchmen«; 22.20 »Verso l'Eden«; Dvorana 4: 18.20, 20.15, 22.15 »The Wrestler«; 16.30 »La pantera rosa 2«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00 »Gran Torino«; Dvorana 2: 17.50, 21.00 »Watchmen«; Dvorana 3: 18.00 »La Pantera rosa 2«; 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Nemico pubbli-co N. 1, L'istinto di morte«; Dvorana 5: 17.40 »I love shopping«; 20.00, 22.10 »The Millionaire«. S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo za pomoč v gospodinjstvu ali nego starejše osebe. Tel. 00386-5-7144284 H Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Tel. 338-1883783 v večernih urah. ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. 040-200156 ali 335-6858408. PARKIRNE PROSTORE za avtodome in kamp-prikolice dajem v najem v ograjenem prostoru pri Boljuncu. Informacije na tel. št. 339-4040583. POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št. 347-6868225. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali pomoč pri likanju. Kličite ob večernih urah na tel. št. 040 -200930. info@teaterssg.it - www.teaterssg.it PRIVATNIK PRODAJA HIŠO v Dolini: kuhinja, dve kopalnici, dve spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zaintereskani naj pokličejo po 13.30 na tel. št.: 333-1646892 ali 040-227049. PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, füll optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079. PRODAM PO MINIMALNI CENI dve leseni omari (188 cm x 58 cm x 50 cm), pravi mahagoni (mogano), ne samo furnirani, obrtniško delo iz leta 1922. Tel. 040-2171154. V DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043. [H Osmice OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca št. 21. Tel. št.: 040229326. Vljudno vabljeni. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. 040-299800. Vljudno vabljeni! PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Loterija 12. marca 2009 Bari B6 67 87 15 14 Cagliari 71 77 B0 45 44 Firence 90 54 15 1B 7B Genova B7 14 29 21 7 Milan 78 47 1B 55 59 Neapelj 10 6B 57 74 2B Palermo 2 18 17 B2 8B Rim 19 B7 28 B5 74 Turin 67 19 8B BB 47 Benetke 8B 68 64 5B 51 Nazionale 6 84 19 41 66 St. B1 2 10 19 36 78 90 jolly 83 Nagradni sklad B.494.176,65 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.737.630,66 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 33 dobitnikov s 5 točkami 15.882,6B€ 2.942 dobitnikov s 4 točkami 178,15 € 90.745 dobitnikov s 3 točkami 11,55 € Superstar 6 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 17.815,00 € 361 dobitnikov s 3 točkami 1.155,00 € 4.555 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.796 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.004 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane na 55. Redni občni zbor, ki bo DANES - PETEK, 13. MARCA 2009 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Trstu, v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm • Zveza slovenske katoliške prosvete Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije HUMOUSM POJE 2009 ki bo DANES, 13. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini rMSTOPILI BODO. MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe - Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. TRST H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v UL Caravaggio, 4 v torek, 17. marca, od 17.30 do 19.30. Vljudno vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. □ Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. AŠD MLADINA - Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko še danes, 13. marca, javijo odgovornim na tel. št. 040-213518, 348-7730389, ali 040220718 do 12. ure. Vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: Stalen tečaj za uvajanje v naturizem »Rastline v korist prebavnega in geni-tourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja: danes, 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila, na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije še danes, 13. marca, za nečlane in prijatelje pa od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it. SKD F. PREŠEREN - Skupina 35-55 vabi danes, 13. marca, ob 20.30, v društvene prostore na »Večer o slovenski istrski kulturi« s člani študijskega krožka »Beseda slovenske Istre«. Nastopajoči bodo pripovedovali štorije in izvajali pesmi ob glasbeni spremljavi ter še marsikaj. Vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Pujs v mlaki«, avtor Martin Waddell. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni danes, 13. marca, ob 16. uri, v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj pri-nesi leseno kuhalnico. Vstopnina 2,00 evra. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane na 55. redni občni zbor, ki bo danes, 13. marca, ob 20. uri, v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška, 20. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja danes, 13. marca, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento št.8, predavanje na temo »Evolucija prehrane: hrana in zdravje od Darwina do genetike«. Sodelovali bodo naš predsednik Marno Vocci, zoolog Nicolo Bressi, izvedenec za prehrano Beniamino Ciocchi in diabetolog Riccardo Candido. Vabljeni so vsi. KD »F. VENTURINI« - DOMJO obvešča, da iz tehničnih razlogov »odpade« večer včlanjevanja predviden za soboto, 14. marca 2009. Naknadno bomo javili nov datum. KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizira od sobote, 14. marca, do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od 11.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in morebitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z MPZ Upokojencev iz Brega, organizira 14. marca, ob 19.30 v občinskem gledališču »F.Preše-ren« v Boljuncu »Koncert zbora vse-državnega združenja karabinjerjev -sekcija Trst«. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 14. marca, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30, predvajanje risanke »Kung Fu Panda« (v ital. jeziku, 88 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, zadnja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo Mary Poppins v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red Sonček) in druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljkov večer 16.marca posvetilo izidu knjige »L'altra anima di Trieste«. Sodelujejo avtorica prof.Marija Pirjevec, prevajalka Martina Clerici in dr.Rafko Dolhar. Peterlinova dvorana, ob 20.30. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vse-državno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SPI CGIL - KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včla-njevanja, ki bo v torek, 17. marca, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR, v sodelovanju z društvom Promemoria, vabi v sredo, 18.marca, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, na predstavitev zbornika »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico/Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem«. Prisotna bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SKD SLAVEC vabi ob 20.30 v prireditveno dvorano v Ricmanjih na celovečerni koncert Mešanega Mladinskega Pevskega Zbora 'Trst" pod vodstvom Aleksandre Pertot SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Predavanji se bosta zvrstili v sredo, 18. in v sredo, 25. marca. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včla-njevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja, v okviru praznovanj vaškega zavetnika Sv.Jožefa, koncert v soboto, 20. marca, ob 20.30, v Babni hiši v Ricmanjih. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 3284559414. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tišina) kot protistresna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja brezplačen tečaj slovenščine za italijansko govoreče občane. Tečaj se bo odvijal dvakrat tedensko za skupnih 40 ur, in sicer ob sredah in petkih, od 19. do 21. ure. Začetek bo v sredo, 25. marca v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-227008 vsak ponedeljek, od 16.00 do 18.30 in vsako sredo, od 09.00 do 11.00 ter od 16.00 do 18.30. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je do vključno srede, 8. aprila, odprto vpisovanje za »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 0402916056 ob sredah od 21.00 do 22.00 ure ali pa pošljete e-mail na naslov: ce-rovljemavhinje@libero.it. 0 Prireditve PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo danes, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Urha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Sve-tokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe -Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. prireja v sklopu Dneva slovenske kulture VEČER S PISATELJEM BORISOM PAHORJEM IN PEVSKIM OKTETOM ODMEVI jutri - v soboto, 14. marca 2009, ob 20.30 v društvenih prostorih Toplo vabljeni! RICMANJSKI TEDEN: danes, 13. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, celovečerni koncert Mešanega Mladinskega Pevskega Zbora »Trst«, zbor vodi Aleksandra Pertot. V soboto, 14. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani koncert Pihalnega orkestra Ricmanje. Orkester vodi Aljoša Tavčar. V torek, 17. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, gostovanje dramske skupine »Proposte teatrali« z veseloigro v tržaškem narečju »A piedi nudi nel parco« (Neil Simon), režija Roberto Eramo in Gianfranco Pac-co. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »Brez mej v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo: kitarist Janez Grego-rič, sopranistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Cotič. Prireditev bo danes, 13. marca, ob 19. uri, v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratu-ža v Gorici. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Razstavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Urnik: v soboto, 14. marca, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, v nedeljo, 15. marca od 18.30 do 22. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 14. marca, na večer »Eleonora«. Sodelujejo: Matejka Buka-vec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli, in Tamara Ražem. Pogovor z mezosopra-nistko Eleonoro Jankovič bo vodila Rossana Paliaga. Začetek ob 20.30. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 na sedežu društva. Večer bosta oblikovala pisatelj Boris Pahor in oktet Odmevi. SKD TABOR - obvešča, da bo naslednja ponovitev gledališke predstave »Cam-piello« (C. Goldoni) v soboto, 14. marca, ob 20.30. Prevod in režija Sergej Verč. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: 14. marca, ob 20.30, »Jamlje«, Kulturni dom, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta; 27. marca, ob 20.30, »So-vodnje«, Kulturni dom, nastopajo MPS Vasovalec iz Ilirske Bistrice, MPZ Kraški dom iz Repentabra, ZPZ Sožitje iz Tolmina, VS Snežet iz Tolmina, MPZ Kras iz Mirna-Kostanjevice, Nonet Ba-ča iz Tolmina, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v Milje, dvorana Roma-župnijski ri-kreatorij na Trgu Republike 8, na zaključno prireditev dnevov slovenske kulture 2009 »Spet trte so rodile«. Sodelovali bodo Bruna Manin-Spetič, harmonikar Marko Manin, Marta Košuta, ki bo predstavila škedenjsko nošo in knjigo »Ano lejto je pasalo« ter ženska pevska skupina Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. OBČINA REPENTABOR vabi na gledališko predstavo v italijanskem jeziku Petek, 13. marca 2009 »Controvoglia« Sandra Rossija. Predstava bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri, v Kulturnem domu na Colu. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Feri in Aljoša Sak-sida. Prispevki Ob 20.letnici smrti dragega očeta Jožeta Perčiča daruje hčerka Silva 50,00 evrov za vrtec Anton Fakin na Colu. Namesto cvetja na grob svakinje Mare Petelin darujeta Ida in Berto 100,00 evrov za SKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na drago Maro Cosmina vd. Petelin darujeta sestrični Marija in Valerija 30,00 evrov za SKD Cerovlje-Mav-hinje. V spomin na Enza Frausa darujeta Bruna in Landi Čok 50,00 evrov za KK Adria. Namesto cvetja na grob Alojzija Pertota daruje svak Stanko 50,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. V spomin na Alojzija Pertota darujeta Karlo in Tatjana 30,00 evrov za Godbe-no društvo Nabrežina. ^ Prerano nas je zapustil dragi Adrijan Sossi Premalo let si z nami bil, a v naših srcih boš vedno živ. Mama Marija, oče Stojan, sestra Martina z Alešem in ostalo sorodstvo Posebna zahvala vsem v medicinskem in asistenčnem krogu. Pogreb bo v soboto, 14. marca, ob 10.55 iz ulice Costalunga v cerkev v Ricma- nje. Pulje pri Domju, 13. marca 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Žalovanju se pridružuje družina Gregori Ob izgubi dragega brata sočustvujemo z Martino in družino bivši sošolci 5. A Martina, v tem težkem trenutku smo ti ob strani Veronika, Aleksandra, Erika, Daša, Elena in Katarina Ob boleči izgubi dragega brata Adrijana izrekajo Martini in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke Ob izgubi dragega brata in sina Adrijana izrekamo Martini, Mariji in Stojanu iskreno sožalje Danjel, Pavel, Damir, Irina, Katja, Fabio, Saša, Mauro, Valentina, Veronika in Marko Draga Martina, v tem bolečem trenutku ti stojimo ob strani in izrekamo tebi in svojcem globoko sožalje. Pustna skupina iz Bazovice Ob izgubi dragega brata Adrijana izrekajo Martini in staršem iskreno sožalje odborniki SKD Slavec Ricmanje-Log 12 Sobota, 14. marca 2009 KULTURA ssg - Režiser Miha Golob o predstavi, ki bo danes doživela premiero »Kreutzerjeva sonata je svojevrstna melodrama« Potreben je primeren posluh za probleme, ki se dogajajo med moškim in žensko... » O nocojšnji premieri Slovenskega stalnega gledališča Kreutzerjevi sonati L.N. Tolstoja je Primorski dnevnik že veliko pisal. Intervju z režiserjem predstave Miho Golobom je v tem smislu zožil možnosti vprašanj in odgovorov, ki bi bralca dodatno spodbudili h gledanju predstave. Za samega spraševalca, ki predstave ni videl, je intervju z režiserjem vsakič majhno tavanje v neznanem in vprašanja ne morejo v srce problematike, ki jo neka predstava izraža. Trnke mečemo vseeno... Kreutzerjeva sonata je širšemu občinstvu manj znano Tolstojevo delo. Povest je doživela dramsko predelavo, režija predstave je torej že tretje branje. Kako ste se ga vi lotili? Postopek dela se je pričel že s prvim branjem besedila. Zanimala me je možnost uprizoritve tega romana oziroma ne-možnost. Po eni strani ima besedilo zelo negledališke lastnosti. Gre za enega pripovedovalca in enega poslušalca. Pozd-nišev razlaga vso noč zgodbo sopotniku na vlaku. To je v bistvu neuprizorljivo. Pri prvem branju sem imel torej občutek, da besedila ni možno uprizoriti. Obenem pa sem pričel odkrivati, da je lahko tekst zelo gledališki in dramatičen. To izkazujeta tako odnos med protagonistoma kot tragičen zaključek. Pričeli smo graditi na dramskih prvinah, ki so se kot take izkazale. Dramaturg Branko Jordan je v intervjuju za PD označil predstavo s tremi P-ji in sicer: pohota, poželenje, prevara. Gre očitno za ljubezenska in spolna razmerja med junaki drame. Kako ste se vi lotili te problematike? Ponujajo se namreč dokaj poenostavljene izbire, kot tudi kompleksnejša razmerja. Tema je danes obče prisotna in lahko postane banalna. Ko smo pričeli secirati Kreutzerje-vo sonato in njeno ozadje, smo uvideli, da se dogajanje zelo prikriva z življenjsko izkušnjo Leva in Sofije Tolstoj. Sonata je tako zadobila širši kontekst. V njem je postalo jasno, da gre za natančno študijo od- Miha Golob je v tržaškem gledališču lani uspešno režiral Maraton v New Yorku kroma X.4 V èA \ I ^ Al ' * ! « \ KM ^ 'I mmm n nosov med žensko in moškim. Obenem se v delu izraža ne le Tolstojev odnos do ženske in zakona, ampak do sveta nasploh. V pripovedi je bil zelo iskren in to tudi do treh P-jev, o katerih je Branko govoril. Glede tragedije spalnice smo res blizu tega, da lahko stvari zelo poenostavljamo ali pa preveč zakompliciramo. Potreben je primeren posluh za probleme, ki se dogajajo med moškim in žensko. Do vprašanja nismo pristopili preveč površinsko, ampak poudarjali, da gre za zelo intimno zgodbo. To zahteva od vseh nas, seveda tudi igralcev, da bo predstava zelo intimna. V obdobju pisanja Sonate je imel Tolstoj zelo negativen odnos do postelje, ki je sicer najbolj obravnavan del naše pohištva. Res tako negativno vpliva na naše življenje? Tekst sodi v določeno obdobje, ki ga je zaznamoval tudi Freud. Ta del psihoanalize, ki je vezan na tragedijo spalnice, je bil takrat zelo aktualen. Mogoče je danes naš odnos do vprašanja, kaj je gonilo sveta in seveda do same spolnosti drugačen. Vsekakor smo izhajali iz tega, da se medčloveški odnosi pričnejo kvariti tudi v povezavi s spalnico in s spolnostjo. Vsak element v naši predstavi ima torej neko referenco s spalnico. Umetniški vodja SSG Marko So-sič je pri svojih izbirah pokazal, da so mu blizu najintimnejša stanja v človeku in to tudi taka, ki so po svoji naravi tragična. Kakšen pa je vaš odnos do gledališča in problemov, ki jih postavlja brskanje po človekovih globinah? Med predlogi, o katerih sva govorila z umetniškim vodjo, se je Kreutzer- jeva sonata zdela najzanimivejši. Menim, da si družba, v kateri živimo, zasluži tudi širšo kritiko. Lahko gre tu za kritiko politike ali česa drugega. Zdi se mi, da je obdobje po zamenjavi sistema (osamosvojitev Slovenije, op. p.) prineslo problem, s čim naj se sedaj gledališče ukvarja. Nekaj časa je bilo čutiti nejasnost, s katerimi problemi naj se umetnik ali gleda-liščnik sploh ubada. Mislim, da tega vprašanja nismo do konca razrešili. Po mojem pa je bistveno vprašanje, o katerem naj razmišljamo, človek.V omenjeni luči so vprašanja borbe za človekove pravice, za svobodo in demokracijo še pomembnejša, kot so bila prej. Človek kot individuum pa ostaja središče vseh teh dogajanj. V času Jugoslavije in komunizma so se najpomembnejši gledališki avtorji s svojimi deli postavljali kot pro-tirežimski dejavniki. Cilj je bila druž-beno-politična kritika sistema. Danes, v novem svetu, niso izginila vprašanja o tem, kakšna je ta nova politika. Je res tako idealna? Je v svobodi rešitev vseh vprašanj? Se je iz novega rodila sreča? Seveda, da se ta vprašanja postavljajo. Omenim naj problem neke splošne utopije in njene veljave. Kaj je npr. s koncem sveta? Morda smo prav v trenutku svobode najbližji temu koncu. Kakšen bo? Za zaključek: ko se gledalci odpravimo v gledališče se moramo pač psihološko pripraviti. Eno je, če gremo gledati komedijo, drugo, če bomo videli klasično igro, še tretja priprava je na izrazito modernistično predstavo. Kaj si od Sonate lahko pričakujemo? Mislim, da gre za gledljivo predstavo, ki zahteva od gledalca določeno mero pozornosti, sodelovanja in emo-tivnega vključevanja. Gre za svojevrstno melodramo. Nismo se izogibali komičnim trenutkom, pomembno pa je bilo, da zgodbo povemo na način, da bo tragedija utopije zakona imela svoje mesto v predstavi. Ace Mermolja / V Makedoniji nagradili Tomaža Šalamuna Tomaž Šalamun je letošnji dobitnik nagrade zlati venec makedonskega pesniškega festivala Struški večeri poezije (SVP). Za skopski časnik Dnevnik, ki je prvi objavil novico, je slovenski pesnik izjavil: Ne morem opisati, kako sem srečen, da je letos meni podeljena največja nagrada za poezijo, ki sploh obstaja v Evropi.Ču-dovit občutek je dobiti priznanje, ki so ga že dobili največji sodobni pesniki. Komaj čakam, da pridem v Strugo, je časnik povzel besede Šalamuna, ki se tačas mudi na mednarodnem pesniškem festivalu v Dubaju. Nagrajenec je dodal, da bo tradicionalno poslanico, ki jo lavreati ponavadi pošljejo manifestaciji SVP, napisal posebno skrbno in da jo bo posvetil Makedoniji, njenim književnikom in struškim večerom. Šalamun je bil vodilna figura slovenske poetske avantgarde v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja, piše skopski Dnevnik. Njegovo ustvarjalnost danes posebej cenijo v Združenih državah, kjer predava na več univerzah. Znan je po književnem motu Poet je lovec, ne pa le prikazovalec emocij. Šalamunova poezija je prevedena v skoraj vse evropske jezike. Šalamun je leta 2000 prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je leta 1941 v Zagrebu, odraščal pa v Kopru. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine. V letih 1996-1999 je bil slovenski kulturni ataše v New Yorku. Objavil je 34 knjig poezije. (STA) Umrl režiser Peter Bacso V Budimpešti je umrl madžarski filmski režiser Peter Bacso, znan po filmu Priča, v katerem je na satiričen način obravnaval stalinske procese v 50-ih letih. Vest o smrti 81-letnega filmarja je sporočila Madžarska zveza filmskih umetnikov. Pričo je Bacso leta 1969 posnel na Madžarskem, potem je bil film deset let v bunkerju, nakar je postal kultna domača filmska stvaritev. Leta 1981 so Pričo prikazali tudi na festivalu v Cannesu. Bacso je naredil 32 igranih filmov, za opus so ga letos nagradili na Madžarskem filmskem festivalu. (STA) trst - Gostovanje baletnega ansambla milanske Scale Nova, a tradicionalna Coppelia Koreografijo za balet po Hoffmannovi povesti in na lepo glasbo Lea Delibesa je po naročilu milanskega gledališča pred nedavnim pripravil Derek Deane Kako lahko dokaj grozljiva ali vsaj zelo vznemirljiva povest postane pravljica s srečnim koncem, bi nam lahko razložili le mojstri francoskega teatra, ki so v drugi polovici 19. stoletja parkrat segli po povestih E.TA.Hoffmanna ter jim prepustili le toliko skrivnostnih in temačnih značilnosti, kolikor je bilo potrebnih za opravičljiv dramaturški zaplet in razplet. Če sta Jules Barbier in Michel Carré znatno razvodenela vsebino in značaj treh Hoffmannovih povesti za Offenbachovo opero, sta to že pred njima storila Charles Nuitter in Arthur Saint-Léon, ko sta za balet priredila povest Der Sandemann. Skladatelj Léo Delibes je bil z rezultatom zelo zadovoljen, Coppélia je bila kot nalašč za njegov načrt, ki je želel predvsem zadostiti okusu zabave žejnih Parižanov: ščepec napetosti, drobci originalnosti in eksotike, ki si je v zadnjih desetletjih 19. stoletja začela utirati pot na evropske odre, pa zmes baleta in pantomime, so bile sestavine, ki so se v idealnem razmerju spojile in omogočile baletu brezpogojen in neprekinjen uspeh od prve uprizoritve v pariški Opéra 25.maja 1870 do današnjih dni. Zgodba o punčki s porcelanastimi očmi (tako se glasi podnaslov baleta) bi lahko v nekaterih režiserjih sprožila željo po globljem razmišljanju o skritih moških željah, ki jih literatura beleži, od avtomov 18.stoletja do robotov Isaaca Asimova in Raya Bradburyja- željo po krotkih in ubogljivih bitjih, pa tudi željo po brezmejnih ustvarjalnih možnostih, ki se je v človeško dušo vgnezdi-la ob navidezno neustavljivem napredku znanosti: ne nazadnje so na dnevnem redu razprave o kloniranju in drugih znanstvenih postopkih, ki se izmikajo naravnemu poteku človeškega življenja. Tega v Coppeliji ne bomo našli: avtom, ki ga je izdelal doktor Coppelius, bo le povod za ljubosumje, ko se bo lepi Franz, sicer že resno zaročen s Swanildo, zagledal v lepo in negibno dekle, ki na balkonu bere knjigo. Odsotnost vsakršne filozofske dimenzije bi koreograf lahko nadomestil z igrivo, ironično oblikovano zgodbo, toda angleški mojster Derek Deane je zelo jasno izjavil svojo brezpogojno zavezanost klasičnemu baletu in je svoje prepričanje dosledno udejanil s postavitvijo, ki je estetsko izbiro podkrepila s scenami in kostumi Luise Spinatelli: prvi prizor bi lahko mirne duše (pred kakim desetletjem) služil kakemu Wertherju ali Faustu , lične hišice in cerkvene duri so dišale po zaprašenih kulisah, zelo lični in barvno usklajeni kostumi pa so se kmalu otresli prahu in razgibali oder z baletno skupino, ki smo jo v Trstu pogrešali že dobrih trideset let: obisk ansambla milanske Scale je vsekakor imeniten dogodek, čeprav brez zvezdniških imen, ki lahko pritegnejo širše množice baletnih navdušencev. Ruski direktor Makhar Vaziev je jamstvo za strokovno vodstvo in profesionalni nivo, ki v Italiji nima mnogo tekmecev, kajti Scala je edino italijansko gledališče, ki daje baletu veliko pozornost: verjetno je tu- di Vaziev pristaš klasične tradicije, kajti postavitev Coppelie je zelo sveža- nastala je pred mesecem dni-, a svežina prihaja bolj iz mladih in odličnih plesalcev kot iz originalnosti koreografij. Na premieri je občinstvo očaral predvsem izvrstni Friedemann Vogel, skoraj idealni Franz, ki je lahko razkazal vse svoje vrline, tako v solističnih točkah kot v duetih s Swanildo, ljubko in temperamentno Palomo Herrera. Španska plesalka je zelo lepo interpretirala svojo »preobleko« v mehansko Coppelio, sproščeno očarljiva pa je bila tudi v bolj "človeških" in mehkih gibih, živahna in prožna v španskem in madžarskem plesu. Vogel in Herrerova sta bila konici ansambla, ki je deloval zelo ubra- no in disciplinirano; zadovoljivo se je odrezal tudi Gianni Ghisleni v vlogi Coppeliusa, v sosledju prizorov pa je izstopala šesterica Swanildinih prijateljic. Nekaj več poustvarjalne fantazije sta scenografka in koreograf pokazala v drugem dejanju, ki se odvija v zakajenem in zatemnjenem stanovanju izdelovalca igrač in avtomov: igra luči, ki jih je na-študiral Jacques Chatelet, in razgibani prizori, med katerimi so se vse Coppeliuso-ve stvaritve predramile in pognale v svoje mehanske gibe, so popestrili sceno skupaj z napravo, ki naj bi prenesla življenjski utrip iz nezavestnega Franza na laži-Coppelio Swanildo. Tretje dejanje je ostalo zvesto svojemu preprostemu namenu, da zaokroži srečni razplet zgodbe z veselimi plesi, ki so solistom in ansamblu ponudili še zadnje poustvarjalne užitke. Izvedbo je kot običajno oplemenitila glasba v živo, toda dirigent David Coleman je skrbel predvsem za to, da so vsi plesalci lahko razločno slišali orkester: dinamika je bila dokaj enolična, barvnih odtenkov le malo in namesto peneče se francoske glasbe je bila spremljava mnogokrat tevtonsko težka, kljub temu pa ni manjkalo bolj ljubkih, pa tudi romantičnih trenutkov, ki jih je Delibes pričaral v svoji najlepši in najuspešnejši partituri. Zahtevne solo odlomke je dokaj zanesljivo odigral violist Benjamin Bernstein, na splošno pa se izvedba ni povzpela nad profesionalno rutino. Coppelia bo na odru, tudi z dvema predstavama dnevno, samo do nedelje, 15.marca. Katja Kralj / KULTURA Petek, 13. marca 2009 13 trst - V galeriji za sodobno umetnost LipanjePuntin Fotografski pejsaži Maria Sillanija Djerrahiana Izbor bolj reprezentativnih fotografskih stvaritev od polovice sedemdesetih let do danes V galeriji za sodobno umetnost Lipanje Puntin v ulici Diaz v Trstu razstavlja izbor svojih bolj reprezentativnih fotografskih stvaritev od polovice sedemdesetih let do danes na skupno tematiko pejsaža Mario Sillani Djerrahian, umetnik armenskega porekla, ki se je že v zgodnjem otroštvu preselil v Trst. Kuratorka razstave je umetnostna zgodovinarka Angela Madesani. Naslov Analogo al paesaggio nas uvaja v umetnikovo vživljanje v specifiko motivike krajinarstva, ki se je relativno pozno uveljavila v zgodovini umetnosti kot samostojna tematika in jo zato smemo upoštevati kot povsem sodobno. Razen tega lahko pozornost do stvarnega sveta v tem primeru pripisujemo še umetnikovemu zanimanju za znanost. Čeprav gre za navidezno razpetost med znanostjo in umetnostjo, kjer je vendar nadvladala ustvarjalnost z življenjsko izbiro skoraj štiridesetletne profesionalne predanosti fotografiji, smemo vselej ugotavljati, da ne gre v našem času in prostoru za dihotomijo, temveč za zgodovinsko obdobje, ko se znanost in umetnost srečujeta in prihajata do skupnih iztočnic v duhu razodevanja globljih resnic. Na razstavi je na ogled več stenskih kompozicij, ki delujejo kot posegi v prostor galerije in obenem v naš življenjski prostor s pogledi v naravo neposredno preko umetnikove fotokamere, a tudi perko pogledov na poglede drugih mojstrov, ki jih prav tako Sillani selektivno obravnava s povzemanjem izbranih detajlov znanih likovnih del. Sillanijeva so formalno izredno prečiščena in prefinjena dela, ki imajo izredno kompleksno vsebinsko zasnovo in izpričujejo poglobljeno obvladanje specifičnih vešč, ki jih zna umetnik spretno ter inovativno uporabljati. Ustvarjalni ciklus fotografemov iz sedemdesetih let izhaja iz raziskovanja fotografskih procesov in metodologije, osnovnih in bistvenih izraznih prvin, ki jih fotografska podoba beleži. Vzporedno razmišlja umetnik o konceptu re-produktibilnosti, kjer postane lahko fotografija enakovredno sredstvo ostalim tradicionalnim grafičnim postopkom. To privede umetnika do izluščenja bistvenih pripovednih elementov in do osebnega, pristnega likovnega nagovora, ki hrani v svoji osnovi vez z organskim svetom in neokrnjeni poetični interpretativni pridih. Pejsaž je obenem metafora, saj je pogled navzven vedno tudi pogled navznoter, sam proces zaznavanja nas k te- mu privabi, obenem pa zasleduje umetniškova tankočutnost tudi duhovno razsežnost videnega, kjer pomeni pogled dejansko razmišljanje, soočanje, ponotranjenje. V tem smislu se Mario Sillani Djerrahian v ciklusih del iz zadnjih let sprašuje o začetku in koncu pejsaža. Čeprav se Sillani pretežno poslužuje fotografije, ne prezira različnih drugih medijev kot sta npr. video ali televizija, performancov ali poseganja v specifičen prostor. V tem procesu prihaja do zožitve vidnega polja in kontemplacije vse bolj poglobljenih izbranih prvin, kjer se pozornost umetnika zaustavi, oziroma prodira dalje v nevidne razsežnosti preko postopne abstrakcije. V tem smislu se je pri kraški krajini osredotočil na obliko kamna, ki postane tako povod za konceptualno razmišljanje, razvijanje miselne sfere, ki zanesljivo vodi človeka po zahtevni poti nadgradnje znanja in spoznavanja, kulturne širine in pogumnega eksperimentiranja novih poti. Razstava bo na ogled do 11. aprila od torka do sobote med 15.30 in 19.30 ali po predhodnem dogovoru. Jasna Merku ljubljana Poklon pisatelju Luisu Adamiču Slovenska izseljenska matica je ob 110. obletnici rojstva pisatelja Louisa Adamiča včeraj v matičinih prostorih v Ljubljani pripravila tematski večer. Adamiča so predstavili priznani zgodovinarji, poznavalci izseljenskega življenja - Matjaž Klemenčič, Jože Pirjevec, Božo Repe in Janja Žitnik Sera-fin.Adamič (1898-1951) je doma in v svetu zapisan kot borec za pravico in mir, politični aktivist in novinar, ki ni nikoli pozabil na svojo rojstno deželo, niti v najtežjih trenutkih svojega življenja. Bil je človek dveh domovin, ki je spodbujal idejo, da bi ves svet postal ena domovina vseh narodov. Gostujoči predavatelji so si bili edini, da je bil Adamič vi-zionar. Po besedah Jožeta Pir-jevca je že takrat razumel religiozni fundamentalizem in nevarnost, ki preži znotraj ameriške družbe. Bil je najbolj popularen Slovenec do zdaj, ki pa je po splošnem mnenju udeležencev večera premalo poznan oziroma prisoten v slovenski javnosti, so sporočili iz matice. Louis Adamič je v svojih delih pogosto obravnaval socialna in politična vprašanja v obeh domovinah. Bil je tudi prevajalec. Med drugim je napisal knjige Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj ter Orel in korenine. (STA) Dela bodo na ogled do 11. apila trst - Gledališče Orazia Bobbia Komedija o Michelini Besedilo je uspešni gledališki avtor Edoardo Erba spisal za simpatično Mario Amelio Monti Igralka Maria Amelia Monti se je italijanskemu občinstvu prikupila s svojim posebnim komičnim slogom, ki sloni na non-šalantno, nekako raztreseno in naivno izrečenih replikah, po katerih se situacija na odru pokaže v novi, nepričakovani, včasih celo groteskni luči. Njej na kožo je pisana glasbena komedija Michelina, ki je ta teden na sporedu v tržaški Bobbiovi dvorani v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. Avtor besedila je Edoardo Erba, ki je, mimogrede povedano, eden najuspešnejših sodobnih italijanskih dramatikov: naj omenimo le sloviti Maraton v New Yor-ku, medtem ko je glasbo komponiral Federico Odling. Besedilo se, kot poudarja sam avtor, navezuje na italijansko gledališko in tudi filmsko tradicijo in prenekatero zamisel so navdahnili stari filmi in komedije, vse pa je izkušeni Edoardo Erba spretno povezal v zabavno komedijo z učinkovitimi prizori in duhovitimi dialogi. Veliko zaslug gre tudi režiserju predstave Alessandru Benvenutiju, ki se je s skrajno eleganco lotil žgečkljive zgodbe o preprosti in nekoliko, a ne preveč naivni varietejski subretki Michelini, ki v svoji iskrenosti ne vidi nič slabega v ljubezni do pomembnega kardinala, ki raziskuje ozadje čudežne bratove rešitve med katastrofalnim brodolomom. Tako se komedija, v kateri se okolje drugorazrednega kabareta stika z okoljem najvišje cerkvene oblasti, izmika vsakršni vulgarnosti in na koncu izzveni kot vesela pravljica, v kateri je vsakršna proti-klerikalna ost odbrušena. Maria Amelia Monti je nadvse prepričljiva v vlogi subretke Micheline, ki jo je drugorazredni kabaretni pevec z riževega polja, kjer je morala po cele dneve stati z nogami v vodi, brez kakšne posebne priprave kar postavil na oder. Odlična je tudi ostala igralska zasedba, zlasti Giampiero Ingrassia, kot nekoliko cinični in izkoriščevalski kabaretni pevec; njemu so zaupane tudi najučinkovitejše pevske točke, ki jih je mogoče, po pravici povedano, prešteti na prste ene roke. Enako skrbno so dodelane tudi ostale vloge: Amerigo Fontani je zaljubljeni kardinal, Gianni Pellegrino je njegov za napredovanje na vse pripravljeni tajnik, Mauro Marino je starejši kardinal, Anna Lisa Amo-dio pa duh nune Ercoline, ki bi jo morali proglasiti za svetnico. Preprosto sceno, ki brez nerodnih premikanj prikazuje zdaj zanikrno zaodrje zdaj bogato notranjost palače cerkvene oblasti, je ustvaril Tiziano Fario, Massimo Poli pa kostume. Prijetni in zabavni predstavi so se gledalci na prvi tržaški ponovitvi od srca nasmejali in ji dobrosrčno oprostili dokajšnjo sporočilno plitkost. (bov) revije - Prva letošnja številka Mladike Uvodni poudarek na prazniku slovenske kulture Pri založbi Mladika v Trstu je izšla prva številka revije Mladika z letnico 2009: revija je tako prešla v triinpetdeseto leto izhajanja. Uvodni poudarek je na prazniku slovenske kulture ali prazniku srečnega pristana, kot ga je imenoval Mitja Ozbič, govornik na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu 9. februarja letos. Ozbič je opozoril, da gre pri Prešernovem prazniku predvsem za proslavljanje tega, kar smo na kulturnem področju znali ustvariti in gojiti, in tega, kar smo znali sami v sebi kot skupnost in kot posamezniki nadgraditi in prerasti. Odtod tudi stalna aktualnost tega praznika. Drugi poudarek njegovega govora je bil na pomenu narodnih simbolov: med Slovenci v Italiji je eno temeljnih vprašanj problem istovetnosti in simbolov, s katerim se moramo kot skupnost čimprej soočiti, da se ne bi ponavljali polemike, ki so na primer nastale ob rezanju slovenskega traku ob odprtju nove šolske jedilnice v barkovljanski osnovni šoli. Mladika nudi veliko literarnega in zgodovinskega branja ter kritičnih razmišljanj. Objavlja se komentar v zvezi s porajanjem potrebe po združevanju v zamejstvu, do katere je avtor prispevka kritičen. Rešitev krize v zamejstvu ni po piščevih besedah v razkolu, pomembna pa je zdrava pluralnost. Sledi objava javnega pisma Majde Colje Kompan, ki se je odzvala na nedavno postavitev igre Zaljubljeni v smrt v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Mateja Gomboc je avtorica novele Izobčenec, ki je bila priporočena na lanskem literarnem natečaju revije Mladika. Vladimir Kos iz Japonske pa je avtor dveh liričnih pesniških zapisov. Novo rubriko, ki bo Mladikine bralce spremljala celo leto, je osnoval zdomski duhovnik Zvone Štrubelj na temo poetične teologije, to je nove oblike teologije, ki jo imenujejo tudi nova renesansa in ki si v duhu vračanja k evangeljski pristni preprostosti in izvirom utira pot na teoloških fakultetah krščanskega sveta. V rubriki Moje življenje v Nemčiji Peter Merku piše o delu v nemških električnih centralah in omenja tudi atomosko centralo Stade. V rubriki Iz naše preteklosti je objavljeno prvo nadaljevanje daljšega zgodovinskega zapisa o Ene-ju Silviju Piccolominiju in Trstu: v tem delu je go- vor o ustanovitvi ljubljanske škofij in o imenovanju Eneja Piccolominija za tržaškega škofa. Zanimivo, s slikami opremljeno rubriko piše Branka Sulčič. Boris Pangerc je avtor zapisa o poteku poletnega seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom, ki je potekal na Bledu 24. in 25. avgusta lani. V zapisu so informacije o poteku seminarja, a tudi zanimov-sti iz Gorenjske. V Mladiki je še bogata Antena, ocene knjig, poročilo o odzivu na izid knjige Slovensko gledališče v Argentini, in Čuk na Obelisku. V Rasti so tokrat pisali urednica Vida Forčič z obračunom ob vstopu v novo leto in s poročilom iz Tirane, Jožica Forčič primerja slovensko in italijansko himno, Jernej Šček razmišljanje o pojmu visoke kulture, Tanja Zorzut razmišlja o pomenu potovanj, Tina Forčič predstavlja svojo makedonsko pustolovščino, Helena Pertot pa ocenjuje film The curious case of Benjamin Button. Sanjska naj bo Potovalna agencija A © AURORA S turizmom se ukvarjamo že dolgih 46 let, naši kvalificirani uslužbenci vam profesionalno in s prijaznostjo pomagajo pri nabavi navadnega letalskega prevoza ali vozovnice za Tumbutu, pri rezervaciji hotelske sobe ali organizaciji turističnega aranžmaja za petičneže, ponudijo vam enodnevni izlet kot tudi zahtevno turo okoli sveta, organizirajo vam individualni ogled mesta ali pa izlet za 600 oseb,... poskrbijo, da bo vaš medeni teden nepozaben. Pri nas Poročno potovanje * daljava oziroma kup denarja Pri nas Poročno potovanje = skupna izdelava načrta, ki upošteva želje novoporočencev ter naše izkušnje in znanje Pri nas nič ni prepuščeno naklučju, vsaka poteza je pretehtana in preštudirana - samo tako dosegamo kvaliteto po kateri slovimo daleč naokoli. Preizkusite nas, če so vam potovanja sestavni del življenja, boste takoj ugotovili, da dobro vlagate. RS.: katalog Sredozemlje - z najnižjimi cenami na tržišču - je na vašo razpolago v agenciji, kot tudi pestra ponudba spomladanskih izletov in potovanj. Vsako nedeljo in četrtek naš avtobus odpelje proti slovenskim zdraviliščem. Potovalna agencija AURORA, ul. Miiano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 f 15.00 - 18.30 četrtek no stop 9.00 ■ 18.301 sobota 9.00 ■ 12.00 Poroka je dogodek, ko si dva človeka podarita del svojih življenj. Da spomini na ta tako pričakovan dogodek ne bi bili neprijetni, se je nanjo treba skrbno pripraviti. Brez natančnega načrtovanja se namreč še tako briljantne zamisli o za mnoge najbolj sanjskem dnevu življenja lahko hitro izjalovijo in neljubi dogodki namesto sreče na obraze mladoporočencev in svatov prikličejo kvečjemu kisel nasmešek. Strokovnjaki za načrtovanje porok svetujejo oblikovanje in upoštevanje organizatorja opravil. Kot svetujejo na enem od spletnih portalov, specializiranih za poroke, Naj poroka, velja v času od 12 do 6 mesecev pred poroko določiti datum in kraj poroke, določiti je smiselno tudi okvirni znesek denarja, ki sta ga nevesta in ženin pripravljena vložiti v poroko. To je tudi čas, ko se par dogovori kakšno zunanjo podobo poroke si želita, zato je treba začeti z iskanjem modela oblek, ki si jih ta dan želita obleči. Če par še ne živi skupaj, je zdaj skrajni čas, da se odloči kje bo po poroki živel. Sledi urejanje novega doma. Do pol leta pred poroko je smiselno tudi spoznanje obeh družin, če se seveda še ne poznata. V obdobju od 6 do 4 mesecev je smiselno potrditi kraj in datum poroke in se dokončno dogovoriti o kraju poroke. Izbire so številne, od klasične poroke na matičnem uradu in domači cerkvi do poroke v naravi, na gradu... Treba je izbrati tudi gostišče z dovolj prostora, da ne bo tesno, če bo med povabljenimi veliko svatov. Posebna pozornost gre izbiri jedilnika. Mnoge restavracije ponujajo že oblikovane poročne menije, lahko pa se odločite za popolnoma samosvojega. Če bo kulinarično uglašen, vam gostinci prav gotovo ne bodo ugovarjali. Nikakor ne smemo pozabiti na seznam svatov in izbor prič. Na specializiranem spletnem portalu Najina poroka v drugem koraku, ki se nanaša na oblikovanje seznama, ugotavljajo, da j e zelo pomembno, da dovolj zgodaj napišete seznam vseh ljudi, ki si jih želite imeti na poroki. Najbolje je, da naredite dva seznama: na prvega napišite vse tiste, ki si jih vsekakor želite imeti na poroki, na drugega pa napišite tiste, ki bi jih lahko povabili, pa ni nujno, da so na vaši poroki. Vsekakor ne pozabite, več povabljencev kot bo, večji bodo tudi stroški, opozarjajo. Vzemite kalkulator, seštejte vse stroške in se odločite, kaj so vaše prioritete. Če ste v dilemi, si odgovorite na vprašanje: Ali vam je bolj pomembno število gostov ali obleka, ki jo boste nosili? V vmesnem času par, ki bo čez nekaj mesecev poročen, zbira ponudbe za tiskanje vabil, glasbenike, fotografe, snemalce, konfetne aranžmaje, cvetje in dekoracije, prstane, knjigo daril in poročno potovanje. Če se boste tudi vi v kratkem poročili, je zdaj skrajni čas, da se odločite za poročno obleko in različne dodatke. Če vam prevozno sredstvo veliko pomeni, v tem času izberite tudi to. Poleg običajnega, a za poroko posebej pripravljenega avtomobila, imate na voljo še morje možnosti: dolgo limuzino, kočijo, vlak, čoln, tudi balon je lahko zanimiva rešitev. Prevozno sredstvo seveda okrasite s cvetjem. V predzadnjem obdobju, od 3 do 1 meseca pred poroko, ne pozabite poslati vabil in naročiti poročnih prstanov. To je tudi čas, ko se morate odločiti za glasbo in se torej dogovoriti z ansamblom ali solistom, ki vam bo prepeval. Upoštevajte tudi glasbeni stil povabljencev. Za program se dogovorite z animatorji, ki jim, preden jih najamete, natančno povejte kaj pričakujete in v kolikšnem obsegu. Tudi s fotografom in snemalcem se natančno dogovorite kakšne slike oz. posnetke si želite. Na vrsti za dogovor je tudi cvetličarna, kjer si izberete vrsto rož in dekoracijo ter seveda nepozabni poročni šopek. Glede daril velja razmisliti kakšna darila si želite; želje sporočite povabljenim. Na Najini poroki svetujejo, da naredite seznam daril, ki ga zaupate prijateljici, priči ali komu drugemu. Lahko pa pri eni izmed mnogih trgovskih hiš odprete darilno knjigo mladoporočencev in si sami izberete tisto, kar bi radi imeli. To bo vašim svatom zelo olajšalo delo. Če pa bi raje za darilo imeli denar, potem to taktno sporočite sorodnikom, še svetujejo omenjeni specialisti. pohištvo HRH UL. CARSIAh 45 NA OPCINAH (NASPHOT| GASILSKE POSTAJE) 040.213579 Fax 040.'2159T42 Te irtffrjtfkralj.it PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV lOiKOS I 1'LhJth- PQHISTVQ VRATA &T0PNI5CA pflHISTVFJJI DODATKI MIZARSTiiO stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Mauritius, najbolj priljubljena destinacija za poročna potovanja Zdaj, ko je mesec dni do poroke, je pomembno, da pomerite poročno obleko in si kupite čevlje ter druge dodatke, ki ste si jih zamislili. Za ženina je to skrajni čas za nakup obleke in čevljev. Obleka je en najpomembnejših elementov poroke, mnoga dekleta o poročni obleki sanjajo že od najzgodnejših let. Specialistka oblikovanja Martina Čižman na spletnem portalu Poroka svetuje, da »ko razmišljate o vaši podobi na poročni dan, začnite najprej z mislijo na to, kako se običajno oblačite. Morda razmislite o tem, katere so vaše najljubše barve, skratka razmislite, kaj vam je najbližje. Ste spoščen tip ali nekoliko bolj zadržani? Sedaj j e zelena luč za iskanje konkretnih rešitev tu. Ena teh je tudi, da se ne bojite prositi za nasvet ali pomoč usposobljeno osebo, ki ji lahko zaupate. Četudi si marsikdo misli, da njegovemu izgledu ni pomoči, dobri modni svetovalci poznajo marsikateri trik, ki poudari ljubkost in prikrije kako neprijetnost«. Pomemben je tudi razmislek o barvah. Bela barva predstavlja simbol čistosti in je prvič postala aktualna v 18. stoletju, ko si j e mlada kraljica Viktorija za poroko izbrala belo poročno obleko, razlaga na omenjeni strani Čižmanova in dodaja, da če bela barva ni po vašem okusu, imate proste roke. Dnevi zgolj belih poročnih oblek so namreč že zdavnaj minili. O barvah velja še posebej razmisliti, če je vaša postava močnejša. Glede pomerjanja velja, kot ugotavlja oblikovalka, nekakšno nepisano, a preverjeno pravilo, da pomerite vsaj tri obleke. Obleke, ki visijo na obešalniku, izgledajo namreč lahko povsem drugače kot tedaj, ko obdajajo vašo postavo. Pri izboru poročne obleke pa nikar ne pozabite na ženina, kajti vajina stilna usklajenost je za popoln izgled še kako pomembna. Vsekakor pa potrebno razodeti vseh skrivnosti, saj naj bi, kot veleva star običaj, ženin videl svojo nevesto v polnem sijaju šele na poročni dan, še pravi oblikovalka. Gostišče je že rezervirano, toda če vas razjeda dvom v kakovost storitve se lahko dogovorite za poskusno kosilo ali večerjo. Ne pozabite oblikovati tudi ustreznega sedežnega reda, razporeda miz in dekoracij. Gostincu posredujte končno število svatov. Poročni prstani so v tem obdobju že pripravljeni in se veselijo dne, ko bodo dobili svojega »lastnika«, zato se lahko posvetite zahvalnim vizitkam in naročilom poročne torte, keksov, peciva... Če je le možno, naj vam torto dostavijo na kraj slavja, svetujejo poznavalci. Pri izboru oblike in barve poročne torte naj vas vodi misel, da naj bo ta usklajena s celotnim stilom poroke. Nastopil je tudi čas za dokončen izbor dekorativnega cvetja in poročnega šopka. Do poroke vas ločita le še dva tedna. S prijatelji se zabavajte in zabeležite sloves od samskega stanu na dekliščini oziroma fantovščini. V naslednjih dneh še zadnjič pomerite obleko, predvsem pa se posvetite sebi, sprostitvi in urejanju svojega telesa, da se boste na poročni dan dobro počutile. Nastopil je največji, poročni, dan, ko obiščete frizerja in kozmetičarko, prevzamete poročni šopek in pripravite prstana, ki vaju bosta združila. Nasvet strokovnjakov: fotograf naj bo pri nevesti uro pred pričetkom celotne ceremonije. Čez nekaj ur ste že poročeni. Slavje se lahko prične. To bo tako, kot ste si ga zamislili. Če ste ga načrtovali v detajle, bodo zdaj vsa vaša prizadevanja in napori poplačani. Čaka vas teden, dva ali celo več poporočnega »okrevanja«. Lahko pa se poročite kar na potovanju. Poročno potovanje pomeni kot ugotavljajo poznavalci tovrstnih produktov predvsem hotel in kraj poln romantike, neskončne bele peščene plaže in veliko, veliko razvajanja. Od krajev, ki jih ponujajo v, na primer, agenciji Imperial Travel, je najbolj priljubljena destinacija Mauritius. Poroka na Mauritiusu je nekaj posebnega predvsem zato, ker je drugačna od klasične poroke. Za mladoporočence veljajo posebne cene, predvsem na Mauritiusu so cene hotelov lahko nižje tudi do 30 odstotkov. »Priporočil bi poroko na Mavritiusu. Vsi pari, ki se poročijo tam so tako navdušeni in zadovoljni, nasmejani in srečni, da vam ne morem povedati. Pošiljajo nam razglednice in se oglasijo pri nas s poročnimi fotografijami,« pravi Matej Valenčič iz omenjene ljubljanske agencije. Med priljubljenimi poročnimi destinacijami so tudi Maldivi ter kombinacije omenjenih destinacij z Dubajem. Lokacije so tako priljubljene med mladoporočenci zaradi neskončnih belih peščenih plaž, izredno lepega morja, palm in romantike in neverjetno lepih hotelov. V agenciji pravijo, da želijo potovanja popestriti s postankom v futurističnem Dubaju. Potovanja pripravljajo po meri, skladno z željami posameznika. Ko oblikujejo potovanje prisluhnejo željam mladoporočencev, v potovanje vključijo najboljše prevoze, presenečenja na letalu, šopke rož in še kaj, kar naj ostane skrivnost. Mladoporočenca se namreč morata počutiti kraljevsko. Najbolj ekskluzivno poročno potovanje s poroko je torej kombinacija Mauritiusa in Dubaja, so prepričani v agenciji. Tako je prvi del namenjen poroki in uživanju na Mauritiusu, zadnjih nekaj dni pa lahko pari preživijo v Dubaju. Tam lahko izberejo med številnimi hoteli, ali pa se odločijo za dva ali tri dni bivanja v hotelu Bur AL Arab, edinega hotela na svetu, ki ima 7* ali pa preživijo kakšno noč v luksuznem puščavskem letovišču. Tako potovanje je posebno dvojno doživetje za večne spomine. V omenjeni agenciji so nam razložili kako pari sploh sprejmejo odločitev o tem kam se bodo namenili na poroko. Najprej se lotijo iskanja države, kjer bo poroka. Iščejo kraj, kjer je sonce, morje, bel pesek, prijazni ljudje in odlična hrana. Pomemben dejavnik je tudi angleški jezik, saj tako poroke ni treba prevajati. Pomembno je tudi, da ima država, v kateri se poroka opravi, sklenjen sporazum o priznavanju porok v državi, od koder mladoporočenca prihajata. V agenciji imajo izkušnje, da se želje običajno oblikujejo ob pogovoru z njihovimi svetovalci. Potovanja trajajo v povprečju med 7 in 10 dni, pari si lahko poljubno izberejo dolžino potovanja, saj vse programe oblikujejo posebej in tako lahko natančno prisluhnejo željam mladoporočencev. Mladoporočenca po prihodu v hotel sama izbereta lokacijo, kjer se želita poročiti. Največ se jih odloči za poroko na peščeni plaži med palmami. V hotelih običajno opravijo samo eno poroko dnevno, tudi zato je vsaka nekaj imenitnega in intimnega. 1 6 Petek, 13. marca 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Zaradi gradbišča in prepočasnih obnovitvenih del na Travniku Trgovci v vse hujši stiski: »Zaprtje ali selitev drugam« Ob včerajšnjem odkritju stebra z Ignacijevim kipom obesili letake v obliki osmrtnice »Občutek imamo, da se goriška občinska uprava ne zaveda, da bi lahko večji del trgovskih dejavnosti na Travniku in okolici ne preživel do konca tekočega leta. V najboljšem primeru, če se položaj ne bo izboljšal, se bodo trgovine selile v drugam, kar bi pomenilo izumrtje tega predela mesta.« Po mnenju skupine trgovcev bi lahko naložba goriške občine, ki bo za ovrednotenje območja Travnika in Rašte-la odštela več milijonov evrov, imela nasprotne učinke v primerjavi s tistimi, ki si jih je nadejala. Namesto da bi priklicala nove dejavnosti in poživila doslej zanemarjeno območje, opozarjajo upravitelji trgovin, bo zaradi počasnosti gradbenih del imela zanj zelo hude posledice. Na svojo stisko so trgovci z območja Travnika in Raštela ponovno opozorili javnost včeraj popoldne, ko je občinska uprava priredila slovesno odkritje obnovljenega kipa svetega Ignacija. Okrog 40 trgovin in lokalov je izobesilo letake v obliki osmrtnic, na katerih so mimoidoči brali napis »Zaradi zavlačevanja del je predčasno preminila trgovska dejavnost na trgu in v zgodovinskem mestnem jedru. Namesto cvetja prispevajte javna dela«. »Zamisel za tiho, a obenem zgovorno protestno akcijo, se je porodila spontano. Trgovci so k njej pristopili kot posamezniki, ne pa kot člani zveze Ascom,« je v osebnem imenu povedal Benedikt Kosič, ki je sicer predstavnik goriške zveze trgovcev in SDGZ. »Za protestno akcijo smo se odločili, ko smo izvedeli, da bo občinska uprava priredila praznično odkritje Igna-cijevega kipa. Glede na zaskrbljujoč položaj, v katerem smo se znašli zaradi gradbišča, smo do tega ravnanja občinskih predstavnikov kritični. Bolj veseli bi bili, če bi se občina trudila za čimprejšnje odprtje prevoznega dela Travnika,« je poudaril Kosič in nadaljeval: »V zadnjih mesecih so se naše težave dodatno povečale. Doslej so si trgovci skušali pomagati s svojimi prihranki v upanju na boljše čase, sedaj pa je možnost preživetja mnogih dejavnosti in delovnih mest pod vprašajem. Mi ne moremo računati na dopolnilno blagajno ali znižanje davčnega pritiska, čeprav smo prejeli več obljub. Gradbeno podjetje se ne premika, mi pa ostajamo izolirani, ker nas obdaja gradbišče. Če temu prištejemo svetovno gospodarsko krizo, s katero se spopadajo tudi ostale trgovine, ugotovimo, da so se naši posli v zadnjih časih zmanjšali še za kakih 20 odstotkov. Med drugim se bo v kratkem začela tudi obnova Raštela, kar pomeni, da bo dostop do naših trgovin še težji.« Trgovci so prepričani, da je počasnost del na Travniku posledica pogajanja med občino in podjetjem Luci costruzio-ni, ki naj bi zahtevalo višje plačilo od tistega, ki je bilo predvideno v pogodbi. Povišanje stroškov naj bi bilo odvisno od zahtev, ki jih je občina predstavila podjetju, kot je na primer bila sprememba kronološkega plana del ali izbira drugačnih gradbenih materialov. Ker gre za visoko vsoto, občina predlaga kompromisno rešitev. »Po našem mnenju obstaja možnost, da bodo dela zaustavljena. Pogajanje med občino in podjetjem se nadaljuje in ni nam dano vedeti, kako poteka. V primeru, da bi do dogovora ne prišlo, bi se zadeva zavlekla v nedogled in naš položaj bi postal nevzdržen. Z letaki smo hoteli še enkrat opozoriti javnost, da si tega ne moremo privoščiti,« je zaključil Kosič. Aleksija Ambrosi župan romoli »Delajmo skupaj« Križišče kmalu spet odprto »Delajmo skupaj, da bo ta predel ponovno postal središče mesta in da bo od tod startal gospodarski razvoj, ki si ga Gorica zasluži.« Tako je župan Ettore Romoli odgovoril na protest oziroma pikro »šalo«, kot jo je sam imenoval s kančkom jeze, ki so jo trgovci s Travnika in iz Raštela priredili včeraj ob robu slovesnega odkritja svetnikovega kipa. »Občinska uprava je želela opozoriti na počasno napredovanje postopka, v katerem se je znašla in po katerem bo videz mesta lepši kot kadar koli prej. Res je, da dela napredujejo počasneje, kot sem si predstavljal, prepričan pa sem, da bo v roku nekaj mesecev trg ponovno predan mestu.« Romo-li je k temu še dodal, da stisko trgovcev razume, zato se jim je zahvalil za sodelovanje in potrpežljivost. Ob včerajšnjem odkritju stebra s kipom je na gradbišču na Travniku le prišlo do premika. Gradbeno podjetje je odprlo predel ceste pred poslopjem zavoda INPS, pešcem pa je sedaj dostopno tudi križišče med ulicama Oberdan in Roma, ki so ga ponovno pretlakovali. Spet bo prevozno od srede, 18. marca, so včeraj napovedali. travnik - Slovesnost ob odkritju kipa Ignacija pozdravila množica Goričanov »Osmrtnica« na izložbi ene izmed travniških trgovin (levo), pred odkritim stebrom s svetnikom župan Romoli, prefektinja Marrosu in nadškof De Antoni (desno) bumbaca Pred več stoglavo množico so včeraj na Travniku odkrili obnovljeni kip sv. Ignacija. Marmornatega svetnika so že pred nekaj meseci postavili na steber pred palačo prefekture, za uradno odkritje pa so počakali 12. marec. Datum ni naključen, saj je Cerkev ravno tega dne leta 1622 Ignacija Lojolskega proglasila za svetnika. Slovesnosti so se ob županu Romoliju, nadškofu Antoniu, prefektinji Marrosuvi in podpredsednici pokrajine Demartinovi udeležili tudi številni drugi predstavniki oblasti, sil javnega reda in občani, ki jim je dobrodošlico zapel zbor sv. Ignacija. Pred blagoslovom je bilo na vrsti odkritje kipa, pri katerem je sicer prišlo do zapleta. Nadškofu, županu, prefektinji in podpredsednici pokrajine namreč ni uspelo sneti tanke bele odeje, s katerim je bil Ignacij prekrit. Vrv se je utrgala, zato so morali naposled priskočiti na pomoč občinski delavci z dvigalom. Ob tej nevšečnosti je treba dodati, da so bili mnogi občani nad organizacijo razočarani. »Pričakoval sem, da bo dogodek bolj slovesen. Ničesar nisem slišal, saj ni bilo poskrbljeno za ozvočenje,« je povedal eden izmed navzočih. Ignacij se je na prvotno mesto vrnil po 71 letih. Pred palačo Torriani je namreč kip iz 17. stoletja stal do leta 1938; ob Mussolinijevem obisku v Gorici so fašistične oblasti zahtevale, naj se ga prenese na kamniti podstavek pred cerkvijo, kjer je ostal do marca lani. Izvedenci iz restavratorskega podjetja Eu.Co.Re iz kraja Pavia di Udine so nato izvedli restavratorski poseg, ki ga je po odkritju v dvorani ob cerkvi sv. Ignacija opisala restavratorka Antonella Facchinetti. (Ale) tržič - Zaradi gospodarske krize Za kulturo 4.000 evrov, lani jih je bilo 135.000 Učinke gospodarske krize bodo v Tržiču občutila tudi kulturna društva in združenja. Tržiška občinska uprava je bila namreč primorana krčiti sredstva, ki jih je v proračunu zagotovila kulturnim pobudam; lani je bilo kulturi namenjenih 135.000 evrov, letos pa jih bo samo 4.000. Ne ravno razveseljivo novico je posredovala občinska odbornica Paola Benes med zasedanjem občinske konzulte za kulturo, ki se je prvič sestala pod vodstvom svojega novega predsednika Bruna Bonetti-ja. Benesova je pozvala kulturna društva in združenja, da naj združijo moči in naj vzpostavijo sodelovanje, saj je treba v obdobju krize pozabiti na stare zamere. Od- bornica je vsekakor opozorila, da je treba med prispevke prištevati tudi olajšave, ki jih bo občina zagotovila društvom za uporabo prostorov v občinski lasti. Obžalovanje nad krčenjem prispevkov je po zasedanju izrazil predsednik konzulte za kulturo Bonetti in opozoril, da bodo morala združenja odslej plačati visoko najemnino tudi za uporabo občinskega gledališča. To naj bi po njegovih besedah marsikatero društvo odvrnilo od organizacije dogodkov v gledališču. O prispevku 4.000 evrov, ki si ga bo razdelilo 80 tržiških društev in združenj, je Bonetti dejal, da predstavlja le kapljo v morju. gorica - Za torek je napovedano odprtje novega gradbišča Na vrsti je Raštel Dela bodo potekala v treh fazah - Najprej bodo uredili pločnike v prvem delu ulice Julija naj bi bila obnova Raštela zaključena bumbaca V torek, 17. marca, se bodo tudi v Raštelu začela gradbena dela. Tako je podjetje Edilcoop Friuli, ki je zmagalo javno dražbo, sklenilo po dogovoru s tamkajšnjimi trgovci. Poseg, ki predvideva tudi obnovo ulice Cocevia in dela drevoreda DAnnunzio, je skupno vreden 982.546 evrov, potekal pa bo v več fazah. »Najprej bodo zgradili pločnik v spodnjem delu Raštela, na obeh straneh ceste od Travnika do križišča z ulico Monache. Osrednji del bo ostal prevozen,« je povedal trgovec Beniamino Ursic in nadaljeval: »Ta faza naj bi se zaključila 24. aprila, nato pa bo podjetje do 18. maja obnovilo osrednji del ceste. Raštel ne bo več prevozen, pešci pa bodo lahko hodili po pločnikih. V tretji fazi bo na vrsti zgornji del Raštela, ki bi moral biti dokončan do 30. junija, če ne bo načrtov prekrižalo slabo vreme.« Podobno kot v ulici Garibaldi bo tudi v Raštelu podjetje uporabilo ploščice iz porfirja in iz nabrežinskega kamna. Pločniki bodo visoki en centimeter, saj bo ulica zaprta prometu. Sredi ceste bodo na tleh označili tudi progo nekdanjega tramvaja. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. marca 2009 1 1 gorica - Na pokrajini predstavili rezultate mednarodne kooperacije v Burkini Faso Z enim odstotkom tarife pomagajo tisočim ljudem V srednjeafriški državi so zgradili več vodnjakov - Brez vode ni življenja Odbornik Marinčič ob novem vodnjaku (levo), obisk ene izmed šol v državi Burkina Faso (spodaj) in rezervoar za vodo v kraju Bougore (desno), ob katerem je lepo viden napis z omembo goriške pokrajine bumbaca En odstotek denarja, ki ga prebivalci vseh 25 občin goriške pokrajine plačujejo za oskrbo s pitno vodo, gre načrtom mednarodne kooperacije z Burkino Faso, afriško državo, ki je druga najrevnejša na svetu. Goriška pokrajina je vzpostavila prve stike z Afriko leta 2005 s pomočjo prispevka dežele in v sodelovanju z združenjem Centro Volontari Coopera-zione allo Sviluppo (CVCS). Takrat so postavili na noge prvi projekt za zagotovitev oskrbe s pitno vodo v Burkini Faso, zatem pa so ga dodatno razvili. Z letom 2007 je vodni okoliš AA-TO na podlagi novega deželnega zakona lahko dal na razpolago pokrajini prispevek za projekte mednarodne kooperacije. Vodstvo okoliša AATO, ki upravlja ciklus vode v goriški pokrajini, se je odločilo, da bo pokrajina lahko uporabila en odstotek tarife, ki jo v goriški pokrajini plačujejo za pitno vodo, za svoje mednarodne projekte. Pokrajina je z zagotovljenimi sredstvi okrepila sodelovanje z združenjem CVCS in skupaj z njim uresničila več vod- njakov v Burkini Faso. »V lanskem letu smo za zagotovitev oskrbe s pitno vodo v raznih afriških vaseh porabili 120.000 evrov, ki smo jih prejeli od okoliša AATO, k tej vsoti pa je treba dodati še dodatnih 70.000 evrov deželnega prispevka,« je včeraj pojasnil Marko Marinčič, ki se je od 20. februarja do 2. marca mudil v Burkini Faso, da bi skupaj s predstavnico združenja CVCS Patrizio Corazza in funkcionarjem pokrajine Pao-lom Zulianijem preveril, kako je bil denar uporabljen. Po besedah Marinčiča so zgradili vodnjaka za pitno vodo v vase Lemnogo in Soulu, medtem ko so v drugih treh krajih izkopali vrtine za vodo, ki jo bodo uporabili za namakanje kmečkih površin. Dalje so zgradili dodatna dva vodnjaka in izkopali eno vrtino v pokrajini Houet, medtem ko so v vasici Bou-gore uresničili rezervoar za pitno vodo in ob njem še manjši mlin. »Povsod, kjer smo zgradili vodnjake, so vaške skupnosti poskrbele za odprtje bančnih računov, v katere bodo redno vlagali denar za vzdrževanje in popravila vodnjakov,« je po- slovik - Nocoj Cankarjev dom v očeh njegovega direktorja vedala Patrizia Corazza iz združenja CVCS in pojasnila, da vlada v Burkini Faso velika revščina. Gospodarstvo temelji na kmetijstvu, ki je v velikih težavah zaradi širjenja puščave proti jugu. Dodaten problem predstavljajo močni nalivi, ki so značilni za deževne mesece. V par tednih pade namreč velika količina vode, ki jo osušena zemlja ne utegne posrkati vase in zato prihaja do poplav, ki odnašajo tanko plast rodovitne prsti. »Vrtine, iz katerih črpajo vodo za namakanje, so domačinom v veliko pomoč, saj jim omogočajo, da obdelujejo vrtove, ki bi drugače bili povsem suhi,« je povedala Corazzova in pojasnila, da so sodelovanje vzpostavili z zadrugami žensk, ki jim vodnjaki veliko pomenijo. Ko jih še ni bilo, so morale ženske prehoditi tudi po več deset kilometrov na dan, da so prišle do pitne vode. Marinčič je za zaključek poudaril, da so z dosedanjimi vodnjaki »odžejali« 44.000 ljudi, in napovedal, da bo pokrajina za nadaljevanje projektov od okoliša AATO letos prejela 140.000 evrov. (dr) Mitja Rotovnik »V Cankarjevem domu verjamemo, da sta kulturno-umetniško in znanstveno ustvarjanje temeljna pogoja za doseganje duhovne prostosti in bogatejšega duhovnega življenja ljudi ter razvoja družbe. S svojim programom želimo izboljšati kakovost življenja, oblikovati, razvijati, udejanjati kulturno in širšo nacionalno identiteto ter kulturno-ume-tniško vzgajati mlade.« Vizijo ljubljanskega Cankarjevega doma bo danes ob 18. uri v Tu-movi dvorani goriškega KB Centra predstavil njegov direktor Mitja Rotovnik. Srečanje, ki ga prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) v okviru niza »Odlično vodenje: primeri dobre prakse«, je odprto vsem; na njem bo Rotovnik pojasnil, kako si v Cankarjevem dom trudijo, da bi k odprtosti slovenskega glavnega mesta pripomogli z vsestranskim kulturno-umetniškim in znanstvenim mednarodnim pretokom. Cankarjev dom je namreč z leti postal ena najbolj znanih, cenjenih in mednarodno uveljavljenih slovenskih kulturnih institucij. V devetindvajsetih letih delovanja je imel 11 milijonov obiskovalcev in 30.000 koncertov, predstav, filmskih projekcij, razstav, kulturno-vzgojnih prireditev, literarnih dogodkov, humanističnih predavanj in srečanj, kongresov, konferenc, seminarjev, simpozijev in drugih dogodkov. Rotovnik bo spregovoril o programskih izbirah, o zasidranosti Cankarjevega doma v nacionalni in mestni program, o njegovem vodenju in organiziranosti, o praksi njegovega menadžmenta, o trženju obeh ključnih poslovnih sklopov - javni službi (kulturno-umetniškega programa) in dejavnosti na trgu (kongresno-komercialnega programa) in o doseženih rezultatih. Slušatelji bodo skozi razgrinjanje tančic o Cankarjevem domu spoznali tudi nekatere aspekte slovenske kulturne politike, dobre in slabe. sovodnje - Elektrovod Občina se bo zavzela za alternativno traso Petejan: »V vsakem primeru odškodnina« Igor Petejan bumbaca Ob novem posegu, ki bo dodatno bremenil teritorij sovodenjske občine in še posebej vas Sovodnje, občinska uprava poudarja, da se bo zavzela za obravnavo in sprejem alternativnih tras, ki bodo čim manj prizadele občane in teritorij sam, kakor so na seji z občinskimi svetovalci pred meseci zagotovili tehniki in predstavniki družbe KB1909. Župan Igor Petejan opozarja vse akterje elektrovoda, da je ta poseg samo eden od številnih napeljav, ki prečkajo vas Sovodnje in da je doprinos občine k razvoju infrastrukture, cestnih, železniških in zračnih povezav, industrijskih objektov in energijskih naprav že zdaj na meji zmogljivosti. Župan poziva deželo, pokrajino in partnerje projekta, da pri trasi upoštevajo mnenje občine: vsak poseg v teritorij prinaša namreč dodatno breme za občino in prebivalce, ki so zaradi služnosti omejeni pri izvrševanju lastninske pravice. Občinska uprava ne bo načelno nasprotovala razvojnim načrtom, pri katerih ima večkrat premajhno moč soodločanja (soglasje storitvenih konferenc je v tem oziru skoraj formalna in ne vsebinska poteza), si pa bo prizadevala, da bo občini v vsakem primeru zagotovljena prava oblika odškodnine, ki bo namenjena za kritje nujnih in prepotrebnih del v korist svojih občanov. Glede elektrovo-da je občinski odbor že povabil pristojne oblasti, družbe in tehnike na javno srečanje, na katerem bodo vaščane seznanili z načrtom in potrebnimi informacijami. gorica - Zveza industrijcev poziva k sodelovanju krajevne uprave Javna dela za izhod iz krize Industrijci opozarjajo na nov postopek za javne dražbe in na denar iz sklada za nerazvita območja gorica - Zahtevajo prosto cono Avtoprevozniki: v desetih letih za dobro tretjino manj podjetij Jutri se bodo sestali z vladnim podtajnikom za infrastrukture Številna delovna mesta je mogoče rešiti tudi s čimprejšnjo uresničitvijo javnih del, ki jih načrtujejo krajevne uprave. V to so prepričani pri goriški zvezi industrijcev, katere predsednik Gianfranco Di Bert se je v zadnji tednih večkrat oglasil, da bi pozval k sodelovanju bančne zavode, občine iz goriške pokrajine in druge javne ustanove, ki so pristojne za javna dela. Po besedah Di Berta je treba čim prej poskrbeti za izpeljavo javnih dražb, s katerimi bi dali v zakup javna dela, ki že imajo finančno kritje. Industrijci so namreč prepričani, da tudi manjši in srednji gradbeni posegi pozitivno učinkujejo na krajevno gospodarstvo; v obdobjih gospodarske krize lahko ravno javna dela pomagajo krajevnim podjetjem, da preživijo in da ohranijo vsa delovna mesta. Di Bert trdi, da je mogoče manjša javna dela uresničiti v krajšem času, sploh pa gre za posege, ki prinašajo konkretne koristi krajevnemu prebivalstvu. Spričo teh predpostavk si združenje gradbenih podjetij iz goriške pokrajine ANCE prizadeva, da bi v sodelovanju s krajevnimi upravami izdelali izredni program javnih del, ki bi se lahko takoj začela, vendar nimajo primernega finančnega kritja. Pred dnevi je namreč združenje AN-CE zahtevalo od sklada za nerazvita območja, da naj del sredstev, prvotno namenjenih velikim infrastrukturam, preusmeri v manjše gradbene posege. Sklad je ugodil zahtevi združenja ANCE, ki se je že postavilo v stik z nekaterimi krajevnimi upravami. Le-te so že nakazale, katere so prioritete in kateri so najbolj nujni posegi. Iz zveze industrijcev opozarjajo tudi, da je 19. februarja stopila v veljavo deželna norma, ki spreminja potek javnih dražb. Za posege, ki so vredni manj kot 500.000 evrov, velja nov postopek, na podlagi katerega se lahko določena uprava pogaja z gradbenim podjetjem in zatem z njim podpiše pogodbo. Po mnenju industrijcev nov postopek poenostavlja izbiro podjetij in hkrati omogoča upravam, da dajo prednost krajevnim gradbenim podjetjem. Goriški avtoprevozniki bodo jutri, 14. marca, opozorili na svojo stisko vladnega podtajnika na ministrstvu za infrastrukture Bartolomea Gioachina, ki se bo z njimi srečal na sedežu zveze industrijcev v Gorici. »Zadnji podatki o številu av-toprevozniških podjetij v goriški pokrajini kažejo na negativni trend, ki traja že kakih deset let. Število industrijskih in obrtniških podjetij, ki so vpisane v seznam civilne motorizacije goriške pokrajine, se je namreč korenito znižalo. Leta 1999 je bil v seznam vpisanih409 podjetij, zdaj pa jih je le 284,« opozarja vodja skupine av-toprevoznikov pri goriški zvezi industrij-cev Erminio Gianesini in poudarja, da bodo vladnemu podtajniku pojasnili, da je kriza v veliki meri vezana na vstop Slovenije v Evropsko unijo in na ukinitev proste cone. Goriška avtoprevozniška podjetja so bila po njegovih besedah konkurenčna družbam iz vzhodne Evrope ravno zaradi prostoconskih olajšav, ki so jih lahko koristila do prvega januarja leta 2008. »Prepričani smo, da državna vlada mora upoštevati zahtevo deželnega pred- Erminio Gianesini bumbaca kJ sednika Renza Tonda, ki si prizadeva za ponovno oživitev proste cone, ustanovljene že leta 1948,« poudarja Gianesini in napoveduje, da se bosta jutrišnjega srečanja z vladnim podtajnikom udeležila deželni odbornik Riccardo Riccardi in državni tajnik sindikata avtoprevoznikov ANITA Alfonso Trapani. Med jutrišnjim zasedanjem bodo analizirali krizo deželnega avtoprevozniškega sektorja in hkrati spregovorili o negativnih učinkih, ki jih av-toprevoznikom iz naše dežele povzročajo podjetja iz Slovenije in iz drugih držav vzhodne Evrope. 18 1 2 Nedelja, 15. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Izsiljevanja osumljeni 19-letnik in dva 16-letna Novogoričana Srednješolca izsiljevali pred šolo in celo na domu Policisti pozivajo starše in sorodnike, naj bodo pozorni na znake stiske pri sinovih Izsiljevanje med novogoriškimi mladostniki je precej bolj razširjeno, kot kažejo zaznani primeri. Ravno včeraj so z novo-goriške policijske uprave sporočili, da so starši mladoletnega srednješolca iz Nove Gorice 2. marca policiste obvestili, da njihovega sina izsiljujejo. Prestrašeni sin se jim je zaupal potem, ko so ugotovili, da je v hudi stiski in da jim doma zmanjkuje denar. Policisti so z nadaljnjim zbiranjem obvestil ugotovili, da so 19-letnik iz okolice Nove Gorice in dva 16-letna Novogoričana od avgusta 2008 do začetka letošnjega marca s skupnim nastopanjem in posamično izsiljevali mladega Novogoričana za različne vsote denarja. Prvo izsiljevanje naj bi se zgodilo avgusta lani, ko je 16-le-tni osumljenec iz Nove Gorice z grožnjami, da ga bo pretepel, od mladoletnika izsilil ves denar, ki ga je imel pri sebi. Policisti sklepajo, da je mladoletni osumljenec o uspelem »podvigu« pripovedoval prijateljema, ki sta v tem prepoznala priložnost, kako na lahek način priti do denarja. Oba sta bila zaradi različnih tatvin in vlomov že večkrat obravnavana na policiji. Osumljenca sta mladoletnika skupaj ali posamično izsiljevala v bližini šole, kasneje pa sta po denar prihajala kar pod balkon stanovanja, kjer fant prebiva. Grožnje so bile očitno tako hude, da jima je mladoletnik do 2. marca izročil skupno 430 evrov. Osumljenca sta fantu grozila osebno in po telefonu ter preko SMS sporočil, 19-letnik pa je bil celo tako predrzen, da je mladoletnika iskal na domu, vendar starši, ki so sicer zaznali njegovo pogosto zadrževanje v okolici stanovanjskega bloka, niso posumili, kaj se dejansko dogaja. Vse do 2. marca, ko je 19-letnik mladoletnika pričakal pred stanovanjskim blokom in od njega do večera zahteval 150 evrov. Medtem so postali tudi starši pozorni na sinovo nenavadno vedenje, ki se je že nekaj časa kazalo v tem, da se je pretirano zadrževal doma oziroma se ni družil z vrstniki, da ni hotel v šolo oziroma so ga v zadnjem tednu na njegovo željo po pouku prihajali celo iskat v šolo. Tistega dne, ko so bili znaki stiske še toliko bolj izraziti, jim je končno zaupal svoje težave. Starši so takoj poklicali policiste, ki so zaradi suma izsiljevanja še istega dne odvzeli prostost 19-letniku. Med preiskavo so zaslišali tudi oba 16-letna osumljenca, po zaslišanju pri dežurnem preiskovalnem sodniku pa je bil zoper 19-letnika odrejen pripor. Novogoriški policisti, ki so v minulem letu preiskovali tri kazniva dejanja izsiljevanja, v katerih so bili udeleženi mladoletniki, sumijo, da je tovrstno izsiljevanje med vrstniki precej bolj razširjeno, kot Na novogoriški ulici kažejo zaznani primeri. Zato vse morebitne žrtve pozivajo, naj o tem obvestijo svoje starše oziroma izsiljevanje prijavijo policiji. Starše in sorodnike pa opozarjajo, naj bodo pozorni na znake stiske in naj se z otroki o tovrstnih problemih, ki jih lahko doletijo, tudi odkrito pogovarjajo. Med najlažje prepoznavnimi znaki, ki kažejo na to, foto n.n. da je mladoletnik žrtev izsiljevanja, policisti navajajo spremembo vedenja, zaprtost vase, izogibanje vrstnikom in druženju, zadrževanje doma, odklanjanje obiskovanja šole, pogosto bolehanje, pa tudi nepojasnjena izginotja denarja, nakita in vrednejših predmetov iz domačega okolja. Nace Novak DANES V NOVI GORICI Državljanski forum V konferenčni dvorani igralnice Perla bo danes od 18. do 20. ure potekal Državljanski forum v Novi Gorici. Državljanske forume, na katerih se državljani in predstavniki nevladnih organizacij (NVO) srečajo s poslanci Evropskega parlamenta, strokovnjaki in predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti ter z njimi izmenjajo mnenja o aktualnih evropskih temah, izvaja Evropski parlament od leta 2005. Na Državljanskem forumu v Novi Gorici, ki ga bo moderiral Li-vio Semolič, bodo državljanom in predstavnikom NVO za pogovor na voljo evropski poslanci Aurelio Juri, Jelko Kacin in Lojze Peterle ter evropska poslanka Ljudmila Novak. V okviru priprav na volitve v Evropski parlament, ki bodo 7. junija letos, dogodek organizirata Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo v sodelovanju s Fundacijo BT Planota - regijskim središčem NVO, Regijsko razvojno agencijo severne Primorske - Europe Direct Nova Gorica in medijskim partnerjem Tv Primorka. (nn) nova gorica - SD z novim vodstvom in usmeritvami Občinski odbor pomlajen, Vodopivec namesto Miške Na volilni konferenci občinskega odbora Socialnih demokratov (SD), ki je v Novi Gorici potekala ob koncu februarja, je zbor članov izvolil novo vodstvo. Po dveh mandatih, ko je občinski odbor vodil Andrej Miška, ki ostaja v odboru kot član, je predsedovanje odboru prevzel Valter Vodopivec. Novi člani odbora so poleg Miške še Marko Baruca, Matej Jakin, Tomaž Horvat, Uroš Saksida, Petra Remec, Darinka Kozinc, Zorica Kostadinovski, Aleš Lemut, Aleksander Lipičar, Denis Lozar, Vasja Medvešček, Tadej Pišot, Cvetko Saksida, Stojna Ščuka ter Dean Zalesjak. Vodopivec se je včeraj javno zahvalil dosedanjim članom za opravljeno delo in dosežene rezultate v preteklosti, ki jih je ocenil kot zelo dobre. V zvezi z novim članstvom odbora je povedal, da se je sestava močno pomladila, izpostavil pa je tudi povečano število članov. Občinska organizacija SD Nova Gorica ima trenutno približno 450 članov, samo v zadnjem letu so pridobili 35 novih članov in članic. »Pred nami je zagotovo dinamično in izzivov polno obdobje. Pričakovanja nas vseh ob upoštevanju, da smo na obla- sti tako v občini kakor tudi v državi, so zagotovo zelo visoka, razmere v družbi in nasploh pa nam niso najbolj naklonjene, zato bo treba še toliko bolj zavihati rokave in strniti vrste,« je povedal Vo-dopivec in dodal, da si bodo prizadevali pritegniti čimveč zunanjih članov in tako razširiti krog tistih, ki naj sooblikujejo politiko na občinski ravni, kjer si bodo prizadevali tudi za tesnejšo povezavo odbora s svetniško skupino. »Verjamem, da je med nami dovolj pozitivne energije, mladostne zagnanosti in izkušenj starejših, da zmoremo povezati naše ambicije v uspešen projekt za naslednja štiri leta,« je še povedal novi predsednik občinskega odbora SD. Novi član občinskega odbora in predsednik mladega foruma SD, Marko Baruca, je Vodopivca dopolnil s podatkom, da bodo v kratkem znova začeli s poslanskimi večeri, povedal pa je tudi, da bodo skušali čimbolj izkoristiti dejstvo, da imajo v tem prostoru župana in podžupanjo in da s teh koncev prihaja tudi predsednik vlade. (nn) Pošta opozarja na goljufe V zadnjih časih se vse pogosto pojavljajo vesti o goljufih, ki s pretvezami zavajajo starejše občane in jih prepričujejo, da so poštni uslužbenci ter da imajo avto-rizacijo za pregledovanje hranilnih knjižic, pokojnin, vrednostnih papirjev itd. Družba Poste italiane poziva občane, naj jim ne zaupajo. »Z našimi strankami namreč stopamo v stik le preko telefona in nikakor ne tako, da pošiljamo uslužbence po domovih,« poudarjajo pri družbi italijanskih pošt. Spodbuda turizmu in kulturi Goriška pokrajina, občina, Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica bodo podpisniki sporazuma, ki bo namenjen spodbujanju turistično-kul-turnih iniciativ v Gorici. Sporazum je včeraj odobril goriški pokrajinski odbor na pobudo odbornice za kulturo Roberte Demartin. Štiri podpisnike bo sporazum obvezoval, da bodo dve leti namenjali turističnemu in kulturnemu področju del lastnih fondov, ter da bodo razne pobude koordinirali in skupaj promovirali. Goriški plesalci v Lignanu Preko šestdeset plesalcev iz goriške pokrajine bo sodelovalo na tekmovanju FJK v športnem plesu, ki bo potekal ta konec tedna v Lignanu. Trofeje se bo udeležilo 4.000 plesalcev iz vse Evrope. Goriško delegacijo bodo sestavljali plesalci iz šol Centrodanza in Nivas ballet iz Tržiča, Black emotion iz Krmina in Spazio Danza iz Ločnika. Združevati delo in družino Združenje ACLI bo drevi ob 18. uri v centru sv. Ambroža v Tržiču priredilo srečanje na temo združevanja delovnih obveznosti in družine; govorili bodo Monica Vila, Cinzia Lorenzon, Silvia Altran in Lydie Coulibaly. »Trois couleurs: Blanc« Drevi ob 20. uri bodo v goriškem Kulturnem domu vrteli film iz trilogije režiserja Krzysztofa Kieslowskega z naslovom »Trois couleurs: Blanc«; projekcija sodi v niz o psihoanalizi in filmu, sledila bo razprava z izvedenci. Re Moreu v grajskem naselju »Re Moreu torna a Gorizia«. To je naslov razstave, ki jo Pokrajinski muzeji iz Gorice posvečajo Renzu Moreu in ki jo bodo odprli drevi ob 18. uri v hiši Mo-rassi v goriškem grajskem naselju. Popravek: vrednost naložbe V včerajšnji članek o čezmejnem elek-trovodu, ki ga načrtujejo med Vrtojbo in Redipuljo, se je vrinila napaka. Za uresničitev projekta je potrebnih 30 milijonov evrov in ne 30 tisoč, kot je bilo pomotoma zapisano. gorica - Dar Fundacije Goriške hranilnice Združenje civilnih invalidov dobilo v dar primerno vozilo GORICA CISL: Brusciano potrjen Pokrajinski sindikat CISL je izvolil novo vodstvo in na svojem čelu soglasno potrdil dosedanjega tajnika Umberta Brusciana. Ob njem so včeraj soglasno potrdili tudi ostala dva člana tajništva, Gioacchina Salvatoreja in Gianpiera Turusa. V vodstvo pa je prvič stopila Lydie Coulibaly, 28-let-na državljanka Slonokoščene obale, ki je v Gorici diplomirala iz diplomatskih ved in je že na čelu koordinacije žensk pri CISL. Brusciano je napovedal, da prioriteta je poiskati - s sindikatoma CGIL in UIL - razvojno strategijo za goriški teritorij s poudarkom na problematikah dela in delavcev, obenem zahteva, naj se ne kričijo stroški za socialno oskrbo in naj institucije ohranjajo upravo javnih storitev, zato da jih zagotavljajo tudi manj premožnim in pomoči potrebnim osebam. Predaja novega vozila pred sedežem združenja ANMIC v ulici Diaz v Gorici bumbaca Združenje civilnih invalidov ANMIC iz Gorice je včeraj prejelo v dar vozilo za šest oseb, dar Fundacije Goriške hranilnice. Predaja vozila tipa Fiat doblo je potekala pred sedežem združenja v ulici Diaz ob udeležbi predsednika fundacije Franca Obizzija in Sergia Rovisa, ki je zastopal ANMIC. Rovis je povedal, da je v ANMIC na ozemlju goriške pokrajine včlanjenih skoraj 2.500 invalidov, doslej pa še niso imeli vozila, ki bi bilo primerno za delovanje. Zahvalil se je fundaciji, ki je prispevala skoraj celotno vsoto za njegov nakup, in dodal, da ga bo osebje združenja uporabljajo tako v Gorici kot v Tržiču, kjer ima AN-MIC svoja sedeža, služilo pa bo tudi prevažanju članov s posebnimi potrebami. gradišče - Demokratska stranka Prva konferenca za izhod iz krize Demokratska stranka (DS) bo jutri priredila prvo programsko gospodarsko konferenco na temo novih razmer in izzivov. Potekala bo z začetkom ob 9.30 v vinoteki Serenissima v Gradišču in se je bosta med drugimi udeležila poslanca Alessandro Maran in Maria Pao-la Merloni, ki bo ob koncu popoldanskega zasedanja opravila vsebinski obračun konference. »Naš namen je prispevati k oblikovanju nove gospodarske strategije v kriznih okoliščinah. Zato bodo pri konferenci poleg politikov sodelovali sindikati, krajevne uprave in stanovske organizacije,« pravi pokrajinski tajnik DS, Omar Greco, ki bo imel jutri uvodni nagovor; v njem se bo osredotočil na položaj v goriški pokrajini. »Danes ni čas za propagando in volilne shode - tako Greco -, temveč poiskati moramo krajevne inštrumente in ukrepe za dvig iz krize, ki je globalna, a zadeva že vsakogar izmed nas. Potrebno je olajšati dostop do kredita, sprožiti program javnih del, uvajati socialne blažilce, in sicer v oporo proizvodnega sektorja in družin. Upoštevati moramo okoliščino, da je goriški ekonomski sistem že hudo prizadet, saj je že bil ob lesni in tekstilni sektor. Vendar tudi kriza je lahko priložnost za ponoven dvig. Za to pa je treba oblikovati nove vodilne kadre in ovrednotiti adute goriškega teritorija.« V dopoldanskem delu (9.30-13.00), ki ga bo koordiniral deželni svetnik Franco Brussa, bo poudarek na gospodarstvu in socioloških vidikih (med govorniki bodo Alberto F. de Toni, Daniele Ungaro, Michele Degrassi in Bruno Longo), v popoldanskem času (14.30-17.30) pa bo okrogla miza, ki jo bo vodil deželni svetnik DS Giorgio Brandolin; na njej bodo sodelovali, ob poslancih Maranu in Merlonijevi, še Bruno Zvech, Gianfran-co Moretton, Enrico Gherghetta, Etto-re Romoli in Gianfranco Pizzolitto. »Zaključki konference bodo na razpolago vsem dejavnikom goriškega gospodarstva,« je pojasnil Omar Greco. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. marca 2009 1 1 štandrež - Slovo od Antona Devetaka Zv • v • žvižganjem je vabil k branju V spominu Štandrežcev bo ostal zaradi svoje dobre volje in vedrega značaja, saj je Anton Devetak vsakomur namenil lepo besedo. Sogovornikom je rad pripovedoval o svojih mladih letih in o svoji družini, ki se je nekoč ukvarjala s prevozom tovorov s konji. Njegovi predniki so med drugim po prvi svetovni vojni prepeljali nove zvonove na Sveto Goro; težke naloge so se lotili z vprego osmih parov konj, saj so le tako lahko pripeljali dragoceni tovor do svetišča na gori. »Ninče«, kot so ga poznali domačini, se je rodil leta 1921 v Gorici, v sredo pa so se od njega v štan-dreški cerkvi poslovili številni domačini. Dolga leta je bil zaposlen v podgorski tekstilni tovarni, pred kakimi dvajsetimi leti pa je bil tudi ra-znašalec Primorskega dnevnika po Štandrežu. Marsikoga je v zgodnjih jutranjih urah prebudil s svojim žvižganjem in ga tako vabil k branju. Anton Devetak Včasih je priskočil na pomoč tudi domači gostilni Turri, nekaj časa pa je bil aktiven pri športnem združenju Juvantina. Pokojnik zapušča hčer Liliano ter vnuka Alessia in Stefana, ki sta oba alpinca. Anton Devetak se je rad udeleževal kulturnih in družabnih pobud v vasi, v zadnjih letih pa so ga šolski otroci podobno kot druge starejše domačine obiskovali med božičnimi prazniki. Vsakič je bil vesel njihovega obiska in je z njimi tudi rad zapel. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ¿i Čestitke Danes praznuje 40. rojstni dan TANJA KOCJANČIČ. Vse najboljše ji želijo mama, tata, sestri Carmen in Jasmin z družinami. V četrtek, 12. marca, je na fakulteti za tuje jezike Videmske univerze diplomirala iz ruščine z oceno 108 TAMARA VISINTIN s Poljan. Z veseljem ji čestitajo in želijo še mnogo zadoščenja v prihodnosti mama, tata in sestra Barbara. Na fakulteti za agronomijo univerze v Vidmu je uspešno diplomiral Miloš Čotar Novopečenemu agronomu iskreno čestita Slovenska skupnost nedeljah od 14. do 18. ure. V KULTURNEM DOMU je na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-le-tnici smrti Ignacija Borštnika; do 18. marca od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5, v Novi Gorici) je na ogled razstava Povest o mul-tiverzumu Olge Danelone; do 26. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V MODRA'S GALERIJI društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja; do 13. marca med 18. in 21. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 22. marca na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo danes, 13. marca, ob 18. uri odprtje razstave iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Mauri in Ve-znaver, predstavila ju bo Cristina Fe-resin; na ogled bo do 27. marca. U Kino fi Razstave DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet, bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na ogled fotografske razstave o Kostanjevici v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici; do 21. marca med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah zaprto. RAZSTAVA AKVARELOV RENATA ELIE je ne ogled v prostorih bančnega zavoda Banca di Cividale na kor-zu Italia 91 v Gorici. V GALERIJI 75 na Bukovju 6 v Števerjanu je na ogled fotografska razstava Ženski pogledi; do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupine 75; do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in GORICA KINEMAX: zaprt zaradi obnovitvenih del. KULTURNI DOM: niz »Psicoanalisi e cinema«, 20.00 »Film Bianco«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Temnom- odroskorajčrno«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.50 - 21.00 »Watch-men«. Dvorana 3: 18.00 »La Pantera rosa 2«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ne-mico pubblico n. 1 - L'istinto di mor-te«. Dvorana 5: 17.40 »I Love Shopping«; 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. M Koncerti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia. PRIMORSKA POJE 2009: v večnamenskem centru v Jamljah, 14. marca ob 20.30, nastopajo ZPZ Vesela po- mlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kan-tadore iz Brezovice, ŽPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ŽPS Stu ledi iz Trsta; v cerkvi v Štandrežu v petek, 20. marca, ob 20.30, nastopajo župnijski mešani pevski zbor iz Šempetra, mešani pevski zbor Marezige iz Kopra, cerkveni pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa, vokalna skupina Vinika iz Brd, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra (sopriredi-telj Prosvetno društvo Štandrež); v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri, nastopajo dekliški pevski zbor Ubelj-sko iz Postojne, mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, Vokalna skupina Grgar, ženska pevska skupina Znamenje iz Volč pri Tolminu, mešani pevski zbor Lipa iz Šem-pasa, Dornberški fantje iz Dornberka, komorni zbor Ipavska iz Vipave (so-prireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice). UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE s Tržiškega s pokroviteljstvom občine Tržič prireja zborovsko in glasbeno revijo Piero Poclen v občinskem gledališču v Tržiču v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča niz koncertov Josephu Haydnu: v soboto, 14. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bodo nastopili Giorgio Samar in Michela Gani (flavti) in Andrea Musto (violončelo); vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. marca, ob 20.45 bo nastopil pianist Michele Campanella; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 3403447695 (Tamara bo 19.30). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v petek, 20. marca, na zimski vzpon v Julijcih: zahtevnejša zimska tura bo prilagojena trenutnim pogojem v visokogorju, obvezna bo zimska oprema, prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) v četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič. □ Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Pevma v torek, 17. marca, 15.00-16.00. ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena prireja KD Oton Župančič praznovanje v Budalovem domu v Štandrežu v soboto, 14. marca, od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 0481-21407 (Marta, ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. ZMAGUJOČE SREČKE SOVODENJ-SKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481882119. 0 Prireditve V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. DUŠAN JELINČIČ bo gost srečanja z naslovom »Viaggiatori speciali«, ki ga organizira občina Koprivno danes, 13. marca, ob 20.30 v občinski dvorani v Koprivnem. KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533). KD JEZERO iz Doberdoba prireja danes, 13. marca, ob 20. uri ob mednarodnem dnevu žena dvojno predavanje profesoric Tržaške univerze Giovanne Pao-lin in Terese Tonchia o ženskem liku v zgodovini v Modra's dvorani v Doberdobu. Nastopil bo dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine, mlada goriška umetnica Ilaria Fedele pa bo razstavljala svoje slike, ki bodo na ogled do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in Lojzka Bratuž. OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri. PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) vabi na prvo srečanje iz ciklusa Odlično vodenje: primeri dobre prakse danes, 13. marca, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra na korzu Verdi 51 v Gorici. Predaval bo direktor Cankarjevega doma v Ljubljani Mitja Rotovnik; prijave in informacije na info@slovik.org ali na tel. 334-2825853. V KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco 29 v Tržiču bo v petek, 20. marca, ob 18.30 Praznik poezije ob mednarodnem dnevu poezije, ki ga organizira novinar Edoardo Kanzian z združenjem Il pane e le rose in milanskim mesečnikom Poesia. Predstavili bodo knjigo »Il quaderno verde del Che« in CD »La voce dei poeti«. V SEJNI DVORANI OBČINE ROMANS bo v četrtek, 19. marca, ob 20.15 predavanje na temo artroze kolka in kolena. Predavali bodo zdravniki Giuseppe Latella, Vincenzo Alecci in Paolo Platania. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 19. marca, začel tečaj »Wildlife Gardening«. Na štirih srečanjih (19. in 26. marca ter 2. in 9. aprila) bo tema povečanje biodiver-zitete na domačem vrtu. Predavanja bodo v italijanskem jeziku, vpisnina znaša 20 evrov; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE vabi na predavanje o fotovoltaičnih napravah in možnosti financiranja v četrtek, 19. marca, ob 20. uri v dvorani podružnice v Sovodnjah. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Denisa Poniža Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945 - 1990 v torek, 17. marca, ob 20. uri. S Poslovni oglasi ZOBNA AMBULANTA BINN Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici tel. 00386-70865339 Prvi pregled brezplačen. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah. H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Robert Edwin Fralej v stolnici in na glavnem pokopališču. DANES NA JAZBINAH: 10.30, Miroslava Tavcar vd. Saule (iz hiše žalosti v ul. Foscolo 21 v Gorici) v cerkvi in v Trst za upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Nor-dio Martinelli v cerkvi in v Trst za upepelitev. DANES V TURJAKU: 14.00, Angela Torre vd. Pascoli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob nepričakovani izgubi NEREA FERLEZA izrekamo Rozini, Nicoletti, Martini, Aleksiju in Danijelu občuteno sožalje. Agriturizem Kovač Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu izreka ženi Rozini, sinovoma Aleksiju in Danijelu ter hčerkama Nicoletti in Martini občuteno sožalje ob prerani izgubi svojega nenadomestljivega Nerea. Ob težki izgubi dragega očeta in moža Nerea Ferleza izreka ženi Rozini, sinovoma Aleksiju in Danijelu ter hčerama Martini in Nicoletti z družinama iskreno in občuteno sožalje Slovenska zamejska skavtska organizacija Nereo, hvala za vse! Bog naj ti bo stoteren plačnik! Prizadeti soprogi Rozini in sinu Danijelu ter celi družini in sorodstvu globoko sožalje. Ekipa televizije Telemare Ob nepričakovanem odhodu v večnost tihega, a nadvse požrtvovalnega Nerea Ferleza, izraža hudo preizkušeni družini in svojcem iskreno sožalje, pokojniku pa blažen počitek, društvo Rat-Sloga PromoSKulturE. 20 Petek, 13. marca 2009 ITALIJA / gospodarska kriza - Poslanska zbornica zavrnila predlog opozicije Brezposelni ne bodo dobili izredne državne podpore Glavni predlagatelj pobude je bil vodja Demokratske stranke Franceschini politika Berlusconi in Franceschini drug o drugem RIM - »Italijanski politični sistem ni več v koraku s časom. Vsa oblast ministrskega predsednika se reducira na to, da sestavlja dnevne rede. Za vse ostalo je odvisen od ministrskega sveta, od predsednika republike in od parlamenta, ki deluje po polževo.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je sinoči dvignil priznanje politika leta, ki mu ga je podelil dnevnik Il Riformista. Odgovarjajoč na vprašanja direktorja časopisa Antonia Polita, se je Berlusconi dotaknil vrste aktualnih tem. Posebno pa je vztrajal pri potrebi po temeljiti prenovi italijanskega političnega sistema. Potrdil je, da bi rad izpeljal ustavno reformo, ki bi Italijo spremenila v predsedniško republiko. Glede gospodarske krize je predsednik vlade vztrajal pri svojem pregovornem optimizmu. Po njegovem se bo Italija iz nje izvlekla prej in bolje od mnogih drugih držav, ker je italijanski bančni sistem soliden in ker delavci lahko računajo na socialne blažilce. Pri tem je Berlusconi med drugim zavrnil predlog voditelja Demokratske stranke Daria Franceschinija, da bi z izredno obdavčitvijo bogatih priskočili na pomoč revnim. »Z miloščino ne bomo rešili ničesar,« je dejal. Berlusconi je Franceschinija označil za »katokomunista«. Dejal je, da ga pravzaprav ne razume. Njegova izvolitev ga je presenetila, saj je računal, da bo Veltronijev naslednik iz vrst levice. Medtem pa je včeraj tudi Franceschini govoril o Berlusconi-ju. V intervjuju za tednik L'Espres-so je dejal, da je Berlusconi v primeru premočne zmage na junijskih evropskih volitvah zmožen narediti »nepredstavljive reči«. »Več znakov kaže, da je zmožen izvotliti ustavo in parlament v avtoritarnem smislu,« je dejal. Vodja DS Dario Franceschini ansa RIM - Brezposelni za sedaj ne bodo dobili izrednih državnih podpor, ki jih je predlagala Demokratska stranka. Tako je včeraj sklenila poslanska zbornica, ki je z glasovi desne sredine zavrnila predlog vodje Demokratske stranke Daria Franceschi-nija. Senatorji pa so skoraj istočasno pozvali vlado, naj poskrbi za dodatno financiranje t.i. socialnih blažilcev, ki jih uživajo tudi brezposelni. Za takšen apel so se opredelili parlamentarci desne sredine. Razprava o teh kočljivih vprašanjih je potekala tako v poslanski zbornici kot v senatu. Franceschini je izrazil razočaranje nad usmeritvijo parlamenta, v isti sapi pa je dodal, da bo opozicija vztrajala pri predlogih za konkretno pomoč brezposelnim in ljudem v gospodarski stiski. V desni sredini so predlog leve sredine označili za demagoškega, tudi zato, ker Franceschini ni pojasnil, kdaj in kako bi brezposelni imeli pravico do takšne izredne podpore. To stališče je zagovarjal tudi minister Maurizio Sacconi, ki se je med razpravo v poslanski zbornici glasno sprl z nekaterimi predstavniki Demokratske stranke. Predlog za izredno podporo ljudem, ki so ostali brez službe, je doživel tudi podporo poslancev in senatorjev stranke Italija vrednot. Senatna komisija za zdravstvo je medtem včeraj odobrila zakonski predlog o biološki oporoki, ki ga bo prihodnji teden obravnavala senatna skupščina. Predlog je doživel podporo vladnega zavezništva, proti pa se je opredelila glavnina opozicije. Kljub novim nadzornim napravam so se v poslanski zbornici znova pojavili ti.i. pianisti, to se pravi parlamentarci, ki seveda v nasprotju s pravili glasujejo tudi za odsotne kolege. Neuradno se je izvedelo, sta sta namesto odsotnih kolegov glasovala li-gaš Guido Dussin in Carmelo Lo-monte, ki zastopa avtonomistično stranko Mpa. Oba najbrž čaka disciplinski postopek. darfur - Ugrabljeni trije člani Zdravnikov brez meja Tudi italijanski zdravnik v rokah sudanskih ugrabiteljev KARTUM, RIM - V krizni sudanski pokrajini Darfur so napadalci v sredo ugrabili pet ljudi, ki so delali za belgijsko izpostavo mednarodne humanitarne organizacije Zdravniki brez meja. Dva Sudanca so medtem že izpustili, tri osebe - italijanskega zdravnika Maura D'Ascania, kanadsko medicinsko sestro Lauro Archer in francoskega uradnika Raphaela Meo-niera - pa še zadržujejo. Kot je povedal predstavnik su-danske komisije za človekove pravice Mohamed Abdel Rahman, so ugrabljeni po telefonu lahko poklicali svoje kolege. Rahman je še zatrdil, da si zelo prizadevajo, da bi talce čim prej izpustili. Organizacija Zdravniki brez meja pa je sporočila, da bodo zaradi ugrabitve iz Darfurja umaknili večino osebja. Do ugrabitve je prišlo teden dni po odločitvi Kartuma, da zaradi obtožbe sudanskega predsednika Omar-ja al Baširja pred Mednarodnim ka- zenskim sodiščem izžene 13 humanitarnih organizacij iz Darfurja. Med temi organizacijami so tudi Zdravniki brez meja, al Bašir pa jim je dal časa za odhod do 5. marca. Organizacija Zdravniki brez meja je sicer sporočila, da je zaradi al Ba-širjevega poziva že umaknila nizozemsko in francosko izpostavo, ki sta delovali v Darfurju, ostale pa so še belgijska, švicarska in španska veja te organizacije. Mauro DAscanio je star 34 let, doma iz Verone ter specializiran v ur-gentni in v tropski medicini. V Dar-furju se mudi od septembra 2008 in je zdravstveni direktor bolnišnice Serif Umra. To je njegova prva službena zadolžitev na tujem v okviru organizacije Zdravniki brez meja. Razvoj dogodkov v Darfurju od blizu spremlja italijansko zunanje ministrstvo, ki pa ni hotelo dati podrobnejših informacij, da ne bi prejudiciralo prizadevanj za izpustitev ugrabljencev. Mauro D'Ascanio ansa V zadnjem trimesečju 2008 največji padec BDP od l. 1980 RIM - Obseg italijanskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je v zadnjem četrtletju lanskega leta na četrtletni ravni zmanjšal za 1,9 odstotka, na letni ravni pa za 2,9 odstotka, kar je največji padec na letni ravni po letu 1980, je sporočil osrednji statistični zavod ISTAT. V letu 2008 se je italijanski BDP medtem znižal za odstotek. Vlada za letošnje leto napoveduje dvoodstotno skrčenje gospodarstva. Ponovno rast naj bi zabeležili šele leta 2010. Italija, ki je svoj povojni gospodarski čudež gradila na številnih družinskih podjetjih in izvozu, zaradi različnih strukturnih težav že tudi v letih pred razmahom svetovne finančne in gospodarske krize ni beležila izrazite gospodarske rasti, zaradi česar so jo pogosto označevali za »gospodarskega bolnika Evrope«. Zaradi trgovine z ljudmi 17 oseb za zapahi MILAN - Policija je v Lombardiji, Ka-labriji in Kampanji aretirala 17 Egipčanov, Maročanov in Libijcev, osumljenih sodelovanja pri nezakonitem priseljevanju, izkoriščanja priseljencev ter ponarejanja njihovih osebnih dokumentov in dovoljenj za bivanje. V središču preiskave Haron, ki jo vodi milansko tožilstvo, je mednarodna združba, ki se ukvarja s prevozi tujcev iz Libije v Italijo, večinoma na otok Lam-pedusa. Združba naj bi priseljence poslala na delo v lombardijska podjetja, s katerimi je bila povezana, v zameno za to pa naj bi s ponarejenimi dokumenti in lažnimi sklenitvami zakonskih zvez z italijanskimi državljankami poskrbela za »pravno ureditev« njihovega bivanja v Italiji. Nagrada Grinzane: Giuliano Soria za zapahi TURIN - Policija je po nalogu turin-skega tožilstva sinoči v pisarni njegovega odvetnika Roberta Piacentina aretirala Giuliana Sorio, organizatorja prestižne literarne nagrade Grinzane Cavour. Do aretacije je prišlo v okviru preiskave v zvezi z obtožbami o spolni zlorabi in domnevnimi nepravilnostmi pri vodenju pobude, ki prejema znatne javne podpore. Pripor za So-rio je tožilstvo odredilo zaradi suma o nevarnosti uničenja dokazov, obenem pa sta davčna policija in finančna straža opravili preiskavo tudi pri Sorievem bratu Angelu in zasegli stanovanje organizatorja nagrade v turinskem zgodovinskem mestnem jedru. Medtem so odstopili predsednik žirije nagrade Grinzane Tahar Ben Jelloun in vsi štirje garanti, piemontsko deželno odbor-ništvo za kulturo pa je zamrznilo letošnjo izvedbo nagrade. slikarstvo - Po ugovovitvah skupine raziskovalcev iz Firenc Caravaggio je uporabljal revolucionarne optične instrumente, s katerimi je »fotografiral« svoje modele FIRENCE - Italijanski slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio (1573-1610) je več kot 200 let pred iznajdbo fotografske kamere uporabljal za tisti čas revolucionarne optične instrumente, s katerimi je "fotografiral" svoje modele, so razkrili znanstveniki v Firencah. Umetnik, danes poznan predvsem po dramatičnem "chiaroscu-ru", je uporabljal vrsto tehnik, ki predstavljajo osnovo fotografije, je povedala Roberta Lapucci. Delal je v zatemnjeni sobi, pri čemer je svoje modele osvetlil le skozi odprtino v stropu, je pojasnila Lapuccijeva, sicer profesorica na SACI (Studio Art Centers International) v Firencah. Kot je povedala, je Caravaggio podobo projiciral na platno, pri čemer je uporabil leče in ogledalo. Fiksiral jo je s svetlobno občutljivimi substancami, uporabil je svinec, pomešan s kemikalijami in minerali, vidnimi v temi, nato jo je s širokimi potezami čopiča zabeležil na platno. Sama Lapuccijeva meni, da je Caravaggio pri tem uporabljal v temi viden prah iz zmletih kresnic, ki so ga sicer tedaj v gledališčih uporabljali za doseganje posebnih učinkov. Ena od pomembnejših sestavin mešanice je bila tudi živo srebro. Kot je znano, daljša izpostavljenost živemu srebru pri človeku povzroči razdražljivost, kar bi lahko pojasnilo Caravaggiovo vzkipljivo naravo, zaradi katere se je leta 1606 prepir, eden med mnogimi, končal s smrtjo njegovega nasprotnika Ra-nuccia Tomassonija, kar je Cara-vaggia prisililo, da je zapustil Rim. Uporabo optičnih instrumentov naj bi Caravaggiu predlagal njegov prijatelj, fizik Giovanni Battista della Porta. Umetnik je bil sicer v dobrih odnosih s skupino znanstvenikov, ki jih je zanimal razvoj optike. Medtem ko je bil Leonardo da Vinci (1452-1519) "camero obscuro" ali temno sobo opisal, pa je bil Caravaggio prvi slikar, ki jo je uporabil. Lapuccijeva je pri svojih raziskavah sodelovala z britanskim umetnikom Davidom Hockneyjem, ki je leta 2001 v knjigi "Secret Knowledge" med drugim zapisal, da so Caravaggio in pozneje flamski baročni slikar Anthony van Dayck (1599-1641) ter francoski neoklasi-cistični slikar Jean Auguste Dominique Ingres (1780-1867) uporabljali optične instrumente pri slikanju. Umetnostni zgodovinarji pa menijo, da teorija Lapuccijeve ni dokazana in da škoduje ugledu umetnikovega genija. "Veliko je dokazov, še posebej povedno je, da Caravag-gio nikoli ni delal pripravljalnih skic," vztraja Lapuccijeva in dodaja: "Tako je zelo verjetno, da si je na ta način pomagal pri slikanju." Lapuccijeva je tudi opozorila, da je na Caravaggiovih delih neverjetno veliko levičarjev, kar bi bilo moč pojasniti s tem, da je umetnik na platno prenašal zrcalno sliko. Pozneje je ta anomalija izginila, kar verjetno pomeni, da je izboljšal svoje pripomočke in tehniko prenašanja podobe na platno, dodaja La-puccijeva. (STA) / SVET Sobota, 14. marca 2009 21 francija-nemčija - Francoski predsednik na obisku v Berlinu Sarkozy in Merklova za mehanizem sankcij proti davčnim oazam Junker pa brani poseben status Avstrije, Belgije in Luksemburga v EU BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se na včerajšnjem srečanju v nemški prestolnici zavzela za mednarodni mehanizem sankcij proti davčnim oazam. Istočasno sta se izrekla proti dodatnem povečanju fiskalnih spodbud za oživitev gospodarstva, k čemur je države G20 v sredo pozval ameriški predsednik Barack Obama. Voditelja sta poudarila, da bi morali o vprašanju davčnih oaz spregovoriti voditelji držav G20 na aprilskem vrhu v Londonu. "Gre za to ali imamo ali nimamo poguma, da jasno povemo, katere so davčne oaze in kaj od njih zahtevamo glede preglednosti," je dejal Sarkozy. Nobeni državi ne očitamo, da ima nizke davke, a pravilo je, da povedo, od kod prihaja denar in s kakšnim namenom je tam. Odpoved bančni tajnosti je korak v pravo smer in ne pomeni odpovedi zaščite zasebnosti," je dodal francoski predsednik. Merklova pa je ponovila stališče voditeljev evropskih držav iz skupine industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20), ki so se februarja na srečanju v Berlinu zavzeli za to, da "noben finančni trg, noben finančni produkt in noben vlagatelj na finančnih trgih ne bi smel biti brez nadzora". "Proti tem nesodelujočim državam moramo ukrepati z vso odločnostjo," je zatrdila. Pritiski Berlina, Pariza in drugih držav sicer že dajejo rezultate. Liechtenstein, ki velja za eno najbolj skrivnostnih davčnih jurisdikcij, je tako napovedal začetek pogajanj s ključnimi evropskimi državami o omilitvi bančne tajnosti, Andora je napovedala, da jo bo odpravila še letos, omilitev pa je za prihodnje leto napovedala tudi Belgija. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2002 oblikovala črn seznam, na katerem je navedla sedem držav, ki jih je označila za "ne-sodelujoče davčne oaze". Na omenjenem seznamu so trenutno le tri države - Andora, Monako in Liechtenstein. OECD naj bi seznam obnovila v sredini letošnjega leta in po pisanju medijev naj bi nanj že uvrstila Švico, nevarnost pa grozi tudi članicam EU Avstriji, Belgiji in Luksem-burgu. Predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker je sicer danes po srečanju s predsedujočim EU, češkim premierom Mirekom Topolanekom, članice unije pozval, naj podprejo omenjene tri države. "Niti za sekundo si ne morem predstavljati, da bi EU pristala na to, da Belgija, Avstrija in Luksemburg končajo na seznamu držav, proti katerim je potrebno uvesti sankcije," je povedal in pojasnil, da bančna tajnost ni sinonim za nesodelu-jočo davčno oazo, proti katerim pa se je na svetovni ravni potrebno boriti. Sarkozy in Merklova sta se medtem v luči pozivov ameriškega predsednika Baracka Obame, naj ostale države iz skupine G20 okrepijo svoja prizadevanja za oživitev gospodarstva, izrekla proti dodatnim protikriznim paketom in se zavzela za večjo pozornost G20 krepitvi finančnega nadzora in regulacije, kar je prioriteta EU in njenih članic, ki so v skupini G20. Voditelja sta poudarila, da sta Nemčija in Francija že naredili dovolj za okrepitev konjunkture in da ne želita porabiti še več denarja. Glede tega imata državi popolnoma enaka stališča, sta dejala in izrazila upanje, da se jima bo pridružila tudi Velika Britanija, ki je bila doslej naklonjena dodatnim fiskalnim spodbudam. Prav zato se bo Merklova še ta petek sestala z britanskim premierom Gordonom Brownom. (STA) Nicolas Sarkozy in Angela Merkel na tiskovni konferenci ansa zda - Ameriški finančnik priznal krivdo Bernard Madoff v zapor do izreka kazni za prevare NEW YORK - Ameriški finančnik Bernard Madoff je včeraj na sodišču v New Yorku priznal krivdo za vseh 11 točk obtožnice za eno največjih investicijskih prevar v ameriški zgodovini, ki naj bi bila vredna okrog 50 milijard dolarjev. Sodnik ga je do izreka kazni, 16. junija, poslal v zapor. 70-letnemu Madoffu za vse prevare grozi skupaj do 150 let zapora. Nekdanji predsednik borze Nasdaq je sicer že javno pred tremi meseci priznal, da je vodil piramidno shemo za premožne vlagatelje, ki jim je obljubljal, in dokler so bili časi dobri, tudi izplačeval krepke donose na vloženi denar. Tega sedaj skoraj nihče več ne omenja, čeprav je na tisoče vlagateljev, ki so v 20 letih, odkar je Madoff začel graditi svojo piramido, pošteno obogateli. Poglobitev finančne krize pa je lansko jesen piramidi spodnesla tla in denarja je zmanjkalo, ker ni bilo novih vlagateljev. Madoff je večino časa prebil v hišnem priporu. Sodnik Denny Chin pa se je včeraj odločil, da ga bo do izreka kazni Madoff počakal v zaporu. Madoff je zvenel olajšano, da bo kmalu vsega konec. "V bistvu sem hva- ansa ležen za to priložnost, da javno govorim o mojih zločinih, za katere me je sram in se globoko opravičujem," je dejal Madoff in povedal tudi, da je prevaro začel v veri, da jo bo lahko hitro končal brez škode. Med drugim je bil obtožen za laganje pod prisego, prevaro, krajo iz sklada za zaposlene ter pranje denarja. Madoff je prevaro najprej priznal sinovoma Marku in An-drewu, in sicer ko je ugotovil, da denarja za izplačevanje vlagateljem več ni. Poleg bogatih posameznikov, ki so do Madoffa lahko prišli le z zvezami in priporočili, so v njegovo piramido prispevali denar tudi skladi, podjetja, in razne organizacije. Doslej sta dva izmed vlagateljev naredila samomor. Sodnik se je odločil, da Madoffa pošlje v zapor, potem ko je poslušal nekaj prič, ki so ostale brez denarja. Tožilci trdijo, da je njegova prevara sicer skupaj stala 64,8 milijarde dolarjev, Madoffovi odvetniki pa pravijo, da veliko ljudi tudi laže in napihuje izgube, da bi morda na koncu izposlovali vsaj večje davčne olajšave. Dejstvo je, da je Madoff piramido gradil 20 let in v teh letih je Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo dobila številne prijave in zahteve naj uvede preiskavo, kar pa se ni nikoli zgodilo. Del prevaranih je zato jeznih, da ne bo sojenja, kjer bi prišlo na dan vso umazano perilo in obtožuje vlado, da se ji zelo mudi, da pomete zadeve pod preprogo. Madoff upa, da se bodo zvezni tožilci usmilili njegove družine. Za zdaj je zaradi piramidne sheme obtožen samo on, obenem pa trdi, da je shemo zgradil povsem sam. Tožilci pa sumijo, da so njegova sinova, brat in žena Ruth, vsaj vedeli o tem, če niso aktivno sodelovali. (STA) Pjongjang namerava aprila izstreliti raketo SEUL - Južnokorejska tiskovna agencija Yonhap je, sklicujoč se na neimenovan vir, sporočila, da je Severna Koreja Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) obvestila, da namerava v začetku aprila izstreliti satelit. V Seulu pa se bojijo, da bo Pjongjang na ta način preizkusil svojo tehnologijo za rakete dolgega dosega. Severnokorejska agencija KCNA pa je poročala, da je Severna Koreja obvestila IMO pa tudi Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo ter druga ustrezna mednarodna telesa "o nujnih informacijah za varno plovbo ladij in polete letal" kot del priprav na "izstrelitev eksperimentalnega komunikacijskega satelita". Na napoved se je že odzvala Japonska. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo v Tokiu, Japonska ne bo dopustila dejanj Severne Koreje, ki bi povečala napetosti v regiji. Pjong-jang so pozvali, naj se dejanj, ki so v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta ZN, vzdržijo. Zaskrbljeni so tudi v Seulu, kjer so prepričani, da želi Severna Koreja tako preizkusiti raketo dolgega dosega tae-podong-2, ki bi teoretično lahko dosegla celo Aljasko. Pravijo še, da namerava Severna Koreja izstrelitev izvesti med 4. in 8. aprilom. V Pjongjangu pa vztrajajo, da ima država pravico do miroljubnega raziskovanja vesolja, vsak poskus, da bi raketo sestrelili, pa bi bil po njihovem dejanje vojne napovedi, še poročajo tuje tiskovne agencije. Latvija dobila novo desnosredinsko vlado RIGA - Latvijski parlament je včeraj potrdil novo desnosredinsko vlado, potem ko je premier Ivars Godmanis konec februarja odstopil s položaja. Parlament je novo vladno koalicijo pod vodstvom premiera Valdisa Dombrovskisa, dogovor o kateri je v začetku marca doseglo pet desnih strank, potrdil s 67 glasovi za in 21 proti, poročajo tuje tiskovne agencije. Novo vlado bodo poleg Dombrov-skisove stranke Nova doba in nacionalistične Državljanske unije sestavljale še tri stranke, ki so sodelovale v Godmanisovi vladi - Narodna stranka, Unija zelenih in kmetov ter stranka Za domovino in svobodo. Dombrovskis, sicer član Evropskega parlamenta, je v razpravi pred glasovanjem dejal, da položaj prevzema v težavnem obdobju, vendar se težkih odločitev ne boji. "Naloga nove vlade bo sprejeti nepriljubljene odločitve. Z ljudmi moramo biti zelo odkriti," je pojasnil Dom-brovskis. (STA) vesolje Mednarodni postaji grozil trk s smetmi WASHINGTON - Posadka Mednarodne vesoljske postaje (ISS) se je morala včeraj zateči v vesoljsko kapsulo sojuz in se pripraviti na morebitno evakuacijo, potem ko so v centru za nadzor vesoljskih poletov opozorili na približevanje vesoljskih smeti in morebiten trk. Po navedbah Nase je nevarnost trka že mimo. Kot so sporočili iz ameriške vesoljske agencije Nasa, so se trije člani posadke na ISS zatekli v kapsulo sojuz, ki je pritrjena na ISS, za enajst minut, nato pa so se vrnili na mednarodno vesoljsko postajo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi se del satelita približal območju, kjer za astronavte veljajo previdnosti ukrepi, vendar so zanj izvedeli prepozno, da bi ISS spremenil smer. (STA) irak - Razsodba izzvala proteste vatikan - Afera Williamson Tri leta zapora za novinarja, Papež pojasnil odločitev ki je v Busha vrgel čevelj o pomilostitvi štirih škofov BAGDAD - Sodišče v Bagdadu je včeraj novinarja, ki je decembra lani na novinarski konferenci v tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha zalučal čevelj, obsodilo na tri leta zapora. Novinar se je sicer izrekel za nedolžnega in dejal, da je bilo dejanje "naravni odgovor na zasedbo Iraka", poročajo tuje tiskovne agencije. Sodišče je novinarja Mountazerja al Zaidija, ki je bil vse od dogodka v priporu, obsodilo zaradi napada na voditelja tuje države na uradnem obisku v Iraku. Obramba je obtožnici ugovarjala, češ da Bush v Iraku ni bil na uradnem obisku, saj je prišel nenapovedano in brez uradnega povabila. "Izrekam se za nedolžnega. Moj odziv je bil naraven, kakršen bi bil odziv katerega koli Iračana," je na sojenju dejal iraški novinar. Po iraških zakonih bi al Zaidija lahko obsodili do 15 let zapora. Kljub temu pa je včerajšnja razsodba izzvala val protestov, saj je al Zaidi medtem postal nekakšen heroj v Iraku, pa tudi na širši ravni. Brat kaže al Zaidijevo sliko ansa VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je v pismu katoliškim škofom pojasnil svojo odločitev o preklicu izobčenja štirih škofov, med njimi britanskega škofa Richarda Williamsona, ki je z zanikanjem holokavsta razburil javnost. Benedikt XVI. je priznal, da je bil Sveti sedež pomanjkljivo obveščen o Williamsonovih stališčih. Rimski škof je v pismu, ki ga je včeraj objavil Sveti sedež, zapisal, da bi morala biti Cerkev natančneje seznanjena z Williamsonovim ozadjem, pri čemer bi ji lahko pomagal svetovni splet. Tako pa se je, kot je poudaril papež, njegova gesta "sočutja do izobčenih škofov" in želja po edinosti sprevrgla v ogrožanje judovsko-krščanskih odnosov. Benedikt XVI., ki je pismo napisal, da bi dosegel spravo znotraj Cerkve, je izrazil žalost in razočaranje nad dejstvom, da so ga zaradi odločitve o pomilostitvi napadali tudi katoličani, ki bi po njegovem prepričanju morali dobro poznati nje- gova stališča do holokavsta. Ob tem se je zahvalil "judovskim prijateljem", ki so pomagali razjasniti nesporazum. Ob koncu pisma se je papež vprašal, ali ne bi morala tudi Cerkev presegati zmote in si prizadevati za razširjene poglede. Vprašal se je tudi, ali se ne bi smelo priznati nekaterih neprijetnosti tudi v cerkvenih krogih. Škof Williamson, eden od štirih škofov, ki jih je leta 1988 brez soglasja Vatikana posvetil francoski škof Marcel Lefebvre in jih je papež Janez Pavel II. istega leta izključil iz Rimskokatoliške cerkve, je v pogovoru za švedsko televizijo novembra lani izrazil dvom v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih in v število ubitih Judov. Williamson je sicer minuli mesec dejal, da svojih izjav ne bi dal, če bi vedel, kakšno škodo bo s tem povzročil. Vatikan je njegovo opravičilo zavrnil in zahteval nedvoumno in javno zavrnitev spornih izjav. (STA) 2 2 Petek' 13. marca 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Zmaga z 2:0 v prvi tekmi osmine finala pokala UEFA proti Zenitu Boljše se za Udinese res ne bi moglo izteči Z ofenzivno a zrelo igro dosegli odličen rezultat pred povratno tekmo v Rusiji Udinese - Zenit 2:0 (0:0) STRELCA: Quagliarella v 85., Di Natale (11-m) v 92. min. UDINESE (4-3-3): Handanovič; Zapata, Coda (od 86.. Felipe), Dom-izzi, Pasquale; Inler (od 86. Obodo), D'Agostino, Asamoah; Pepe (od 87. Isla), Quagliarella, Di Natale. ZENIT SAN PIETROBURG O (4-3-3): Malafejev; Anjukov, Križanac, Širokov, Sirl; Timosčuk, Denisov, Žrjanov (od 85. Fažulin); Danny, Po-grebnjak (od 62.Tekke), Huszti (od 62. Semšov). SODNIK: Gonzalez (Špa). GLEDALCEV: 14.000. IZKLJUČITEV: Shirokov v 92. min. VIDEM - Po polomu v Ligi prvakov je marsikdo mislil, da bo podobna usoda doletela tudi Udinese v pokalu UEFA. Njen nasprotnik, Zenit in Sankt Peterburga, lanski zmagovalec pokala, je bil dovolj ugleden tekmec, da bi si lahko privoščil še zadnji razpoložljivi italijanski skalp na mednarodni sceni. Toda Videmčani so na sinočnji prvi tekmi osmine finala v Vidmu igrali (skoraj) kot na začetku sezone, ko je bil njihov nogomet najlepši na polotoku, in celo presegli cilje: niso prejeli gola (kar je bil bistveno), zabili pa so celo dva, kar je najboljša popotnica pred povratno tekmo prihodnjega četrtka v Sankt Pe-terburgu. Čeprav sta oba zadetka padla v zadnjih petih minutah tekme, je zmaga Marinovih igralcev zaslužena, saj so ves čas igrali zrelo, toda ofenzivno. Zaradi tega so se tudi izpostavljali napadom Rusov, vendar je bila obramba vedno na mestu (v za- četku drugega dela je Udinese rešila prečka), kar velja tudi za vratarja Han-danoviča, ki je nekajkrat dobro posegel. Precej več dela je imel njegov kolega v dresu Zenita in zdelo se je, da so vrata ruskega moštva začarana. Udinese je s svojimi «vražjimi« napadalci, ki jih je težko ustaviti, pripravil vrsto nevarnih akcij, kot vedno, ko mora napadati, pa se pozna, da v kazenskem prostoru nima nobenega težkega kalibra. K sreči pa je v 85. minuti Quagliarella v prazen gol preusmeril žogo, ki mu jo je po solu pro- doru podal Pepe, štiri minute kasneje pa je Di Natala uspešno izvedel 11-metrovko po (morda spornem) prekršku nad Obodom. »Pred strelom sem razmišljala tudi o zgrešeni enajstmetrovki na evropskem prvenstvu«, je priznal Neapeljčan. Kakorkoli že, vsa čast Videmča-nom in prvemu možu Pozzu, ki tudi v najtežjih trenutkih ni izgubil glave, obdržal trenerja Marina, zdaj pa je bila ta poteza poplačana. Je pa res, da bo v Rusiji pela drugačna pesem. ultrasi Pisno opravičilo kot ukrep V Sloveniji imajo z nasilnimi organiziranimi navijači na nogometnih igriščih kar precej težav. Med najbolj nediscipliniranimi so mariborske »viole«. Na zadnji tekmi 1. slovenske nogometne lige Maribora so se nešportno obnašali do gostov iz Lendave, disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Jernej Klarič pa jih je v skladu s 15. členom državnega prvenstva kaznoval na svojevrsten način: na naslednji domači tekmi ne bodo smeli na stadion, če se ne bodo pisno opravičili klubu iz Lendave in njihovim navijačem. Navidezno zelo mila kazen je lahko morda celo bolj učinkovita kot katera druga. Za zgled bi lahko bila tudi zvezam velikih nogometnih držav, zlasti italijanski, saj je besedna vojna, ki poteka na tribunah tukajšnjih stadionih pod vsako kritiko in daleč pod skrajno mejo okusa, tako na računa igralcev (zlasti tujih in temnopoltih) kot navijačev nasprotnih taborov. Za take bi pomenilo pisno opravičilo pravo ponižanje, ki ga ne bi sprejeli. To pa pomeni, da bi ostali doma, kar bi bilo ravno tako dobro... LIGA PRVAKOV Gerrard, •w t v« • r • Vucinic in SMS iz Križa Dimitrij KriZman Ni je stvari, ki ne bi imela take ali drugačne zveze z najbolj globalno stvarjo, ki sploh obstaja - nogometom. Medtem ko pišem te vrstice, sedim v kafičku »Semafor«, za opisovanje vrlin katerega imam tukaj premalo prostora. In mislite, da en navaden semafor resnično ne more imeti prav nobene zveze z nogometom? Napačno! Pomislite, da je rumene in rdeče kartone izumil angleški sodnik Aston, ideja pa se mu je porodila medtem ko je z avtomobilom čakal pred semaforjem in mu je po rdeči luči začela utripati rumena. Tako smo z določenimi ovinki prišli do nogometa. Če sem pred dvema tednoma nekoliko napačnoformuliral trditev, da je Liga prvakov brez Maje Tratnik slabše kot Liverpool brez Gerrarda, saj bi moral glede na zmago na Bernabeuu vendarle de-jati, da je celo Liverpool brez Gerrarda boljši kot Liga prvakov brez Maje Tratnik, bistvo ostaja: z Gerrardom je Liverpool dosti, dosti boljši kot brez njega. Nasploh postajam vse bolj prepričan, da gre za enega izmed tistih 2-3 igralcev na svetu, ki imajo na igro svojega moštva največji vpliv. Zanimivo je, kako Gerrard blagodejno vpliva tudi na igro soigralcev, medtem ko je motivatorski učinekRaula, še enega izmed tistih, ki vsakič pustijo srce na igrišču, praktično ničen. Real Madrid deluje kot skrpucalo 11 nogometašev, večini katerih ni jasno, kaj predstavljajo. Tako združbo je zbral na kup Predrag Mijato-vič, ki mu je v teku let briljantina očitno tako pritisnila na človeško podstrešje, da je delovanje le-tega po mnenju velike večine Madridistov naravnost omejeno. Pa smo zdaj pri Črnogorcih. Pripadnik baje najbolj lenega naroda na svetu je zapravil četrtino finala Romi. Je mogoče streljati 11-metrovko tako, kot jo je streljal Vučinič? Sprejmem vse, da gre strel močan kot raketa čez streho stadiona, ampak. tako nonšalantnega strela ne morem. Dramatično pa je to, da so bolj resni in zanesljivi pri streljanju 11-metrovk celo Ar-senalovi temnopolti igralci, od katerih bi bilo logično pričakovati, da bo vsaj tisti z barvnimi kitkami zgrešil. Saj veste kako je s tem, vsakič ko so na sporedu 11-me-trovke se malo igraš in napoveduješ »ta zgreši, ta strelja ven, ta bo gotovo dal gol...«. Na koncu še posladek, Inter, seveda. Počasi se daleč pride in če bo Inter nadaljeval tako, si lahko v teku nekaj let obeta preboj do polfinala. Tokrat je izpadel, a za razliko od prejšnjih let precej bolj častno. Sicer je to za tudi že omenjeno kriško oboževalko Mourinha slaba tolažba, saj je prvi včerajšnji SMS ki sem ga dobil bil prav njen: »kakšno razočaranje«, brez dodatkov in brez nadaljnih odgovorov na moja zbadanja, kar je že kar zaskrbljujoče. Očitna premoč Angležev? Upam na Barcelono. A nisem zaskrbljen nad prevlado otoških klubov. Prepričan sem, da gre razen v primeru nekaj klubov v veliki meri za hišico s trhlimi temelji. Do kdaj bodo zdržali? O tem kdaj drugič. (dimkriz-man@gmail.com) smučanje - Finale v Aareju Svindal 102 točki pred Raichom Super-G: zmagal Heel, 3. Innerhofer - Med ženskami Fanchinijeva 2. AARE - Italijanski reprezentantje so bili med protagonisti zadnjega supervele-slaloma letošnje sezone v alpskem smučanju. Na finalu v Aareju na Švedskem je med moškimi zmagal Werner Heel, Christopeh Innrhofer pa je bil tretji. Za Heela je bila to druga letošnja zmaga in tretja v karieri. Na drugo mesto se je uvrstil Norvežan Aksel Svindal, ki je tako še povečal svojo prednost v skupni razvrstitvi. Zdaj ima kar 102 točki prednosti pred Avstrijcem Benjaminom Raichom, do konca pokala pa manjkata le še današnji veleslalom in jutrišnji slalom, še posebej v veleslalomu pa lahko Norvežan še pride do točk. Veliki poraženec včerajšnjega dne je bil Avstrijec Hermann Maier, ki je pristal šele na 17. mestu. Italijanski dan je med ženskami z 2. mestom dopolnila Nadia Fanchini, s tem rezultatom pa si je zagotovila drugo mesto v skupnem superveleslalomske seštevku. Spet je (četrtič v karieri v tej disciplini) zmagala Američanka Lindsey Vonn, ki si je že priborila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. 24-letna Američanka, svetovna prvakinja v obeh hitrih disciplinah s svetovnega prvenstva v Val d'Iseru, se lahko pohvali z že 22 zmagami v svetovnem pokalu in devetimi zmagami v tej zimi. Američanka je v alpskem smučanju dosegla praktično že vse, še neuresničena je želja po olimpijski kolajni. Sedma pred včerajšnjo preizkušnjo in brez možnosti za osvojitev supervelesla-lomskega globusa je bila Tina Maze, ki je zasedla končno 11. mesto, s katerim ni bila zadovoljna. V Aareju jo čaka jutri še ve-leslalomska preizkušnja. »V finalu je Tina prišla narediti rezultat v treh disciplinah. Čeprav je bila v tej sezoni uvrščena v top ten, danes ni odpeljala v skladu z zmožnostmi. Mogoče je nekaj pri tem kljub motivaciji odigrala tudi utrujenost ob koncu naporne sezone,« je po finalni tekmi dejal njen trener iAndrea Massi. ŽENSKE Izidi superveleslaloma: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1:20,63; 2. Nadia Fanchini (Ita) +0,08; 3. Maria Riesch (Nem) +0,24; 4. Renate Gotschl (Avt) +0,64; 5. Anja Parson (Šve) +0,89; 6. Andrea Dettling (Švi) +0,99; 11. Tina Maze (Slo) +1,55 Svetovni pokal, skupno (32): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1788; 2. Maria Riesch (Nem) 1359; 3. Anja Parson (Šve) 1035; 4. Kathrin Zettel (Avt) 985; 5. Tanja Poutiainen (Fin) 802; 6. Fabienne Suter (Švi) in Tina Maze (Slo) 752 Superveleslalom, končni vrstni red (7): 1. Lindsey Vonn (ZdA) 461; Nadia Fanchini (Ita) 416; 3. Fabienne Suter (Švi) 408; 4. Anja Parson (Šve) 251; 5. Andrea Dettling (Švi) 221; 6. Jessica Lindell-Vikarby (Šve) 216; 7. Tina Maze (Slo) 202; 8. Andrea Fischbacher (Avt) 197; 9. Franzi Aufdenblatten (Švi) 190; 10. Maria Riesch (Nem) 171. MOŠKI Izidi superveleslaloma: 1. Werner Heel (Ita) 1:13,41; 2. Aksel Lund Svindal (Nor) +0,07; 3. Christof Innerhofer (Ita) +0,20; 4. Benjamin Raich (Avt) +0,21; 5. Peter Fill (Ita) +0,74; 6. Carlo Janka (Švi) +0,79; 19. Andrej Jerman (Slo) +1,48 Svetovni pokal, skupno (34): 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 1009; 2. Benjamin Raich (Avt) 907; 3. Didier Cuche (Švi) 859; 4. Ivica Kostelic (Hrv) 837; 5. Jean-Baptiste Grange (Fra) 777; 6. Didier Defago (Švi) 716; 9. Peter Fill (Ita) 581; 10. Christof Innerhofer (Ita) 577 Superveleslalom, končni vrstni red (5): 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 292; 2. Werner Heel (Ita) 256; 3. Didier Defago (Švi) 242; 4. Hermann Maier (Avt) 231 ; 5. Christof Innerhofer (Ita) 168; 6. Michael Walchhofer (Avt) 162; 7. Didier Cuche (Švi) 152; 8. Klaus Kroll (Avt) 142; 9. John Kucera (Kan) 138; 10. Peter Fill (Ita) 130. smučarski tek Sedma letošnja pokalna zmaga Petre Majdič TRONDHEIM - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je zmagovalka klasičnega sprinta za svetovni pokal v Trond-heimu. Majdičeva se je s to zmago še utrdila v vodstvu skupnega seštevka letošnje sezone. Drugo mesto je po fotofinišu osvojila Alena Prochaskova, tretja pa je bila Poljakinja Justyna Kowalczyk. Majdičeva je na Norveškem dosegla svojo letošnjo že sedmo zmago in skupno 14. v karieri. V disciplini, kjer je v veliki meri potrebna fizična moč, letos v svetovnem pokalu skoraj ne pozna poraza, prav izkupiček točk s sprinter-skih preizkušenj pa ji zaenkrat zagotavlja veliki kristalni globus skupne zmagovalke sezone. Vrstni red po 27. tekmi od 33: 1. Petra Majdič (Slo) 1462; 2. Justyna Kowalczyk (Pol) 1351; 3. Aino-Kaisa Saarinen (Fin) 1321; 4. Virpi Kuitunen (Fin) 1124; 5. Arian-na Follis (Ita) 1000; 6. Marianna Longa (Ita) 851. EVROLIGA - AJ Milano - Asseco Prokom 72:96 Opomin Rimu BRUSELJ/RIM - Evropska nogometna zveza (UEFA) je po sredinem incidentu na olimpijskem stadionu v Rimu, ko so pred tekmo lige prvakov med Romo in Arsena-lom enega od gostujočih navijačev zabodli, od italijanske policije zahtevala, da znatno okrepi varnost pred finalom LP. Finale letošnje sezone bo namreč 27. maja v Rimu. RODIČ - Slovenski nogometni prvo-ligaš Interblock bo v nadaljevanju državnega prvenstva igral brez napadalca Aleksandra Rodiča. Nekdanji slovenski reprezentant bo namreč do konca sezone kot posojen nogometaš igral na Kitajskem za največji kitajski klub Shanghai. KOLESARSTVO Petacchi zmagal, Brajkovič odstopil RIM - Alessandro Petacchi (LPR) je zmagovalec druge etape dirke med Tiren-skim in Jadranskim morjem. Petintrideset-letni specialist za sprinte je na 177 kilometrov dolgi preizkušnji med Volterro in Marino di Carrara v ciljnem sprintu ugnal rojaka Danieleja Bennatija, tretji pa je bil Španec Koldo Fernandez. Etapo je sicer zaznamoval padec več kolesarjev v glavnini, med katerimi jo je najhuje skupil Slovenec Jani Brajkovič (Astana), ki je moral celo odstopiti z dirke. V skupni razvrstitvi vodi Francoz Julien El-Fares, ki ima 15 sekund prednosti pred Bennatijem in Petacchijem. PARIZ-NICA - Francoski kolesar Jeremy Roy je zmagovalec pete etape dirke Pa-riz-Nica. Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Francoz Sylvain Chavanel (Quick Step). Edini slovenski predstavnik Simon Špilak je bil 51., skupno je na 35. mestu, za vodilnim pa zaostaja 3:07 minute. GIMNASTIKA Rupinijeva »azzurra« Mlada gimnastičarka tržaškega društva Artistica 81 Anita Rupini bo konec tedna v Jesolu debitirala v državni mladinski reprezentanci na peteroboju med Italijo, Brazilijo, Kitajsko, Romunijo in Vel. Britanijo. ŠPORTNI PLES - Od danes do ned-lejo bo v športni palači v Lignanu med narodna tofeja FJK v športnem plesu. Tekmovanje poteka vsak dan med 10. uro in polnočjo. Nastopa 200 plesalcev, od teh tudi 15 plesnih šol iz Slovenije. ODBOJKA Blejci v finalu DUNAJ - Odbojkarji ACH Volleyja so v polfinalu zaključnega turnirja srednjeevropske lige na Dunaju premagali aon hot-Volleys s 3:1 (-17, 21, 19, 23) in se uvrstili v današnji finale. Tam se bodo pomerili Hy-pom Tirolom, ki je v prvem polfinalu ugnal Posojilnico Dob s 3:2 (18, 22, -23, -23, 14). / ŠPORT Sobota, 14. marca 2009 23 skiroll - Kriška šampionka ne ve, ali bo še tekmovala Mateja Bogatec trenira, a še ni razrešila dvomov Nastopi na vrhu zahtevajo veliko napora - V javnosti ne čuti zadostne moralne podpore »Ne vem, ali bom še tekmovala,« je decembra lani na slavnostnem večeru, ki so ji ga po zmagoslavju v svetovnem rol-karskem pokalu pripravili v Križu, povedala zastavonoša ŠD Mladina Mateja Bogatec. Dobitnica velikega kristalnega globusa FIS, ena naših najboljših in najbolj požrtvovalnih športnic, zdaj sicer že vestno in polno trenira, vendar dileme, kako naprej, še ni razvozlala. »Če ne treniram se dobesedno počutim slabo, kakšna bo moja letošnja tekmovalna sezona, če sploh bo, pa še ne vem, ker se preprosto ne morem odločiti. Moja forma je takšna, da lahko vsak hip rečem ja, ničesar nisem še zamudila. Trenirati in tekmovati me še vedno veseli, vendar pa nisem več najstnica in moram razmišljati tudi o svoji bodočnosti. Rolkanje ni profesionalen šport, od mene pa zahteva dosti, še posebej, če se želim obdržati v svetovnem vrhu, materialnih koristi ni, pa tudi v javnosti ne čutim prevelike moralne podpore,« je potožila kriška šampionka, ki bo letos dopolnila 27 let. Izmed boljših rolkarjev v Italiji so Mateja, njen brat David in Alessio Ber-landa, zdaj edini, ki niso bili vključeni v kak vojaški rod, ki omogoča brezskrbno treniranje, prinaša materialne ugodnosti in socialno varnost. Mateja pa ob »part-time« službi v wellness centru Avalon želi dokončati študij ekonomije na tržaški univerzi. Da bi se lahko uspešno borila za skupno razvrstitev v svetovnem pokalu, je lani od junija do septembra celo prekinila delovno razmerje. Čeprav sama pravi, da si lahko v mednarodni konkurenci uspešen samo, če sodeluješ na čim večjem številu tekem v različnih rolkarskih zvrsteh (lani je opravila skoraj 40 tekem!) in da samo preko tekem preverjaš svojo stopnjo pripravljenosti, se nagiba h temu, če bo pač prevladal »ja«, da bi letos omejila število svojih nastopov na najpomembnejše mednarodne in državne tekme. »Imam dovolj izkušenj, da si to lahko privoščim,« pravi glede tega. Selektor reprezentance Pierluigi Papa, ki mu je zau- pala svoje dvome, jo spodbuja k temu, da bi vztrajala. V reprezentanci, zlasti za tekme v šprintu, zanjo ni enakovrednih zamenjav. Tradicionalen šprint, ki ga ŠD Mladina prireja v okviru odmevne Bavisele na prelomu med aprilom in majem, bo pomenil uvod v novo sezono. Na domači tekmi ne more manjkati. Do takrat, ali še malo prej, bo Mateji vse jasno. Za zdaj se posveča tudi smučarskemu teku. Konec tedna bo namreč na Pokljuki začela tečaj za učitelja 2. stopnje. Prve stopnje ji zaradi športnih zaslug ni bilo treba opraviti. Aleksander Koren skoki v vodo Od danes v Trstu člansko DP Od danes do nedelje bo tržaški bazen Bruno Bianchi gostil absolutno državno prvenstvo v skokih v vodo. Nastopilo bo 27 moških in 33 žensk, pripadnikov 17 društev, med njimi tudi vsi najboljši, kot Ta-nia Cagnotto, Francesca Dellape in brata Marconi. Vpisani so tudi tekmovalci tržaških društev Trieste Tuffi in Triestina. Za Trieste Tuffi bosta nastopili tudi Slovenki Ivana Curri (letošnja državna prvakinja med deklicami) in debitantka Sofia Carciotti. Prva bo nastopila v vshe zvrsteh, druga pa s 3-metrskg deske. Jutra bodo namenjena kvalifikacijam, finalni spored pa je sledeč, danes od 16.30: moški 3-mer-ska deska in ženski stolp (TV raisat sport od 17.30); jutri od 16.30 3-metrska deska ženske in moški stolp TV raisat sport od 20.00; v nedeljo od 15.00 metrska deska ženske in moški (TV raisat sport od 18.00). odbojka - Under 16 Konec s častnim porazom Govolley Kinemax - Millenium Lucinico 0:3 (11:25, 21:25, 19:25) GOVOLLEY: Petejan, Pozzo, Giun-toli, Komjanc, Černic, Ragusi. Govolley se je v zadnjem krogu pokrajinskega faze ženskega prvenstva under 16 pomeril z najboljšo ekipo in po pričakovanjih izgubil brez dobljenega seta. Igralke našega društva so se vsekakor potrudile in nudile objektivno boljšim nasprotnicam (v ligi so nepremagane) soliden odpor, zlasti od prvega seta dalje, še posebej če vemo, da so nastopile v okrnjeni postavi. Kinemax je prvenstvo končal na predzadnjem mestu, velja pa povedati, da ga je odigral brez svoje daleč najboljše posameznice Mateje Zavadlav, ki v tej kategoriji zastopa barve Chionsa iz porde-nonske pokrajine. Bila je to priložnost, da so več igrale tista dekleta, ki igrajo manj v prvenstvu mladink in v članski 1. diviziji. UNDER 18 - Govolley Kinemax bo prvo polfinalno tekmo za naslov goriškega prvaka med mladinkami proti Mille-niumu odigral v nedeljo, ob 11. v Gradišču, povratna tekam pa bo prihodnjo sredo ob 19.30 v Gorici. UNDER 13 NA TRŽAŠKEM Breg - Altura 3:2 (25:19, 20:25, 18:25, 25:23, 15:10) BREG: Kalin, Klun, Kraljic, Novel-lo, Vinci, Zaccaria Kljub zmagi Brežanke z igro niso zadovoljile, saj je bil nasprotnik šibkejši. Res pa je tudi, da so nastopile v zelo okrnjeni postavi. Žal so v vseh setih naredila preveč napak v vseh elementih, na čelu s sprejemom servisa. K sreči so v 5. setu le pokazale malo več, kar pa je bilo dovolj za zmago. nogomet - V ljubiteljskih prvenstvih 7:7 na Tržaškem nastopa okrog 200 ekip Konkurenca amaterskim ligam Več slovenskih ekip - Dijaški dom Kosovel in Why Not za obstanek v A-ligi - Vzhodno-kraški Body Fashion za B-ligo - Ambiciozne cilje ima tudi Boljunec Dijaški dom Srečko Kosovel Nogometne ekipe, ki nastopajo v ljubiteljskih prvenstvih 7:7, vsaj na Tržaškem koncu rastejo kot gobe po dežju. Ta prvenstva so postala že prava konkurenca amaterskim ligam. V raznoraznih prvenstvih, Coppa Trieste, Tergestino, Coppa Ve-nezia Giulia, Torneo DLF 5:5, Citta di Trieste, Veterani, nastopa okrog 200 moštev. Med temi je kar nekaj ekip, v katerih nastopajo izključno slovenski igralci. Nekateri so še do pred kratkim nastopali pri naših amaterskih ekipah, na primer pri Bregu, Primorju, Zarji Gaji in še bi lahko naštevali. Največ slovenskih ekip nastopa v prvenstvu Venezia Giulia, v katerem ima najdaljšo tradicijo ekipa Dijaškega doma Srečko Kosovel. »Kosove-lovci« nastopajo v A-ligi in po treh krogih zasedajo zadnje mesto na lestvici. V prvenstvu Venezia Giu-lia je kar devet lig, od A do 2. amaterske lige, in nastopa okrog sto moštev. V B-ligi nastopa s polovično slovensko zasedbo ekipa Mizarska delavnica Calzi, ki zaseda četrto mesto na lestvici in se poteguje za ponovno vrnitev v A-ligo. V prvenstvu prve divizije (nekdanja C1-liga) nastopa slovenska ekipa Body Fashion, ki jo v glavnem sestavljajo nogometaši Zarje Gaje iz Gropade, s Padrič in iz Bazovice. Body Fashion je v nekaj sezonah napredo- Body Fashion val do prve divizije in zdaj računa na novo uspešno sezono ter napredovanje v B-ligo. Napadalec Bodyja Daniel Balde iz Gropade vodi po treh krogih na skupni lestvici strelcev (8 golov). V D-ligi uspešno igrajo Brežani, ki nastopajo pod imenom Bar Rosandra. Jedro ekipe sestavljajo nekdanji nogometaši Brega iz Boljunca in iz Doline. V prvenstvu Tergestino, kjer je sicer konkurenca manjša, a ne manj ostra, nastopa ekipa Why Not. V A-ligi zasedajo trenutno zadnje mesto na lestvici. V B-ligi nastopa tudi ekipa z neokusnim in za marsikoga žaljivim imenom »Boia chi mol-la«, ki je neofašistično geslo. Organizatorji bi morali v takih primerih poseči in prepovedati tovrstna imena. Pri veteranih nastopajo še Interland Prosek. Vsekakor nastopajo številni slovenski igralci še pri ostalih ekipah. Zanimivo je, da je v ljubiteljskih prvenstvih 7:7 tudi več srbskih ekip. Serbia Sport že vrsto let zmaguje v prvenstvu Citta di Trieste. Multietnično podobo ljubiteljskih prvenstev pa obogatijo še moštva sestavljena izključno s kosovskimi Albanci in Romuni, pa tudi Italijani iz Južne Italije. Skratka v tržaških ljubiteljskih prvenstvih se na igriščih prepletajo številni jeziki in številna narečja. O večjih rasističnih izpadov ne poročajo. (jng) Boljunec Bar Rosandra 24 Petek, 13. marca 2009 ŠPORT / naš pogovor - Trener košarkarskega AcegasaAps Massimo Bernardi »Moje ekipe morajo trenirati zelo intenzivno« Nekonstantnost posledica poškodb - V»play-offu« bodo igrali neobremenjeni Štiri kroge pred koncem rednega dela moške državne košarkarske B2 lige (skupina A) deli tržaški Acegas (26 točk) četrto mesto, tržiški Falconstar (24) šesto, Cal-ligaris iz Rožaca (22) osmo, zadnje uvrščena Nuova Pallacanestro Gorizia (8) pa je že matematično izpadla v C ligo. Najbolj ambiciozni so pri tržaškem drugoligašu, ki je v soboto v Vareseju iztržil šesto zaporedno zmago. Uvrstitev v končnico bi se Acegasu ne smela več izmuzniti. O prvenstvu smo se mesec dni pred koncem rednega dela in po prvih končnih odločitvah (obstanek Trsta in Tržiča ter nazadovanje Gorice) pogovorili s trenerjem Acegasa Massimom Bernardijem. V vaši sezoni bodejo v oči zlasti neobičajno dolge serije: najprej šest zmag v prvih sedmih tekmah, nato sedem porazov v osmih krogih, zdaj spet zaporednih uspehov. Kako si stvar razlagate? »Razlaga k temu je preprosta, če poznamo zgodbo naše ekipe. V Trst sem prišel, da bi pognal nov projekt, h kateremu me je poleti povabil Matteo Boniciolli. Mlada ekipa se je vneto vrgla v priprave, spremljala sta jo veliko navdušenje in ravno tolikšna radovednost vsega košarkarskega Trsta. Na krilih tega entuziazma smo v popolni postavi uvodoma nanizali več uspehov, nato pa so prišli težji trenutki. Le-ti so človeški in preko njih mlada ekipa rase ter napreduje. Treba je vedeti, da smo želeli postaviti solidne temelje za uspehe v prihodnjih sezonah, ne pa sestavili najmočnejše ekipe v skupini za takojšnje napredovanje. Ko so se hkrati poškodovali štirje pomembni igralci, smo izgubili več tekem zapored. Moje ekipe morajo trenirati intenzivno, da so potem lahko ob koncu tedna uspešne. To pa v okrnjeni zasedbi ni bilo mogoče. Poleg tega je mladim tedaj zmanjkal kanček zaupanja, občutili pa so tudi čisto umestne kritike zahtevnega javnega mnenja. Zdaj smo spet kompletni, delamo dobro in rezultati ponovno prihajajo. Naš Massimo Bernardi (letnik 1960) je bil dvakrat trener Riminija v najvišji ligi, sicer je vodil številne drugoligaše, ob koncu '90 let pa je bil tudi trener državne reprezentance mladincev kroma cilj je uvrstitev v play-off, če se bomo prebili vanj pa bomo odtlej igrali sebi v zadovoljstvo, z nasmehom na ustih. Moramo pa ostati na trdnih tleh. Že opažam namreč, da fantje spet dvigajo nos.« Najbrž ste lahko zadovoljni z napredkom mladih, saj igrajo razni Bene-velli, Lenardon, Spanghero in Cigliani vidno vlogo. »Mislim, da projekt poteka po načrtih. Spanghera, letnik 1991, na primer lani v Trstu ni poznal nihče. Danes pa si je prislužil vpoklic v mladinsko državno reprezentanco. Za Pallacanestro Trieste mora biti delo z mladimi prioriteta. Stefano Comuzzo opravlja na mladinskem področju odlično delo. Zadovoljni smo menda lahko tudi s sodelovanjem z ostalimi mestnimi društvi, ki so pristopila k projektu. Kot pri vsaki stvari pa je treba biti vztrajni, saj ni čas za pretirano evforijo.« Po tem, kar ste videli v rednem delu, je mogoče realno razmišljati o napredovanju? »Prestop v višjo ligo je odvisen od tisočih malenkosti in spremenljivk. Ponavljam pa, da napredovanje niti ni naš cilj.« Pa vendar. Bi veljalo s to skupino vztrajati tudi v prihodnji sezoni? »Mislim prav, da ja. Navsezadnje smo začeli ta ciklus z namenom, da bi jamčil določeno kontinuiteto.« Kateri so glavni kandidati za skok v B1 ligo »Že od samega začetka sezone trdim, da so najboljše ekipe Trento, Riva del Garda in Novara. Vtis so med letom potrdile.« V Trstu ste že sedem, osem mesecev. Kako se tu živi in dela? »Počutim se zelo dobro. Začutil sem veliko željo po košarki, tri tisoč navijačev v dvorani na vsaki domači tekmi je številka za A ligo, ne za B2! Sploh pa je življenje v Trstu zelo prijetno.« Kako poteka sodelovanje z Boni-ciollijem tako rekoč na daljavo, potem ko se je zaposlil kot glavni trener v Bo-logni? »Usoda našega projekta mu je zelo pri srcu. Verjemite mi, kličeva se izjemno pogosto, stalno sva v stiku.« Kakšna pa je ta A skupina B2 lige, ki je prej v Trstu nismo poznali? »Zelo kakovostna, izjemno izenačena. V play-offu pa se bo sploh začelo čisto novo, posebej prvenstvo.« Vpogled v ostale deželne predstavnike... »Za bolj celovito oceno bi raje počakal na konec sezone. Res se lahko zgodi še marsikaj.« Vseeno pa: tržiški Falconstar, za katerega igra tudi Daniel Batich, je z matematičnim obstankom dosegel velik rezultat z ozirom na omejen proračun in Acunzov beg. Je presenetil tudi vas? »Nedvomno gre za ugodno presenečenje, na prvi tekmi, ko smo pri njih izgubili, so mi zapustili močan vtis. Očitno delajo z velikim navdušenjem in uspevajo v izenačeni ligi, v kateri igra srce poglavitno vlogo.« V Gorici so se že sprijaznili z izpadom. V čem so zaostajali? »Mi lahko le molčimo, saj smo proti njim izgubili, povratno tekmo pa moramo še igrati. Res ne bi vedel, kaj jim je zmanjkalo.« Kaj pa Rožac, za katerega nastopa Jan Budin?Glede na velika imena je njihov izkupiček mogoče pod pričakovanji? »Tudi tu bi se sedaj ne prenaglil. Pri oceni njihove sezone smo mogoče pod vtisom zadnjih štirih neuspehov v seriji. Toda pazite, če se na primer uvrstijo v playoff, znajo biti zelo nevarni. Počakajmo na konec za obračune.« (nš) nogomet Tesna zmaga ljubiteljev Proseka Latteria Gustin Prosek - Virescit Tržič 1:0 (1:0) STRELEC: Emili PROSEK: Blason, Štoka, Sedmak, Zanella, Princival Norman, Švab, Can-dotti, Mozetič, Princival Nedir, Vrše, Emili. Proseška enajsterica je v minulem krogu premagala solidno ekipo iz Tržiča. Tekmo so domačini odigrali v okrnjeni postavi, saj so nastopili le z enajstimi igralci. V toplem vremenu so trži-ški nogometaši prišli na Prosek z upanjem, da prekinejo serijo zmag Proseča-nov, a to jim ni uspelo, čeprav so v prvih minutah srečanja s strelom od daleč zadeli prečko. Že v 5. minuti igre se je Što-ka poškodoval, a kljub temu je igral do konca. Domačini so držali vajeti igre v svojih rokah in tudi igrali z upočasnjenim ritmom, saj je to bila tretja tekma v enem tednu, a kljub temu so imeli z Emi-lijem in Vršetom nekaj priložnosti za gol. Tega so dali v 30. minuti, ko je po lepo izvršeni akciji Emili z diagonalnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu so gostje napadali in bili tudi nevarni potem, ko je Za-nella preusmeril nasprotnikov strel proti vratom, a je domači vratar lepo branil. Proti koncu srečanja pa je na gol črti na-padalčev strel odbil Štoka in tako rešil svoje moštvo. Pohvala naj gre vsej ekipi, ki je s požrtvovalnostjo in dobro obrambo prišla do novih treh točk. Disciplinski ukrepi V prejšnjem krogu nogometnih amaterskih lig v vrstah ekip naših društev ni prišlo do nobenih izključitev, kljub temu pa je bilo zaradi seštevka rumenih kartonov s prepovedjo za en krog kaznovanih kar nekaj nogometašev.. Ti so: Patrizio Gerometta in Alessio Giannot-ta (oba Juventina), Ferruccio Degrassi (Vesna), Mauro Mercabndel (Primorec) in Vitomir Križmančič (Zarja Gaja). Športni sodnik je tudi zavrnil pritožbo Manzaneseja v zvezi s tekmo elitne lige proti Palmanovi in potrdil izid 1:1. Naj spomnimo, da bo derbi 2. lige med Bregom in Zarjo Gajo v Dolini na sporedu že jutri, s pričetkom ob 15. uri. košarka - U19 Pričakovana zmaga Bora NLB San Vito - Bor Nova Ljubljanska banka 80:95 (19:26, 46:43, 62:65) BOR: Pertot 27, Pescatori 1, For-migli 10, Gombač 2, Devčič 4, Brian Fi-lipac 18, Pancrazi 8, Preprost, Celin 25, trenerja Fabio Sancin in Dejan Faraglia. TRI TOČKE: Celin 3, Brian Filipac in Pertot 1. Borovi mladinci so v prvem krogu druge faze prvenstva po sistemu urinega kazalca po pričakovanjih ugnali vrstnike San Vita, ki so jih sicer enkrat v rednem delu že presenetili. Gostje so tekmo začeli zbrano in učinkovito, v prvih petih napadih so bili na primer vselej uspešni z natančnimi meti. Nasprotnik je polagoma nadoknadil zaostanek, tako da je bila do zadnjih minut tekma izenačena. V končnici pa so imeli Pertot in soigralci več moči in so bili prisebnejši, medtem ko je domače izdala živčnost, da so povsem pogoreli. V Borovih vrstah je videti, da se Brian Fili-pac in Martin Devčič počasi vračata v pravo formo, na trenutke pa je igrala dobro prav vsa ekipa. Jadran Zadružna kraška banka je igral sinoči v Foljanu. Ü3 Obvestila FC PRIMORJE - obvešča, da bo danes ob 20.30 na društvenem sedežu na Proseku informativni sestanek za vse člane, vaščane in simpatizerje društva. Govorilo se bo o prihodnji sezoni in o športnih objektih na Proseku. CHEERDANCE MILLENIUm ponovno organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v sredo, 16. marca, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole na Opčinah! košarka - Jutri na tekmi moške D-lige v Trstu proti San Vitu Breg že za napredovanje Proti solidnemu nasprotniku bodo igrali brez Klarice - Dom si v Miljah ne more privoščiti poraza - Kontovel še za končnico? »naša napoved« - Borut Sila (Breg) »Na dosedanje uspehe najbolj vpliva izkušenost organizatorjev igre in trenerja« Brežan Borut Sila se že nekaj let v celoti posveča športu - in seveda predvsem košarki. Na ljubljanski fakulteti za šport bo namreč predvidoma diplomiral aprila. V diplomski nalogi bo analiziral napadalne akcije ekip, ki so nastopale v slovenskem kadetskem final-fouru. Poleg tega pa že vrsto let uspešno trenira. V Sloveniji se je s treniranjem začel ukvarjati pri ljubljanskih Par-kljih, v zadnjih dveh sezonah pa je trener pri Bregu. Med začetniki je Breg med najboljšimi štirimi ali petimi tržaškimi ekipami. Ekipa ima še precej potenciala, saj so fantje visoki in lahko še veliko napredujejo. S to ekipo Borut seveda namerava nadaljevati, če se le da do konca mladinskih prvenstev. Kdo pa je Bregov »bodoči up«? »Med začetniki je kar nekaj dobrih igralcev. Moj interes pa je, da iz njih ustvarim igralce, ki lahko dosežejo čim več in ciljajo višje kot v C1 ligo - vsaj B1 ali A2.« Borut si bo po diplomi seveda skušal zagotoviti stalno službo, najbrž kot učitelj ali profesor telesne vzgoje, saj bi to lahko usklajeval s popoldanskimi treningi. Kot igralec je Borut med poletjem dobil več ponudb iz višjih lig, kljub temu pa je še vedno med nosilci Bregove ekipe, ki že četrtič zapored na- skakuje napredovanje v C2 ligo. »Prvo leto smo sami zapravili, v naslednjih dveh sezonah pa ekipa verjetno ni bila dovolj močna. Letos smo predvsem bolj izkušeni kot v sezoni 200506, ko je večina igralcev imela od 20 do 25 let.« Na Bregov dosedanji uspeh je najbolj vplivala izkušenost playmaker-jev in trenerja. Kaj pa naslednjo sezono, najbrž v C2 ligi? »Z isto ekipo ali nekaj enakovrednimi zamenjavami se lahko uvrstimo v zgornjo polovico lestvice.« Že jutri si Breg lahko zagotovi napredovanje, za tem pa bo cilj očitno spet končnica - a v višjem prvenstvu. BORUTOVE NAPOVEDI Bor Radenska (18) - S. Daniele (20) zmaga Bora +5 (-10) Jadran Mark (22) - Pordenon (32) zmaga Jadrana +3 (-14) San Vito (34) - Breg (40) zmaga Brega +5 (+3) Poggi (8) - Dom (4) zmaga Doma +5 (+7) Kontovel (18) - Dinamo (22) zmaga Kontovela +10 (+8) (M.O.) Deveti krog prvega dela je bil do sedaj edini, v katerem so zmagali vsi slovenski D-ligaši. Povratni, ki je na sporedu ta konec tedna, pa bo najbrž tudi odločilen za Breg in Dom. Brežani čaka derbi kroga proti San Vitu, edinemu nasprotniku, ki lahko na papirju še ogroža prvo mesto in neposredno napredovanje dolinske peterke. Bregovo gostovanje v telovadnici šole Ri-smondo se bo pričelo ob 20.30 s sodniškim metom Gallija iz Manzana in Anastasija iz Vidma. Omejeno število mest na robu šolskega igrišča gotovo ne bo zadostovalo za običajno številne navijače, še predvsem ker je to letošnje najbližje gostovanje. Z zmago Breg neposredno napreduje, tudi v primeru poraza pa bi s štirimi točkami naskoka ostal nesporni favorit za končno prvo mesto. Glede na poraz Tržačanov proti Fo-glianu v zadnjem krogu, bi morali Sila in soigralci v popolni postavi zanesljivo zmagati. Žal pa trener Krašovec tokrat ne bo mogel računati na svojega najboljšega strelca, v D ligi skoraj neustavljivega Elvisa Klarice. Klabjan in ostali so kljub temu nesporni favoriti, saj so doslej le enkrat izgubili. Zelo uigranih nasprotnikov seveda ne smejo podcenjevati, še posebno pa morajo paziti na njihove nosilce - Pongo, Praticoja, Se-menica in Ferlugo. Na dnu lestvice je najpomembnejša tekma gotovo Poggi - Dom, ki se bo v milj-ski telovadnici začela jutri ob 20.uri. Poggi se lahko z zmago močno približa obstanku, Dom pa bi bil s porazom že skoraj obsojen na izpad. Na košarkarski zvezi so se tokrat odločili za na papirju nepristransko dvojico Del Fabro (iz Tržežima) in Pais (iz Vidma). V goriškem taboru je to gotovo dobrodošla novica, predvsem glede na mestoma tovariški pristop enega izmed sod- nikov na prejšnji Domovi tekmi v Miljah. Ekipi sta si med seboj precej enakovredni, še predvsem, ker je Poggi kljub vsemu še pred par meseci izgubil enega od dveh najboljših igralcev - Glavino. Če Ambrosijevi fantje zaustavijo sicer odličnega Celego, lahko brez večjih težav slavijo. Kontovel bo jutri ob 20.00 pri Brišči-kih gostil Dinamo. Pravico bosta delila mlada sodnica Marusig in sodnik Morassutti z Goriškega. Paoletič in soigralci se lahko sedaj uvrstijo v končnico le z res neverjetnim razpletom, z zmago proti Dinamu pa bi lahko pomagal drugemu D-ligaškemu predstavniku projekta SKPDJ - Domu. Ta bo proti Dinamu naslednji teden skušal doseči prepotrebnih točk v boju za obstanek. Brumnovi varovanci bodo predvidoma igral skoraj v popolni postavi, saj bosta odsotna le Gantar in Vodopivec. (M.O.) Derbi promocijske lige Drevi ob 21.00 je v Nabrežini še povratni derbi med Sokolom in Borom (sodnika Postir in Gergic) in obenem predzadnja tekma rednega dela. Obe ekipi se še vedno borita za prvo (Sokol) oz. četrto mesto (Bor), ki vodita v končnico. Po prvem porazu Ferroviaria ima Sokol le dve točki zaostanka in bi lahko v zadnjem krogu premagal in dohitel nasprotnike. Prvo mesto bi si Hmeljak in soigralci zagotovili z zmago z več kot štirimi točkami naskoka. Borovci imajo trenutno isto število točk kot Virtus, s katerim so žal izgubili obe tekmi. Neposredni nasprotnik bo v tem krogu najbrž izgubil s tačas dobro razpoloženimi nebotičniki, Sancinovi varovanci pa si poraza ne morejo privoščiti, če si hočejo v naslednjem krogu z zaključno zmago proti Barcolani zagotoviti mesto v končnici. (M.O.) / PRIREDITVE Petek, 1B. marca 2009 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 13. marca ob 20.30 »Kreut-zerjeva Sonata«, po povesti Leva Ni-kolajeviča Tolstoja dramtiziral in priredil Branko Jordan, abonma red A, premiera z italijanskimi nadnapisi; jutri, 14. marca ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok. V torek, 17. marca ob 10.00 / »Ljubezen Anne Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu«. V sredo, 18., ob 16.00 in v četrtek, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«. Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Compagnia di prosa di Mariano Rigil-lo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: do sobote, 14. marca ob 21.00 in v nedeljo, 15. marca ob 17.00. Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: v sredo 18., v četrtek, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 13., jutri, 14. ob 20.30 in v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - gledališka predstava »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Na sporedu jutri, 14. marca ob 20.30. COL Kulturni dom V nedeljo, 15. marca ob 17.00 / Gledališka predstava v italijanskem jeziku »Controvoglia« Sandra Rossija. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 / Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei. _SLOVENIJA_ DOL PRI VOGLJAH Zadružni dom V četrtek, 19. marrca ob ob 19.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserka Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovica pri Komnu. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 14. in v nedeljo, 15. marca ob 20.00, glavna dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Ko-bal. SVETI PETER Kulturni dom V petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V ponedeljek, 16. in v sredo, 18. marca ob 10.00 / Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder. V petek, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. ob 19.30 in jutri, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. V torek, 17. marca ob 18.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 18. in v četrtek, 19. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 20. in v soboto, 21. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 13. in jutri, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 16. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V četrtek, 19. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 21. marca ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: » Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drábek: »Ples na vodi«. Jutri, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V nedeljo, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 17. marca ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. V sredo, 18. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. V soboto, 21. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Danes, 13. marca ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 14. marca ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 16. marca ob 21.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 17. marca ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V četrtek, 19. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Kurt Weil, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V soboto, 21. marca ob 22.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče Danes, 13. marca ob 19.30 / A. Nico-laj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 16. ob 18.00 in v petek, 20. marca ob 19.30 / J. Austen/J. Jo-ry: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. V soboto, 21. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J. - P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: danes, 13. ob 15.00 in 20.30, jutri, 14. ob 15.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: danes, 13. marca ob 20.30, jutri, 14. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 13. marca ob 20.45 / Don Quijote De La Mancha - Romances y Músicas, Hesperion XXI. Dirigent: Jordi Savall V sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba. V torek, 17. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / »Na juriš in the mood!«. Zbor Carmina Slovenica. Avtorica projekta: Karmina Šilec. Sodelujejo: pihalni orkester, jazz band in moški zbori. trbiž - V nedeljo ob 14.30 v Kulturnem centru Tradicionalna pevska Koroška in Primorska revija pojeta Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (s pokroviteljstvom Občine Trbiž) vabijo na tradicionalno pevsko revijo Koroška in Primorska pojeta2009, ki bo v nedeljo, 15. marca, ob 14.30 v Kulturnem centru na Trbižu. Sodelovali bodi zbori MePZ Starši Ensemble in Mali romjanski muzikan-ti - Ronke (Italija) (na fotografiji), MePZ Podgora - Gorica (Italija), vokalna skupina Klika - Železna kapla (Avstrija), komorni dekliški pevski zbor Vox Ilirica - Ilirska Bistrica (Slovenija), MoPZ Fran Ven-turini - Domjo (Italija), oktet Suha - Suha (Avstrija), MoPZ Akord - Gorica (Italija), MePZ Peca - Globasnica (Avstrija). Info: www.planika.it oz. info@planika.it. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): od danes, 13. marca (otvoritev ob 18.00), do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija San Giusto (Ul. Conti 1 /2): do 17. marca bodo na ogled fotografska dela Jakoba Jugovica, pod naslovom »Fotografske Kompozicije«. Odprto od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. DOBERDOB Modra's galerija: še danes, 13. marca je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja. Odprto med 18. in 21. uro. GORICA Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni- ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Petek, 13. marca 2009 Št. 46 (99) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it politicarke nase manjšine o ženskah v politiki Nobena ne bi šla na večerjo s Finijem Današnjo številko je Klop posvetil ženskam, čeprav je 8. marec že mimo. Zakaj smo se za to odločili tako »pozno«? Zaradi tega ker se ženska komponenta vaše najljubše rubrike za mlade seveda na vso moč borila za uveljavljanje svojih pravic, proti moškim lobističnim težnjam. In po dolgi in utrudljivi borbi smo si Klo-povke končno priborile besedo na današnji strani. Področje, na katerem se najpogosteje govori o vlogi in zaposlitvi ženskpa je seveda politika. Tu se od časa do časa pojavlja vprašanje prisotnosti nežnega spola, tako na italijanski kot tudi na slovenski politični sceni. Narodni parlamenti naj bi predstavljali sliko celotne državne populacije, kjer sestavljajo večinski delež ženske. Če pa se uzremo po konkretni situaciji, pa zlahka opazimo, da sta parlamentarni sliki populacij nekoliko ukrivljeni. Slovenskim političarkam kaže rahlo slabše kot italijanskim. Za mesto poslanke v državnem zboru je na preteklih jesenskih volitvah kandidiralo 35% žensk med vsemi kandidati, izvoljenih pa jih je bilo le 12%, kar ne predstavlja velike razlike s prejšnjim mandatom. V Italiji pa takole: v senatu je bilo izvoljenih 14% žensk, v poslanski zbornici pa 17%. Če se ozremo na nordijske države, npr. na Švedsko pa lahko takoj opazimo, da je odstotek izvoljenih žensk skoraj polovičen glede na celotno populacijo, saj sedi v švedskem parlamentu 47% žensk. Skupno sedi v evropskih nacionalnih parlamentih le 21% poslancev ženskega spola. Če pa se še bežno ustavimo pri evropskem parlamentu, lahko tudi tam opazimo, da smo še daleč od popolne enakopravnosti, saj sedi na strasburških oz. bruseljskih stolih le 30% žensk. Klopov-ke pa so ob teh podatkih spraševale, ali živimo v pravi demokraciji ali v pohabljeni demokraciji...? Ker pa je celotni ženski klopov-ski odred na strani enakopravnosti ženskega spola, se je odločil, da se zadeve loti resno in to od temeljev problematike. Odločil se je namreč, da se za mnenje obrne direktno na po-litičarke, najbližje pa so mu bile manjšinske. Ob tem pa je opazil, da mogoče tudi v manjšini ni popolne enakopravnosti, ampak je hkrati opazil, da je ženski politični razred manjšine močen in kvaliteten. Za mnenje se je Klop obrnil na senatorko Tamaro Blažina, na dolinsko županjo Fulvio Premolin in na bivšo deželno svetnico Bruno Zorzini Spetič. Vprašanja je postavljal ne glede na strankarsko in ideološko pripadnost političark, ampak zgolj z vidika problematike same na sebi in to, po Klo-povi navadi, napol resno, na pol pa provokativno . Tamata Blažina 1) Ženske v politiki imajo na splošno premajhno vlogo. Na prvem mestu je v tem primeru Italija. Medtem ko se nekatere države odločajo že za ženske premierke, je to pri nas še tabu. Prisotnost žensk na politični sceni kliče spremembo. Postavlja se potreba po aktivnih politikih, ki bi morali izdajati norme, s katerimi bi ženskam dodelili določene pravice. Prehodna faza bi bila potrebna zato, da bi ženske v politiki končno postale del vsakdanjosti. 2) Težave zaradi odsotnosti Tamara Blažina žensk so prisotne v celotnem socialnem sistemu. Spremeniti je treba namreč pojem ženske vloge v vseh sektorjih, ne samo v politiki, temveč tudi npr. v novinarstvu, bančništvu itd. Vsekakor, kar se tiče politike, sem nekoč nasprotovala temu, da bi se uvedle obvezne kvote nežnega spola v politiki. Zdelo se mi je zelo forsira-no in sem smatrala, da je pravilno, da se ženske uveljavijo brez privilegijev. Na žalost pa ne gre tako in v skladu s tem sem spremenila tudi svoj pogled na stvar. Poudarjam pa to, da je lahko reforma o kvotah pozitivna če se seveda gradi na kvaliteti in ne le na goli kvantiteti. 3) Ženske so veliko bolj konkretne in pripravljene na dialog kot Fulvia Premolin 1) Katero vlogo imajo ženske v politiki? 2) Ali menite, da je ženska prisotnost v politiki zadostna? Kaj menite o tem, da bi uvedli obvezen procent ženske prisotnosti v politiki? 3) Kaj lahko ženske nudijo politiki? S katerimi značilnostmi lahko obogatijo ta svet? 4) Ali menite, da je italijanska politika seksistična? 5) Kako Vam uspe usklajevati politični poklic s privatnim življenjem? 6) Če bi morali izbrati, bi rajši postali tajnica Demokratske stranke ali šli na večerjo s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem? 7) Kateri je po vašem najlepši slovenski oz. italijanski politik? moški. So tudi bolj neposredne in izredno odgovorne, saj svoje delo izpeljejo poglobljeno in dovršeno. Moški namreč znajo biti veliko bolj površni. Poleg tega so ženske bolj občutljive na določene tematike, kot so lahko pravice ali osebna svoboda. Žal pa (predvsem v Italiji) večkrat zastopajo stereotipna področja, kot sta šolstvo in sociala, kar zna biti v določeni meri omejevalno. V Sloveniji pa je ministrica za obrambo ženska in prav tako tudi v Španiji, kar dokazuje, da so ženske primerne za vsa področja in da je klic po spremembi zelo močen. 4) Da. To se kaže že v tem, da vlada ne obravnava ženskih tematik s primernim in zadostnim pristopom. S tem mislim na problematiko nasilja, na vprašanje zaposlitve žensk, kot tudi na prizadevanje za večje število žensk na politični sceni. 5) Usklajevanje obeh ženskih vlog zna biti težavno predvsem za mlajše ženske z otroki. Zame je sedaj lažje kot pred petnajstimi leti, ko sem bila županja in sem vzgajala svoje otroke. Sicer zahteva politični poklic marsikatero žrtev, od osebnih do družinskih. Velik pomen pa ima družinska podpora, kajti ne glede na spol je družina »prikrajšana« za enega člana. Zato je pomembno, da si vsak prevzame svoja bremena. 6) Odločim se za prvo varianto. 7) Najlepši politik v Sloveniji je Borut Pahor, v Italiji pa Pierferdi-nando Casini. ni na vlogi ženske v funkciji gospodinje, vzgojiteljice in delavke obenem. Zaradi tolikih obveznosti se velikokrat ženska sama odreče politični funkciji. Po drugi strani pa so v javnosti še vedno živi predsodki do žensk v politiki, zato tudi volivci sami izbirajo moško politiko. 2) Nekoč sem se bolj strinjala z uvedbo določene kvote žensk v politiki. Kar pa najbolj cenim, je sposobnost posameznika. Zakaj torej ne bi smeli biti moški v večini, če so sposobnejši ali obratno? Vsekakor predstavljata po mojem mnenju najboljšo možnost enakost in sodelovanje med obema spoloma v tem sektorju. 3) Pozitivne plati žensk v politiki so predvsem sledeče: praktičnost, vitalnost, elastičnost, iznajdljivost, zgovornost, prizanesljivost, potrpežljivost, upornost in odločnost. Fulvia Premolin 4) Da, na odločilnih mestih so vedno moški, razen redkih izjem. 5) Politični poklic zna biti dodatno breme. Zelo pomembno je sodelovanje vseh družinskih članov in se torej izpostavi splošno organizacijo. Moji hčerki sta sicer odrasli, mož pa dela v tujini, tako da ne morem govoriti o velikem družinskem bremenu. V politični karieri pride do takih dni, ki so težki in zahtevajo veliko napora; so pa tudi taki dnevi, ki prinašajo zadoščenje in zadovoljstvo. Ravno to mi daje elana in vztrajnosti. Zelo pomembna pa je tudi notranja motivacija. 6) Ne, ne, ne bi šla na večerjo. Sem oseba, ki gre raje kar k stvari in bi se zato odločila za prvo možnost. 7) Najlepši slovenski politik je nedvomno Borut Pahor. Poznam ga tudi osebno in je zelo atraktivna oseba. Pri italijanski politiki pa...no, odločila bi se za Daria Franceschinija. Bruna ZorziniSpetič 1) Ženske imajo to vlogo, da prikličejo pozornost na žensko tematiko. Ženske predstavljajo namreč več kot polovico celotnega prebivalstva in se morajo soočati tako z dejavnostmi, ki jih zahteva njihova tradicionalna vloga, kot tudi s svetom dela. Usklajevanje obeh svetov pa seveda ni enostavno. Pri tem bi poudarila, da bi bilo res potrebno nuditi ženskam enake možnosti, ki jih imajo moški, ker le na ta način bi lahko več odločale o svojem življenju, zlasti o svojem poklicu. Ženske so v tem danes še precej zanemarjene. V politiki je v zadnjih časih tudi veliko govora o nasilju nad ženskami, o čemer se veliko govori tudi v javnosti. 1) Ženske bi morale imeti teht-nejšo vlogo v politiki. Smo pragmatične in sem prepričana, da bi v sodelovanju z moškimi lahko nudili boljšo kvaliteto življenja. Dandanes se sicer za ženske odpirajo možnosti za večje število mest v politiki, obstajata pa predvsem dve omejitvi. Ena slo- 2) Ženske so v politiki malo poslušane. V glavnem vodijo politiko moški in ženske z visokimi funkcijami so izjeme. Moški namreč diktirajo pravila volilnih zakonov in imajo tudi močno besedo v strankah, kar daje občutek, da so ženske večkrat le »okrasek«. Menim torej, da bi bilo zelo pozitivno, če bi uvedli zakon, s katerim bi določili primeren obvezni procent izvoljenih žensk v politiki. Do tega je prišlo npr. na Norveškem in Švedskem, kjer se je ta poteza izkazala za zelo pozitivno. 3) Ženske lahko nudijo politiki več kot moški. To iz enostavnega razloga, ker se soočajo s takim načinom življenja, ki zahteva veliko večjo sposobnost organizacije. Ženske znamo biti veliko bolj odločne, veliko bolj konkretne, znamo prej priti k stvari. Obstajajo pa tudi ženske, ki v politiki zavržejo svojo možnost zastopanja Bruna Zorzini Spetič lastnega spola in večkrat zastopajo zaradi tega višje položaje. Borijo se namreč pod krmilom moških in zagovarjajo interese, ki so jim narekovani. 4) Da, žal je ta še vedno seksi-stična, čeprav imamo v italijanski vladi tudi nekaj ministric.To pa po mojem mnenju ni uspeh ženskega spola na tem področju ravno iz razloga, ki sem ga prej navedla. To je prej neuspeh kot uspeh. 5) To seveda ni enostavno. Ko je bil moj mož angažiran v politiki, je teklo vse skupaj nekoliko lažje, saj sva se obojestransko podpirala. Včasih sem se vsekakor počutila nekoliko nelagodno, zlasti kar se tiče otrok v sklopu standardne ženske vloge v družini. Ključ problematike pa pogosto sloni na primerni organizaciji vsakdanjega življenja, brez katere ne gre. 6) Med dvema možnostma bi se raje odločila za prvo, s Finijem namreč ne bi večerjala ... Kar pa se tiče večerje, ne bi odklonila povabila Oliviera Diliberta ali Paola Fer-rero. 7) Najlepši politik na italijanski strani je po mojem mnenju Diliberto, na slovenski pa Ivo Vajgl. Kam ta konec tedna JUTRI, 14. 3. 2009 Mladinski center Sežana, koncert skupine The Others, ob 21.30. Pub 33 v Kopru, koncert skupine Charge, ob 21.30. Casino'-klub Safir v Sežani, Disco party 80 voglia, ob 22.30. Kavarna Gruden, Nabrežina, Koncert skupina Just burning, ob 21.00. The city club, Koper, Ex B&S party - Mile Kitic, koncertu, ob 21.00. / RADIO IN TV SPORED Petek, IB. marca 2009 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ Podgora 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati (v. Pupo) 23.20 Aktualno: Tv7 Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00, Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.55 Are: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), l.vožnja 9.55 Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), l.vožnja 10.45 Dnevnik 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. . Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: Malpensa Italia ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 11.25 12.20 12.25 13.20 14.00 14.50 15.10 15.20 16.15 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Are: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 2.vožnja Dnevnik in vremenska napoved Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 2.vožnja Dok.: Geo & geo Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis Dnevnik, kratke vesti Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico, 3.etapa (Fucecchio - Santa Croce sull'Arno) Tg3 GT Ragazzi 16.25 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre (v. A. Vianello) 23.10 Variete: Parla con me Rete 4 11.40 12.40 13.30 14.05 15.35 16.30 18.35 18.55 20.30 21.10 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Ultime dal cielo 16.40 Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: Assassinio sull'Orient Ew-press (det., VB, '74, r. S. Lumet, i. A. Finney, L. Bacali) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore 21.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Firewall - Accesso negato (tri-ler, ZDA, '06, r. R. Loncraine, i. H. Ford, P. Bettany) Canale S 8.00 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Resničnostni show: La fattoria Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) Aktualno: Matrix O Italia 1 6.35 9.00 9.30 10.20 11.20 12.20 12.25 14.30 15.00 15.50 16.35 18.30 19.50 20.30 21.10 23.00 13.40, 17.40 Risanke Nan.: Hope & Faith Nan.: Ally McBeal Nan.: E alla fine arriva mamma! Nan.: Piu' forte ragazzi Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Smallville Film: Sognando la California (kom., It., '92, r. C. Vanzina, i. M. Boldi, N. Frassica) Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport Variete: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Variete: Le Iene Show (I. Blasy, L. Bizzarri, P. Kessisoglu) Variete: Le Iene.it 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.04 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti, sledi Hard Trek 13.05 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 16.00 La compagnia del libro 17.00 Risanke K2 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Snaidero, passione basket 20.32 Deželni dnevnik 20.57 Stoa' 22.52 Aktualno: Qui Cortina 23.32 Aktualno: Ritmo in Tour: La tv dei viaggi ^ La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.15 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Superbike: superpole, Velika nagrada v Katarju 14.00 Nan.: Jack Frost 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Kratki film: Pismo 9.50 Enajsta šola 10.25 Jasno in glasno 11.20 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. film: Vojna v Arktiki (pon.) 14.10 Dok. feljton: Arhitekt Oton Jugovec 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 18.35 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 0.10 Duhovni utrip 18.05 Kratki film: Franc Arko 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.35 Šport 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.55 9.55 13.15 13.40 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 16.25 18.55 20.00 20.45 21.35 I.35 Zabavni infokanal Infokanal II.25 Are: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), l.vožnja 12.25 Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 1.vožnja Glasnik (pon.) Opus (pon.) Besede in slike Črno beli časi (pon.) Sedma moč osamosvojitve. Tv dnevnik 13.03.1991 Šport špas Minute za ... Lillehammer: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Zlata šestdeseta: nostalgija s pesniki (pon.) Arhitekturna potepanja Hum. nad.: Želite, milord? Film: Kovakov labirint Koper 14.20 Euronews, Vesolje je ... 15.00 Športna oddaja 15.30 Are: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), veleslalom (M) 16.45 Avtomobilizem 17.00 Dok. odd.: Via francigena 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 21.50, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.05 Globus 22.35 Arhivski posnetki 23.25 Košarka - magazin "i Tv Primorka 11.00 23.55 Videostrani 11.30 20.00, 23.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Primorski poslanci (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Potuj z mano 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Vedeževanje 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00, 11.33 Are: zaključek SP v alpskem smučanju, sla- lom (Ž); 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 10.00, 12.33 Are: zaključek SP v alpskem smučanju, veleslalom (M); 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.40 Lileham-mer: SP v smučarskih skokih; 16.50 Vreme; 17.15 Evrotrip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski glasbeni dnevi; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 13. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren üü dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1000 1010 C , v K0BENHAVN 5^3/7/ O — TERDAM o 4/10 BERLIN 3/7 O O PARIZ 5/13 OBRUSELJ 5/11 ŽENEVA -3/11 0 MILAN 0-1/16 DUNAJ 4/7 O LJUBLJANA 0 -3/13 C O KIJEV 0/9 10«1 o GRADEC 2/13 ÍNAPOVED ZA DANESA LIZBONA AMADRID O 12/21 o 3/23 1/16 ^ ¿5 BEOGRAD SPLIT ¿4/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 1/12 v T" V. V . „.ATENE - », J0/16 O-» 1020 -S,» C Območje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo omogoča dotok severozahodnih višinskih tokov nad našo deželo; ti so občasno bolj vlažni. Jutri in v nedeljo pa se bo v nižjih plasteh ^ j-,__ozračja zadrževal precej vlažen zrak. Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, nekaj več oblačnosti bo v Alpah. Ponoči in zjutraj se bo po kotlinah pojavljala temperaturna inverzija. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Popoldne bo predvsem na Štajerskem in v Prekmurju zapihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C. J DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 Dolžina dneva 11.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.21 in zatone ob 6.55 Nad severno Evropo in Balkanom je ciklonsko območje, nad zahodnim Sredozemljem in jugozahodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda priteka k nam nekoliko toplejši in občasno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Spanje v noči na soboto bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 5.14 najnižje -42 cm, ob 10.59 najvišje 27 cm, ob 16.40 najnižje -37 cm, ob 23.10 najvišje 48 cm. Jutri: ob 5.44 najnižje -39 cm, ob 11.30 najvišje 18 cm, ob 16.54 najnižje -26 cm, ob 23.23 najvišje 42 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................750 Vogel.................390 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............330 Cerkno...............150 Rogla.................190 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo ..........5GG Forni di Sopra ........ 31G Zoncolan ............39G Trbiž..................26G Na Žlebeh ...........64G Mokrine..............37G Podklošter...........24G Bad Kleinkirchheim .175 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER forbes - Najbogatejši Zemljani Letos na lestvici le 793 dolarskih milijarderjev NEW YORK - Ameriška revija Forbes je tudi letos objavila lestvico ljudi, ki imajo pod palcem več kot milijardo ameriških dolarjev, a je letos malce krajša. Lani je bilo na svetu 1125 milijarderjev, od katerih ima danes manjše premoženje 656, na lestvici pa je ostalo 793 milijarderjev, pri čemer se je nanjo od lani prebilo le 38 novih ljudi. Na vrhu je letos ustanovitelj Microsofta Bill Gates, ki naj bi bil vreden 40 milijard dolarjev. Gates je s prvega mesta od lani potisnil investitorja Warrena Buffetta, ki je vreden 37 milijard, na tretjem pa je mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim, ki je vreden 35 milijard. Vsi trije najbogatejši Zemljani pa so od lani izgubili skupaj 68 milijard dolarjev premoženja. Lani je bila skupna vrednost premoženja milijarderjev na seznamu 2400 milijard dolarjev, letos pa znaša 2000 milijard. Povprečna vrednost milijarderja na lestvici je letos tri milijarde dolarjev, potem ko je bila lani 3,9 milijarde. Od lani je denar izgubilo 656 milijarderjev, 44 pa jih je zaslužilo več. Med njimi je nekaj takšnih, ki so uspeli predvideti finančno krizo. Na lestvici pa je letos 38 novih milijarder- Bill Gates jev, med njimi tudi največji dobavitelj kokaina v ZDA Mehičan Joaquin Guzman Loera. Gospodarska kriza, ki se je začela v ZDA, je bila do Američanov najbolj prijazna. Danes je na lestvici 45 odstotkov Američanov, ki zaležejo za 44 odstotkov vsega premoženja svetovnih milijarderjev. Med 20 najbogatejšimi je 10 Američanov, medtem ko so bili lani le štirje. Največ so izgubili tisti, ki so lani največ pridobili, in to so indijski milijarderji. Lani najbogatejši Indijec Anil Ambani je izgubil 32 milijard dolarjev oziroma 76 odstotkov premoženja. Z lestvice je šlo 29 Indijcev. Kitajska ima zdaj 28 milijarderjev, medtem ko jih je Indiji ostalo 24. Veliko je izgubila tudi Rusija, in sicer je šlo z lestvice 55 njenih milijarderjev oziroma kar dve tretjini. Moskva je bila lani prestolnica milijarderjev s 74 milijarderji, letos pa jih ima le še 27. Na prvem mestu je spet New York s 55 milijarderji, med katerimi je sicer najbogatejši župan Michael Bloomberg na 17. mestu. Bloombergovo premoženje je z lanskih 11,5 milijarde poraslo na 16 milijard dolarjev. Menda zato, ker je pametno odkupil delnice lastnega podjetja ob pravem času. (STA) internet Facebook v arabščini • ■ ■ • v v* • in hebrejščini WASHINGTON - Internet-na socialna mreža Facebook bo poslej dosegljiva tudi v arabščini in hebrejščini, so napovedali administratorji. Facebook je bil sicer že doslej na voljo v štiridesetih jezikih. "Želimo, da bi bil Facebo-ok sčasoma dostopen v vseh jezikih sveta," so ob zagonu Face-booka v arabščini in hebrejščini dejali administratorji te spletne aplikacije. V pripravi pa imajo še šestdeset jezikov, so še dodali. Mrežo Facebook je leta 2004 zagnal harvardski študent Mark Zuckerberg, danes pa ima okoli 175 milijonov uporabnikov. Portal je za zdaj brezplačen in tudi neprofiten. (STA) glasba - Nekdanji Beatle McCartneyev koncert razprodan v 7 sekundah Paul McCartney nemčiJa - Pri jezeru Constance Arheološka najdba: 5000 let star sandal BERLIN - Nemški arheologi so v blatu nedaleč stran od jezera Constance v bližini švicarske meje našli zelo dobro ohranjen 5000 let star sandal (na sliki, foto ANSA). Obuvalo iz kamene dobe, narejeno iz lesa, ustreza evropski velikosti št. 36. Celo v kameni dobi je bilo območje jezera Constance najboljše za življenje, je dejal Johannes Schmalzl, predstavnik mesta Stuttgart, ki je javnosti podal nekaj podatkov o najdbi. Sandal ima primerljiv arheološki pomen kot nekateri kosi oblačil, ki jih je nekdaj nosil Otzi, več kot 5000 let stari "ledeni mož", ki so ga so v alpskem ledeniku našli leta 1991. (STA) LAS VEGAS - Britanski glasbenik in nekdanji Beatle Paul McCartney je dosegel svojevrsten rekord: koncert, ki ga bo imel 19. aprila v casinoju v Las Ve-gasu, je razprodal v sedmih sekundah. Organizatorji koncerta, ki bo sprejel 4000 poslušalcev, sumijo, da gre za svetovni rekord v tem, kako hitro so pošle vstopnice. Izračun je približno takšen, v eni sekundi so prodali 600 vstopnic. Na vprašanje, kako to, da se je McCartney odločil za stari dobri koncert s številčno omejenim občinstvom, je podpredsednik Hard Rocka Paul Davis za lasvega-ški Sun odgovoril, da si je rocker zaželel pristnega stika z občinstvom, da bi lahko začutil pravi rock'n'roll. McCartney je lanskega novembra izdal album, podpisan z imenom glasbenikovega alter ega, predanega plesni glasbi - The Fireman. Album je nastal v sodelovanju s članom skupine Killing Joke in producentom skupine The Verve Martinom Gloverjem, znanim tudi pod psevdonimom Youth. Album z naslovom "Electronic Arguments" vključuje 13 pesmi, pod avtorstvo katerih se podpisuje nekdanji Beatle, in je hkrati prva plošča, podpisana z imenom The Fireman, ki vključuje tudi pevske vložke. (STA)