V. Zaključki Januar 1986 je bil najhladnejši vse od začetka mednarodnega zimskega štetja v januarju 1967. Zato bo seveda zanimivo ugotoviti, kakšne so bile posledice takšnega vremena v primerjavi s prejšnjima hladnima januarjema leta 1979 in 1982. Toda stanje je mogoče natančno primerjati samo v območju zahodnega Sredozemlja in SZ Evrope, saj so podatki za vzhodno območje še vedno preveč pomanjkljivi. V SZ Evropi: število kreheljcev in mlakaric se je januarja 1985 zmanjšalo, medtem ko je v prejšnjem hladnem januarju njihovo število naraščalo. Razširjenost žvižgavk v letu 1985 je podobna tisti iz leta 1979 in 1982, toda v nasprotju s prejšnjimi stanji se njihovo število močno povečuje. To pa bi lahko pomenilo, da pri tej vrsti ne prihaja do medobmočnih gibanj.' V primeri z januarjem 1979 in 1982 ostaja število dolgorepk nespr~menjeno. Kot se je zgodilo že v prejšnjih hladnih obdobjih, pa se število žlicaric, konopnic in sivk zmanjšuje. V srednji Evropi in zahodnem Sredozemlju: število kreheljcev se je leta 1985 zmanjšalo, v prejšnjem hladnem januarju pa povečalo. Najbolj presenetljivo pa je povečano število vseh vrst rac v Španiji, med njimi tudi tistih, katerih število se na območni ravni manjša. Če izvzamemo žvižgavke, se torej zdi, da tiste dežele v SZ Evropi (Francija, Irska in severna Španija), ki pticam že po tradiciji zagotavljajo zatočišče, tokrat niso mogle sprejeti te vloge, saj je tam prezimilo bolj malo rac. Prav nasprotno, število skoraj vseh teh vrst je celo manjše. V južni Španiji so našle zatočišče tiste race, ki so tja priletele iz srednje in SZ Evrope. Toda precej manj opaženih mlakaric, kreheljcev in lisk v obeh območjih kaže na to, da so se opazovalci spopadli s tehničnimi problemi. Iz več držav so poročali, da so morali zaradi slabih vremenskih razmer (megle in snega) odložiti štetje ptic. Po drugi strani pa je tudi jasno da so te ptice uporabljale precej nenavadne lokalitete (reke, morje), kar potrjuje tudi pomembno število novih lokacij. Vpliv te hladne zime na število rac, prezimujočih v zahodnem palearktičnem območju, pa bodo najbrž bolje osvetlili podatki iz januarja 1986, ko so vnovič prevladovale milejše zimske razmere. Emberiza rutila, brezimni gost iz vzhodne Azije Emberiza rutila, an anonymous guest from East Asia PETER GROŠELJ Ko sem 10. oktobra 1987 zjutraj razpenjal mrežo za lov ptičev v Godoviču, je bila turob- na deževna sobota, iz nizkih oblakov je gosto pršilo. Temperatura 12 °C. Ker so se na stalnem krmišču, kjer sem prej hranil grilčke Serinus serinus, pojavili rumeni strnadi Emberiza citrinella, sem jih sklenil uloviti in obročkati, tako da sem jim predvajal magnetofonski posnetek njihovega petja. Že s prvimi nekaj strnadi, ki so prileteli približno ob 8.30 ter se trije ujeli v mrežo, se je ujel strnad, ki je vzbudil mojo pozornost ta- koj pri jemanju iz mreže. Na prvi pogled je bil kot samica rumenega strnada, vendar precej manjši. Med rjavim perjem so se kazali zna- 64 čilni svetlo rjavi odtenki, ki so prehajali v ru- menkasto barvo. Ko sem ptico jemal iz mre- že, se je oglašala z visokim tankim cii, cii, cii. Pri natančnejšem ogledovanju neznanega ptiča mi je največjo težavo povzročalo dej- stvo, da je bil izredno nedoločnih in monoto- nih barv, in si z raznimi opisi nisem znal po- magati. Po značilnem kljunu in nogah je bilo očitno samo, da gre za strnada. Tudi biomet- rični podatki in poznavanje drugih strnadov mi ni dosti pomagalo. Pri pozornem pregle- dovanju Svenssonovega priročnika pa sem naletel na oporno točko, ki je v trenutku po- jasnila vse dileme. Pri determinaciji je bilo odločilno, da so bi- la krmilna repna peresa brez za strnade si- cer značilne bele lise, kar je posebnost vrste Emberiza rutila. Zgib peruti je bil lepo rjavo obarvan, kar je značilno za samca te vrste. Da gre verjetno za prvoletnega samca, je bilo mogoče sklepati po obliki zunanjih treh kr- milnih repnih peres, ki so arhivirana v Priro- doslovnem muzeju Slovenije. Perut je bila dolga 68 mm. V prisotnosti D. Šereta in T. Trilarja, ki sta pomagala pri determinaciji, smo ptico 17. oktobra obročkali in izpustili. Na koncu je ostalo samo še vprašanje, ka- ko tega strnada slovensko poimenovati. Sam se nikakor nisem mogel odločiti med imeni, ki se ponujajo kot prevod iz drugih jezikov. Nemci ga imenujejo rdečkasti strnad, Angle- ži kostanjev strnad. Emberiza rutila, Godovič, 17. 10. 1987 - Chestnut Bunting (D. Šere) Za devetimi vrati je ostala zaklenjena skrivnost, kako je strnad zašel tako daleč, vse do Evrope, _saj živi v skrajnih jugovzhod- nih pokrajinah Sovjetske zveze prav do Tihe- ga oceana in v severnih področjih Kitajske in Mongolije, prezimuje pa v pasu od vzhodne Indije do Indokine. V Evropi je bil do zdaj opažen na Nizozemskem in Norveškem ter v Franciji in Veliki Britaniji. Summary On October 10th 1987 a bunting was caught in a net at Godovič near Idrija . .At first sight it resem- bled a famale yellowhammer, although it was much smaller. There were some characteristic lig- ht brown and yellowish shades in its otherwise brown plumage. Decisive for its determination, ho- wever, was the fact that its tail-feathers lacked the white spots which are so characteristic for bun-. tings and so very peculiar for the Chestnut Bunting Emberiza rutila species. Its carpal joint was nicely coloured in brown, what is rather characteristic for the males of this species. The assumption that it was probably a first year male was based on the shape of its outermost tail-feathers, now documen- ted in the Natural History Museum of Slovenia, for the bird was on October 10th ringed and released. Literatura: HARRISON, C. ( 1982): An Atlas of the Birds of the Western Paleartic. London. MAKATSCH, W. (1969): Wir bestimmen die Vo- gel Europas. Verlag J. Neumann-Neudamm, Mel- sungen. Basel. Wien. PETERSON, R., Mountfort, G., Hollom, P. A. D., (1984): Die Vogel Europas. Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin. SVENSSON, L. (1984): Identification Guide to Eu- ropaean Passerines. Naturhistoriska Riksmuseet Stockholm. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 PRIPIS UREDNIKA Angleži objavljajo vsako leto obsežno po- ročilo o redkih vrstah ptic, opazovanih v Ve- liki Britaniji v prejšnjem letu. Gre za poročila njihovega nacionalnega komiteja za redkosti (Rarities Committee), ki je tudi vsa tri dose- danja opažanja vrste Emberiza rutila potrdil s pripombo, da vrsta očitno ni ravno redko uvožena kot sobna ptica. (»yet the species is apparently not uncommonly imported as a cagebird«). V poročilu za leto 1986 so nave- deni podatki za dve od treh opažanj s škot- skih otokov: - Far Isle, prvoletni cf, 15.-16. junij 1986, ujet, - Isle of May, prvoletni cf, 11. junij 1985, ujet. 65