Römische Antike und frühes Christentum. Ausgewählte Schriften von Rudolf Egger zur Vollendung seines 80. Lebensjahres herausgegeben von Artur Betz und Gotbert Moro. Band I, 1962, 519 p., Band II, 1963, 579 p. Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten Zbrani ali izbrani spisi človeka, ki je dolgo živel, intenzivno delal, niso pri­ znanje le delavcu — navadno izidejo ob jubileju — niso le žetev, predvsem po­ menijo veliko olajšanje mladim, novim delavcem, ki prihajajo v teku generacij na iste njive. Knjiga ali dve nadomestita brskanje po dolgih policah bi­ blioteke. kjer so po strokovnih revijah in zbornikih razvrščene študije, ki so iz­ hajale dolga leta; pomenita učbenik in priročnik. V izredni meri velja to prav za Eggerja, čigar življenjski opus je dolg, ploden in tehten, tesno povezan s proble­ matiko in zgodovino starega veka vseh dežel, ki obstajajo danes v območju Vzhod­ nih Alp. pa še naokrog, o čemer pouči slehernega pogled v obsežno bibliografijo (II 371 ss.). Njegovi učenci, prijatelji in sodelavci, kulturna javnost so se njegovega pomena tudi vselej zavedali, počastili so ga z zbornikom ob njegovi 60-letnici (dus dem römischen und germanischen Kärnten, Carinthia 132. 1942), 70-letnici (Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte, Klagenfurt, 1—3. 1952 ss.) ter z izdajo izbranih spisov ob 80-letnici (11 . IV. I960; cf. Argo 1 , 1962, 59). Človeka veseli, da je vsaj eden od znanstvenikov doživel toliko izrazov spoštovanja ob­ činstva kot Egger. To je redko in prav je, da vidimo. Ta dejstva so hkrati spriče­ valo njegove privlačne osebnosti, ki jo je vselej prežemal pedagoški eros. Do velikih tekstov Egger ni prišel, prevelika ljubezen do vzgojnega dela tega navadno ne omogoča. Največji so: Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Noricum, Sonderschriften des österreichischen Archäologischen Institutes IX 1916, dalje Der altchristliche Friedhof von Manastirine. Forschungen in Salona II. 1926 ter Der altchristliche Friedhof Marusinac, Forschungen in Salona III, 1939. Dve bazi njegovega raziskovanja sta opazni. Prva je epigrafika, druga študij starega krščanstva. Obe. kombinirani in sprepletani s tisočerimi ostanki pradavnega živ­ ljenja, pa dajeta igrivo pestrost njegovega ustvarjanja, ki ga tudi izbor ponazori. Kombinirane grupe na teli bazah so naslednje; Koroške topografsko-epigraf- ske drobtine (na primer. Der Tempelbezirk des Latobius im Lavanttale I 98 ss. Genius cucullatus, I 159 ss. Die Felsinchriften der Plöckenalpe, I 197 ss. Karnburg und Maria Saal, II 34 ss. Zollfelder Kleinigkeiten, II 45 ss.); cerkveno-upravna zgodovina v kasni antiki Vzhodnih Alp (Flistorisch-epigraphische Studien in Ve- nezien, I 45 ss. Die ecclesia secundae Raetiae. II 69 ss.); starokrščanska arhitektura (Die Begräbnisstätte des Kaisers Konstantin. I 1 ss. Das Mausoleum von Marusinac und seine Herkunft, I 181 ss. Vom Ursprung der romanischen Chorturmkirche, I 214 ss. Die Kirchen in Sabiona-Säben und Maria Saal, II 218 ss.); historično-topo- grafski problemi (Die Zerstörung Pettaus durch die Goten, I 56 ss. Civitas Noricum, I llòss. Eine Revolte im Lager vom Viminacium. I 208ss. Die Ostalpen in der Spätantike, I 257 ss.); religiozno-filozofska razmotrivanja oh najdbah (Eine Darstel­ lung des lusus iuvenalis, I 22 ss. Eine altchristliche Bischofsinschrift, I 111 ss. Ein altchristliches Kampf symbol. I 144 ss. Sanctissima Mater. II 236 ss. Das La­ barum. die Kaiserstandarte der Spätantike, II 325 ss.). Posebej so ga vselej pri­ vlačevali preprosti predmeti, ostanki ljudskega praznoverja in čustvovanja, ki odpirajo, prav tolmačeni — posebej tudi prav brani, v čemer je Egger mojster — v prazgodovino izgubljajoče se horizonte človeškega elementarnega in ki za­ htevajo ne le znanja in spretnosti, marveč tudi izbornega stilističnega oblikovanja, da sproti usihajočo materijo plastično posreduje čitatelju. Egger poseduje to last­ nost v izredni meri, v taki suverenosti, da sledi gibanju, s pripovedovanjem, še ko dejanja ni več oziroma ni več ugotovljeno. Sem bi prišteli Eine Fluchtafel aus Carnuntum (I 81 ss.), Mus der Unterwelt der Festlandkelten (I 272ss.), Der Hilf­ reiche im Kapuzenmantel (II 1 ss.), Liebeszauber (II 24 ss.). Epikureische Nach­ klänge aus Aquincum (II 153 ss.), Bescheidene Ex-votos (II 268 ss.), Die Fluchtafel aus Rom (II 348 ss.). Naša želja urednikoma bodočega 3. zvezka, ki ga Egger še piše, je, da vstavita vsaj še Kärnten im Altertum, Schriften zu den Klagenfurter Hochschulwochen 1941; Oberösterreich in römischer Zeit (Jahrbuch des Oberösterreichischen Musealverei- nes 95, 1950, 153 ss.); Ricerche di storia sul F riuli prerom ano e rom ano (A tti di Accademia di scienze, lettere ed arti di Udine, III 13, 1934—1937, 385ss.). Člankov in študij, ki se nanašajo specialno na naše starine in ki jih mo­ ramo upoštevati, je že po gornjem predlogu mnogo. Delo spada ne le v vsako biblioteko, ki naj služi raziskovalnim strokam in izobrazbi, spada tudi v roke po­ sameznih zainteresiranih strokovnjakov. J. Šaše! A t i l i u s D e g r a s s i, Inscriptiones L atinae liberae rei publicae, i, ii. Firenze: La Nuova Italia editrice (Biblioteca di Studi superiori, vol. XXXIII, XI: Storia antica ed epigrafia) 1957, 292 p.; 1963.547 p. V dveh zvezkih se je Degrassi namenil dati študentu zgodovine starega veka pa tudi profesorju vse pomembne in ilustrativne epigrafske tekste z jedrnato na­ vedenimi tehničnimi podatki in komentarji za obdobje, ki leži med prvimi latin­ skimi zapisi in Avgustom, natančneje letom 31 pred n. št. Za osnovo mu je služil CIL P (1931), pri čemer je hotel upoštevati čim več pozneje odkritega gradiva in izogibati se pomanjkljivostim analognih zbirk, ki so jih priredili V. Pisani (Testi latini arcaici e volgari con commento glottologico, 1950) ter E. H. War- mington (Remains of old Latin, IV, Archaic Inscriptions, 1940). Te imajo težišče predvsem na jezikovnem komentarju. Izpustil je običajne nagrobne tekste ljud­ stva, tekste, ki jih ima in stru m en tu m ter leges publicae in civita tu m . Med tehnič­ nimi podatki, ki jih navaja, so posebno važna najdišča in nahajališča ter biblio­ grafija, ki pogosto dopolnjujejo ali korigirajo' podatke v Korpusu. Obsežno gradivo (v prvem zvezku 503, v drugem 774 številk) je razčlenil vse­ binsko izredno pregledno ter za študij in pouk praktično na 27 poglavij, ki jih zaradi instruktivnosti navajam v naslednjem: Tituli a saec. septimo ad quartum Fasti consulares Kalendarium Numina et sacerdotes Magistratus Romani eorumque familiae Lapides miliarii Termini Milites Lages sacrae Senatus consulta Edicta Foedus Callatinum Sentetia Minueiorum. Lex Puteolana Magistratus et sacerdotes civitatium Collegia urbana etc. Artifices. Servi publici Privati homines Tesserae nummulariae Tesserae hospitales Sortes Glandes Tituli picti vel graphio scripti Tabellae defixionum Instrumentum Varia Delo zaključujejo indices am plissim i. Trud, ki ga je v to delo vložil Degrassi, učitelj epigrafike. ene od krepkih korenin antične zgodovine, bi bil slabo povrnjen, če ga ne bi tako filologi kot hi- storiki uvrstili med redne učne knjige in pripomočke. Predvsem pa bi bilo to slabo spričevalo zanje, ker boljše knjige, ki bi jo spisal boljši avtor, ne morejo