r Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo ..Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri. št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Kokopisi se ne vračajo. — Nefrankiirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilnienega računa štev. 64439. v____________________________У Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, . inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6,— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. V_____________________________J jfioralka in čitanje. 2e po naravni postavi, — pravi moralka — je zabranjena vsaka knjiga in sploh vsak spis, ki more škodovati duši čitatelja; tu ni treba še le vprašati, je Ij cerkev ta s pis zabranila ali ne : saj bi se moglo zgoditi, da kak spis na splošno ni nevaren, vendarle je za kakega posameznega čitatelja vsled njegove — recimo osebne šibkosti — nevaren. Tak človek se ne more sklicevati na to, da spis ni zabranjen in da ga drugi ljudje z mirno vas tj o čitajo. — Kakor je namreč v zdravilstvu kaka jed na splošno priznana kot zdrava, vendarle more posamezniku radi njegove telesne indispozicije biti nevarna, tako je slično i s čitanjem. Prepovt dani so vsi spisi, ki širijo pogubne nauke, tajijo bit Boga, ki izpodkopavajo temelje religije in nravnega življenja itd. Take knjige, ki so evidentno slabe, zabranjene so po naravni postavi brez ozira na to, je li jih cerkev že formalno obsodila ali ne. /a to bi bilo zelo napačno misliti, da ena taka knjiga je dovoljena, češ da formalno ni še na „In-dexu“. Kar je po svoji naravi pogubno to je tudi'po naravi (ex jure na-turae) zabranjeno. Kaj pa storiti s tako knjigo (bo kedo rekel), ko sem jo že plačal ? Tu si moramo vzeti v vzgled Efožauo, kateri so tudi imeli mnogo knjig, ki so veljale kar na tisočake. Ko so slišali propoved svetega Pavla, tedaj „so mnogi onih, ki so prebirali vražarske knjige, prinesli na kup svoje knjige in so jih sežgali pred vsemi; in naredivši račun istih našli so njih vrednost petdeset tisoč denarjev“. (Act, Ap. 19, 19.) Jasno je torej, da vrednost že plačane knjige nikakor ne opravičuje posestnika, da bi jo smel še držati ali citati. Nevarnost, ali bolje rečeno škoda, ki jo trpi vsled takih spisov duša, je taka, da sploh se ne da primerjati s škodo onih par krone, ki je stala knjiga. Kakor je sv. Pavel vstal proti slabemu berilu, tako so delali pozneje sveti očetje. Slabe knjige so ti le primerjali s kelihi polnimi strupa, ter so večkrat izrecno zabranili posamezne slabe knjige. Slično je tudi cerkev v posebnih sinodah prepovedala uradno neke slabe knjige, ker so bile nevarne veri ali nravnosti. Sicer pa ne samo cerkev je prepovedala slabe spise, to isto so storili tudi pogani luterani in drugi; tako je bila zabranjena iMijktijiga — in sicer od državne oBTastf, ker se je nepravilno' izrazila o existeneiji bogov; Luter, ki je imel sicer še precej kosmato vest, je rekel da nekterih spisov rimskega pesnika Virgilija bi se ne smelo dati mladini v roke, ker so isti preveč zapeljivi. — Sicer pa se nastopa ne le od religijozne strani proti slabim knjigam, marveč tudi država čuti potrebo, zabraniti tuin-tam neke spise. Zaplenjenja časopisov, o kterih se moremo vsak dan prepričati, nam to dovolj jasno spričujejo. Le žal, da se državna oblast pri teh rečeh ozira navadno le na politične reči, med tem ko smejo dobičkaželjni knjigarji in časnikarji vsako umazanost širiti med ljudstvo, ne da bi se državna oblast zganila. Posebno v velikih mestih so javno izložene knjige, da se moramo le čuditi, zakaj ne poseže država vmes; saj po postavah sme in mora to storiti. S tein bi ob enem država sama imela veliko korist, ker za splošni blagor pač ni dobro, ak<> se mladina s takimi razuz-danitni spisi moralno in za tem materijalno pokvari. Toraj, videant con-sules. Da bi se stalo na pot razšir-jevanju slabih knjig, je papež Pavel IV. (1559) izdal takozvani „Index“ za vso katoliško cerkev. „Index“ pomeni „izkaz“ to je onih slabih knjig, ki so prepovedane Nekaj malih sprememb je doživel index pri poznejših papežih; danes veljajo glede čitanja knjig cerkvene določbe, ki jih je tozadevno izdal papež Leo XIII. v encikliki „Officiorum et munerum“ (1897). „Index“ je nekteri n ljudem trn v očesu, toda samo če pogledamo, kaki ljudje so proti indexu moramo takoj reči, da je index ne samo umesten, marveč tudi potreben. Sicer pa ne smemo misliti, da so v s e slabe knjige, kar jih je, imenoma na indexu... v tem slučaju bi moral biti index na žalost res zelo olik. Na index pridejo navadno bolj taki spisi, ki bilo radi imena avtorjevega, bilo radi posebne vsebine, bilo radi takozvane „klasične“ oblike, posebno sposobni, da provzročijo pri či-lateljih večjo škodo. V navedeni konstituciji Leona LIIL čitamo razne cerkvene postave; komu se ima predati knjigo na odobrenje prej nego se tiska, katere knjige potrebujejo „Imprimatur“, kdo sme dati dovoljenje za citat prepovedane knjige itd. Dalje čitamo, koje knjige so zabranjene po splošnih cerkvenih postavah, torej tudi če niso na „Indexu“; take so : vse knjige, ki ; branijo krivo vero ali razkol, ki izrecno pišejo o lascivnih in obscenih rečeh, ki pišejo proti Bogu, Materi Božji, svetnikom, ah tudi proti Apostolski Stolici. Prepovedane so knjige, ki zasmehujejo in žalijo cerkveno hijerarhijo, duhovniški ali redovniški stan; ki učijo ali priporočajo špiritizem in druge njemu slične zmote in grehe; ki učijo, da je dvoboj, razporoka, samomor dovoljen, ki hvalijo, branijo ali priporočajo framazonstvo in druge take sekte. Izrecno so prepovedani tudi č a-3 0 piši, ki pišejo proti religiji ali nravnosti („qui religionem aut bonos moreš data opera impetunt“); iz tega sledi, da takih časopisov ne smejo čitati niti one osebe, katere bi sicer pri čitanju ne čutili nobene nevarnosti. S tem da je cerkev namreč prepovedala čitanje takih listov velja ta postava za vse brez izjeme: za citati take liste, je treba prositi dovoljenje kakor na pr. za jesti meso o petkih. Ta postava velja za duhovnike in laike. Ne samo sv. Stolica sme prepovedati čitanje kakili knjig ali časopisov, temveč to oblast ima v svoji škofiji tudi škof. Tozadevna postava izdana od škofa veže v vesti torej pred Bogom vse njegove podanike. Greh proti postavam glede čitanja knjig je z ozirom na važnost postave po svoji vrsti smrten greh. Slavnost S. K. S. Z. pri sv. „ 3vann. Wjßm- i .'Л-"Л' Slavnost S- K. S. Z. se vrši-tte^ej <^dfugti nedeljo, dne 12. septembra pri sv. Ivanu. — Natančen in definitiven program bo razviden iz plakatov, objavljen bo pa tudi v prihod, štev. „Zarje“. Za danes tga podamo le v glavnih potezah. Ob 9. uri in pol predpoldne ima v župni cerkvi slavnosti primeren govor č. g. Jakob Ukmar iz Trsta. Po govoru je slovesna sv. maša, pri kateri poje zbor svetoivanskega izobr. društva. Po maši je v mali dvorani obrtnega društva pri cerkvi pozdrav gostov. Pozdravu sledi takoj občni zbor S. K. 8. Z. Opozarjamo vsa društva, ki so članice Zveze, da na tem zboru podajo kratka poročila o svojem delovanju. Poročila morajo biti pregledna in kratka. Po občnem zboru je skupno kosilo. (Priprosto kosilo stane 26 krajcarjev.) Dasi so bila posamezna društva že pismeno pozvana jih vendar tudi tem potom opozarjamo, da javijo predsedniku vsaj približno število udeležencev. Po blagoslovu je t e č a j, ki ga vodi g. Fr. Terseglav iz Ljubljane. Po končanih predavanjih je ljudska veselica s petjem, godbo, tam buran jem, šaljivo pošto, igro na dobitke itd. Vstopnina k veselici za vse brez izjeme po 40 vinarjev. Ker ima Zveza s prireditvijo te slavnosti velike troske, se bodo seveda sprejemala preplačila s hvaležnostjo. Posamezna društva, ki nastopijo pri ljudski veselici, naj se dobro pripravijo, da bo njih nastop dostojen. S. K. S. Z. se priporoča tudi vsem somišljenikom in somišljenicam za dobitke, katere naj izvolijo oddati v prodajalni tiskovnega društva v Trstu Via delle Poste št. 9. Imena vseh darovateljev se bodo objavila v „Zarji“. Kot rečeno, v prih. „Zarji“ priobčimo natančnejši program in tudi imena vseh govornikov in predavateljev. Povemo pa že danes, da je obljubil priti na našo slavnost tudi predsednik centralne Zveze č. g. dr. Krek. Dolžnost vsakega člana oz. članice naših izobr. društev je, da se udeleži te slavnosti, ki je prva te vrste na tržaškem ozemlju. Iz programa je razvidno, da se je preskrbelo v obili meri za zabavo in pouk, združiti hočemo torej prijetno s koristnim. Naši nasprotniki ne morejo prirediti slavnosti brez ples», ki traja do petelinovega petja; ples je, ki vleče njihove množice na njih prireditve. Mi pa, kršč. socialci pokažimo z obilo udeležbo slavnosti 8. K. S. Z., da se znamo zabavati tudi brez grešnega plesa in da rajše uporabimo zlati čas za pouk. Vsakdo bodi agitator med svojimi znanci in prijatelji za našo slavnost. Vstop k naši prireditvi pa je dovoljen tudi vsem onim, ki so dobre volje, ki LISTEK ylngelj sužnjev. (Brazilska povest.) VI. Pan veselja. Preteklo je pol leta. Kakor kak katehet je podučevala Marija z natančno vestnostjo in vztrajnostjo svoje črne učence. In njen trud ni bil zaman. Vobčc neuki in duševno neraz“ yiti zamorci so napredovali v pouku z vsakim dnevom. Ne da bi znali samo napraviti križ, moliti Očenaš, Ceščcnamarijo in druge navadne molitve, ampak razumeli so tudi dobro pomen naukov in spoznali glavne resnice sv. vere- Nekateri, zlasti bolj nadarjeni sp. znali tudi že nekoliko brati in pisati, in vse jih je naučila Marija. Zadovoljnost se je vračala v njih srca in neizrečno sp se veselili napredka sami. In stari nadzornik Seipio je strmel : „Kaj je vse dosegla, kakor čarovnica“, je pirmral sam s spboj, „nemogoče se mi je Zdelo pripraviti te Čine butice tako daleč v Pouku“. Srečne in zadovoljne so se čutili ubogi shžnji. Marija pa je zrla z nepopisnim veselem, kako je začelo bujno poganjati vsejano e№e, in že snovala na tihem načrt veselice v. domači hiši, kjer naj bi igrali ubogi sužnji Slavno ulogo. Cii njenih najiskrenijih želja je bil, da prejmejo določenega dne vsi odrasli sužnji moški in ženski skupno zakrament sv. Reš-njega Telesa. Seveda to ni šlo brez težav. Od župne cerkve so zelo, zelo oddaljeni. In vso prvoob-hajance navsezgodaj buditi, prehoditi daljno pot, ne kaže in se slabo spodobi za tako slovesnost. Sklene torej povabiti gospoda duhovnika na očetov dom, kjer naj opravi sveto opravilo. Za trdo je namreč prepriča,na, da vneti duhovnik in prijatelj njenega očeta usliši njeno prošnjo in se z veseljem odzove njenemu povabilu. Ip na tihem začne z raznimi pripravami; nakupi več lepih svetih podob in jih okrasi z lepimi okviri, razne vaze, svečnike itd., predvsem pa se trudi okrasiti prt, ki ga pogrne na altar. Nikomur ne zine besedice o vsem tem, pa tpdi nihče jo ne popraša o njeni nameri, veseli se pa že skrivoma, ko naenkrat vse preseneti s svojim sklepom. Tudi Rodriguez, oče njen, jo je večkrat opazoval, a nikdar ne črhnil besedice, ki bi izražala kako nevoljo; hčerkina marl ivost in vnetost ga še celo veseli. Čestokrat stoji neopažen s svojo ženo pri oknu svoje sobe in zre z nekim spoštovanjem Marijo, ki se raz-govarja tako ljubo in prijazno, z ubogimi sužnji. Skoraj vselej ga oblijejo solze in navadno reče ženi: „Ta otrok je res pravi angelj. Začetkoma se je bil res bal, da ne bi trpel škode na premoženju radi vsakdanjega pouka. Prepričal se je pa v kratkem, kako brezpomemben je bil njegov strah. Sužnji so postajali od dne do dne vedno boljši, pa ne samo dostojnejši in pobožnejši, ampah tudi marljivejši in delavnejši, in marsikaj, kaj so storili prej le iz strahu pred šibo, so delali sedaj z veseljem in notranjo zadovoljnostjo. Saj so se učili ozirati se v nebo, kjer gotovo enkrat za ves svoj trud in napor dobe večno plačilo. In Marija se je sužnjem tako prikupila, da jim je bila njena podoba vedno pred očmi in sama misel nji služiti in jo zadovoljiti jim je že sladila delo. „No Seipio“, vpraša nekega dne gospodar svojega nadzornika, „kako kaj sužnji? Rabiš Ü pogosto bič?“ „Bič“, odgovori nadzornik s čudnim nasmehom, „je v kotu in počiva, odkar se peča Marija s sužnji. V začetku sem se res bal s sužnji tako prijazno občevati, a hvala Bogu, mala princezinja zna Gospod, vaši sužnji so vsi drugačni kot prej, marljivejši in boljši v vsakem oziru“. Gospod Rodriguez se nasmehne. Pohvala mu očividno ugaja in on sklene pustiti jo nemoteno nadaljevati svoj posel. Še zagovarja jo in se poteguje za njeno delo kjer in kadar je treba. Marsikak imoviti Brazilijanec iz okolice, zlasti nekateri bližnji sorodniki, se kar zgražajo nad Marijinim početjem češ: hči tako imovitega in uglednega očeta, pa se peča in trudi z neumnimi sužnji in ne morejo se zdržati, da bi ne izpregovorili o tem z Rodri-guezom samim. „Pustimo jo*, jim vselej; odgovori, „naj ima svoje veselje, in zakaj bi ji ga kalil?“ Pristavi pa še navadno : „Marija, je angelj, mi smo pa grešni ljudje; resnično, tacega otroka nisem vreden. Nikdar bi ne verjel, da krščanska vera tako blažilno upliva na človeško srce; rečem vam, da že njeno nedolžno življenje mi ja lep in svet nauk“. In tako je Marija nemoteno nadaljevala svoje delo. Čutila pa je srečo in zadovoljnost ki jo je našla v tem, da je spolnila storjeno obljubo. Nekoč sedi pred hišo v senčnati uti. Na kolenih ji leži prt, katerega je že dokonča-vala. Pred njo pa stoji oče, kateri je ravnokar prihajal s sprehoda in zre zamišljeno v njo. Marija mu dosedaj še ni razodela, čemu vsa ta priprava, on jo pa tudi ni popraše-val, da bi jo ne spravil v zadrego in ji kalil veselja. Ni ga hotela dalje mučiti in sklene mu razodeti vse. „Stopite bliže ljubi oče!“ mu reče ter se pomakne na konec klopi, „in sedite k meni na klop, hočem vam nekaj lepega povedati“. Rodriguez sede. „No, dete moje, kaj veš lepega?“ vpraša potem. Marija mu prijazno pogleda v obraz in reče: „Ljubi oče moj, podučevala sem sužnje in jih naučila toliko, da lahko prejmejo za-krament svete pokore in svetega Rešnjega Telesa“. (Dalje prihodnjič.) ZARJA« pa le od daleč [gledajo — mogoče z nezaupanjem naše gibanje in naše delovanje. Naj le pridejo in naj vidijo, kako delamo mi! Mogoče, da ne bodo več nezaupljivi nasproti nam, ampak da bodo v nas našli družbo, v katero pravzaprav po svojem mišljenju spa- [ dajo ! Slovensko katol. narodno dijaštvo. Vsakega pravega narodnjaka mora v dno srca veseliti, ko vidi, kako lepo se ponekod razvija naša slovenska mladina. Na duhu in telesu zdrava mladina, to je naša nada, to je zarja, ki oznanja slovenskemu ljudstvu lepše dni. Prav slovenska mladina mora stati na katoliškem temelju, na katerem stoji slovensko ljudstvo, sicer ne moremo reči, da je naša. Mladina v liberalnem taboru ni naša, ni slovenskega ljudstva, ker se je nasrkala ptujih upli-vov in se odtujila našemu katoliškemu ljudstvu. Nadebudni naraščaj krepkega duševno in telesno zdravega slovenskega naroda so oni mladeniči, ki se zbirajo po katoliških izobraževalnih (Iruštvih, Marijinih družbah in ki stoje v vrstah hitro napredujoče organizacije naših Orlov. Nada slovenskega naroda so čista, neo-madežcvana dekleta pod belim Marijinim praporom. Imamo pa hvala Bogu, tudi med omikano slovensko mladino po srednjih in visokih šolah lepo armado slovenskih mladeničev, ki jih kljub več ali manj brezverskim šolam vendar še veže zvestoba do katoliške vere z onim slovenskim narodom, iz kojega so izšli. To je naša dijaška mladina organizirana v „Slovenski dijaški zvezi“. Slovenska dijaška zveza je še mlada. Komaj tri leta so pretekla, kar so jo ustanovili naši visokošolci. Tako lepih uspehov pa kakor jih je dosegla zveza že do sedaj, bi ne bil nihče pričakoval. Pododseki dijaške zveze so skoro po vseh slovenskih pokrajinah in delujejo povsod prav pridno med ljudstvom za pravo omiko. Poleg duhovščine so ti dijaki najpridnejši predavatelji v katoliških izobraževalnih društvih. Po raznih krajih je že zborovala S. D. Z., prve tri dni tega tedna pa je zborovala v beli Ljubljani, da pokaže v sredini slovenske domovine svoj napredek in prešteje svoje vrste. Že v pondeljek je bila pri pozdravnem večeru velika Unionova dvorana polna. Samih katoliško-narodnih dijakov je bilo nad 300, na večer- so prišli pa tudi odlični mladinoljubi in zastopniki hrvatskoga, češkega, poljskega in beneško-slovenskega dijaštva. Stoloravnatelj je bil prof. Dr. Cepuder, starešina „Danice“. Govorili so deželni poslanec Ravnihar, zastopniki drugih slovanskih dijakov ter zastopnik Orlov brat Jeločnik. V torek zjutraj se je po sv. maši knezo-škofa vršil občni zbor slovenske dijaške zveze. Predsednik g. Natlačen je najprej podelil besedo navzočemu knezoškbfu, ki je v navdušenem govoru bodril dijake k vstrajnosti na započeti poti in vse navzoče blagoslovil. Za škofom je govoril deželni odbornik dr. Lampe in Ravnihar, ki je povabil dijake na, zborovanje Slomškarjev na Brezje. Občnemu zboru je podal predsednik iur. Natlačen obširno poročilo 0 delovanju Zveze v minolem letu, cand. iur. Ogrizek pa je govoril o narodno obrambnem delu. Zvezina pravila so se v marsičem spremenila. V sredo se je po peti maši g. prelata A . Kalana vršilo zborovanje slov. katol. narodnega dijaštva. Predsednik je med velikim navdušenjem pozdravil navzočega deželnega glavarja Šukl jej a, ki je imel do dijaštva daljši govor. Sledili so zanimivi referati. — Zvečer se je ob 7. uri vršil komerz v veliki dvorani „Uniona“. 1 O zborovanju katol.-narodnih dijakov in zborovanju katol. učiteljev na Brezju spregovorimo še prihodnjič. Veseli nas, da se je teh zborovanj udeležilo tudi nekaj tržaških dijakov, ki se bodo tam navdušili za- sveto stvar in ponesli nekaj ognja v te naše sicer južne, vendar mrzle kraje. Kako je s hrvaškim konviktom v pazinu? Že meseca m^rca istega leta se je dobilo primerno zemljišče v površini 6262 kvadratnih metrov ter se je precej dal izdelati primeren načrt zgradbe za 120 gojencev. Dotični troškovnik je bil preračunan na 166 tisoč K, z nujnimi dodatki se je računalo, da naraste na 180 tisoč K. Od tega stroška se je sklenilo pokriti 100 tisoč K s posojilom, ostalih 80 tisoč pa z milodari in drugimi prispevki. Na odborovo prošnjo sta pristali uprave „družbe sv. Cirila in Metoda za Istro“ in „Bratovščina hrvatskih ljudi j Istri“, da s prej meta skupaj s podpornim društvom solidarno obvezo za posojilo 100 tisoč K. Na okrožnico poslano občinam ter denarnim in prosvetnim zavodom v Istri se je od istih dobilo obvezne izjave za pokritje letnih amortizacijskih obrokov v skupnem znesku • K 5000. Za rečeno posojilo se je obrnil odbor na razne denarne zavode v Zagrebu, Ljubljani in Trstu. Konečno se je dne 2. junija 1900 „Prva hrvatska štedionica“ v Zagrebu izjavila, da je pripravljena izplačati to posojilo pod tedaj prav povoljnim! pogoji. Zahtevala je samo, da založita „Družba“ in „Bratovščina“ svoje vrednostne papirje v tem denarnem zavodu, dokler se konvikt ne dozida. Istočasno so se nadaljevali dogovori s tržaškim in krškim škofom glede ustanovnega pisma za zavod. V oktobru 1900. sta se oba škofa izjavila sporazumna s predloženim konceptom. V smislu prvotne f osnove ustanovnega pisma bi bilo imelo dijaško podporno društvo zgraditi potrebno poslopje ter je izročiti v rečeno svrho brezplačno. Tržaška in krška škofija pa bi se bile morale obvezati vzdrževati na svoje stroške gotovo število gojencev. Vzgoja bi imela biti osnovana na verski in narodni podlagi ter meriti osobito na to, da pripravlja po želji obeh škofov gojence za duhovski stan. Vodstvo zavoda bi bilo pristojalo ravnatelju imenovanemu od tržaškega škofa v sporazumu s krškim. Gospodarska uprava bi pristojala istemu voditelju in dvema poverjenikoma, katerih enega bi imenoval krški škof, drugega pa dijaško podporno društvo. Med tem je pa „prva hrvatska štedionica“ v Zagrebu obljubila celo potrebno svot > 180 tisoč K, a to samo potom „istrske posu-jilnice“ v Puli, ki naj si v svojem imenu preskrbi osiguranje na imovini podpornega društva, „družbe“ in „bratovščine“, nakar so bile poslednje že pristale. „Istarska posujilnica“ v Puli se je izrekla pripravno posredovati v tej zadevi, vendar je smatrala potrebno, da si podporno društvo poleg obstoječega jamstva preskrbi še med zasebniki druge garante za izplačevanje amortizacijskih obrokov. Zato je razposlal društveni odbor dne 11. maja 1901. posebno okrožnico na „rodoljube Istre in Trsta", s katero išče 50 takih mož, ki bi jamčili za letnih 100 K. Ta poziv je imel popoln uspeh. Odzvalo se je mnogo zasebnikov, ki so jamčili skupaj za 5000 K letnega prispevka pri izplačevanju amortizacijskih obrokov. Če se prišteje k temu jamstvu že prejšnje jamstvo v znesku letnih 5 tisoč K, se pač lahko reče, da je stalo podjetje financielno precej dobro. Dogovori s škofoma so tudi že dozoreli v toliko, da bi se lahko kmalu redigiralo in podpisalo ustanovno pismo. A prišlo je drugače. V septembru 1901 je namreč umrl tržaški škof Andrej M. šterk jeden izmed osnovateljev pazinskega konvikta. Blagopokojni škof je bil za ta konvikt tako vnet, da je malo pred smrtjo spremenil svoj testament in zapustil vso svojo imovino die-cezanskem konviktu v Pazinu. Po škofovi smrti je bil odbor primoran počakati s svojo akcijo, dokler ne zasede tržaške stolice novi Škof. Ko je bil meseca avgusta 1902 ustoličen sedanji prevzvišeni škof Dr. Fr. Ks. Nagi, sta se mu kmalu potem predstavila društveni predsednik in tajnik ter mu izrazila odborovo željo, da se nadaljujejo dogovori pretrgani vsled smrti njegovega prednika. Škof jim je odgovoril, da ima on osebno za čas druge namene, vendar da se noče pred odločitvijo v nobeni stvari prenagliti ter da se želi prej seznaniti z razmerami v svoji škofiji in njenimi potrebami. Na to izjavo se je odbor bolj intenzivno poprijel akcije za nabiranje milodarov za gradnjo „Dijaškega doma“. Prav samo v to svrho se je ustanovil dne 1. avgusta 1903 poseben odbor z V jek. Spinčičem kot predsednikom, Dr. Trinajstičem kot tajnikom in dr. Kureličem kot blagajnikom. V odboru so bili še dr. Volarič, Dr. Laginja, Dr. Vitezič, Dr. S tanger, mons. Vinko Zamlič in dekan Ante Kalac. Ta odbor je razposlal okrožnico na vse bolj znane in imovite rodoljube širom hrv. in slov. domovine s prošnjo za prispevke k zidanju „dijaškega doma“. Med prvimi, ki so se odzvali temu pozivu, je bil blagopokojni škof Strossmayer, ki je v to svrho poklonil 609 K. Kot usta-novniki so pristopili zagrebški nadškof Dr. Posilovič, županstvo v Kastvu in posojilnica v Voloskem ter daroval vsak po 2000 K. — Imena vseh ustanovnikov in dobrotnikov so se objavila v letnem poročilu podpornega društva. Ob koncu upravnega leta 1903 04 je bilo nabranih za zidanje dijaškega doma 21.404 K. Ker je bila ta svota za rečeno svoto malenkostna, se je odločil odbor nabirati milodare po potujočih odposlancih, Prvi se je lotil tega posla Dr Juri červar ter se osebno odpravil v Zagreb. A z ozirom na neugodnost časa je prekinil nabiranje že za osem dni v juliju 1904. Ponudil se je tudi, da prepotuje vse naše pokrajine poslanec Matko Mandič, pa je moral vsled bolezni to misel opustiti. Istega leta 1904. se je znova začel dogovor s tržaškim škofom glede osnutka ustanove. Dogovori so se vršili najprej ustno potom društvenega predsednika Dr. Trinajstiča in tajnika dr. Kureliča, potem pa pismeno. Glavne točke dogovora so bile : 1. Razdelitev imovine v slučaju, da se pogodba prekine. 2. Koliko bodo dotične škofije prispevalo k upravnim stroškom zavoda, oziroma koliko gojencev bodo vzdrževale. 3. Kako naj se pokrije trošek za siromašne gojence iz poreško-puljske škofije. Predno se reši tretja točka, je naprosil odbor junija 1904 tudi sodelovanje pore Skopulj skega škofa, ki je pa v decembru istega leta z ozirom na financielno stanje koperske-ga konvikta izjavil, da mu ni možno še bolj razpršiti razpoložljive moči. Meseca maja 1. 1905 je bil skoro dosežen sporazum med tržaškim in krškim škofom ter podpornim društvom ; edina zapreka je bila še ta, da ni mogel izreči krški škof zadnje besede, ker mu je manjkalo privoljenje pristojnih oblasti za uporabo zapuščine blagopokojnoga škofa Feretiča v to svrho. Pri uredovanju ustanovnega pisma v odborov! seji so bili sklenjeni nekateri dodatki in spremembe v tem smislu: 1. Da se zavod v spomin na blagopokojnoga trž. škofa in dobrotnika učeče se mladeži imenuje „Dobrilovac“. *2. Da se vodja zavoda imenuje tudi v sporazumu z odborom dijaškega podpornega društva. 3. Da bo poslovni red zavodovega upravnega odbora potrjen tudi od odbora dijaškega podp. društva. • 4. Da se z ozirom na to, da bo moralo podporno društv£ pri zidanju dijaškega doma uporabiti tudi nekatere štipendijalne zaklade, uprava zavoda zaveže uzdrževati dotične dijake toliko časa, dokler ne izplača podporno društvo vseh dolgov, ki jih je storilo pri zidanju in dokler ne bo društvo v stanu s svojimi lastnimi sredstvi vršiti dolžnosti, ki so spojene z gori imenovanimi štipendiji. Ti sklepi so se priobčili tržaškemu škofu s pismom dne 10. julija 1905, a isto tako krškemu škofu s prepisom tega pisma. Na to pismo nista škofa nič odgovorila tako, da je odbor smatral dogovore za neuspele in pretrgane. Vse je kazalo, da bo misel na zgradbo pazinskega konvikta zaspala, ker ni bilo od nobene strani zadostne podpore. — Kmalu zatem pa je prišlo društvo na nepričakovan način do precejšnje svote. Vsled krvavih dogodkov v Banovini leta 1903. je prišlo mnogo hrvatskega ljudstva v naj večjo bedo. Tedaj je občinski zastop v Spljetu glasoval za 1000 K podpore stradajočim v Banovini ter obenem odredil nabiranje milodarov v omenjeno svrho. Temu izgledu in pozivu so sledila druga dalmatinska mesta in vsi drugi kraji, kjer bivajo Hrvatje. Nabiralo se je celo med Hrvati v drugih delih sveta in pošiljali so se mnogoštevilni milodari v Spljet na dotični centralni odbor. Potreba pomoči stradajočim je prenehala, a spljetski odbor je imel na razpolago še precejšnjo svoto, za koje uporabo se še ni odločil. Odborov namen je bil upotrebiti preostali znesek za kak izključno narodni namen ter pri tem obračal svojo posebno pozornost na tužno Istro. Vendar je hotel prej slišati mnenje zastopnikov hrv. naroda. V to se mu je nudila kmalu najlepša prilika. V oktobru leta 1905. se je sešla na Reki večina hrv. poslancev iz Dalmacije, Hrvatske, Slavonije in Istre ter zaključili svoja posvetovanja z znano reško rezolucijo. Ob sklepu rejo so naprosili zastopniki iz Istre, da bi se smel imenovani preostanek uporabiti za gradnjo pazinskega konvikta. Zbrani poslanci so bili s tem predlogom ali prošnjo zadovoljni, vendar je hotel centralni odbor v Spljetu pred odločitvijo slišati še mnenje in željo darovavcev. To ni šlo tako hitro, ker so bili darovavci zelo raztreseni po raznih pokrajinah. Vsa hrv. javnost je. pritrdila sklepu reških poslancev, naj se preostala svota uporabi za gradnjo pazinskega konvita. Na podlagi teh izjav je osrednji odbor spljetski sklenil dne 1. jun. 1907 izročiti ostali znesek odboru za gradnjo pazinskega konvikta. Malo dni zatem je bila izročena odboru svota, ki je bila med te z obrestm, narastla na K 53505.— S tem znatnim prispevkom se je pomnožilo premoženje „Dijaškega doma“ na skupni znesek K 9110ö-69. (Dalje prih). K0VK6 n Predsedništo S. K. S. Z. vabi vse prijatelje kršč. socialnega gibanja na važen sestanek, ki se bo vršil dne 6. sep. v Marijinem domu v Trstu V. S. Francesco 15, I. ob 10 pol uri. Z ozirom na veliko slavnost S. K. S. Z., ki se vrši dne 12. sept. t. 1. pri sv. Ivanu, zlasti pa z ozirom na to, da se bo vršil ta dan tudi občni zbor S. K. S. Z. pričakujemo obile udeležbe ne le s strani č. g. duhovnikov, ampak tndi drugih, ki se zanimajo za stvar. Zlasti izobr. društva naj pošljejo svoje zastopnike. n Monsignoru Martelanzu, župniku stolne cerkve sv. Justa v Trstu, ki se sedaj zdravi v Leonišču v Ljubljani, gre nekoliko bolje. Seveda bo še dolgo trajalo, da si pop ol o orna pomore. Priporoča se sobratom v molitev. n Škofovski jubilej sv. Očeta. Dne 16. novembra se bo praznovala v Rimu petindvajsetletnica, kar je bil sv. Oče Pij X. v škofa posvečen. V Vatikanu pričakujejo takrat mnogo gostov. Dva zlatomašniška jubileja. V soboto, dne 28. avgusta je bilo pedeset let, kar sta bila v mašnika posvečena prečastita gospoda Janez Wolf, školastik stolne cerkve v Gorici in Franc Stepančič, ekonom v centralni bogoslovnim. Vrlima in velezaslužnima gospodoma kličemo : Na mnoga leta ! V spomin veselega dogodka j poklanja preč. gosp. zlatomašnik Franc Stepančič „Slovenskemu sirotišču“ 50 K. Bog plačaj stotero ! n Osebna vest. Namestniški svetnik v Trstu Ivan K r e k i c h je poklican v službo v ministrstvo za notranje stvari. n Katoliški shodi. Češko-slovanski katoliški shod se je o tvoril minolo nedeljo v Kraljevem Gradcu. Udeležba velika, do 14 tisoč . ljudi. Navzoč je bil kardinal Skrbensky in vsi češki škofje. Predsedoval je državni poslanec j dr. Hi uhan. Odposlale so se brzojavne vdanostne izjave sv. Očetu, cesarju in prestolona-sledniku. Kardinal Skrbensky je podelil pa- j pežev blagoslov, ki so ga vsi navzoči kleče pre- i jeli. — Nemški katoliški shod se vrši v Breslavi, l Dijaštvo se ga udeležuje v ogromnem številu. / delavcev je nad 20 tisoč. — Ogrski katoliški I shod se je vršil v Scegedinu. Trajal je tri dni. I Sklepne procesije s sv. Telesom se je udeležilo ! tisoč duhovnikov in nad 20 tisoč vernikov. Mučno je spet, da se Slovaki shoda niso udeležili. Cesar na Tirolskem. Letos praznujejo Tirolci stoletnico svojih slavnih bojev proti fran-cosko-bavarski premoči. Ko je bila vsled sklenjenega miru leta 1805. tirolska dežela pr ide-Ijena bavarski, se hrabri in avstrijsko čuteči Tirolci kar niso mogli privaditi novi vladi, ki jih je povrh še kruto zatirala. Leta 1809 je izbruhnil splošen upor in Avstrijci so napovedali Francozom vojsko in prekoračili avstrijsko mejo. Hrabre Tirolce je organiziral slavni Andrej Hofer, mož ne sicer visoke omike, j pač pa čistega značaja in izrednega poguma, f Pod njegovim komando so Tirolci večkrat zmagali, a pravtakrat, ko bi bil Hofer največ po- I treboval pomoči avstrijske armade za odločilne boje proti Francozom, je bil puščen na cedilu in se je sklenil z Napoleonom mir. Tirolci so se še en čas dalje bojevali, a skoro brezuspešno. Naposled je neka podla duša izdala hrabrega Andreja Hoferja. Francozi so ga ulovili , odpeljali v Mantovo na Laško, kjer je bil j ta velik junak na Napoleonovo povelje dne 20. | februarja 1810 ustreljen. Njegovo telo je bilo | pozneje na povelje avstrijskega cesarja prepeljano v Inomost in tamkaj pokopano v dvorni ! cerkvi. — Spomin na te slavne čase so praznovali te dni naši Tirolci. Njihovo slavje je povečal cesarjev obisk. Z dvornim vlakom se je mi-nolo soboto pripeljal cesar proti večeru v Ind I most, kjer je bil sprejet z največjo slovesnostjo. ’ Na kolodvoru so sprejeli cesarja vsi nadvojvodi in nadvojvodinje ter druge naj višje oblastni je . Med viharnim pozdravljanjem ogromne množice se je nato odpeljal cesar proti svoji palači, kjer so bili zbrani škofje, dvorni dostojanstveniki, duhovščina in poslanci. Cesar je nagovoril več oseb in se nato odpravil V svoje prostore. Na večer je bila pred cesarjevo palačo pevska slavnost, potem velika bakljada, konečno sijajna razsvetljava mesta. — Naslednjega dne, v nedeljo, se je popeljal cesar na hrib Isei. kjer je bila glavna slovesnost v spomin na pogumne boje iz leta 1809. Po pontifikalni maši je nagovoril cesarja deželni glavar v nemškem in italijanskem jeziku. Cesar je odgovoril, da sc hvaležno spominja vseh onih, ki so žrtvovali pred sto leti za domovino svoje imetje in svoje j življenje . Cesar je sklenil v italijanskem jeziku z željo, da bi tirolska dežela vživala mir in bla- f goslov božji. Na to je položil cesar na Hoferjev / spomenik venec z napisom „Franc Jožef I. dne ■ 29. avgusta 1909,,. Popoldne si je cesar ogledal deželno strelišče in hiralnico. Slavnosti se je * udeležilo tudi okoli 2000 italijanskih strelcev, ki so bili živahno pozdravljeni. — V pondeljek se je odpeljal cesar v Bregenc, kjer se mu je predstavil slavni nemški zrakoplovec grof Zeppelin. Cesar mu je čestital na njegovih velikih i uspehih. n Splošni avstrijski katoliški shod odnesen. ’ripra vi javni odbor za letošnji splošni avstrij-;ki katoliški shod na Dunaju je sklenil odnesti (atoliški shod, ki je bil napovedan za nedeljo, ). septembra in naslednje dni. Narodnostna lasprostva med Slovani in Čehi .зд tako velika, la ne morejo avstrijski narodi mirno zborovati ia Dunaju. Že pred leti je bilo narodnostno vprašanje v Avstriji tako akutno, da ni bilo nožno spraviti avstrijskih katoličanov nikakoi Lupaj na posvetovanje. Po dolgih pripravah ie je tak skupen nastop posrečil prvikrat v novembru leta 1905. Na tem shodu se je ustanovilo Pijevo društvo in zasijala je nada na skupno ikcijo avstrijskih katoličanov in ta nada še j c ra sijajnem shodu leta 1907 še bolj utrdila. 5al, da je bilo veselje prerano. Pooštrenje po-itičnih nasprotstev v parlamentu in narodnih lasprotstev v javnem življenju je letos k ato liki ne v Avstriji primoralo priznati, da se ne nore j o združiti niti na zborovanje v izključno tatoliških zadevah. To je res nevarna bolezen ivstrijskih katoličanov. Radi očitamo francoskim katoličanom, da se ne morejo združiti v crepko skupno politično stranko, mesto, da bi sanjarili o monarhiji — sami pa ne zmoremo liti tega, da bi se združili v zgolj katoliških vprašanjih. Kako se tega vesele svobodomi-selci in Židje v Avstriji, tega ni treba še le posebej razlagati : dosegli so, kar so tolikanj že-eli : razcepili so avstrijske katoličane. Dm sami pa niso taki. Ko gre za zmago svobodne misli, tedaj se bojujejo vsi kompatno rama ob rami in ne poznajo več razločka med Čehi bj Nemci. Prav kakor nalašč in katoličanom po(1 nos pa bodo iste dni, za koje je bil napovedal sedmi katoliški avstrijski shod, zborovali n‘a Dunaju starokatoličani (krivoverci) anom lapoveda® j »rovali n3, _ bre* ZARJA“ vsakega ozira na narodnost v naj lepši slogi. Kdor dela v tej zmedenosti, pod katero trpi ves krščanski napredek avstrijskih narodov na to, da se ublaže mednarodna nasprotstva, stori v resnici veliko delo. n 0 slovensko-hrvatski vzajemnosti nočejo hrvatski liberalci, ki se zbirajo krog .Pokreta“ in sličnih svobodomiselnih listov nič slišati. Pri kozarcu rujnega vinca bi še napili jugoslovanski vzajemnosti, ko gre pa za to, da bi se res kaj storilo v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu, tedaj jih pa le ne dobiš teh le gospodov. Straši jih namreč bojazen, da ne preplavi slovenski „klerikalizem“ tudi hrvatske pokrajine. To se je zadnjič prav lepo pokazalo, ko je „Slovenec“ v članku „Slovenac i Hrvat“ dal nekaj praktičnih migljajev za jugoslovansko vzajemnost. Slovensko ljudstvo je že po večini izvojevalo zmago nad gnilim liberalizmom, dočim se na Hrvatskem še le zbirajo vojne čete, ki pa še nimajo pravega navdušenja, še manj pa skušnje. V naše brate Hrvate le počasi prodira misel o nujni potrebi krepke katoliške ljudske organizacije hrvatskega ljudstva po vzgledu skušenih bojevnikov Slovencev. Dasi počasi, vendar gre tudi med Hrvati na bolje. Starejšim duhovnikom to ne gre prav dobro v glavo, mlajši uvidevajo to potrebo veliko bolj in se po tem prepričanju tudi ravnajo. Še najbolje stoji skoro akcija z organizacijo hrvatskega katoliškega dijaštva. Mlajši duhovniki in katoliška laiška inteligenca, ki se sedaj rekrutira iz vrst organiziranega katoliškega dijaštva, to je danes nada za bo'jšo bodočnost na Hrvatskem, pa še ti bodo morali v marsičem k Slovencem v šolo, tudi če to ne bo všeč hrvatskim radikalnim jugoslovanskim liberalcem. n Shod istrskega liberalnega dijaštva se je vršil letos na Voloskem. Najprej je bil občni zbor društva „Istra“, potem pa zborovanje celokupnega (?) istrskega dijaštva. Na občnem zboru so tudi pojasnili svoje stališče proti klerikalnemu društvu „Dobrih“. Napovedali so tudi, da ustanove poleg že obstoječih knjižnic še dve na Koperščini. S svojo dijaško organizacijo mislijo prepreči vso Istro s pomočjo takozvanih krajevnih odsekov. Ti odseki se imajo ustanoviti v Dekanih za slovensko Istro, v Buzetu za ondotno okolico, v Opatiji za Libur-nijo, v Pazinu za srednjo in zapadno Istro, v Puli za južne kraje in organizacija na otokih. — Na shodu „celokupnega“ istrskega dijaštva so se zbrali možje kakor abs. jur. Agneletto, znan kulturnobojevnik, ki je govoril o vzrokih formalnega ločenja istrskega dijaštva. Mimogrede omenjeno sc malo čudno glasi razprava o vzrokih lanskega „ločenja“ v istrskem dijaštvu na letošnjem sestanku celokupnega istrskega dijaštva. Nastopili so še Stjepan Car, pisatelj, in Ciril-Metodov tajnik Emin Car, dr. Stanger, poslanec dr. Poščič, dr. Červar, in drugi. Priporočali so — značilno — tudi družbo sv. Cirila in Metoda. — Vse to na znanje onim, ki inislijo, da je v Istri, bodisi, v slovenskem ali hrvatskem delu še čas spanja ! n Žalostno je, če ne more niti „Politično društvo za Slovence in Hrvate v Istri“ prirediti kakega javnega ljudskega shoda, ne da bi se temu pridružilo neizogibno popivanje in plesanje. „ „Edinost“ pripoveduje, da se vrši tak javni ljudski shod tega političnega društva jutri v Podgradu in da se bo na tem shodu razpravljalo o važnih stvareh ter da je obljubilo svoj prihod več poslancev-govornikov. To ob deseti uri predpoludne. Človek bi mislil da bo vendar enkrat eno pametno in trezno zborovanje. Kaj še? Malo nižje čitamo, da odide ob 2 popoludne vsa skupščina z godbo na čelu v Račiče, kjer bo v gostilni Jenko velika veselica z obširnim programom : plesom, šaljivo pošto, tombolo itd. — Brez tega repa seveda ne sme biti, ker ta rep je, ki vleče. Tužna Istra s svojo politiko, ki se mora naslanjati na ples in alkohol. n Novo arkado ali oboke (velbe) imamo sedaj v 1 rstu v ulici Passo s. Giovanni. Arkada je električno razsvetljena in bo nemalo olajšala promet na tej poprej tako ozki ulici. n Pri občinskih volitvah v Gradežu so zmagali laški liberalci v vseh treh razredih. Doslej je bilo to mesto v rokah katoličanov. Pravijo, da so si liberalci pomagali do zmage s tem, da so pred volitvami raztrosili vest o neredni upravi cerkvenega premoženja , kar pa je bilo zlagano. n Velika povodenj v Ameriki. Vsled vednih nalivov je narastla reka sv. Katarine v severni Ameriki tako naglo in tako hudo, da je poplavila kar cele vasi in odnesla ljudi in vse njihovo imetje. Utonilo je 1200 ljudi. Do nedelje zvečer so našli 500 mrličev. Petnajst tisoč ljudi je brez strehe ; materijalna škoda se cen: na uto nvkjonov Kron. Porušene so tud: vse ceste "n železnice. n Novo stranko je osnoval bivši socialistični državni poslanec Pagnini, ki je nedavno izstopil iz socialno-demokratične stranke in odložil mandat. Njegova nova stranka se imenuje „avtonomna tržaška skupina mednarodnih socialistov“ in bo izdajala svoj list «L’ azione socialista“. n Najdeni mozaiki. — V Ogleju so našli 4000 kvadratnih metrov mozaikov. Pod stolno cerkvijo .se koplje že dlje časa ter spravlja na svetlo starinshe reči. Mozaiki so iz dobe Konstantina Velikega. V Oglej je prišel radi tega lektor dunajske univerze dr. H. Swoboda. p n Glasbeni ravnatelj in skladatelj Anton erster v Ljubljani je stopiil ta mesec v za-nzeni pokoj. Foerster je deloval v Ljubljani glasbenik in skladatelj celih 42 let. Bil je et kapelnik in organist v stolni cerkvi, nad 38 let učitelj petja na c. kr. srednjih šolah, 32 let ravnatelj orglarske šole in 19 let učitelj petja v semenišču duhovnov. Kakor skladatelj je Anton Foerster zložil mnogo cerkvenih raznovrstnih skladeb, tako nad 150 liturgičnih del, ali samo za petje ali pa s spremljanjem or-gelj in tudi orkestra, k temu nad 100 slovenskih pesmi, poleg teh dva zvezka „Cecilije“ za mešani in dva zvezka „Cantica sacra“ za moški zbor. Za zasluge na polju cerkvene glasbe je bil Foerster odlikovan z vitežkim redom sv. Silvestra. n Obiskovavcem romarske cerkve v Logu pri Vipavi naznanja župni urad Vipava, da odpade letos običajni shod na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra. n Na Brezjah bo jutri zjutraj veliko slovenskih katoliških fantov. To bodo člani naše kctoliške zveze telovadnih odsekov. Okoli devete ure bodo imeli skupno pobožnost s sv. obhajilom, popoldne bodo pa nastopili z javno telovadbo v Radovljici. Prav veseli nas spremljati, kako lepo se razvija organizacija naših Orlov. Kar nič ne miruje; to kaže mladeniško kri, ki ne spi. Tako je prav ker nasprotniki iz raznih pododsekov svobodne misli tudi prežijo na našo mladino. n Volitve na Goriškem. Za bližajoče se deželnozborske volitve na Goriškem se je že vnel živahen volivni boj. Lanski volivni hoj je bil hud, pa ni bil odločilen, kakor bo najbrže sedanji. Socialni demokratje in liberalni agrarci so že postavili svoje kandidate. Če prej kedaj, je gotovo sedaj potrebna sloga med goriškimi katoličani, da se porazijo go-riški liberalci, kakor so že poraženi kranjski in štajerski. Najbolj pogubni so na Goriškem takozvani agrarci s svojim „Kmečkim glasom“, ki pridigajo o neki slogi krščanski ljubezni in sličnih 'stvareh, v resnici pa niso nič drugega kakor prebarvani liberalci. Proti takim je boj težaven in zahteva dolgega, vstrajnega podrobnega dela. Upati je, da se posreči katoliškim vodilnim krogom slovenskemu ljudstvu na Goriškem pokazati jih v pravi luči. S zmago S.L.S. na Goriškem bomo za korak bliže lepemu cilju : zdrbženi Sloveniji pod katoliško zastavo, kjer ne bo več sedanjih provincialnih mej, ampak bo vse slovensko ljudstvo ena sama krščanska stranka in pokrajina. Bog daj, da bi ta doba čim prej nastopila ! Delajmo na na to z vstrajnim podrobnim delom med ljudstvom. n V smrt je obsodilo vojaško sodišče v Barceloni na Španskem Antona Maletama, ki je bil vodil razbojniške socialistične bande pri opustošenju cerkva, samostanov in knjižnic. 20 razbojnikov so odsodili na dosmrtno ali pa na 15 -20 letno prisilno delo. Njihov v smrt obsojeni vodja Maletama je bil minolo nedeljo ustreljen. n Podoba svetogorske Matere Božje. An- tikvar Gyra iz Gorice je poslal 15. avgusta nekaterim duhovnikom razglednice ali kaj takega v koji trdi, da on poseduje pravo sliko M. B. na Sv. Gori. Ko je kompetentna komisija že tako jasno izrekla, da je slika na sveti Gori autentična in ona Gyrova le neka kopija brez kake umetniške vrednosti, ne vemo, zakaj noče g. Gyra molčati. Ali pa se hoče res popolnoma osmešiti ? n Nesreča na ogrski železnici. Kakor javlja ogrski koresp. biro sta trčila o polnoči 23. avgusta med postajami Mikola in Halmi (pri Szatmar Nemethy) dva tovorna vlaka skupaj. Zavirač je ostal na mestu mrtev, dve osebi ste ranjeni. Lokomotivi ste obe razbiti. n Ogrski naučni minister Apponyi je zagrozil rumunskim škofom, da ustavi plačo tistim rumunskim duhovnikom, ki ne bodo po I. septembru hoteli poučevati veronauka v državnih šolah v mažarščini. Rumunski ..škofje so naročili svojim duhovnikom, naj se ne pokore Apponyijevem ukazu. Res ne vemo, v katerem stoletju misli ogrska vlada, da živimo. Dvajsetega stoletja pa na ogrskem globusu najbrže še ne poznajo, temveč štejejo kakih 1000 let manj kot drugod ; vsaj tako kaže postopanje vodilnih ogrskih političnih krogov. n Nemški cesar in dvoboj. Nemški cesar izda kabinetno ordro (povelje), da bi zaprečil dvoboje med častniki. To je zelo umestno, ker barbarski običaj medsebojnega klanja, ki se imenuje duel, je pač človeka nedostojen in za države, v kojih vladajo zakoniti odnošaji tudi s pravnega stališča pogubno. n Pravno izobražen obdolženec. Veselo zgodbico, ki se je primerila zadnjič v Londonu, nam priprovedujejo „Nouvelles“ . Neki delavec, čigar žena. drži v londonskem predmestju malo trgovino s zelenjavami, je bil obsojen od sodnika na globo 10 shilingov, ker je bila ostala trgovina odprta v nedeljo. Obglobljen je hotel svojo globo tudi takoj plačati in sicer v „far-thing“, to je najmanjšem angležkem denarju. Sodnija pa ni hotela sprejeti cel kup bakrenega denarja in je delavcu naznanila, da mora tekom 24 ur plačati globo v srebru. Delavec pa je poznal prav dobro postave svoje dežele in prišel drugi dan s zakonikom pred sodnika ter mu dokazal da se mora sprejemati tudi bakren denar do" zneska 2 funtov šterlin. Sodnija je morala pripoznati, da ima delavec prav, in je izjavila da sprejme tudi v bakru Sicer pa je bil naredil sodnik račun brez krčmarja : juridični delavec je segel namreč zopet po zakoniku in dokazal, da sodnija ne more več zahtevati plačila globe, ker globe, koje se ni hotelo sprejeti, ni treba več plačati . Lahko si mislimo, kako komično je moralo biti, ko je delavec dal sodniku „pravni pouk“. n Svoje utise o neki sokolski slavnosti opi- suje neko štajersko dekle v „Našem Domu“ takole : Okoli četrte ure dojdem z bratom v mestece, ki je bilo okrašeno z majhnim številom zastav. Prišedši v mesto, trebalo se mi je ločiti od brata, moral je kot „Sokol“ v kroju korakati v sokolskih vrstah. Izročil me je bil neki go-spici - šivilji s prošnjo, da naj me sprejme v družbo deklic ; do slavnostnega prostora me je ta mestna gospica še spremila, a tani se ni več brigala za me —- prosto dekle; popolnoma osamela tavala sem polagoma sempatja. V pičlem številu in večinoma iz radovednosti došlo kmečko ljudstvo je jelo zapuščati zabavišče, deloma ker jim sedaj ni nudilo nobene zanimivosti, deloma pa tudi menda zato, ker se je od vseh strani preveč delovalo na izpraznenje mošenj. Prosto ljudstvo je bilo sedaj postranska stvar ; šlo se je le, da se mestne frajlice j>o svojem dobro zabavajo. Ni torej čuda, da je tudi mene vleklo domov ; hotela sem se pridružiti odhajajočim znancem, a brat to zapazivši, me zadržuje, skoraj šiloma mi je zakranil odhod ; pozneje, seve, ko se je že tema storila, si pa sama nisem več upala na daljno pot domu. čakala sem od ure do ure, a brata ni bilo moči spraviti iz zabavišča, vino je tudi pri njem pokazalo navadne svoje nasledke. Ker zame ni bilo ne primerne družbe, ne zabave, sedla sem v skrit kotiček in opazovala, kako se gospoda raduje pri vinu, kavi in plesu. Čudila sem se nežnim gospicam, da jih ni zeblo v pretankih in prepro-zornih toaletih; strmela sem pa tudi na njih praznem, brezpomembnem govoričenju ; neum-Ijivo mi je tudi bilo, da se take olikane dame zadovoljni jejo s takimi kavalirji. Ko se je bilo zdanilo, odlazila sem tiho sama ; brata nisem več videla in še sedaj ga ni domov ; za delo menda cel teden več ne bo. — Na slavnostnem prostoru pa so posedavali razni parčki; za ples so bili menda že pretrudni; večina teh zaostalih ptičev je silila v kavni šotor, ter tam oživljajo trudne ude s kavo in likerjem; pušile so se svalčice in nežni spol v nobenem oziru tozadevno tli zaostal za „gospodi“. Nekaj takih parčkov veseljakov pa je korakalo pred menoj, seve lepo- po dvaindva oklenjena —- a ne domu, temveč v mestno gostilno v nadaljno razveseljevanje. Najbolj zanimiv je bil zakonski par, ki se je pa vsled utrujenosti zagledal — in v osebah zmotil. Za današnji dan namenjen je izlet •—- prek meje ; to utegne biti veselo vračanje !/Sklep mojega premišljevanja je, da naša nepokvarjena, poštena katoliška mladina ne spada na taka zabavišča !“ n Razkrinkani „Kmečki glas“. To naj novejše liberalno glasilo v naši solnčni Gorici se zna goriškim kmetom kaj lepo Idiniti kot najboljši krščanski list. Rekli smo že, da je težek boj proti takim hinavcem, zato nam je toliko bolj všeč, da se je ta list sam' pomagal razkrinkati. Vsak katoličan dobro ve, da je premišljen in v polni zavesti storjen samomor velik greh. Ko se je te dni profesor Gumploviez tako pri polni zavesti usmrtil, je pisal „Kmečki glas“ dobesedno : „Neustrašeno je zrl ta drzni starček, ki je piscu teh vrstic še v živem spominu, smrti v obraz. Ko je čutil, da nima več moči za delo, storil je to, kar slavi Nitzsche kot umetnost : umrl je o pravem času“. Tako odprto si upa „Kmečki glas“ hvaliti in zagovarjati veliko pregreho samoumora. Pozna se, da je ta list glasilo svobodomiselnih učiteljev na Goriškem in pristašev morale naj večjega bogotajea Nizscheja. Noben zaveden goriški kmet ne more slediti taki stranki. n Na Triglavu, in sicer prav blizu vrba, otvori „Slovensko planinsko društvo“ v sredo na praznik Matere Božje nov dom za hribolazce. To bo naj večja in na jmodernejša stavba na naših planinah. Pred otvoritvijo bo v triglavski kapelici sv. maša, nakar bo dom blagoslovljen in izročen prometu. n Nove goldinarje bomo spet dobili v promet. Govorili, so mnogo, da te vrsto denarja ni več potreba, vendar se bo zdaj znova koval, ker drž. zbor še ni rešil predloge glede kovanja novega kronskega in dvekron-skega denarja. n Tovarna se je razpočila. Minoli petek se je pripetila v čistilnici petroleja v Budimpešti velika eksplozija. Več sto oseb je ranjenih, do pondeljka je bilo že deset mrtvih. Ostali so še v veliki nevarnosti. 3z okolice. o Od sv. Ivana pri Trstu. (Premeščenje poštnega urada.) — Pretekli teden se je naš poštni urad preselil v svoje nove prostore „Na škuni“. Poštni pečat pa je še vedno samo nemški. Mar misli poštno ravnateljstvo, da je res sv. Ivan kje na Nemškem. Zadnje volitve so pač pokazale, da je sv. Ivan skoro izključno slovensko predmestje. Za par Nemcev pa ni treba nemškega poštnega pečata. o Iz Rojana. (Č. g. Jožefu Kržmanu v slovo.) Večkrat je pr "nesla „Zarja“ vesela poro-, čila o naš: Marijini družbi Danes pa moramo zabeležiti zelo britko izgubo. Kako žalostne in zapuščene smo se čutile v Marijinem domu preteklo nedeljo po blagoslovu, ko nas je naš skrbni voditelj zadnjikrat pozdravil. Res tako potrta ni bila družba še nikoli, kot sedaj' ob slovesu tega g. voditelja. Koliko dobrot je prejela Marijina družba po njegovi neumorni delavnosti, to vedo prav dobro družabnice, to ve pa tudi vsa župnija, ki sedaj za njim žaluje. Nikoli ne pozabimo onega žalostnega dne, ko nam je v slovo med drugim rekel tudi, kako je z veseljem prišel v Rojan in kako žalosten pa vendar z udanostjo nas sedaj zapušča. Z veliko požrtvovalnostjo se je poprijel dela in ves čas skrbno vodil Marijino družbo. Da bi se krščansko življenje v župniji še bolj okrepilo, je ustanovil poleg obstoječe dekliške še družbo za žene. Posebno je skrbel naš dobri g. voditelj vedno za to, da je bila v Marijinem domu vsako nedeljo kaka primerna zabava, da ni bilo treba poštenim rojanskim dekletom iskati si zabave na prepovedanih potih. Vedno smo imele ob nedeljah popoldne kako koristno čitanje, petje ali igro. Tako smo se skoro nevede kedaj in kako v marsičem omikale. Ker je bil naš g. voditelj muzikalno izobražen, je obračal svojo posebno skrb na izvežbanje pevskega zbora Marijine družbe. Pod njegovim spretnim vodstvom se je pevski zbor tako izuril, da je lahko nastopil ob katerikoli priliki, bodisi s cerkvenimi ali posvetnimi komadi. V slovo nam je zapustil g. voditelj še lepo pesem : „Z Bogom, Marijin dom, na veke te ljubil bom“. Solze so nas zalile, ko smo v nedeljo tako požrtvovalnemu voditelju zaklicale zadnji „Z Bogom“ ! V slovo in zahvalo mu kličemo : Bog in Marija naj Vam bota plačnika za vse,J Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d. :: Častito Duhovškno opozarjamo posebno :: na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5- > I- vrste „II Santo di Padova“ kg ä K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä leg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigpvežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pijä X \ pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo a 3, .4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z pol ubnim naslovom. Obilno obiska in naročil prosi „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu, Dobava, cerkvenih oblačil in s % s cerkvenih potrebščin vsake vrste. ТГ «*-.1 Tfaksi L. Hemeaaetorfer.