Iznajdljiva žena in matitrpinka, Jerka — trpinka Po vojni se je vrnil iz ruskega ujetništva 35 Ietni viničar Andrej Košutnik v Vinsko grabo k lastnici lepega vinograda, gospe Ani Milost, odkoder je moral na fronto. Na bojišču so mu sicer hudo pohabili levico, vendar je bila pri dobri voIji precej sposobna za delo. Oženil se je Andrej s pridno Jerko, katera mu je rodila šest otrok. Viničarja Košutnik bi se bila lahko veselila zakonskega življenja v malem raju Vinske grabe, če bi ne bil zapustil Andrej majko Rusijo kot prevelik prijatelj nesrečnega alkohola ter zapravljiv in bahav boljševik, kateremu je bila žena z nebogljenčki deveta briga. Kadar je bil Dreja trezen, je bil pravi slovenski viničar, kojega predniki so bili uslužbeni že dolga desetletja pri rodbini "Milost na vsestransko zadovoljnost gospodarjev. Krog prvega v mesecu, ko mu je bila nakazana skoro 200 dinarska invalidnina in kadar je dobil od Iastnice vinograda za več dni skupaj pijačo, je bil Andrej to, česar se je naučil med komunisti. Invalidno podporo je s svojimi prijatelji pognal koj hitro po grlu, ne da bi se bil sploh vrnil s pošte domov. Za delovne dneve in celi družini odmerjeno pijačo je zlil v enem dnevu in eni noči vase. Sedel je sam za mizo v viničariji, žena mu je morala streči, otroci so se morali poskriti. Govoril je sam s seboj, se hvalil, kje je vse bil, koliko videl, kaj je pretrpel in kaj vse bi bilo iz njega, če bi ga ne gnjavil prokleti kapital in bi ga ne izsesavale frdamane kapitalistične pijavke. Gorje, če bi mu bila Jerka ugovarjala, ali ga ne bi nacejala s pijačo, dokler je curljalo iz sodčka in pijandura ni zaspal v bridkih solzah nad samim seboj. Za slueaj, da se ga je kje nakresal izven omenjenega mesečnega reda, je doma v noči pometal iz postelje ženo z otroci, napodil vse iz v" ičarije, razsajal ter kolovratil krog voglov, dokler ga ni zmogla utrujenost ter je na dolgo prespal vso surovost ter boljševiško bahavost. V treznem stanju je pridno ter skrbno delal v vinogradu, a z njegovo treznostjo je bila pač taka, kakor z letošnjim vremenom. Oskrbovanje vinograda ter težavne skrbi za vzdrževanje družine — vse to je slonelo na ramah Bogu vdane trpinke Jerke. Možu že davno ni več ugovarjala, bežala je ter se skrila pred njim, ako je uvidela potrebo; sosedam ni raznašala neznosnega* življenja, za katerega so znali: ona, živi Bog v tabernaklju hi žalostna Mati božja. Delala je ob vsakem letnem času od zore do mraka, da so bili otroci prehranjeni ter oblečeni. Njeno bridko trpljenje je slutila gospa gospodarica, ki je bila krstna botra otrokom in ni hotela videti viničarjevega nebrzdanega življenja, ker ga je pokrivala z molčečim trpljenjem lastna žena. Trpinka Jerka iz Vinske grabe je upala od leta do leta, da se bo vendarle enkrat obrnilo na bolje. Bog 30 je pri vseh neznosnih križih in težavah obdarjal skoro vsako leto z novim človeškim črvičkom, kateri je hotel piti iz skoro posušenih materinih prs in jesti iz njenih krvavo žuljavih ter globoko razpokanih rok. Pred tatvino purana Za božične praznike je vzredila in opitala Jerka svoji dobrotljivi gospodarici purana. Je že bila skozi leta navada, da sta se božični darili uboge viničarke in gospe Milost na pošti križali. Gospe je dobro teknil za Božič s posebno nego odebeljeni puran; Jera je prejela od delodajalke toliko, da je obhajala številna družina kljub moževi ter očetovi brezbrižnosti skromen — a vendar dovolj založen Božič. Pred tremi leti je zašvajdralo Andreja neprogramno popivanje v teden pred prazniki Gospodovega rojstva. Vračal se je pozno v noči iz bližnje obcestne krčme pri »Črni vrani« naravnost podivjan. Kakor hitro je iztisnil iz ženinega žepa par krvavo prištedenih dinarjev, je že odniahedral v gostilno, kjer je bil močan, silen in duhovit pri fraklju. Kar sta bila poročena, še mož ni pijančeval pred za družino najbolj vzpodbudnimi prazniki, kakor to leto. Ako se je že tako daleč izpozabil, da izžema iz žene zadnje pare s pestjo, mu ne bo ničesar sveto. Nekaj je Jerki šepetalo, da se bo zaletel letos mož-pijanec prav do viška nesramnosti. Iztrgal ji bo iz rok božičnega purana, ga prodal, zapil in pregnal izpod strehe sebe ter še njo z nedolžno deco vred. Pri pogledu na največjo nevarnost se je Jerka globoko zamislila. Sklenila je pri svoji krščeni duši in ljubezni do dece, da si bo poskusila pomagati z zvijačo, četudi 30 bo morda stala življenje! Dva dni pred svetim večerom je zjutraj zaklala za gospo določenega purana. Skrbno ga je osnažila ter pripravila vrečo, da ga zašije vanj ter odda na pošto. Dosegel bo cilj v mestu na sveti večer. Božični puran je bil pripravljen. Jerka ga je hotela odnesti na pošto drugo jutro in je obesila vrečo za žrebelj med oknom. Puran bi se naj preko noči shladil ter zmrznil. Ženino delo z božičnim darilom za lastoico vinograda je še zjutraj napol pijani tnož opazoval s priprtimi očmi. Jerka je pripravila purana letos ravnotako kakor vsa leta. Andreju je bilo treba med dnevom samo stopiti h krčmarju pri »Črni vrani«, mu zaupati, kje visi največji domači ptič in vse drugo bo opravil že gostilničarjev pomagač. Zamenjana vreča Andrej je proti poldnevu zbral svoje ude z ležišča in odšvajdral k »Črni vrani« z namenom, da pahne v pijanosti in zapravljivosti družino v največjo nesrečo. Za usodo otrok trepetajoče Jerkino srce je uganilo možev ter očetov peklenski načrt. Dreja izpred viničarije, Jerka s puranom v vreči po drugi poti na pošto. Pred odhodom je obesila na žrebelj v oknu enako težko vrečo z naslovom na gospo Milost. V vrečo je bila stiščana v obliki zaklanega purana v obod moževega obnošcnega škornja stlačena sirova repa. Mož se je vrnil domov pred mrakom. Bil je okajen, ni razsajal in divjal; kazal je prisiljeno dobro voljo in škilil od časa do časa proti oknu, v katerem je visel božični puran. Niti z doma se mu ni mudilo po večerji. Ostal je za pečjo in legel proti pričakovanju vseh v posteljo. K počitku je povabil ženo in otroke, ki so se stisnili vsak v svoj nočni kot. Košutnikova dručina je zaspala po daljšem čafu v blagodejnem miru. Vzbudila se je prva žena ter ?agnala vik ter krik, da je nokdo v noči :.'unil izza dvojnih oken vreeo 3 puvanom. Mož se ni razburil, kakor je bilo pričakovati. V nekako opravičilo je momljal Jerki, da bi bil sigurnd^ on okrivljen in obdolžen tatvine, ako bi ne bil prespal cele noči doma. Pred odhodom z doma je še bil mnenja, naj le Jerka posreblje prevročo jubo z ukradenim puranom, saj ga je z največjo lahkomiselnostjo obesila sama med priprto zunanje okno liki vabo za nočnsga tata. Z gnojnimi vilami za nezakrivljeno potegavščino Andrej proti »Črni vrani«; Jera z otroci z doma v zavesti, da bi znalo priti do najhujšega, kakor hitro bo mož zvedel, kako si je osmodil purji tat prste. Treba je bilo kje počakati, dokler se ne poležejo prvi razlivi jeze radi razcčaranja s tatinskim dogovorom. Jerka še ni bila na, pobegu čisto za prvim hribom, ko ji je udaril na uho vik in trušč s ceste izpred zloglasne krčme. Postala je, se razgledala navzdol in počakala, kaj se bo izvalilo iz kratkega krega ter beganja krog voglov »Črne vrane«. Kakor je nenadoma buknila galama, tako je utihnila, kakor bi odrezal in je bilo videti samo krčmarjeve domače, kateri pripravljajo voz, tresejo nanj slamo in nalagajo obnemoglo moško truplo. Jerko je presunila zavest, da se je moralo odigrati pri sosedovih ob cesti v par hipih nekaj res hudega, ker hočejo z vso naglico odpeljati nekoga, kateri je postal žrtev kratkega sporeka. Pri pregledu res- nosti položaja jo je že preganjalo prepričanje, da ne more biti na voz pravkar naloženi nikdo drugi nego njen Andrej. Vprega z onesveščenim je zavijala s ceste proti viničariji; Jerka je krenila nazaj proti domu, kamor je pripeljal krčmarjev hlapec vsega krvavega Andreja. Izmetal je iz sebe, da ga je obdelal njegov gospodar z gnojnimi vilami. Zdravnik bo kmalu iz mesta in ona naj oskrbi gospoda. Hlapec je prenesel globoko nezavestnega viničarja z voza v posteljo. Spovednik in zdravnik sta opravila vsak svoje, kolikor je dopuščalo stanje hudo poškodovanega. Jerka je stregla Andreju, kakor bi viselo na niti življenje najboljšega moža in najskrbnejšega očeta. Na Božič je odprl oči, na Štefanovo je zdravnik izjavil, da ima izredno trdo lobanjo in se bo zlizal, če bi se ne pridružilo ranam kaj posebno nevarnega. Izmuznil se je smrti Andrej Košutnik. Priznal je ženi, da ga je udaril po glavi in ga prebodel skozi ramo z vilami krčmar Laznik v trenutku pobesnelosti in nerazsodnosti. Jerka ni tiščala v moža: Zakaj je prišlo do spopada, saj je znala sama, da sta se zagrabila dogovorjena in od jima neznane tretje roke na led speljana tata. Krčmar Laznik je bil uverjen: Viničar ga je na debelo potegnil z repo v obodu škornja in ga je še prišel drugi dan za namsček asmehovat. Andrej se je čutil pred ženo krivega, ker je privolil y tatvino domnevanega pnrana v dobri veri, da bo zanj popival za praznike in ga bo najbrž gospa Milost pognala radi tega z viničarije. Težko poškodovani ni ovadil Črnega vrana, Jerka ni silila na obračun pred oblastjo v strahu pred možem, ki bi ji prebridko vrnil z batino ukano z repo v obodu pošvajdranega škornja. Za letošnje božične praznike bodo minila tri leta, odkar se skrbno izogibata eden drugega: Crni vran in viničar Andrej Košutnik. Poučena je o sporni zadevi na pravo plat samo Jerka, ki je vendar zaslužila tri mirna leta zakonskega življenja. Po ozdravljenju je Andrej sprevidel, da se ima samo ženi zahvaliti za življenje, katerega mu je razmajal njegov laži-prijatelj, tat in ljudska pijavka pri »Črni vrani« z gnojnimi viiami. V zahvalo za ženino skrb ter nego ne zapije več invalidnine, razdeli raed celo družino za večdnevno delo odmerjeno pijačo, se ne vraea pijan domov in se čudi trezno-mirnemu Andreju vsak, kateri ga je poznal kot podivjanega pijanca. Nekdanja trpinka Jerka se zahvaljuje razsvetljevalcu in tolažniku sv. Duhu, ki ji je pripomogel po tolikih letih neznosnega trpljenja s priprostim domislekom v skrbi za streho in kruh družine do tolikanj zc.jeljenega zakonskega miru in sreče.