Bežigrajski gordijski vozel ALI LAHKO PREPREČIMO IV. IZMENO V obdobju, ki je bilo po* svečeno tehnični vzgoji, so bila številna tekmova* nja mladih ljubiteljev tehnike Letos je okrog šolstva zavel ostrejši veter, Nič več ni samo razmišljanja, kaj bo, ko se bo število otrok tako povečalo, da bo marsikoga bolela glava. To se je letos že zgodilo. Vemo, da moramo takoj zgraditi šolo, novo šolo z najmanj 20 učilnicami, da bi se lahko tako le za kratek bip Izognili vse več tretjim izmenam. Za novo šolo je potrebno, 500 milijonov din, s--lanji podatki o naravnem prirastku in doseljevanju novih družin za Bežigrad in s te.n seveda tudi otrok pa nezmotljivo k-'žejo, da bo potrebno prav vsako leto tja? do leta 1970 zgraditi novo osnovno šolo. in šola stane letos skoraj 500 mili-j[ iov din, kouko bo stala v prihodnjem letu ne ve nihče. Nadaljevanje na 3. strani Letos so se zaključili dve leti trajajoče jugoslovanske pionirske igre, ki so bile tokrat posvečene tehničnemu izobraževanju mladine. Nekaj misli o JPI s posebnim poudarkom na uspehe tehnične vzgoje v tem obdobju za Bežigradom, prinašamo na 2. strani. ČRNUČE V SLIKI l/l/ BESEDI na strani 6-7 illlillitllllilllli!lllllll!Ilili lllliililllllllllllll BEŽIGRAJSKI MLADOLETNIKI NA KRIVIH POTEH Tudi mladinsko prestopništvo je odvisno od denarja. Ker je bilo do nedavnega za mladino piremalo sredstev, se nam to odraža v povečanem š cv.lu mladih prestopnikov, za katere družba sedaj mora plačevati, da in Ka* |e Ceneie in koristneje: graditi mladinske domove gnsča ali plačevati visoke oskrbnine v prevzgojnih zavodih? 0 tem Je razpravljala občinska skupščina. presti,niV' maJa ~ M,atUnsko Prestopništvo za Bežigradom narašča. Največ mladih da ah " n manj k°‘ M ,e‘- VeČh,a jih * iZ b0ljc ^“"anih družin, kar kaže, i je na krivo pot pripeljala predvsem pomanjkljiva vzgoja. V sedemletnem planu bi morali predvi-iradni° So1 in vzgojno-varstvenih zvmf,0VirV takem obsegu, da bi lahko gotovih enoizmenski pouk. Mladini d?ževLV večernih urab prepovedali zalih ostri® cL;stah ‘1 v -i^vnib loka-tisiim1 v-e,P!- b° treba llkrePati proti bol ne 'pi^ače°^ ° rnlado*e*'nikorn Pllro- Razprava se je največkrat ustavila materialni bazi. Odbornik Janez Pir-vt,,',e cleia'. da neprestano gradimo to-ner t y.azpravljamo o 42-urnem delov-Ud ifo,"0, k°munalni ureditvi naselij igrišč t! Lpa, nimamo, telovadnic in najde mian^0^6, v družbenih centrih kod prenml° Pomoči, pone- Pijančevanja. 6h cbntrih že prišl° d0 gornica Anka Jurše je poudarila lz katerih šol in arn je delikventna mladina. Tam bi morali tudi reševati te probleme še posebno pa bi morali mladino, ki je zašla na stranpota, tesneje vključiti v ue.o mladinske organizacije. Predsednik skupščine Jože Pogačnik le podčrtal, da priporočila ne zaležejo, vihamo materialne osnove za reše-začiL mladinskeSa prestopništva. Za Šolstva okušamo v naši občini urediti ko «t ° 10 otoško varstvo. Več bi lah- p0 novi riomdi4 v Podjotjih- saj jun bo n°vi delitvi ostalo več sredstev. družbenih problemov Pred siti •, preinal0!<. je poudaril pod-vinkierdlM občinske skupščine Ivan er‘ Merul je, da bi morali v prihod- njem letu pri sestavljanju družbenega plana to upoštevati. Odbornik Jožko Pirnar Je menil, da delikventna mladina izhaja iz družin, kjer imajo otroci premalo nadzorstva. Nadaljevanje na 2. strani STANOVANJA Za koga? Kje bodo? Kdcj? Kako? f 0 tem berite na 4. strani ČRIME GRADNJE Stran 4. „A A“ po vsčm sveti Stran Kljub zastojem v prvih mesecih leta, ki so nastopili zaradi po-manjkMija električne energije, je bd tizični obseg proizvodnje industrijskih podjetij konec aprila za 22 % večji kot v istem razdobju lanskega leta. S tem pa se je močno približal predvidevanjem družbenega plana, ki raču-na s 24 % povečanjem industrij-ao P'°lzvodnje- Skladno s temi PW v,je. tadi izP0lnjevanje iznnini K e bil konec aprila ^polnjen z 28«/.. Doseženi rezul- povni m' **ede na zelo teževne SnJ :aCltku *eta dajefo za-Piam 60(30 Predvidevanja 3a "udl^reSa 1618 jli,, ■? Bežigrajski mladoletniki na krivih poteh Nadaljevanje s 1. strani Vse nadplanske dohodke bi morali usmeriti v prosveto ter čimprej urediti enoizmenski pouk v vseh šolah. Odbornik Ivo Lukežič je dejal, da imajo starši in šola čedalje manj vpli‘-va na mladino. Z miličniki ne bomo rešili problema mladinskega prestopništva. Precej neraziskanih primerov Odborniki so v nadaljevanju seje obravnavali poročila postaje LM Bežigrad in Črnuče. Postaja LM je lani zabeležila 592 kaznivih dejanj (44 primerov več kot leto poprej). Postaja LM Črnuče pa je zabeležila 166 kaznivih dejanj (16 več kot leta 1962). Uslužbenci postaje Bežigrad so raziskali 232 kaznivih dejanj, neraziskanih pa je ostalo 360. Na Črnučah je 60 primerov ostalo neraziskanih. Največ je bilo vlomov, tatvin koles ter oblačil in perila. Mladoletnike največkrat zapeljejo avtomobili. Na vprašanje odbornikov zakaj ostane toliko zadev neraziskanih (Bežigrad Ker je na vseh osnovnih 'šolah težava z denarjem za tehnično dejavnost, je bil poglavitni namen JPI — leto tehnične kulture mladih, da uredi predvsem to vprašanje. Za Bežigradom je to že bilo do precejšne mere rešeno, mnogo bolj problematičen je bil tehnični pouk v drugih občinah. Vendar se je tudi na bežigrajskih dogajalo, da je kljub temu, da je bil denar predviden v šolskih proračunih, le tega potem zmanjkalo na račun drugih šolskih dejavnosti. To se ne bi dogajalo, če pouk tehnične vzgoje ne bi bil tako stihijski in ne bi bil uspeh tega pouka odvisen zgolj od volje, še bolj pa od sposobnosti posameznikov, ki ta predmet učijo. Ti pa so zbrani iz vseh vetrov. Navadno so specialisti na svojem delovnem področju, potem otroci delajo vse leto le tisto, kar predavatelj pač dobro obvlada. To pa za mlade učence ni nič kaj prijetno, niti ni dovolj koristno. Pogosto pa ljudem, ki so prišli poučevat na šolo, manjka predvsem pedagoškega znanja in se potem tehnični pouk odvija pač tako, kot se more. Takole je na splošno, povsod, ne samo za Bežigradom. V letu tehnično kul- 60%, Črnuče 26%), je komandir posta-mestnega in vaškega področja niso identični: na področju mesta so raziskave mnogo težje. Fluktuacija je precejšnja, mnogo sezoncev pa odide v druge kraje. Vseeno pa je doseženo mestno povprečje v reševanju zadev. Miličniki imajo precej opravka s tatovi koles. Zabeležili so le en primer, da je storilec kradel kolesa zato, da jih je prodajal. Zanimivo je, da lastniki koles ne znajo opisati svojega vozila, če jim je ukradeno, največkrat pa ne vedo za številko in znamko kolesa. Marsikatero kolo gre potem na urad za najdene predmete, lastnik pa je prijavil tatvino. Več vlomnih tatvin Lana na območju naše občine m bilo večjih vlomov, pač pa precejšnje število manjših. Vlomilci odnesejo zlasti tehnične predmete. Precej je tudi vlomov v garderobne omarice v podjetjih, v samskih domovih in barakah. V podjetjih je privatno in družbeno premoženje slabo zavarovano in prav tu ture je bilo za Bežigradom precej pridobljenega. šest novih učilnic za tehnični pouk Delo v obdobju JPI ni bilo zaman. Bežigrad se lahko pohvali s šestimi na novo pridobljenimi učilnicami za tehnični pouk. Na novo sta bila opremljena dva kabineta z laboratoriji za sodoben pouk naravoslovnih ved (liziko, kemijo, biologijo, geografijo...) Precej šol si je nabavilo avdovizualna sredstva, najrazličnejšo tehnično literaturo, precej pa so pionirji prispevali sami. Tako so na primer pionirji uredili skupno z mladinci pet športnih igrišč, dvoje otroških igrišč in tri pionirske vrtove. Razen tega so pionirji v tem obdobju sodelovali na različnih športnih srečanjih, na tekmah z modeli itd. Poglavitna naloga JPI smo torej za Bežigradom opravili, razen tega pa zasluži Še pohvalo, ker je akcija zajela res vsakega pionirja, vsak-_do je prispeval vsaj delček k skupnemu uspehu. To pa je veliko vredno. Se več bo, če se bo zanimanje za tehniko v istem tempu tudi nadaljevalo. včasih leži vzrok za lahko delo vlomilcev. Red in mir Postaji LM Bežigrad in Črnuče sta poostrili kontrolo zlasti v nočnem času in prijeli so precej kršiteljev reda in miru, ki so vznemirjali občane po gostiščih, na ulicah in v parkih. Kontrolirali so sezonska naselja, kamor so se zatekali razni klateži in brezdelneži. Za Bežigradom so prijeli kar 360 hazarderjev, ki so jih zalotili pri igri na srečo za denar. Miličniki postaje Bežigrad so lani desetkrat uporabili gumijevko, ker se je storilec, ki so ga zalotili pri prekršku, upiral. Na postopke uslužbencev LM se je pritožilo sedem državljanov, od teh pa le eden upravičeno. Varnost prometa Da bi vzpostavili red na javnih cestah, so uslužbenci LM predlagali v upravno kazenski postopek 1785 kršiteljev. Izrekli so 1702 mandatnih kazni v skupnem znesku 877.500 dinarjev. Prometni varnosti posveča LM še posebno pozornost, saj je promet zlasti na Titovi cesti izredno narasel. Posebno na Črnučah imajo miličniki na cestah veliko težav. Menijo, .. da fizična kontrola na cesti bistveno ne vpliva na zmanjšanje števila prometnih nesreč. Nujno hi morali urediti cesto I. reda od Ježice do Dobrave, kjer ni kolesarskih stez in hodnikov za pešce, promet pa izredno narašča. Dokler ne bo cestišče urejeno glede na frekvenco prometa, ne moremo pričakovati, da se bo število prometnih nesreč zmanjšalo. Kontrola prometa je tudi slabo opremljena s tehničnimi pripomočki. Predsednik Jože Pogačnik je poudaril, da bo potrebno probleme mladinskega kriminala obravnavati skupno z mladtoslfco organizacijio, Podčrtal je, da smo letos prvič dali tudi nekaj sredstev za lizkultuma društva, da je npr. obstoj planinskega društva odvisen od milijona dinarjev, da taborniška družina potrebuje le nekaj sto tisoč dinarjev, da nekje potrebujejo le eno samo igrišče itd. Menil je, da bo treba ugotoviti, koliko sredstev potrebujemo, da bi po materialni plati te stvari normaliziran. Zaključki — Senat za "prekrške naj da tolmačenje o, točenju alkoholnih pijač mladoletnikom, Potrebno je zahtevati tudi podatke o tem, koliko je bUo upravičenih pritožb glede na odločbe sodnikov za prekrške bežigrajske občine. Senatu za prekrške predlagajo zvišanje kazni za cestno-pro-metne prekrške: — primarna naloga ostane še naprej ureditev šoistva.'Dodatna sredstva, oziroma višek sredstev, ki se bo formiral v proračunu, bi dali za šolstvo; — rešiti bo treba stanovanjska vprašanja miličnikov. »Zbor občanov«, glasilo občinskega odbora SZDL Ljub-Ijana-Bežigrad, ureja uredniški odbor: glavni urednik Miran Blaha, odgovorni urednik Niko Lapajne; Ivan Vinkler. Joško Pirnar, Blaž Veber. Ančka Čerin, Jože Vetrovec, Janez Snoj; za upravo odgovarja Marica Grabenšek. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«. Ljubljana. Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini. Cena izvodu 20 din. letna naročnina 160 din. Tekoči račun pri NB 600-15-603-64. Tiska CP Delo Proslava dneva mladosti v Savljah je izredna uspela. Pripravili so jo prosvetno društvo Savlje-Kleče ter aktiva ZMS Savlje in TOPS. Polna dvorana prosvetnega doma je najbolj vzvalovila pri nastopu domače folklorne skupine. Mlade plesalke In plesalci so morali ponoviti splet gorenjskih plesov, ki je še zlasti navdušil gledalce. Recitacije in pesmi cicibanov, pionirjev In mladincev ter nastop otroškega pevskega zbora je izpolnil preostali del programa. Vedno več ljubiteljev tehnike / Letos, maja, se je končalo leto tehnične kulture mladih. Po vseh šolah v Jugoslaviji so se pionirji trudili, da bi v tem obdobju, ki je trajalo pravzaprav .dve leti, pokazali čim več znanja na področju tehnične kulture. Za Bežigradom so bili najbolj marljivi v pionirskem odredu Jelka, osnovne šole Mirana Jarca, v Posavskem odredu osnovne šole Stožice in v odredu Cene Stupar osnovne šole Maksa Pečarja. Ti pionirski odredi so bili nagrajeni s 50, 40 in 30 tisoč dinarji. 3poorxiooooooooooooooooooooooooocoooooooooonooooo; PclZcfOVOB« za bor ODGOVARJA MIŠO LIPUŠ Občanov Tako kot prejšnja leta bodo tudi letos mladi Bežigraj-čani odšli na delovne akcije. Kam in kdaj. kdo in na vsa druga vprašanja je odgovoril Mišo Lipuš, sekretar občinskega komiteja ZMS Ljubljana Bežigrad’. — Kod bodo letos delali bežigrajski mladinci? — Večji del brigadirjev bo odšel na delo na avtocesto v Cmo goro. Lokacija nam še ni povsem znana, bržkone bodo delali med Kolešinom in Bijelim poljem. Nekaj brigadirjev pa bo odšlo na lokalno delovno akcijo v Litijo. — Koliko brigadirjev bo letos sodelovalo? — Manj kot prejšnja leta. Na avtocesto jih bo odšlo avgusta iz naše občine 45, skupaj z njimi pa še mnogi mladinci in mladinke iz Zagorij, Trbovelj, šiške, Grosupelj,.., Vse te občine bodo dale sk\i-paj z našo 120 brigadirjev. Organizator te brigade je občinski komite ZMS Bežigrad. Razen tega bo 10 brigradir-jev odšlo na delovno akcijo v Litijo, šest pa jih bo odšlo na avtocesto septembra. / K — KakSen je letošnji odziv? — Velike propagande nismo delali za delovne akcije, sicer pa je letošnja organiza- { cija izredno slaba, kljub temu se nam je prijavilo samo za zvezno akcijo 60 mladincev in mladink. i * 'j — Čemu je organizacija f slaba? i — Prejšnja leta smo že mesec prej vedeli, kam pojde brigada, kdaj pojde, kako je s prevozom, hrano med potjo itd. Vsega tega letos ne vemo, povedali so nam le približno lokacijo in nič drugega. Agitacija je nemogoča, če njmaš mladincu kaj poveda- — KakSni so kriteriji za sprejem v brigado? — Zdravstveno mnogo strožji kot pretekla leta. Tudi letošnji delovni pogoji bodo težavnejši kot prejšnja leta. škoda, da bi kakšen mladinec zbolel na avtocesti. Zato vse že sedaj kar se da temeljito pregledujejo zdravniki. Na vrsti je že tudi prvo cepljenje. — KakSno je razmerje udeležbe v brigadah med mladinkami in mladinci? — Po sedanjih prijavah je razmerje tako", kot običajno. Med sto brigadirkami in brigadirji je 60 mladincev in 40 mladink. — Kakšen odnos imajo do mladih brigadirjev starši? — Menim, da poznamo brigade že dovolj dolgo in da so si v teh letih pridobile že toliko zaupanja, da je vsako,jz-maličevanje brigadiskega življenja odveč. Dogaja se, da s|tanši piridejo na občSnsklt komite in prosijo, da bi otroka sprejeli v brigado, da bo spoznal, kaj je delo; mar torej niso brigado tudi pri starših dosegle pravega cilja? — In kako je z dekleti? — Ne vidim nobene razlike. Tako se prijavljajo kot fantje. Cernu bi morala biti razlika? JOŽE VETROVEC soocoooooooooooooi 'OOOCXXXXXXX>COOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfl^ ALI LAHKO PREPREČIMO IV. IZMENO Ukinitev občinskega družbenega investicijskega sklada Občinska skupščina je sprejela odlok NADALJEVANJE S 1. STRANI lesos zapravili sredstva prihodnjega leta Ko so se odborniki na pretekli seji . ob-ciriske skupščine menili o milijonih, ki jih že imajo in o milijonih, ki jih bo nova stavba za šolo še zahtevala, so se smelo odločili, da bodo letos poravnali polovico stroškov gradnje, prihodnje leto pa drugo polovico, 115 milijonov din. In kaj to pomeni? Vsa investicijska sredstva za šolstvo so že razdeljena za prihodnje leto, to se pravi, da če ne bo novega siste-tna delitve dohodkov, sklad za šolstvo ne bo. imel v prihodnjem letu prav nobene-dinarja za dograditev katere koli stvari. Težko bo z rednim vzdrževanjem šol. tako daleč je pripeljalo bežigrajsko ob-cinsko skupščino novo naseljevanje prebivalcev in star način razdeljevanja dohodkov. k' .hbhih natanko opisati, kako so octx>rmki na zadnji seji odločali, od kod s.edstva za letošnjih 140 milijonov za novo solo Mirana Jarca, potem bi bil to zelo. dolg opis. Kajti razdeljevali so več snarja, kot ga je, ali z drugimi beseda-rm: trgali so denar tam, kjer ga že itak ni. ram, kjer pa ga sploh nič ni, se seveda m dalo niti vzeti. Seja je bila mučna', najbolj seveda za tiste, ki so morali pojasnjevati in neprestano operirati z resnico, ki je bila za marsikaterega neprijetna. Koliko metrov ceste bo zaradi nove sole Mirana Jarca ostalo neaslaltiranih ni povedal pravzaprav nihče. In motri bodo ostali, če ne celo kilometri. se zaveda, kaj mora občanom nuditi, pa nima za vse to niti denarja niti možnosti, da bi ga dobila. Ukrep bi bil torej drastičen, ne pa tudi neopravičljiv. Kajti občani bodo čez leta nekoga krivili, da ni hotel sezidati šole, postaviti samopostrežne trgovine oziroma, ki je vedel, da vsega tega ne bo mogel narediti, odločbe za lokacije in s tem privolitev za nastanitev za Bežigradom pa je izdal. Kako torej? Konec gradnje ali kaj drugega? To bo pretrd oreh za odbornike, nič manj pa za mestni svet, ki ne bo mogel stati in gledati zapore gradenj. Zvon bije čedalje glasneje. Sliši se že premočno, samo vprašanje je, na čigava ušesa trka? ^ o ukinitvi družbenega investicijskega sklada občine Ljubljana-Bežigrad. Sredstva te. ga sklada bodo po posebni pogodbi prenesli kot kredit v komunalno banko. Pri dodeljevanju kreditov mora banka poleg svojih kriterijev upoštevati smernice občinske skupščine po planu za leto 1964 in plan prihodnjih let. Združitev svetov za splošno varstvo in varstvo družine Po določilih statuta občine Ljubljana-Bežigrad sta ss združila svet za splošno varstvo in svet za varstvo družine. Za predsednika novega sveta za splošno varstvo in varstvo družine so imenovali Ančko Čerin, člani sveta pa so Fanči Žagar, Nikolaj Hvastja, Štefka Sever, Peter Lešnjak, Francka Dolenc, Olga Oblak, Blaž Veber, Terezija Zajec, Franc Camer-nik in Marija-Lulik-Peternel. 42-urni delovni teden, Občinska skupščina soglaša s sklepom Zavarovalnice Bežigrad, da preide na 42-urni delovni teden. Tudi podjetje Dinos je predložilo skupščini analizo prehoda na skrajšani delovni čas. Odborniki so v razpravi poudarili, da je predlog Dinosa premalo utemeljen. Pri glasovanju je 14 odbornikov občinskega zbora glasovalo za predlog Dinosa, 5 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Zbor delovnih skupnosti je predlog sprejel; glasovanja se je vzdržal 1 odbornik tega zbora. Ofikod praviarrav denar? Odborniki so se odločili, da bodo .po-koj?»aa sredslva za letošnje leto zbrali ta- h,-™- 'hilUonov bomo najeli premosti-or-iri ■ rec*^’ 30 milijonov din je ostalo od Bri ‘1Je. .otroSba varstvene' ustanove na -P9 ko zgrajena, ker se adapta-li/j* sedanjih prostorov ne izplača, 20 mi-„1 nov sredstev bo iz rezervnega šolske-g sklada, 20 milijonov bo iz proračunske i-ieive, 82 milijonov bo iz proračuna ob-sklad pa je 15 milijonov že po-itosti za izdelavo načrtov. 215 milijonov mn pa bo potrebno zbrati prihodnje leto. Kako naj iio v naslednjih lelih? -S® najtežji problem, s katerim se ob-craska skupščina pravzaprav še ni dokonč- 0 spoprijela. Vsaj na zadnji seji odbor-i niso sklenili nič dokončnega. Rešitev 1 mnogo, odločiti pa se bo kljub temu «^0. Zakaj'.1 Ce bo imela občinska skupščina tudi v naslednjih letih le toliko sredstev, kot v Ptošnjem letu, potem bo občinski prora-un prav tak kot letošnji. Seveda je po-iieon° računati, da bodo dohodki Beži-krajcanov-v prihodnjem letu večji in da več P^vačnnski prispevek prinesel tudi sr,.rfoe-v’ vedeti Pa Je treba, da bodo t0 , 1 0i,kl občinske skupščine večji. Za-hodnio raeunanje na to, da bo pri-(iav,Iel:o toliko več sredstev, da bi sa Preostalih 215 milijonov laže odpla-kot letos, skoraj brezsmiselno. Realna rešitev je v tem. da se spremeni delitev dohodkov, ki pripadajo zvezi republiki in občini, in morda ne nazadnje mestnemu svetu. Dokler pa bo delitev taka, ni obetov, da bi se dalo šolstvo za Bežigradom spraviti na normalni tir. S tem niti nihče ne misli na enoizmenski pouk, na varstvo v šoli. Vsi že-‘P}0- da bi bilo po vs&h šolah mogoče do-t-m' r*5’' eno in P0' izmi3nski pouk. Po. do r t! se cia'° tucli varstvo v šolali vsaj bodoč- m?re urediti. Da pa bi mislili na Ih v ®noizmenski pouk, je že velika že-čen-m 1 ^ ze'l° težko uresničena. Ce ho-8rnd P°Vedati naravnost, obstaja za Beži-b ai°m neki nesmisel. Gordijski vozel več Ve’ da J® Potrebno za več otrok sistem razLVee šo1 več d('narja- Sedanji goča okzi ,ljevanJa dohodkov pa ne orno-hahrah i'm*1 Sku®S«ni Bežigradl da bi vse i/rtmvo ?.denar-ia' da bi lahko krila Ijenci Toi’ ■ nastBjajo z novimi prise-halne nan ° e v Centru, kjer so komu-stvari ,3 ? urejene. kjer je večine za Bežigradotif Jzdrževati i« ne graditi. Skuinšči-. TnuP'1 Potrebno vse znova, saveda ri*,'11! obein® Bežigrad sta natankc več bo' nroKb0 ,probl®m°v tem več, čim neurejemh blya C?v’ ki bodo zai'ačinska sk bUl mnozf ?C?tV0 hiš za Bei v°ndar Se 3i1,bljan‘SRni moč e vedno manj kot s JUNIJ Aralizo javne prehrane Svet za turizem in gostinstvo ja sestavil obširno analizo javne prehrane v gostinstvu bežigrajske občine. Ugotovili so, da za Bežigradom 5 gostinskih obratov redno prehranjuje abonente, obstoji pa še en servis stanovanjske skupnosti, sedem delavsko-uslužbenskih restavracij m menz ter en obratni bife. Gostinski obrati imajo zmogljivost 6.100 obrokov in 570 sedežev, delavsko uslužban-ske restavracije pa imajo 620 sedežev in zmogljivost 3.355 obrokov. . Personalne spremembe El junijski seji je občinska skupščina sprejela predlog komisije za volitve in imenovanja, da se ing. Božo Južina imenuje za načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve. Ing. Južina je bil doslej referent za investicije v oddelku za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine. Odbornica Fani Žagar je vprašala, kako je z arondacijo pri Ivami šmonu v Nadgorici, ki je bil z arondacijo preveč prizadet in oškodovan. • V Nadgorici in na Črnučah je 13 lastnikov gozdov, katerih gozdove je aron-diralo kmetijsko gospodarstvo Agrokombinat. Lastniki so dobili druge gozdove v enaki vrednosti. Ivan Šmon se je pritožil na skupščino okraja Ljubljana, toda njegovo zahtevo so zavrnili. V pritožbi je navedel, da ni proti arondaciji, vendar pa je prizadet pri vrednosti zamenjave. Občinska skupščina predlaga, da Ivan Šmon sproži pravni spor pri rednem so-‘hšču ali pa da zadevo rešuje komisija za prošnje in pritožbe obč. skupščine. Odbornik Anton Vodnik je predlagal, da naj bi pohiteli z gradnjo zbiralnega kanala v Turnerjevi ulici. - , @ Izvajalec gradbenih del zagotavlja, da bodo dela na tem odseku končali še ta mesec. Odbornik Davorin Grzinič je vprašal, kako je s protiprašnim škropljenjem makadamskih cest. <0 Za te namene so letos predvidena minimalna sredstva; večino jih porabijo za vsakodnevno čiščenje cest. Protipraš-uo škropljenje z lužino izvajajo po posebnem naročilu. Letos so enkrat že škropili, škropljenje z lužino pa bo potrebno zlasti v poletnih mesecih. Odbornica Heda Ivanuš je vprašala, kdaj bodo pričeli graditi cesto do poU* tične šole. @ Doslej niso mogii pričeti graditi to ceste, ker ni bila položena kanalizacija. Gradili jo bodo v drugi polovici tega mei seču. Osnutek finančnega načrta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja unuiusiva sKupscina je sprejela nančni načrt sklada zdravstvenega varovanja komunalne skupnosti L Ijana-Bežigrad za leto 1964. Finat načrt predvideva 1.3 milj. din dohod m prav toliko izdatkov. Povečali se izdatki za zdravsti d1brpQ(68 milijonov več kot lani), n; 8 ‘Pa so tudi stroški za zdravljen' bolnišnicah, za specialistične štor Osnutek finančnega načrta komun skupnosti socialnega zavarovanja I Ijana-Bežigrad za leto 1964 upošteva čela in merila, ki so jih sprejeli na jah odbora za zdravstvo in finance, kor tudi predvideni razvoj po družbe planu občine za leto 1964. Pri izračunu osnovne stopnje za zdravstveno zavarovanje, ki je odvisna od skupnih potreb v zdravstvenem zavarovanju in drugih virov dohodkov sklada, se je izkazalo, da v letu 1964 zadošča stopnja 7,9 odstotka. Skupna sredstva osnovnega prispevka za leto 1964 so bila ugotovljena na podlagi realiziranih v le- tu 1963 in ustrezno povečana za odstotek porasta mase osebnih dohodkov, ki je predviden v družbenem planu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1964. Na enega aktivnega zavarovanca v občini Ljubljana-Bežigrad so znašali stroški zdravstvenega zavarovanja v letu 1963 povprečno 34.740 dinarjev. Tiste podskupine dejavnosti, ki odstopajo od izračunanega povprečja, bodo v letu 1964 plačevale dodatni prispevek v sorazmerju z odstotkom odstopanja, vendar pa največ 4 odstotke od osebnega dohodka, s tem, da skupna sredstva ne presegajo 25 od-stotkov vseh predvidenih sredstev osnov-nega prispevka, temveč znašajo le 12,28 odstotka osnovnega prispevka. Predvideni izdatki sklada temeljijo na pnkazai potret) zdravstvene službe za leto 1964 ter oceni potrebnih sredstev za preventivno dejavnost, rehabilitacijo de- L0.Vn5 ‘nvalidov in ostaI® izdatke sklada, otroški za preventivno zdravstveno varstvo so v finančnem načrtu povečani po predvidenih potrebah skupnosti za 40 odstotkov. Odbornik Joško Pirnar jp vprašal, kako je z zidavo objektov ob predvideni novi trasi Titove ceste na Ježici. • Na Ježici gradijo precej stanovanjskih hiš, vendar je območje za razne varianta Titove ceste skozi naselje rezervirano. Odbornik Marjan Batič je v imenu kolektiva tovarne kovinske galanterije prosil Obč. skupščino za posredovanje, da bi čimprej zgradili komunalne naprava (vodovod in kanalizacijo) za nove objekta njihove tovarne. Le-ti so zgrajeni, vendar pa se tovarna ne more preseliti, ksr niso urejene komunalne naprave, O Kanalizacijo ter vodovod gradijo in vse probleme s tem v zvezi rešujejo spo. razumno s tovarno. Tovarna kovinske ga« ianterije pa je zakasnila s plačevanjem komunalnega prispevka. Po pogodbi bi morali komunalni prispevek plačati mar« ca lani, nakazali pa so ga oktobra meseca. Pripojitev Avtomehanike j k Slovenija-avto • Občniska skupščina je potrdila sklep obrtnega podjetja »Avtomehanika«, da sa pripoji k uvoznemu in trgovskemu podjetju Slovenija-avto, kjer bo poslovalo kot samostojna ekonomska enota — obrat servisnih delavnic. Podjetje Slovenija-avto bo financiralo dograditev stavbe v Samovi ulici, kjer bo tudi trgovina z avtomobil« skimi deli. PRITOŽBE OBČANOV - Cesto na napačni naslov Občinska komisija za prošnje in pritožbe je lani in v prvih mesecih letos obravnavala 50 prošenj in pritožb. Neposredno na občinsko komisijo so občani poslali 17 prošenj. Napredek v tej smeri je zadovoljiv, saj je komisija prejšnja leta obravnavala največ 5 primerov letno, ko so se občani obrnili neposredno na občinsko komisijo. Vseeno pa so lani Bežigrajčani poslali Se 6 pritožb na Urad za prošnje in pritožbe okraja Ljubljana, 21 na urad za prošnje in pritožbe Izvršnega sveta SRS, 2 na Generalni sekretariat predsednika republike in 4 na druge organe. Večina prošenj oziroma pritožb se nanaša na stanovanjske zadeve ter premo-ženjsko-pravne zadeve. Pravih pritožb jo pravzaprav malo. Občani se pogosto obračajo na komisijo, ko še niso izkoristili vseh drugih poti, da bi rešili neki problem, ki jih tare. Občani sc torej obrnejo na napačni naslov. Nekdo, ki živi v težkih stanovanjskih razmerah, sc obrne na komisijo za prošnje in pritožbe, medtem ko bi morali njegovo • zadevo reševati drugi organi. Komisija ne razpolaga s stanovanji bi občanom ne more pomagati. Komisija lahko same ugotavlja, ali so upravni organi pravilno postopali. Stanovanja osnova standarda Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš naj v mesecu dni prouči možnosti, kako bi lahko v najkrajšem času zgradili cenena stanovanja vsaj za 50 družin, ki jih najbolj potrebujejo in hkrati sodijo v kategorijo delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, so na zadnji seji občinske skupščine med drugim sklenili odborniki obeh zborov. Direktor sklada za gradnjo stanovanj Franc Bregar pa Je v kratkem razgovoru ža »Zbor občanov« posebej poudaril: — Tako imenovana gradnja stanovanj za tržišče, ki smo jo spoznali lani, je pokapala na nekatere slabosti, ki so predvsem Vplivale na zviševanje cen kvadratnemu thetru stanovanjske površine. Zakaj? Gradbena podjetja, ki so pri teh gradnjah nastopala kot investitorji in izvajalci, so dobivala kredite pri komunalnih bankah vb dokaj slabih pogojih — kratki odplačilni roki in razmeroma visoka obrestna hiera — seveda niso hotela in mogla graditi v lastno izgubo ali riziko, zato so zvi-ievala cene svojih gradbenih storitev Pa račun potrošnika. Takšna politika najemanja kreditov je bila zato precej kratkovidna in je rodila vse prej kot pozitivne posledice. Za posamezne zazidalne okoliše bo odslej sklad sam lahko uredil urbanistično dokumentacijo, s čimer se bo postopek izdajanja lokacij občutno skrajšal. 319 NOVIH STANOVANJ Letos smo oziroma bomo začeli graditi dvesto stanovanj, ki bodo vseljiva prihodnje leto, 319 stanovanj, ki smo jih začeli graditi predlanskim in lani pa bodo vseljiva še letos, največ v soseski 6 na Brinju. Prav za to sosesko mimogrede pove-, dano še nimamo makrolokacije, zato moramo za gradnjo vsakega novega objekta posebej prositi za lokacijo in gradbeno dovoljenje, čeprav sodijo vse te stavbe med tipizirane objekte, pri katerih bi moral povsem odpasti dolgotrajen in zamuden postopek izdajanja dovoljenj in lokacij. 100 STANOVANJ MANJ Naš sklad bi lahko s^mo lani spravil pod streho 100 stanovanj več, kot jih je, ie nas ne bi oviral dolgotrajen in biro-oratski postopek pri izdajanju lokacij ter lezadostne zmogljivosti gradbenih podje-ij. Odgovornost za takšno izredno poča-no izdajanje lokacijskih dovoljenj v veli-d meri odpade na rovaš občinskega od-lelka za komunalne in stanovanjske zadeve ... Bežigrad, Junija, ker naši občani In gospodarske organizacije pri iskanju lokacij ža nove gradnje na območju bežigrajske Občine čestokrat naletijo na skoraj nepre-jnostljlve težave oziroma morajo čakati na pdobriitev lokacij tudi po leto dni ali celo Več, smo zaprosila urbanističnega inšpektorja Ljubljanskega okraja inž. Josipa Černivca, kaj meni o tem. — Kakšni so vzroki, da se izdajanje lokacij ne premakne z mrtve točke že vrsto let? NEIZDELANI NAČRTI — Poglavitna slabost v tej zvezi je sla->o vodstva oddelka za gradbene in komu-iaine zadeve pri občini Ljubljana-Beži-frad. Med osnovne težave pri izdajanju pkacljskah odločb sodijo nedcikončani par-isiaitaa zazidalni načrti za posamezna ob-čja, ki tako niso sposobni za široko pravo pred občani. Tudi okrog sosesk, Je že grade, je še polno nejasnosti, ki "to povzročile še dokaj glavobola. Tu za neizdelane koncepte zazidalnih na-prtov, zmeraj nove ta nove spremembe, tako da ne vemo, kje bomo gradili stanova-pja, garaže, otroška igrišča in ustvarili zelenice. Ker nimajo osnovnih ta dokončnih pro-framskih rešitev pri že začetik gradnjah povih sosesk, silijo v detajlne rešitve, kar najbolj ovira ta zavlačuje izdajanje lokacijskih odločb. Brez izdelane osnovne programskih rešitev pri že začetih gradnjah ta veljavnimi urbanističnimi načeli težko v takih okvirih določati ta odobravati loka-pije za nove gradnje cest, stanovanj, trgovskih centrov, itd. VRSTNI RED — Kaj bi morali ukreniti, da bi se is guli zavlačevanju izdajanja lokacij.sk — Predvsem ta najprej bi morali urbanistično urediti glavno pa tudi nadrobno cestno omrežje, ki sodi pod poglavje komunalnega urejanja širšega območja — komune. V drugi fazi tega dela gre za ureditvene parcialne načrte ta v tretji fazi za izdelavo ureditvenih zazidalnih načrtov za posamezna naselja. Sem sodi tudi uporabnost zemljišč za stanovanjsko gradnjo, tovarne, otroška igrišča, individualno gradnjo, Itd. GARAŽE Kaj je z gradnjo garaž v Savskem naselju? — V tem močno prenatrpanem naselju, k)er stanuje 600 ljudi na ha, se močno križajo interesi: gradnja garaž, zelenic, otro-8kih igrišč, cest. Itd. Po evropskih normah ANKETA O STANOVANJIH V kratkem nameravamo izvesti tudi posebno anketo' o stanovanjskih potrebah naših občanov, na osnovi katere si bomo lahko ustvarili podrobno analizo potreb, velikosti, opremljenosti, in kakovosti stanovanj, ki jih Bežigrajčani žele oziroma zmorejo zanje finančna sredstva. Na ta način bomo v okviru povsem realnih možnosti za dlje časa lahko planirali nadaljnjo gradnjo stanovanj na našem območju. Predlogov za soudeležbo pri gradnji stanovanj je več, in sicer v razmerju 10:40: :50 — varčevalec, podjetje, sklad — v posebnih primerih pa bi to razmerje tudi spremenili na 5:45:60 ali tudi kako drugače, medtem ko za borce velja razmerje 50:50 — organizacija: sklad — ta rok vračanja 50 let z 1 odstotno obrestno mero. lahlko v takšnem strnjenem naselju, če hočemo normalno za-il ^voljiiti vse potrebe občanov, živi največ 350 ljudi na ha zemlje. Od tod torej večletne nevšečnosti ta nič koliko nasprotujočih si mnenj, kje naj bi bile garaže in kakšne naj bi bile. Tu bo vsekakor nekako treba uskladiti vse te številne težnje ta zahteve ter seveda do neke mere tudi urbanistična nadela. — Marsikatera garaža stoji tam, kjer ne bi smela biti, podobno je tudi z tadi-vidualnimi hišami. Zakaj? — Prvotni koncepti zazidalnih površin ta načrti so bili zelo nepopolni, pa tudi nihče ni računal na tako ogromno naraščanje avtomobilov ter garaž za njih. Vse neptavitaosti pri gradnjah in lokacijah izvirajo iz dejstva, da večina občanov ne pozna načrtov, ker jih niso videli. Vsak zazidalni detajlni ta širši predlog bi morali razgrniti na javni razstavi, da bd se z njim Kdo nam reže lokacije ODGOVARJA OKRAJNI URBANISTIČNI INŠPEKTOR INŽ. JOSIP ČERNIVEC pb-tal seznanili ta predlagali spremembe v okviru realnih možnosti. Takšna politika pa je popolnoma odvisna od občine ta sposobnosti ljudi, ki se ukvarjajo s tem delom. Občinska skupščina bi morala vse te načrte naročiti pri Zavodu za urbanizem po določenem sistemu ta vrstnem redu -— v soglasju z občani. Zakaj le tako bomo dosegli popolno soglasje strokovnjakov ta zainteresiranih občanov, ki je nujno potrebno za sožitje v vsaki stanovanjski soseski ta nam hkrati garantira hitrejšo reševanje lokacij ta s tem gradnjo novih prepotrebnih stanovanj. Načrt za »sosesko 6« je bil predložen občini že pred 6 leti, pa še doslej ni povsem urejen,.. SKRIVNOST LOKACIJ *— Kaj menite o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov? ODPLAČILNI ROK 50 LET? Ker sodi človeka dostojno stanovanje med najbolj osnovne zahteve standarda na sedanji stopnji našega razvoja, je bežigrajska občinska skupščina ob poročilu stanovanjskega sklada dobršen del razprave posvetila hitrejši in cenejši gradnji stanovanj. Odborniki so se med drugim zavzeli, naj bi banka odplačilni rok za investicijska posojila, namenjena stanovanjski gradnji, podaljšala od 40 na 50 let, zmanjšala obrestno mero ta tudi manipulativne stroške od 1 na 0,5 odstotka — oziroma na takšno višino, ki jo po svojih kalkulacijah zmore. PODJETJA VEC SREDSTEV V prihodnjem obdobju naj bi sklad v prvi vrsti zagotovil intenzivno gradnjo stanovanj za borce ta delavce z najmanjšimi osebnimi prejemki. To pa naj bi z večjo udeležbo kot doslej predvsem omogočile gospodarske organizacije, ker je to bistveni pogoj za najosnovnejši standard njihovih delavcev ta nedvomno tudi večjo delovno storilnost. TRGOVSKI LOKALI Vzporedno z gradnjo stanovanj pa moramo graditi tudi trgovine, otroško varstvene ustanove in vse druge komunalne naprave, ki sodijo v zaključen krog stanovanjske soseske. Pred nedavnim je občim ska skupščina namreč sprejela sklep o planiranju trgovskih lokalov pri novih gradnjah. Toda, kakor hitro hočemo zgraditi v novi soseski trgovino, je prvo vprašanje, vprašanje sredstev. Občinska blagajna je prešibka, da bi lahko prispevala dovolj velik delež za takšno gradnjo skupaj z veletrgovskim podjetjem, zato bomo morali poseči v stanovanjski sklad, s tem pa zmanjšujemo število stanovanj ... Predsednik in podpredsednik bežigrajske občinske skupščine Jože Pogačnik in Ivan Vinkler sta o tem povedala tole: — Občinski dohodek od malopromet-nega 'davka pri nas se giblje letno v višini okrog 65 milijonov dinarjev, v Centru V višini 908 milijonov din, v Šiški 59 milijonov din, v Mostah 24 milijonov din, in na Viču, ki sodi med največje ljubljanske mestne občine, samo 16 milijonov din! Ta sredstva so odločno premajhna, da bi z njimi lahko bistveno spremenili nezadovoljivo trgovsko mrežo. Ker nimamo dovolj trgovin niti za najbolj nujne življenjske potrebščine, dobršen del naših občanov hodi nakupoval živila v center mesta. Pot iz te zagate bomo morali torej poiskati nekje drugje. Gradnja trgovske mreže na račun stanovanjskega sklada, s čimer zmanjšujemo število že tako prepotrebnih stanovanj, vsekakor ni opravičljiva. — Zazidalne površine ta možnosti za najrazličnejše gradnje ne smejo biti skrivnost posameznih občinskih uslužbencev, temveč javni dokument na razpolago in vpogled najširšemu krogu občanov ob vsakem času. Za to je nujna javna razgrnitev vseh zazidalnih površin v občini, da se bodo občani lahko orientirali, kaj Je mogoče, kje, in kaj ne! Po ctasednjl praksi sodeč pa je bilo vse to domena dveh ali treh občinskih uslužbencev, ki so rezali lokacijski kruh občanom bolj ali manj po lastni presoji, ozkih interesih posameznikov in kdo ve, kako še vse ne ... ... IN NA ČRNUČAH? — Poseben problem glede lokacij za Be-žigradiom predstavljajo Črnuče. — Da, Črnuče so izven gradoenega okoliša. V tem predelu občine morajo občani dobiti izjemno dovoljenje za lokacijo. To je dolgotrajen postopek. Bivša črnuška občina je že pred šestimi ali sedmimi leti naročila zazidalni načrt za svoje območje, potem pa je vse zaspalo ... Nihče se namreč ni našel, da bi stvar pognal naprej. Odgovorni ljudje verjetno niso Imeli dovolj interesa, da bi program izpeljali do konca. Zazidalni program za Črnuče, ki je bil, kot že rečeno naročen, sedaj ponov-not!!) dela drugo podjetje »Projektivni atelje Ljubljana« pri zavodu za urbanizem. Le zakaj dvakrat delo? Na osnovi elementov urbanističnega programa občina na Črnučah sicer lahko odobri lokacijo, vendar le v soglasju z okrajno in republiško urbanistično inšpekcijo. Mi pa moramo, ža!, prav zaradi navedenega vzroka — ker niso dovolj razčiščeni elementi urbanistične dokumentacije — nekatere lokacije zavračati. NIKO' LAPAJNE ZIDOVI J Bežigrad, junija. Aprila in maja je re- Q publiški gradbeni inšpektor na' območju Ij naše občine pregledal 26 objektov v grad- 1 nji in kar pri 14 ugotovil različne pomanj- J kljirvositi. Za nekatere objekte ni bilo za- ;J gotovljemih dovolj sredstev, drugi niso ime- I* 11 popolne dokumentacije ta popolnih na- 1 Črtov, tretje' so spet gradili preprosto brez I gradbenega dovoljenja ... Na šestih grad« i| biščih so morali zaradi naštetih vzrokov takoj ustaviti delo, vsaj tako je predlagala inšpekcijska služba. Od predloga do ures- ' ničitve te zahteve pa je preteklo ponekod i precej vode ... Industrijsko podjetje Tuba gradi ob Tolstojevi ulici dva objekta. Za proizvodno halo nimajo popolne dokumentacije — načrtov ... Za drugi objekt, ki po njihovi i izjavi ni tako pomembna gradnja — le za- : kaj ga potem sploh gradet?), pa preprosto, ; kot je za Bežigradom že ustaljena praksa, | sploh nimajo gradbenega dovoljenja. Za BREZ ta objekt je občina že izdala ustavitveno ■ odločbo. Grafična industrija Kuverta grada ob Titovi cesti skladišče papirja (izvajalec GP Grosuplje) v vrednosti 68 milijomov dinarjev, ki je žo v četrti gradbeni fazi gradbeno dovoljenje za ta objekt pa sploh ni bilo izdano! Gradnja je zato sedaj obstala ... Tudi industrijsko stavbo za podjetje Modna oblačila grada GP Grosuplje na Brinju (vrednost 506 milijonov dinarjev). Objekt je v drugi gradbeni fazi, toda tudi brez gradbenega dovoljenja_ Ustavitev j gradnje je v teku ... Posebno zanimivost v naši občand predstavlja gradbeno podjetje Grosuplje ki je sicer v gradbenih krogih znano kot solidno : podjetje, vendar za Bežigradom pri več gradnjah nastopa kot investitor in izvaja- 1 lec hkrati! Zakaj? Kaj se skriva za tem? ; Upravnoposlovno zgradbo ob Titovi cesti, kjer naj bi med drugimi dobila svoje nove prostore tudi občinska uprava, gradi in investira prav to podjetje. Investicijski proračunski znesek za to gradnjo je ne- : znanka .. dalje nimajo zanjo potrjenih načrtov, graditi so začeli brez gradbenega dovoljenja ... Delo na tem gradbišču je po odločbi gradbene inšpekcije za to zamrlo. Tudi poslovno stolpnico (prav tako ob ' Titovi cesti) gradi GP Grosuplje in jo ! hkrati financira. Objekt je v I gradbeni GRADBENEGA fazi, brez potrjenih načrtov, brez gradbenega dovoljenja in kot pri prejšnjem tudi brez predračunskega investicijskega zneska! Kljub zahtevi inšpekcije so vsa dela na tem objektu ustavili šele zadnje dni maja. GP Črnuče gradi kotlarno za tovarno Elma na Črnučah v vrednosti 71 milijonov dinarjev. Objekt je v IV. gradbeni fazi, zanj pa nimajo popolne tehnične do- . ■ kumentaetje, načrtov za centralno kurjavo t in električno napeljavo, vodovod ... usta- -vitev vseh del! Pri tej gradnji je še posebna zaniml- : vost, da Jo je občinski organ, ki je za to kompetenten, kar dvakrat prepovedal, in • sicer z odločbama 21. maja 1964 in 26. maja 1964, kar je pravno absolutni nesmisel, posebno ker drilga no Izključuje prve in ' ne prinaša ničesar novega. Torej dvakrat- { na prekinitev nadaljevanja del, da bo mor- * da bolj držalo kot pri drugih!! Objekt za podjetje Avtomelianiko v Sa- ' movi ulici, ki ga gradi GP Bežigrad, je V četrti gradbeni faza, toda gradbeno dovo- I J jen je zanj še doslej ni bilo izdano . Ra- DOVOLJENJA zen tega nimajo za to gradnjo načrtov z« vodovodno in centralno napeljavo. Inve* sticijskia vrednost objekta znaša 141 milijonov dinarjev. Obnova gradi za IMF poslovno stavbo v Likozarjevi ulici. Kakšen nesmisel, ko* : vačeva kobila pa bosa! Za gradnjo manj- 5 kaj o načrti za inštalacije ... Tehniška srednja Soda gradbene stroke, ; kd jo investira okrajna skupščina Ljubije* ne v višini 439 milijonov dinarjev — L gradbena faza — ima prav tako nepopolno < dokumentacijo za celotno instalacijo. Za montažno halo Avtoobnove nasproti Tolstojeve ulioe je gradbeno dovoljenje izdala občina, ne pa republiški Izvršni sv«*' ki je edino pristojen za takšne gradnje- Kaj je doslej delata inšpekcijska služba? NIKO LAPAJNE Po vse] Jugoslaviji, ne samo v občini Bežigrad, se občani neprestane^ pritožujejo, ker je obiti, zlasti uslužnostne, vse manj. Za Bežigradom danes težko najdete krojača, še teže zlatarja, redki so čevljarji .... Res je, da par čevljev nosimo manj časa kot generacije pred nami, toda kdo kljub temu ne potrebuje čevljarja? In vendar obrtnikov ni. Ce hočemo vedeti, zakaj jih ni, je dobro, da vemo, da so občine brez izjeme vodile do obrti nojevsko politiko, da je bil obrtnik, zato ker je obrtnik, že vnaprej posebna vrsta človeka. Bazen tega smo, ne da bi premišljevali, kakšne posledice bo potegnilo za seboj, skoraj vso akumulacijo iz obrti odvajali v druge gospodarske dejavnosti, redko smo priznavali pomen obrti za razvoj osebnega standarda. In kaj sto- Najprej je treba ljudem, ki se pečajo z obrtjo priznati prav take pravice kot ljudem, ki so zaposleni v drugih panogah. in če začenjamo lomiti staro nesmiselno politiko, jo moramo lomiti v občini. S tem se strinjajo najrazličnejši or-8af“’ ki imajo opravka z obrtjo, vendar?? Kako naj občina, ki je že znižala dav-Ke kolikor se je dalo, ukrene za obrt še Kaj več? Trenutno ni nobena občina naj-» manj pa bežigrajska, kjer iz dneva v dan rastejo nova naselja, zmožna nuditi obrtnikom dosti večjo pomoč, kot jo že nudi Da se stvari že lomijo v obrti, kažejo mnenja člana IS SRS Toneta Fajfarja: »Davčmi politika ni bila vzrok, ampak ze posledica splošnega mnenja, češ da je zasebna obrt družbeno nepotrebna in oeto škodljiva. To mnenje se je razširilo i,,, ■ ■ ne>calcrih dejanskih primerov špe-KUiacije in neupravičene bogatitve posa-' meznih zasebnih obrtnikov. Spričo takega vzdušja so občinski ljudski odbori ržen v obrtnikih pogosto sumljive ljudi, im na različne načine Šikanirali in z dav-Vdirali skoraj ves njihov dohodek K iemu je pripomogel tudi ves davčni si-vem ki je občinam dopuščal precejšnjo prostost in samovoljnost pri določevanju avčmh lestvic. Vendar ne gre samo za davke, tu in tam je bilo opaziti celo vpliv nekaterih političnih činiteljev in celo pritisk na trgovsko omrežje, da ne bi kupovalo izdelkov od zasebnih obrtnikov. Kar zadeva integracijo obrtnih podjetij, oo dejansko treba ravnati bolj previdno Kot doslej in ne na primer združevati različne dejavnosti v eno podjetje — predvsem pa je potrebno izločiti pri združevanju sleherni vpliv politično teritorialne razdelitve. Edino načelo, ki mora veljati Pri združevanju, je ekonomska upraviče-nost, sodobna delitev dela in specializa-em ter končno težnja za večjim skupnim gospodarskim učinkom. Obrt je potrebno oprostiti vseh ovir, da 0 lahko čimprej zaživela.« ščen^ *° *ta*e> da bo obrt vendarle spro-ipr> * spon- Vendar za popolno zanemar-jeno področje ni dovolj denarja, da bi ga lahko takoj popravili. Samo govorje-Je ne pomaga. Iz te slepe ulice bo potrebno preiti počasi iz leta v leto. Obrti , 'Vs<' interesantne, bodo odmrsle same, obrti, ki ,ph ljudje žele in jih ni, se bodo razvile. Seveda, če bomo to dopustili in ravnali tako, da ne bo že v kali za- INVESTI- RAJO NAJ OBRTNIKI Podpredsednik občinske skupščine Janez Vinkler o realni rešitvi obrti. »Izkušnje, ki jih imamo pri gradnji obrtnega centra v Savskem naselju so take, da bi se ne mogli ponovno odločiti, da bi sezidali še en tak obrtni center iz družbenih sredstev. Sredstva družbe niso bila dana v roke pravim strokovnjakom, no, to se je sedaj spremenilo, vendar kljub temu še enega obrtniškega centra ne bi več zidali. Zakaj? Ko je bil obrtniški center v Savskem naselju dograjen, smo se pogajali z obrtniki, kdo bo Šel noter. Ni bilo ve- \ liko interesentov, cene lokalov so za storitveno obrt vse preveč visoke. Nihče ne zmore plačevati ekonomske najemnine. Potem smo morali urediti pač tako, da plačujejo za lokale toliko, kolikor pač morejo, da so njih storitve še po taki ceni, da kdo v obrtniški center pride. Podobna stvar je tudi s servisi krajevnih skupnosti. Ka- \ darkoli se razvijajo, gredo na breme proračuna, ki pa je omejen. Privatnih obrtnikov ni,, ker ni lokalov. Treba je najti rešitev. Ne jutri, danes. In če \ jo bomo hoteli kmalu npjti, bo treba ubrati pot, ki bo realna. V sedanjih pogojih bi lahko to uredili edino tako, da bi določili oziroma izbrali predele Bežigrada, KM so za razvoj obrti interesantni. Pot\sm naj bi občinska skupščina razpisala licitacijo. Obrtnik, ki bi želel imeti na tem področju lokal, bi se moral potom licitacije priglasiti za gradnjo in lokal graditi oziroma prispevati sredstva za graditev lokala. Tako bi bil problem lokalov najrealneje rešen, saj občina za to za zdaj nima denarja. Povpraševanje po lokalih je iz dneva v dan večje, mnogi obrtniki ,pa bi invsttrali sa- Obrtniki naj sami prispevajo ^egar Franc, direktor sklada za zidanje stanovanj — Načelno, glede do politike obrti, nimam nič proti, da bi lokale oddajali ^ najem. Vendar sklad za zidanje stanovanjskih hiš nima dovolj sredstev niti ^ zidanje tistih objektov, ki so pomembnejši od lokalov za obrtnike. Vendar niti""1’ “la1, obrtlliki pa jih tudi imajo. Preden pa bomo na tak °brtnikov >kae’ b° potrebno ucvRSTITI POLITIKO GLEDE P1UVIC JUNIJ TITOVI NI VEČ LOKALOV Čevljarski mojster JANEZ KOSTANJŠEK je takole ocenil sedanjo situacijo v obrtništvu: »Poznam mnogo obrtnikov, ki so v zadnjem času obrt opustnli. Zakaj, ? Menim, da davki letos ne morejo biti razlog za opuščanje obrti. Manjši so kot prejšnja leta 'm tisti, ki jih plačuje sam, to pravzaprav zmore brez večjih naporov. Seveda pa je drugače, kjer imajo obrtniki zaposlene pomočnike in vajence. Ne davki, ostale dajatve so tako velike, da je obrt težko voditi. Na noben način pa se obrt ne more razviti, če se nima kje. Na Titom cesti ni na primer nobenega lokala za storitveno obrt. Za to so se sicer našli prostori v stranskih ulicah, vendar koliko jih je? Skoraj nič, pa čeprav bi bilo v stranskih ulicah, ob glavni ulici, za storitveno obrt kar primerna lokacija. Cene storitvenih uslug pa so takšne, da moram sedaj na stara leta delati bolj, kotpa sem delal pri 30 letih. Razen tega pa v čevljarski obrti izpodriva delo guma. Vse, kar se da zaslužiti, je v glavnem poleti, ko ljudje še nosijo obutev z usnjenimi podplati .Cim pa začenja dež in sneg, to se pravi od novembra pa tja do maja, pa ni ve- liko dela. Kljub temu, da ga je poleti veliko, vedno rad ustrežem in le nerad kakšni stranki odklonim popravilo. To se mi menda letos še ni zgodilo. Sicer pa lokali...« LOKALE V NAJEM Krojaški mojster Janez Dovžan meni: »Pogoji za razvoj obrti so dokaj slabi. Deset let že iščem lokal, pa ga ne morem najti, delam v kleti, kar sploh ni primerno za krojaško obrt. Marsikateri obrtnik bi verjetno še delal, vendar so pogoji za začetek obrti skoraj nemogoči. Lokalov enstavno ni. Morda bi bilo najbolje, da bi sklad za zidanje stanovanjskih hiš gradil lokale tako kot stanovanja in jih potem oddajal proti mesečnemu plačilu. Morda bi lahko nekateri obrtniki dali tudi predujem, ki bi se potem obračunaval pri najemnini. Ce bi bilo lokalov ob takih pogojih dovolj, ne bi bilo nobenih težav dobiti obrtnika, tako pa je za Bežigradom le še nekaj krojačev, čeprav jih je bilo nekdaj več deset. Druga stvar so davki. Res, niso pretiram, vendar še vedno niso vsi obrtniki pravilno obdavčeni. Poglejte na primer krojaštvo. Za moško obleko potrebujem najmanj 40 ur dela, računam pa lahko le deset do dvanajst tisoč din. Ce računam več, izgubim stranke. Koliko lahko zaslužijo v tem času obrtniki drugih poklicev? Zato pa tudi so tako velike razlike med obrtniki. Nekateri imajo v kratkem času vsega dovolj, nekateri pa morajo veliko delati za to, da se lahko preživijo. Na vsak način pa bolj slabo žive obrtniki. ki se ukvarjajo z usluž-nostno obrtjo, medtem ko obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, lahko zaslutijo dosti več. Primerjajte obrtni-Ica, ki niti ni obrtnik, temveč priučen delavec in dela galanterijske izdelke in krojača, ki se mora učiti, da zna sešiti dobro obleko! In kdo je bolje plačan? Majhni davki so pa seveda samo relativna stvar. Res, letos so jih znižali, zato pa je treba še vedno draže plačevati elektriko, telefon .., OBRTNIKI NIMAJO KJE DELATI ' Urarski mojster Grbec meni o nadaljnjem razvoju obrti takole: »Letos so davki za 20 odstotkov manjši kot prejšnje leto, zato je to lahko edino spodbudno. Vendar se obrt ne bo mogla razvijati vse dotlej, dokler za vsem Bežigradom ne bo moč dobiti p najem lokal. Sam sem nekaj let prosil za lokal in dobil sem ga, samo kako je majhen? Večjega pa ne dobim, ker jih enstavno ni. Se tisto, kar je bilo na Titovi cesti, so preuredili, da je nastal iz dveh lokalov večji. To seveda ni prav, če gledamo s stališča storitvene obrti, za trgovine pa je seveda bolje, da so večje. Vendar brez lokalov obrtniki ne morejo delali in jih torej sploh ne bo za Bežigradom. Zato je potrebno čimprej tal^p urediti, da se bodo na novo zidali tudi lokali. Druge poti iz zagate v obrtništvu ne vidim.« _ ZBOR OBČANOV 5 ČRNUČE V SLIKI IN BESEDI - ČRNUČE V SLIKI IN BESEDI PRI NAS NI DELAVCA BREZ STANOVANJA UČE V SLIKI IN BESEDI — Trditev, da v neki gospodarski organizaciji ni delavca, ki ne bi imel urejenih stanovanjskih razmer je — pravljična, /n vendar je za Bežigradom gospodarska organizacija, kjer je tako. To so črnuAke opekarne, ki so razen tega menda tudi eMe opekarne v bližnji in daljni okolici, ki poslujejo brez feglibe. 60 delavcev dela. In vsi delajo kot en sam. Utrjen kolektiv z izredno prizadevnim direktorjem žanje sadove svojega dela. Čeprav delo ni niti najmanj lahko, so obrazi vseh Delavcev vedri. Kaže, da znotraj kolektiva vladata siloga in zaupanje. Pomislite, kako se nalaga na voz gramoz. Koliko lopat Je treba za en kubični meter? In kako naj bi naložili na voz recimo kubični meter ilovice? Težko! In ni delavca, ki bi hotel še dan danes nalagati Uovdco z lopato. To so vedeli v črnuških opekarnah že pred leti in se lot li mehani-iadje. Lopate na tekočem Iraku režejo ilovico in jo Stresajo v vagončke, ki jih tlej motoma lokomotiva Ipelje v oddelek za prede-vo gline. Nekdaj je za dokaj manjšo proizvodnjo ope-ipj kopalo glino vsak dan 30 delavcev, sedaj so z odkopom Zaposleni le trije. Kolik prihranek je, to ni težko izraču-hati. In koliko žuljev je prihranjenih? Teiaško delo kljub mehanizaciji Kljub temu, da je odkop gline mehaniziran in da ne zahteva velikega napora, je v opekarni še veliko del, ki so težaška. Zenske prelagajo opeko. Prelože jo 10 ton in več dnevno. Treba je hitro streči strojem, ki porivajo iz sebe opeko. In vso to opeko je treba nadevati na stojala, s stojal pa v naravne sušilnice in v peči. Vendar v opekarni Intenzivno snujejo načrte, da bi velik del prelaganja opustili in nadomestili s stroji. Načrte prav za prav že imajo, le denarja nimajo toliko, da bi lahko zamisel sami hitro uresničili. Potrebnih bi bilo nekaj več kot 100 milijonov din. 2e visoka produktivnost bi s tem še narasla. Recept za stanovanja Ze uvodoma smo napisali, da so vsi delavci v opekarni Črnuče s stanovanji priskrbljeni. Direktor nam je tako- le pripovedoval o receptu za stanovanja za vse delavce: »Ko smo delali rekonstrukcijo opekarne, smo zelo hiteli in tako prihranili precej Časa. Ze poskusna proizvodnja je dala odlične rezultate in smo takrat marsikaj zaslužili. Vsa zidarska dela pri rekonstrukciji smo vodili sami, sami smo zdiali in sami naredili načrte, Sam sem bil zidar, »palir«, nabavljač,... tudi delavci so bili izredno prizadevni in tako je lahko zrasel blok za H družin, za sapska stanovanja pa je bilo že prej poskrbljeno.« Nizka cena opeke Mehanizacija je v opekarnah sorazmerno draga, posebno, ker se denar v opekarnah počasi obrača. Cena opeke je zelo nizka v primerjavi z ostalim gradbenim materia- lom. Vendar so cene opeke določene oziroma »plafonira-ne«. Kolektiv ne more prodajati opeke dražje, pa čeprav so se vsi izdatki podjetja v zadnjih letih kaj močno povečali. Kako malo se je v zadnjih letih podražila opeka, kaže naslednji primer: Za enostanovanjsko hišo je potrebno približno 30.000 kosov različne opeke. Cena opeke pa se je v zadnjih letih dvignila pri kosu za dva din. Pred tremi leti je stala enodružinska hiša tri, danes pa že precej več kot 4 milijone din. In pri tem se je podražil osnovni gradbeni material opeka le za 30.000 din krat dvj, to je 60.000 din. Vse ostalo pa gre v stotisoče. Ze samo tak primitiven račun pokaže, da v opekarni res povečujejo storilnost, da lahko dohajajo plače v sorodnih poklicih. u R E D N I S T V 0 Mladina v akciji Bilo je 1943 leta, na božični večer. Iraz je ostro pritisnil in -v visokem Snegu črnuških cesta so o ostajale le Stopinje nemških patrulj, ki so kri-arile po naselju. Na cesti ni bilo sko-‘aj nikogar, nihče se ni hotel srečati njimi. Le tu in tam je skoraj neopaz-stekla čez cesto kakšna postava in izginila za prvim vogalom. V so-. raku so v okolici šole oprezali mla-iinci, sami skojevci. Svetle sence le-teh |fO se podile po snežni preprogi. Mar jim je bilo za nemško nevarnost. V sedanji šoli »Maksa Pečarja« je bilo vse tiho. Na šolskih oknih so se stkale ledene rože in topla sapa osa-' 'melega nemškega stražarja, ki je koračil po hodniku, jih ni mogla izbrisati. Nemški stražar se je dolgočasil in počutil se ni prav nič prijetno. Odmerjeni čas zanj ni imel konca. V vsakem šumu je slišal partizansko stopinjo in v skrivnostnih sencah je videl obraze partizanskih borcev, ki so se mu rogali in grozili. Nestrpno je pogledoval na uro. Na drugem koncu šolskega poslopja je bila vgnezdena nemška postojanka. Tam so bili njegovi »kameradi«. Sedeli so ob topli pečici, kartali in se zalivali s pijačo. Nihče ga prišel pogledat. Sploh so pozabili nanj. Njegov čas je medtem že potekel. Na hodniku pa je bilo tako mrzlo in neprijetno. f ' ' Skupina mladincev, nedaleč od šole, je še zadnjič dobro pretehtala načrt nameravane akcije. Morali so se neopazno priplaziti do šolskega prostora, v katerem so Nemci imeli spravljene svoje zaloge municije. Takšna je bila odločitev. Partizanski borci so krvavo potrebovali strelivo in drugo. Stražar-la bo potrebno zamotiti in njegovo pozornost pritegniti na kaj drugega. Sicer pa je bil božični večer, in kdo ve, kje je bil v mislih. Akcija mora uspeti, tako ali tako. Tako so skle7nli mladi skojevci, in ni je bilo sile. ki bi jim to preprečila. Skupina mladincev se je previdno pomaknila k oknu na drugi strani šole. Bili so odločni in mirni. Ker je bil sneg vsenaokoli poteptan in prehojen, se ni bilo bati, da bi jih stopinje izdale. Eden imed njih se je splazil v bližino hodnika, kjer je sameval stražar. Ukaniti ga bo moral. Tovariši bodo čakali pod oknom, eden ali dva pa bosta mimo stražarja smuknila na hodnik in nato v shrambo za strelivo. Stražar, ki se je naveličal korakanja, je odprl vrata malega skladišča, pogledal v mrak in zadovoljen ugotovil, da je vse v redu. Odšel je ng drugo srtan in pustil ze seboj na pol odprta vrata. Mladinec je pri oknu dobro videl obrise njegovega obraza. Pričel je z delom. Prav nič zabavno ni bilo. Kmalu je bilo slišati pihanje, kot bi se podile mačke, praskanje in kotrljanje kamenčkov. Ropot je bržkone zdolgočasenega stražarja pričel zabavati. »Preklete mačke«, je zagodrnjal, tiščal obraz v okensko steklo in buljil v mrak. Mrzli veter je prinašal in odnašal šum. Stražar pa se je še vedno zabaval z mačjim direndajem. Kot mačka tiho, sta se splazila dva mladinca po hodniku in smuknila v na pol odprto skladišče. Stražar ju ni-opazil. Delala sta neslišno in načrtno. Brž sta odprla okna, ki so se pa odpirala le navzven in navzgor. Nazaj bosta morala po isti poti. Skozi okno se nista morala splaziti. Druga za drugo so hitele škatle z robo in strelivom skozi odprto okno. Pripravljeni mladinci, ki so čakali pod oknom, so vse kaj brž spravili na varno. V somraku je bilo videti le pregibajoče se sonce, ki so se stegovale in se zopet krčile. Prav nobenega ropota ni bilo slišati. Ko sta medila, da sta nalogo dobro opravila, sta se mladinca v skladišču spogledala. Sedaj sta se morala še srečno izmuzniti. Kar bo, bo! Prisluhnila sta, neslišno še bolj m široko odprla vrata, in kot sta prišla, tudi neopazno odšla v zimsko noč. Stražar se je še vedno naslanjal na okno in mislil o kdo ve čem. Prav gotovo ne o partizanih in mladih skojevcih, ki so mu za hrbtom skoraj izpraznili skladišče. Ko so Nemci nekaj ur zatem odkrili skoraj prazno skladišče, je nastal pravcati direndaj. Osuplost, divja jeza in onemoglost, so se risali na njihovih obrazih. Takšna predrznost. In to v samem njihovem brlogu! Domačin, gestapovec črnugelj iz Črnuč, je besnel. Polovil je nekaj mladincev, jih zavlekel v stražarnico in pričel z zasliševanjem. Pričelo in končalo se je s pretepanjem, česar pa so bili Nemci vajeni. Mladi skojevci so ostali trdni. Vedeli so, da Nemci nimajo dokazov in jim zato tudi ničesar ne morejo dokazati. Le ničesar ve smejo priznati in morda se bo vse dobro izteklo. Niso se zmotili. Res so bili še skoraj otroci. Zato so bili tudi Nemci prepričani, da ne bodo imeli posebnih težav in bodo zlahka vse izvlekli iz njih. Kako so se zmotili! Ne sladke besede, obljube, ne udarci, da se jim je iskrilo pred očmi, niso pomagale. Mladinci so bili čvrsti in nezlomljivi. Nič niso vedeli in nič priznali. Ko je gestapovec vendarle uvidel, da prav ničesar ne bodo spravili iz njih, torej, tudi nič ne vedo, jih je izpustil. Lahko so odšli domov. Mladinci so se težko vlekli, v njih pa je gorela zavest izdali nismo ničesar! Akcija je uspela V njihovih očeh je poplesaval nepoga šeni jekleni sij, ki jim ga tudi gestapo vec ni mogel udušiti. Bili so mladi sko jcvci. V. F. ČRNUČE V SLIKI IN BESEDI - ČRNUČ Na Črnučah pa je življenje takole: mu TOVARNA „ENERGOINVEST“ Na polju pod železniško postajo na Črnučah pripravljajo gradbišče za vc iko tovarno transformatorjev. Investicija v višini 2,3 milijarde dinarjev se bo hitro obrestovala. Iz ogromne proizvodne dvorane, ki bo merila 70C0 kvadratnih metrov, bo prišlo na stotine novih transformatorjev z oznako »Ener-goinvest«. T A K •v C R N U V* s K E IVI U P R A Z N I K U reformatorji so iskano MK* na tržiščih doma in v pi. Takšni, ki jih izdela-tovarn Energoinvest, 'rahljajo zlasti pri elektro-*’ za metalurške peči, v lkih 111 ladjedelništvu. V tovarni Energoinvest jih o izdelovali po najmoder-lC,h tehnološkem postop-in v večjih količinah bo,1o le na t« način lahko ‘Ureninl tun v tujini. 1,150 Je, da ne bodo bi-10 P,,vcčal1 Števila zapo-h' kP** bo bruto pro-“d letošnjih planiranih milijarde dinarjev, na-1 v letu 1966 'de dinarjev. na 3,3 ml- so t* črnuške tovar-kvozlil *a 300 milijonov Jev transformatorjev. Le-- *,Ua ^zvoza J* še *a milijonov višji. izvažajo v Pakistan in Indonezi-P »vkar pa odpremljajo Pošiljko transformator-iuš ^ v Sovjetsko zvezo. a tovarna opremlja s ;,0,materjj vse objekte ^>o sarajevsko ptk ' Jmergoinvest« gradiv laaman njihovih Iz-J® tako zagotovljen za mesecev vnaprej. Kaj jez urbanističnim načrtom Črnuč Črnuče, junija. Črnuče kot zaključno naselje na levem bregu Save so se iz donedavna še pretežno kmetijskega kraja v zadnjem času razvile v močno industrijsko področje naše občine. Črnuški obča ni pa so biti pri raznih komu nalnlh dobrinah, ki jih v zad njem času najpogosteje označujemo s pojmom komunalni standard, v primerjavi z nekaterimi mestnimi predeli naše občine precej zapostavljeni-Enega izmed predstavnikov črnuških občanov v bežigrajski skupščini. volilo dobili kos zemlje, na katerem bi si lahko zgradili hišo in ustvarili lasten dom. Ker pa za Črnuče še ne premoremo urbanistično zazidalnega načrta, ti ljudje ostajajo brez najidealnejše možnosti za hitro gradnjo lastne strehe nad glavo. Izredno počasno odobravanje lokacij in vrsta nevšečnosti v tej zvezf povzroča pri črnuških občanih dokajšnjo mero nezadovljstva. Kaj res ni mogoče, da bi občina nekoliko pospešila izdelajo urbanističnega zazidalne* ga načrta za naše območje in - nučani navdušeni planinci, saj premoremo edino planinsko društvo v naši občini, ki je kar najbolj aktivno. Naš veliki cilj je dograditev planinske koče na Mali planini... Letos potrebujemo še štiri mi’ lijone dinarjev, da zavarujemo doslej zgrajene temelje oziroma betonski del naše bodoče planinske koče, to je, da Jo spravimo pod streho. Na zadnji seji občinskega sveta za telesno kulturo smo dobili v ta namen milijon dinarjev. Upravni odbor PD Črnuče meni, da si moramo še Razgovor z odbornikom občinske skupščine Metodom Lampičem Športne igPrnučah Prve dni julija bo na C^S^^ov^^oIeT ^ Obliznem tenisu. Malokatere športne igre d^^^vrstaaorgamzlcija11^ dicijo. Le te so uspele v vseh *Portni dosITki čeprav ne nastopajo registri^ Zr*čllno t nogometu, odbojki in strelJ»°C let°. movalci in tekmovalke pripr#^1 športnikov se bo zbralo na tivov Elme, Kontakta iz Zag-,. se bodo v nogometu, odbojki. fiv de'* j Metoda Lampiča smo zato zaprosili, naj nam pove nekaj bistvenih problemov, ki tišče Cmučane. — Kateri so bistveni problemi komunalnega standarda na Črnučah? — Ce že govorimo o problemih, jih bom naštel kar po vrsti. Življenjskega pomena za našo krajevno skupnost je nedvomno gradnja vodovoda, En se je nakajkrat zataloiila,’ zadnji čas pa kar lepo napreduje. Ljudje so tega kar najbolj veseli in upajo, da bo v kratkem pritekla zdrava pitna voda iz pip posebno v Gmajni in okrog tovarn Jambor in Elma. V teh predelih Črnuč imajo ljudje sedaj zelo slabo vodo, id je za zdravje, kakor so pokazale strokovne analize in pregledi, vse prej kot primerna. lokacije, lokacije Eden Izmed najbolj perečih problemov pri nas je pomanjkanje lokacij za gradnjo stanovanj. prostora za individualno in skupinsko gradnjo je več kot dovolj, le urbanističnega načrta za Črnuče še ni. Nekateri prosilci morajo zato čakati na odobritev lokacije tudi po dve leti, kar je vse prej kot uogdno za reševanje perečega pomanjkanja stanovanj. Tu gre v prvi vrsti za problem kmečkih sinov, kf so postali industrijski delavci. Od doma so kot dediščino ali s tem odprla najširše možnosti za čimhitrejše odobravanje lokacij? Zakaj le tako bomo v najkrajšem času občutno omilili stanovanjsko krizo, ki je eden izmed osnovnih problemov naših občanov. KDAJ BO ARONDACIJA Dobršen del občanov na Črnučah predstavljajo kmetje. Kaj njih najbolj tišči? — V zvezi z arondacijskim postopkom za kmetijsko veleposestvo Agrokombinat v Zadobrovi, bi morali kmetom točno povedati, kdaj bo začetek arondacije oziroma doklej naj še obdelujejo zemljo, ki je predvidena za to posestvo. Nejasnost v tej zvezi — zemljo bodo začeli arondirati čez pol leta, leto dni ali celo kas-neJc slabo vpliva na kakovost obdelovanja in Izkoriščanja teh zemljišč, To pa lahko pomeni ogromno izgubo. Posebno vprašanje ob arondaciji so preživnine kmetom, ki še niso Jasne. Kako in kaj le z ^ta"OV5tvlJ0 preživninskega sklada za te občane? Vse to moramo prizadetim kmetom povedati tako, da ne bo nikakršnih nejasnosti. IN KOCA NA MALI PLANINI — Oddih in razvedrilo delovnega človeka je sestavni del njegovega standarda, kakor radi pravimo. Kaj novega si obetamo v tej smeri? — Kakor je znano, smo čr- letos zagotoviti potrebna sredstva za to gradnjo, da bi se izognili večjim stroškom prihodnje leto, in jo kot le rečeno, predvsem zavarovali — že dograjeni del — pred vremenskimi vplivi. Ne smemo pozabiti, da velja vsak kilogram s tovorno žičnico prepeljanega materiala na planino polnih 18 din, kar je za to investicijo vsekarok veliko breme. Cimprej bomo dogradili kočo do strehe, tem ceneje bomo prišli »skozi«, kar pomeni občuten prihranek časa in sredstev. Naše društvo bo letos iz lastnih sredstev prispevalo milijo dinarjev, za dober milijon dinarjev pa bomo naredili sami oziroma bomo prispevali material za gradnjo. Ce nam bo letos uspelo spraviti kočo na Mali planini pod streho, se bomo prihodnje leto povsem odpovedali slehernemu dinarju iz občinske blagajne. N. LAPAJNE Črnuška krajevna skupnost nima tajnika, menda ni zato nobenega pripravnega moža, nit: denarja. Zato računovodske posle in tajniške skupaj opravlja Slavica PERHNE. Kako je sedaj na Črnučah, smo se vprašali. Razgovor ni bil ravno dolg, ni pa niti prekratek, da nič ne bi izvedeli. Ce smo kaj izpustili, pa se, dragi bralci, s pismom oglasite vi. • »Crnučani,« meni Slavica, »imajo kar nekak odpor proti krajevni skupnosti. To pa verjetno zaradi tega, ker je bila prej tod občina, vse je bilo pri roki, zdaj pa je vsa uprava od črnuških, še bolj pa od dolskih in beričevskih kmetov kaj daleč. • No, ljudje na Črnučah bi že enkrat radi pili vodo, ki bi pritekala po ceveh in bi bila čista. Sedaj se marsikje boje, da zaradi umazane vode, ki jo pijemo, ne bi dobili zlatenice in paratifusa. Teh obolenj je bilo na Črnučah že veliko prav zaradi umazane vode. • Klubsko življenje na Črnučah ni razvito, sedaj so za to boljši pogoji, saj smo odprli klub družbenih organizacij. Res je skromenj in kot v Savskem naselju tudi tak ni kot v Stožicah, nima bifeja, vendar je v njem kljub temu prijetno. • Nadaljnja stvar, ki jo pogreša predvsem čedalje več žena, ki delajo v službi in doma, je, tla na Črnučah ni družbene prehrane. Kmalu bo tudi to urejeno, saj se že pogajamo z Elmo, da bi nam odstopila svojo kuhinjo in jedilnico, tako da bi krajevna skupnost v že dograjenih prostorih takoj začela z delom in kuhala za vse, ki žele v Črnučah pripravljeno kosilo In večerjo. • In če smo ravno pri gospodinjah, oziroma materah, potem moramo glasno povedati, da na Črnučah nimajo pralnice. Seveda, saj ne morejo vse naenkrat, s Savskim naseljem pa so že v dogovoru, da jim bo ono dalo pralne stroje, ki jih v Savskem naselju ne uporabljajo. Tako bomo morda kmalu imeli na Črnučah pralnico, razen tega pa še kemično čistilnico. Seveda pa vsega tega prej ne moremo dobiti, dokler ni urejeno z vodo, prav tako pa s kanalizacijo. • Za zdaj je na Črnučah pet servisov. Pleskarski, šivalnica in krpalnica, vodovodni-ključavničarski, električni in komunalni. Servisi so finančno kar v redu, res, da so malo dragi, vendar mi nimamo nobenih obratnih sredstev. Zato so naše ure nekoliko drage. Pa kaj hočete, majhna rezerva more biti. Režijska ura je od 300 do 500 din, odvisno pač od tega, za kateri servis gre. Mi ne dobimo veliko denarja, letos Je dobila krajevna skupnost Črnuče oo občinske skupščine natanko 900.000 din. Ta sredstva pa so za vzdrževanje KS dokaj majhna, 3 odstotki od dohodka stanarin pa pri nas ne pomenijo dosti, saj so stanarine v glavnem dokaj nizke v primerjavi s stanarinami v mestu. Na leto se steče od stanarine približno 200.000 din. Malo, kajne? • Preskrba je na Črnučah do neke mere urejena. Toda pomislite! Na Črnučah kmetje stanujejo, zelenjava pa je dražja kot v Ljubljani, pogosto tudi gnila. To bi bilo lahko na neki način bolje urejeno. Tudi mlekarno bi do sedaj že lahko imeli. • Znano pa je, da je pri nas težko kaj narediti, saj so Črnuče od občine precej proč in ne dobimo niti eno četrtino tistega, kar dajemo. To pa moramo za letošnje leto, ko bomo dobili trolejbus, popraviti. Za lani pa je trditev povsem točna. • Ce bi hoteli govoriti o trenutnih težavah, potem bi morali omeniti gradnjo vodovoda, ki se vleče že kar nekam predolgo. Po mojem mnenju bi bil lahko vodovod gotov že takrat, ko je bil na Črnučah še ljudski odbor. Sedaj bo stal 15 milijonov, kar pa ni majhen denar. Vsak privatnik mora plačati za vodni priključek 33 tisoč din, pojavljajo pa se tendence, da bi pobirali prispevek za vodo tudi od tistih, ki imajo stanovanja v najemu. Le ti naj bi plačali tako, da bi bili tudi oni, razen kmetov in privatnikov, gospodarskih organizacij in občine, prispevali svoj delež. • In če bi hotela biti povsem objektivna, bi morala omeniti še vse tiste, ki služijo kupe denarja s kopanjem peska (čeprav je to prepovedano), potrebo po socialni delavki itd. ANKETA elek. Ernutane smo vpraiali: »Kaj vam na Crnuiah nJ V*1 MARJANA uslužbenka: sedaj na Crnw ko zaposlenih, žena, da bi m obrt družbene poživiti bi bilo mladinske Kar zadeva ko nekoliko bolje na leta, to bi ^ HH ™ ceste. *SFJaEGUC-*«o va!ni aJjVllenie Vred knnJ loda in z ob°- ^ ie ni- *hk° imeli blrVerJetno Pjesfcrbo Ka,r sacle- h ve^a po-ni Ureiena\na Cr*“’ w<*a nc ”e, P™*5’ «e zelenjave. tako zmanjšalo število ni manjši T Crmfch ni naj- bi ll' T™6 kar PločmklU Jmeti zelene rm l‘ke:, To‘ razcn tega ftroljLZl*™ Z SREČKO VALENTAN, konstruktor: Ce sem iskren, naj bi začel kar z vodo in kanalizacijo, če pa dodam še pločnike in že prihajajoči trolejbus, potem veste vse glavno. K temu seveda lahko prišle-jem še servise, ki bi delali ceneje kot naši, saj na kmetih ni toliko denarja kot v mestu. Odkar je začela delati asfaltna baza, se po vsej okolici strahotno kadi. Smrad prodira v kuhinje in spalnice bližnjih hiš. Občani se sprašujejo, koliko časa bodo moraJi prenašati smrad in prah, posebno pa jih zanima, kod so filtri, ki bi jih marali montirati skupaj z drugo opremo še pred pričetkom obratovanja asfaltne baze. CILKA HRIBAR, elektrotehnik: Za tiste, ki smo zaposlene je problem že na primer mleko, pa žele. njavna trgovina. V servis-no šivalnico bi morali dati šivilje, dobre in urne, ne pa tako kot je sedaj. Klavrno je z mlekom, klavrno v šivalnici, klavrno okrog vode. To pa je tudi vse. BEŽIGRAJČANI NA MORJU IN V PLANINAH Z LETALI AA CEZ ATLANTIK Letalsko podjetje Adria Aviapromet bo letos iz ZDA in Kanade pripeljalo okrog 1400 potnlkov-izseljencev Bežigrad, junija. Osmega junija so letala 'bežigrajskega letalskega podjetja A A — Adria Avioprometa za prevoz potnikov in tovora redno začela voziti potnike med ZDA in Kanado ter Jugoslavijo. Petega junija je pristalo na letališču Ljubljana pri Brniku prvo štirlmotomo letalo z velikima črkama AA, ki je pripeljalo v domovino 54 naših izseljencev iz Združenih držav Amerike. Skupino je vodila tajnica glavnega odbora ameriške izseljenske organizacije Progresivne Slovenke Josie Zakrajškova. Ameriške rojake, ki bodo pri nas ostali dva meseca — trije za vedno — je na letališču pozdravila Zima Vrščajeva, predsednica slovenske izseljenske matice. Led je prebit, domača letalska družba se je začela uveljavljati bolj, kot bi si to ob njeni ustanovitvi pred dvema letoma kdorkoli mogel zamisliti. Vsi tisti, ki so v začetku skeptično spremljali čarterske prevoze mlade letalske družbe, lahko danes z optimizmom gledajo in spremljajo vzpon tega podjetja. Brez AA, kakor je zadnjikrat dejal eden izmed pilotov, veteranov, si danes ne moremo več zamišljati jugoslovanskega turizma. In res je tako! Samo oglejmo si letošnji program podjetja in že sklenjenih aranžmajev: Po predhodno zaključenih pogodbah bo prvo štirimotomo letalo, ki bo poletelo iz beograjskega aerodroma, prepeljalo do New York na svetovno razstavo, preko 70 potnikov. Polet do največjega mesta ZDA bo trajal 18 ur. Na tem poletu bo letalo z 82 sedeži pristalo samo dvakrat. Jugoslovanski obiskovalci svetovne razstave v New Yorku bodo ostali v ZDA približno mesec dni. Medtem bo štirimo-torno letalo podjetja »Adria Avio-pro-met« odletelo do Toronta in sprejelo prvo skupino naših izseljencev — v glavnem člane društva »Simon Gregorčič« ter njihove sorodnike in jih prepeljalo v staro domovino, kjer bodo preživeli počitnice. Drugo letalo bo prepeljalo od Beograda do New Yorka naslednjo skupino jugoslovanskih obiskovalcev svetovne razstave v začetku meseca julija, a tretjo skupino konec meseca julija, oz. v začetku meseca avgusta. o gr od—Boston—Beograd, Ljubljana—To- ronto—Zagreb, itd; AA ima štiri štirimotoma potniška letala Douglas DC 6, ki lahko sprejmejo na krov po 86 potnikov in pet ton tovora. Samo pri teh prevozih bodo letos prepeljali 1400 potnikov, kar pomeni 94,950.000 din prometa, in sicer prometa v deviznih sredstvih. Triglavom izpolnil 75 % letnega proizvodnega načrta Podjetje Triglav-film je letošnji proizvodni načrt v višini 500 milijonov dinarjev izpolnilo že do sredine junija s 75 odstotkov. Polletni proizvodni načrt so po vrednosti presegli za polovico. Računajo, da bodo presegli tudi letni plan, saj se podjetje dogovarja še za snemanje štirih tilmov v vrednosti 300 milijonov dinarjev. Trgovsko podjetje TEKSTIL PROMET LJUBLJANA, Titova cesta 63 Obiščite naše poslovalnice: — Stritarjeva ulica 5, Titova 63, — Zaloška 40, Jana Husa 3. V zalogi imamo modno konfekcijo renomiranih tovarn, tekstilno blago — metražno, pletenine vseh vrst, srajce, ostalo pozametrijsko blago POČITNIŠKI KOMPAS Bežigrad, junija — Dopusti so v teh razgretih dneh najbolj pogostna tema razgovorov. Povprašali smo nekaj bežigrajskih delovnih organizacij, kaiko so pripravili letovanje članov svojih kolektivov. Ponekod imajo dopustniki precej izbire glede kraja, kjer naj bi preživeli dopust. Regresi omogočajo, da tudi delavci z nizkimi osebnimi • dohodki lahko razmeroma poceni letujejo, šibko pa je sodelovanje s kolektivi iz drugih krajev ali celo drugih republik, saj prav zamenjava dopustnikov omogoča spremembo kraja letovanja — in kar je včasih tudi pomembno — spremembo okolja. Delavci podjetja Dinos lahko letujejo na treh krajih: na Pohorju, na Rabu ali na Krku. V počitniškem domu na Pohorju Imajo 10 ležišč, hranijo pa se v Poštarskem domu. Na Rabu imajo 17 ležišč in v Malinski na Krku 15 ležišč. Dinos sodeluje s podjetjem Poljoopskrba iz Zagreba: Zagrebčani letujejo v Dinosovem domu na Pohorju, v zamenjavo pa dopustniki Iz Dinosa dobijo 'hrano v domu Po-Ijoopskrbe v Malinski. Člani kolektiva Dinos plačujejo različne cene penzionov, ki se gibljejo od 300 do 900 dinarjev. Cena penziona je odvisna od zaslužka delavca. Tisti z najmanjšimi dohodki plačajo najmanj. »ELMOVCI LETUJEJO V ISTRI »Zatišje« je nekoliko romantično ime počitniškega doma tovarne Elma v Bešani-ji pri Savudriji. V paviljonih in vikend hišicah imajo 51 ležišč, cena penziona pa se giblje od 450 do 600 dinarjev na dan. Dve tretjini kolektiva ima sedaj možnost, da poceni preživi dopust na morju. Izmene trajajo po 10, dni, dopustnike pa peljejo v Istro z avtobusi Ljubljana-transporta. Upokojenci iz Elme z enakimi pravicami letujejo v Bešaniji, proste kapacitete pa je sindikalna podružnica dala na razpolago članom ZB iz Črnuč in prosvetnim delavcem. Delavci tovarne Tuba bodo izmenoma odšli na dopust od junija do septembra, tako, da proizvodnja ne bo trpela. Kolektiv ima dva počitniška domova: v Bohinju imajo 12 ležišč in na Veliki Planini 5 ležišč. Za prebivanje plačajo dopustniki 150 dinarjev na dan, hrano pa si priprav- ljajo sami. Za dopust dobijo člani kolektiva 5.000 dinarjev regresa. Člani kolektiva veletrgovine Astra letujejo v Umagu in na Veliki Planini. V okviru počitniške skupnosti Zlatorog imajo v Umagu 5 hišic z 18 ležišči, v koči na Veliki pianini pa imajo 10 ležišč. Penzion v Umagu bo veljal 1.200 dinarjev. Na Veliki planini si dopustniki sami pripravljajo hrano. Za dopust dobijo člani kolektiva po 1.000 dinarjev na dan. LETOVIŠČE TREH PODJETIJ V OSORJU Delovne organizacije Prosvetni servis, Zale in Tonosa so za svoje delavce pri' pravili letovanje v Osorju na Cresu; V stavbi, s katero Je prej razpolagal občinski sindikalni svet, imajo 28 postelj, v šotorih pa je še 19 ležišč. Dnevni penzion bo stal 1.100 dinarjev, tisti ki niso člani navedenih kolektivov, pa bodo piščali 1.600 dinarjev na dan. Sezona v Osorju traja od 15. junija do konca septembra V Tonosi, kjer vodijo recepcijo, so nam dejali, da imajo kapacitete v glavnem že oddane. Delovni kolektiv TOPS se je povezal * počitniško skupnostjo Center. 'V sezoni bodo imeli na razpolago okrog 30 ležt$č v petih krajih ob morju: v Selcah, na DU-gem otoku, v Krilu pri Splitu, Omišlju m Vodicah pri Šibeniku Cena penziona bo okrog 1.000 dinarjev. TOPS ima kočo n» Veliki planini, kjer dopustniki plačajo 100 dinarjev nočnine, hrano pa si pripravljajo sami. Člani kolektiva dobijo 300 <1° 500 dinarjev regresa, s tem, da tisti * manjšimi dohodki dobijo večji regres. Atomski reaktor v Podgorici je v zaključni fazi gradnje: prihodnji mesec bodo pričeli montirati kanadsko in domačo opremo. V letošnji sezoni bodo štirimotorna letala ljubljanskega letalskega podjetja preletela Atlantik dvajsetkrat v obe smeri. Vozila' bodo večinoma jugoslovanske izseljence, ki žive v Kanadi, in to člane društva »Simon Gregorčič«, »Hrvatske bratske zajednice« in »Združenja bivših vojnih ujetnikov« iz Toronta. Naši izseljenci bodo ostali v stari domovini približno 4 do 6 tednov, nato se bodo z letali podjetja »Adria Aviopromet« vrnili v Kanado V predvidenih dvajsetih poletih preko Atlantika bodo letala prepeljala 1400 potnikov. Letala podjetja »Adria Aviopromet« so na liniji do ZDA že večkrat preletela Atlantik, njihovi piloti pa z velikim uspehom in ugledom opravljajo vse prekooceanske polete. Podjetje »Adria Aviopromet« je za letošnje leto večji del aranžmanov zaključil s turističnimi agencijami Zapadne Evrope. V sezoni 1964 bo prepeljalo v najbolj znana jugoslovanska letovišča skupno 28.500 turistov, za naslednje leto pa predvideva 35.000 tujih gostov. Letošnji zaključeni Izleti za izseljence in obisk svetovne razstave v New Torku so naslednji: Ljubljana—Milano-Lju-bl jana, Beograd —Boston—Toronto—Ljubljana, Ljubljana—Milano—Ljubljana, Be- ELMA POD VEČJO STREHO V gozdiču ob Savi, kjer stoji tovarna ELMA, že dolgo niso ronotali gradbeni stroji. Čeprav se je v zadnjih 12 letih povečala proizvodnja za šestkrat, so tovarniški objekti ostali pravzaprav neizpremenjeni. Poleg tega še niso bili grajeni za tovrstno dejavnost. Davek za to ni majhen: polizdelki potujejo iz proizvodnega oddelka v montažo, pa spet nazaj v skladišče. Delavci potiskajo vozičke po dvorišču. Pol kilometra poti po soncu in dežju. Lani so tovarni ELMA odobrili 374 milijonov kredita za rekonstrukcijo. Že poprej so z lastnimi sredstvi gradili obrat galvanike, ki je bil ozko grlo v proizvodnji. Postavili bodo še novo kotlovnico, avgusta meseca pa bodo pričeli graditi novo proizvodno dvorano, ki bo bolj funkcionalno povezana z ostalimi obrati. Rekonstrukcija bo stala okrog pol milijarde dinarjev. Vrednost proizvodnje se bo do leta 1970 povečala od sedanjih 3.1 milijarde dinarjev na 6 milijard dinarjev. Kupili bodo tudi modernejše stroje in zamenjali stare. Za nakup strojev, ki jih bodo kupili v tujini, bodo porabili devize, ki jih dobijo z izvozom. Instalacijski material za stanovanjsko gradnjo, ki ga izdelujejo v ELMI, je močno iskano blago na tržiščih doma in v tujini. ELMA je dosegla pomembno preorientecijo v izvozu, sai gre domala ves izvoz na področja s čvrsto valuto. Leto*-, so olnrJral1 izvoz v višini 140.000 dolarjev. V ELMI povečajo nroriuKtivnosr. povprečno za 9 odstotkov na leto. Ker pa so cene Izdelkov piofonirone. cene materiala in energije ter plače pa neprestano n^r-^^aio povečana nrort"kH<-nost ne pr'nese enakovrednih rezultatov FT.MA plačnic za svoje izdelke 28 odstotkov prometnega davka, kar ni majhna številka. OBISK IZ ZAGREBA Že nekaj let imajo krajevne skupne*,: naše občine stike s krajevnimi skupnosb-J iz občine Medveš6ak v Zagrebu. Re^!. vsako leto izmenjajo gledišča o problehfl dela krajevnih skupnosti. Zadnje dni tO*g so predstavniki koordinacijskega odb5*’ občine Medveščak vrnili obisk bežild”, skiro skupnostim. Med dvodnevnimi govori so izmenjali mnenja predvseibji, vsebini statutov, organizaciji servisov, ? nančnem poslovanju, zlasti pa o sa^ upravljanju v servisih In o odnosih * j, čino. Njihova mnenja so se alcer v čem razlikovala, kljub temu pa bodo bP, tovitve tega srečanja koristile eninj drugim pri delu. ^ B. v- = Popravek j V zadnji številki »Zbora občanov« * (> objavili prispevek »Nova, Sola v PodK j cl?« s podpisom F. Morše. Pravilno ^ avtorja je Anton Prašek. , URBANISTIČNA UREDITEV TITOVE CESTE ULICESTAVE IDEJNIH PROJEKTOV ODSEKA OD STADIONA DO TOLSTOJEVE asss r« rre Splošno ffradhpnn nr»r? Tof in ^__ Spiosno gradbeno podjetje Grosuplje ik,mwPrV0; doslej' v s°gIasiu z občinske tek^ČIc? 111 ?odelovanjem društva arhi->„. Slovenije razpisalo anonimni nate-J, za urbanistično-projektno rešitev ožje-odOT^ «ja Tit0TO ceste- Na razpis se je nfladostLnateeaJnik0V’ 0d katerih pa pet gradn f1, 0snovnim Pogojem. Prvo na-arh EHif Dkoinisija Podelila prof. ing. !tinJdU Rakarju, ki je skupno s še «an projekt rCi i2delal idejn0 zel° m°-bliža vidimo da ga rgiedam° maJ° po' šoke ( ain da predvldeva zgradbe vi-Z"rarih0d St l1 do štirinajst nadstropij. ijajo dovolj Iraka^16’ tak0 d& zagotav' valcem vi Y x 111 sonce vsem stano-bilo zivraTenih^^^i?* podro<-'ju naj bi v nrv?gf!l lh približno 600 stanovanj, in dvo dn-^ mšenja ^stoječih eno stanovanj Ker bo ^ Pa približno 400 tove ceste terLib Ž* sama razširitev Ti- vzhodni tstrani TitrnUJenje Zgradb ob bo pretirani ,hT I ho Ceste* verJetn° ne SUrfIS111 S: štora h,Ht ^j i načrt pušča dovolJ pro-obenem ' z®lenim Površinam z drevjem, Poslov^0,,- 16111 Področju tudi več ski center in Vn’fd,yUŽbeni center- trgovin-j0psodobno sosesko! Centri’ “ dopolnJuJe- ščine Lj^bnanfnd*S|ednika obdinske skupka staiovSfska grad, ^ Pogačni- doživlja prav i™ izgradnja v Ljubljani lepe uspehe 1 pre.tlbrazbo m žanje kar opaža enotne i si L ub jani 86 namreč že vsem na stSradnJa- kar gre pred- r & n steno,-an^ke izgradnje so- sesk — od 300 do 3.000 stanovanj. Združena mehanizacija lahko tako dela mnogo ekonomičneje, obenem pa je izgled soseske, kot celotnega mesta bolj enoten. 2e vnaprej pa naj omenimo, da so pomisleki na visoko gradnjo neutemeljeni. V mislih moramo imeti sodobno arhitekturo, kar pa seveda res ne sme pomeniti drage gradnje. Toda res ni vseeno, kakšne so zgradbe ob Titovi cesti, ki je ena najbolj prometnih vpadnic v Ljubljano. Drugo dejstvo pa je za tako gradnjo skoraj idealni teren, ki dopušča ob upoštevanju vseh varnostnih faktorjev razmeroma visoko gradnjo. Ne sme se nam namreč pripetiti, da bi tako rekoč center občine pozidali z nizkimi stavbami, ki bi kazile enotno podobo mesta kot celote in to na terenu, ki je primeren za višje gradnje. Kdaj bi pričeli z gradnjo stanovanj? Najprej bi seveda prišle v poštev proste parcele omenjenega področja pred Gradbenim šolskim centrom in Visoko šolo za politične vede in v daljši bodočnosti tudi parcele, na katerih stojijo sedaj družinske hišice. Morda že prihodnje leto naj bi pričeli z izgradnjo stanovanj, istočasno pa tudi z družbenim centrom, medtem ko -bi poslovne zgradbe in ostale centre gradili kasneje. Idejno močan projekt, ki je prejel tudi prvo nagrado, bo potrebno seveda še natančno analizirati in po potrebi dopolniti. Po izdelavi detaljnih načrtov pa naj bi se pristopilo k Izgradnji, tako da bo morda že v nekaj letih postalo področje med Stadionom in Tolstojevo cesto novo središče občine. Vladimir SMOLE TEDEN RDEČEČA KRIŽA in mladine niza^je^^^^adnj^ skupščina agiavnegateodboralaRK;an3lo 20~le,t'nice °rga-k^evnE°Ži{e' Tomačevo^omagalfibodo tesneje ,no.ve ^U(di v odbore RK krajevnih organizacij in se blemov PPreko ln £^in0 RK 28 reševailie njihovih pra- ljudi, zlasti si <*™zbenih pentrov bodo razširili zdravstveno vzgojo med sodobnem zri™ nJed ■'nladino. Pojasnjevali bodo pomen krvodajalstva v stu taTgcgS^nr štr!0 "esreč v pro™tu’ na del0™em hizacijah8^,1^« 1 7 jal1 b0do aktive v ^jih delovnih orga- Jeseni £ ^avstveno vzgoj° med delavci. Nndke kra?e£m ^ organiziral seminar za predsednike SoSS,.13 "enl°rJe »“""“ta sivo. v letnSni!^6^* V1, mlddina RK na šolah lepo opravlja svoje noslan-nioči s ^Ifkcni letu je bilo na osemlVtkah 13 eč^ev orve m- ftK Je8 bilo usmerhann PStal0 zdravstven0 - vzgojno delo s podnKom fnravja -- Sf omH Tn?a razna druP področJa: ob svetovnem dnevu ijivih posledtenh o^v1?0, v mesecu b°ja Proti alkoholizmu — o škod-' 6ehno skrif^Cab alk°hola na človeški organizem in o nikotinizmu Po 6olsfeh SčmhS?n^SVfm Podmledkarji RK higieni? skr£ za So S mu umivani,, razdeUevanju fluorkalcijevdh tablet ter redne- ^JuSe v S°le P0risa Kidrlea- Mirana Jarca in Črnuče m S a1^'8 BK K.™ SiSf581 G1*vnl <>d,,OT ^81***««8 Mladino e<£a^Pldan RK 50 hili na osemletkah sprejemi mladine v RK. m-ganizacije zav?d?inč programom jugoslovanskega RK in s statutom gante.acijo. zavedaJ°č se, da so to bodoči aktivisti, ki bod6 vodiU or- Sm1 Po0^aga«a£človJk?^rfK na*0T knjig. To je za tako knjižnico pn šnji obisk, prav zato pa jo že duše 8j stori. Knjižnica bi nujno potrebo^ večji prostor, da bi bil lahko mla^ ski oddelek posebej, oba oddelka bi bila urejena tako, da bi imeli kt si knjige sposojajo, prost doš^ Košarka JEŽICA V REPUBLIŠKI LIGI Prvo leto liga začetnic, drugo leto okrajna liga in tretje leto ženska republiška liga — to je kratka, a strma pot mlade ekipe z Ježice, ki jo je izpeljala pod vodstvom prizadevnega trenerja Lovra Močnika. V republiški ligi se je ».‘kipa Ježice srečala z rutiniranimi igralkami, ki že več let igrajo v tej ngi. Zato so mlade igralke, kljub močni volji in živahni borbenosti, od štirih odigranih tekem le eno odločile v svo-Jo korist. Tudi v Mariboru so bile že blizu zmage, a dolga pot in zamuda vlaka, pa še malo smole in točki sta ostali Mariborčankam. Konec maja sta bili dve tekmi na domačem igrišču. Prvo tekmo z ljubljansko ILIRIJO so članice JEŽICE odločile v zadnjih sekundah v svojo korist. Rezultat 38 : 36 (15 : 18) za Je-zico, kaže, da so bile domačinke v zadnjih minutah bolj zbrane in so sd v napeti in zanimivi igri priborile prvi dve točki v letošnjem tekmovanju. Kose so dosegle: Kovačič 14, Kovič 10, Pregelj 8, Oven 5 in Mandeljc 1. ttIS0 i® &ostovala prvoplasfrana ekipa JESENICE, domačinke kljub borbenosti niso mogle ponoviti uspeha prejšnje nedelje. Rezultat je bil 56 : 28 (29:17) za Jesenice. Članice Ježice so bile precej neučinkovite pod košem, saj je šlo precej žog, ki bi lahko kon- 16 svo'jo pot v košu, mimo. Koše so in Zupan^0^ 13’ Kova6ič 9’ Preeeli 4 ženski ligi po Stanje v republiški kolu je sledeče: Jesenice 4 4 0 171 : 97 Maribor 4 3 1 169: 140 Triglav 4 2 2 162: 159 Branik 4 2 2 98: 135 Ježica 4 1 3 133: 176 Ilirija 4 0 4 136 : 162 Posamezne igralke Ježice se odliku-jsjo po znatnem številu doseženih košev. Sredi maja sta bili v lestvici najboljših strelk Pregljeva in Kovačičeva na četrtem oziroma šestem mestu. Prvenstvo najmlajših Občinska zveza za telesno kulturo Je organizirala občinsko prvenstvo os-°vnih šol »v atletiki. Tekmovanje je spelo in, bo občinska zveza podobna P venstva še prirejala. Še ta mesec njihn|'ojVrsti atletsko prvenstvo sred- brav”^1 .In pionirke so dosegli nekaj Lfa h rezultatov. Ekipno je zmar Dred . ^evna šola Vita Kraigherja, MirLOS?0vno šol° Borisa Kidriča in na^a*Jarca‘ Med posamezniki so bili najboljši; pionirke — 60 m: Puntarič »B. Kidrič) 8.5; — skok v višino: Skalar (V. Kraigher) 130 cm; — skok v .daljino: Škrjanc (V. Kraigher) 4.15 m; ~~ Met krogle; Rojko (V. Kraigher) 9-70 m; — štafeta 4 x 60 m: Osn. šola Jarca 35.7. — Pionirji — 60 m: Lene fS' Kidrič) 8.0; — skok v višino: Lene b. Kidrič) 150 cm; — Skok v daljino; piBost°r (B- Kidrič) 4.88 m; - Met kro-ŠtafBrtarc (V- Kraigher) 12.40 m; — 32 3 ^ 4 x 60 m: °sn- š(>la B- Kidriča Obe tekmi na domačem igrišču sta bili v veliki vročini, kar prav gotovo n: dobro vplivalo na igralke, ki imajo treninge sicer vedno v hladnih večernih urah. Zato bi kazalo bolje osvetliti igrišče, kar bi omogočalo izvedbo tekem v veččmih urah. Omenimo naj še, da je igrišče ozvočeno, tako da lahko gledalci dobro zasledujejo tekme. V odmorih predvajajo zabavno glasbo. Gledalcev je navadno od 100 do 200. Članice Ježice čaka še srečanje z ekipo MARIBORA v Mariboru, nakar bo prvi del tekmovanja končan. Prvenstvo se bo začelo spet 30. avgusta. Med tem se bodo košarkarice Ježice udeležile ženskega mladinskega republiškega prvenstva v Slatini Radencih. Želimo jim, da bi tam dosegle še lepši uspeh kot lani, ko so na prvenstvu v Novem mestu dosegle odlično četrto mesto. ing. V. Z. Atletika Atletsko prvenstvo srednjih šol Občinska zveza za telesno kulturo Ljub-Ijana-Bežigrad je organizirala čbčlnsko prvenstvo srednjih šol v atletiki. Tekmovanje je bilo na Centralnem stadionu, izvedel pa ga je atletski klub Olimpija. Nastopilo je več kot 150 atletov in atletinj. Občinska zveza za telesno kulturo bo v prihodnje posvečala atletiki več pozornosti, saj so prav za Bežigradom ugodni pogoji za razvoj tega športa. »Vrata stadiona so odprta vsakomur«, je dejal trener atletov Olimpije tovariš Ivkovič. »Bežigrajske šole imajo ure telesne vzgoje na stadionu. Na šolah imamo atletske krožke, ki jih vodijo strokovnjaki Olimpije. Solarn posojamo tudi rekvizite in zanje prirejamo tekmovanja. Mladinske atletske ekipe Olimpije sestavljajo bežigrajski mladinci in mladinke. Prej tega ni bilo In če bo takšno tesno sodelovanje s šolami tudi v bodoče, uspehi ne bodo izostali.« Eden najboljših atletskih strokovnjakov v Jugoslaviji tovariš Ivkovič jo še poudaril, da imajo največ uspeha na šoli Vita Kraigherja in v Centru strokovnih Šol, najslabše sodelovanje pa je z gimnazijo. REZULTATI: Moški 100 m: 1. Lipaj (I. glm.) 11.6, 2. Prašiček (PTT) 11.8, 3. Židan (PTT) 11.8 1000 m: 1. Vidmar (Iskra) 2.48,1, 2. Grilj (PTT) 2.50,3, 3. Sivic (I. gim.) 2.54,5; skok v daljino: 1. Pavlič (I. gim.) 5.90m, Grahek (Center strok, šol.) 5.75m,' 3. Posedi (Iskra) 5.65 m: skok v višino: 1. Medvešček (I. gim.) 180 cm, 2. Senčar (I. gim.) 175 cm, 3. Škulj (I. glm.) 170 cm; met krogle: 1. Satler (CSŠ) 16,31 m, 2. Kermavner (CSS) 12,92 m, 3. Brezovec (I. gim.) 12,311; štafeta 4X100 m: I. gimnazija 47,4, 2. PTT 47,8; 3. Iskra 49,5 ŽENSKE: 60 m: 1. Rupnik 8,3, 2. Pup-pis (obe I. gim.) 8,4, 3. Dejak (CSS) 8,9; 400 m: Bole (I. gim) 1:06,3, 2. Miklič (PTT) 1:08,9, 3. Groznik (PTT) 1:11,0; VIŠINA: 1. Dejak (CSS) 130 cm, 2. Sra-kar (L gim.) 130 cm, 3. Švajger (I. glm.) daljina: 1. Rupnik (I. gim) 4.75 m, 2. Pup-pis (I. gim.) 4,35 m, 3. Medved (PTT) 4 0 krogla: 1. Mestinšek (CSS) 10,65 m, 2. Bah (I. glm) 9,63 m, 3. Ogrizek (PTT) 9,54 m; štafeta 4x60 m: 1.1. gim, 33,0, 2. PTT 35,4’ V ekipni razvrstitvi je v moški in ženski konkurenci zmagala I. gimnazija in osvojila oba pokala Občinske zveze za telesno kulturo. Taborniki iz Stožic na, Rašici »S prirodo k novemu človeku« — to je parola mladih tabornikov in tabornic, medvedkov in čebelic iz Stožic in Ježice. - 1 ®Na zadnjem občnem zboru je bilo precej kritike na račun nekaterih neresnih članov upravnega odbora. Izvoljen je bil nov, bolj delavni odbor, ki je pričel na novo organizirati mladino. Med prvomajskimi počitnicami so že organizirali praktičen in teoretičen pouk taborniških veščin. V počastitev 1. maja so taborniki pripravili dvodnevni izlet na partizansko Rašico. Ker se četa imenuje taborniška četa »Svobodašev« so na taborjenje povabili tudi člane DPD Svobode Sto-žice-Ježica. Pri Svobodi imajo namreč taborniki spravljene rekvizite, tam imajo sestanke, pri letnih in zimskih letovanjih pa ne ostanejo brez finančnega prispevka Svobode. Rano zjutraj 2. maja se je zbralo okrog 30 tabornikov in trije harmonikarji Svobode. Rekvizite so peljali do Spodnjih Garnel j, taborniki pa so šli peš in se med potjo učili spoznavati razne’ znake itd. Edini .problem je bil, kakor spraviti čez hrib 60 litrski kotel, pa tudi šotorov in hrane ni bilo malo. V dobri uri so postavili tabor, nato pa so se pričele igre, zabavali so jih harmonikarji, obiskali pa so jih tudi konjeniki iz Stožic, ki so tabornike učili jahanja. Marsikateri pionir je prvič sedel na konju,. To je bilo lepo do- živetje zanj in uspešna prdpaganda za konjski šport. , Za mlade tabornike je bil to lep, nepozaben dan. Po obilnem kosilu so šli na izlete, pozno popoldne pa so mlajši taborniki odšli domov, starejši pa so ostali na taborjenju še en dan. Vinko Snoj Kros v Črnučah Na livadah okrog tovarne Elma je Partizan Črnuče organiziral kros, ki se ga je udeležilo 131 tekmovalk in tekmovalcev, razdeljenih v 8 skupin. Zmagovalci so bili: Pionirke (do 11 leta starosti) — Metka Cas; Pionirji (do 11 leta starosti) — Pečnik; Pionirke (do 12 leta starosti) — Breda Štebcj; Pionirji (do 12 leta) — Marjan Predanič; Pionirke (do 14 leta) — Zlata Lončar; Pionirji (do 14 leta) — Samo Se-mole; Mladinke: Malči Pečjak; Mladinci: Valentin Kristan. Teden mladosti Revija bežigrajskega športa športna tekmovanja v okviru praznovanja tedna mladosti na območju občine LJublJana-Beii-grad, so zajela veliko število mladih v gospodarskih organizacijah, šolah In krajevnih skupnostih. Biti prvak med aktivi ZMS, osvojiti prehodni pokal občinskega komiteja Zveze mladine, to sta bili ieljl vseh. Spisek prijavljenih ekip v nekaterih panogah je bil zelo obširen. Končni vrstni red panogah so Ule: in rezultati v posameznih NOGOMET V A skupina: v tej skupini so tekmovale ekipe aktivov ZMS iz gospodarskih organizacij in krajevnih skupnosti. Vse tekme so bile na igrišču Poštarja, eodil pa Jih je nogometni sodnik Bogo Tvrdi. Rezultati — Energoinvest : Cestno podjetje 3:2, Inštalacija : Elma 4:1, Dol : Soča' 3:0, ArdelJ : Iškra 3:0, Energoinvest : TOPS 3:0, Dol : Ježica 3:1, JLA : ArdelJ 2:1, Inštalacija : Energoinvest 3:2, JLA : Dol 2:1, Energoinvest : Dol 3:1, Inštalacija : JLA 2:0. Končni vrstni red prvoplasiranlh: Inštalacija, JLA, Energoinvest, Dol itd. ^ Nogomet B skupina — tekmovale so ekipe šolskih aktivov. RezultaU — osnovna šola Stožice : osnovna šo-la Dol 4:2, I. gimnazija : poklicna šola Iskre 0:3, PTT center : osnovne šola Stožice 3:0, poklicna šeda iskre : osnovna šol dr. Vita Kraigherja 3:2, PTT center : poklicna šola Iskre 7:1. Končni vrstni red: PTT center, poklicna šola Iskre, osnovna šola dr. Vita Kraigherja itd. ODBOJKA Tekmovanje je bilo na Igrišču OK Črnuče, ki je tudi prevzel organizacijo tega tekmovanja. Rezultati — JLA : poklicna Sola Iskre 2:0, Črnuče : Elementi 2:0, Elma : PTT cerifer 2:1, Črnuče : JLA 2:0, Elma : TOPS 2:0, Cmuče : Elma 2:1. Končni vrstni red: Cmuče, Elma, JLA, TOPS itd. NAMIZNI TENIS Tekmovanje je bilo v šoli PTT. Vodila In sodila sta Andrej Kostanjšek in Franci Pirc. Rezultati — poklicna šola Iskre II : Cmuče 5:0, JLA : PTT center 5:3, Elma : TKG 5:4, Savsko naselje : I. gimnazija 5:4, poklicna šola Iskre I : poklicna šola Iskre II 5:0, Elma : JLA 5:2, IMP : Iskra 5:1, Savsko naselje : poklicna šola Iskra 6:2, Elma : IMP 5:0, Savsko naselje : Elma 5:4. Končni vrstni red: Savsko naselje, Elma, poklicna šola Iskre, IMP itd. ŠAH v klubu družbeno politi*- , M Tekmovanje je bilo nlh organizacij Bežigrad v Smoletovi ulici. Rezultati — poklicna šola Iskre : CSS 5:0, PTT center : IMP 4:1, JLA : Elma 3:2, Savsko naselje : Inštalacija 3:2, PTT center : poklicna šola Iskre 3:2, Savsko naselje : JLA 3:2, Savsko naselje : PTT center 4:1. V te) panogi so za prijetno presenečenje poskrbeli mladi igralci Savskega naselja, katerih povprečna starost Je bila deset let, in so zasluženo osvojili prvo mesto pred PTT centrom, JLA itd. KOŠARKA Tekmovanje Je bilo na igrišču KK Ježica, M Je prevzel tudi organizacijo tekmovanja v tej panogi. RezultaU — poklicna šola Iskre : CSS 20:0 p.f., I. gimnazija : PTT center 48:31, osnovna šola Stožice : Cmuče 26:40, I. gimnazija : poklicna šola Iskre 41:37, Ježica : Cmuče 41:36, Ježica : I. gimnazija 20:0 p. L. Vrstni red: Ježica, I. gimnazija, Cmuče, Iskra itd. v ROKOMET Ker na območju občine Bežigrad ne razpolagamo s primernimi igrišči, smo bili primorani igraU v športnem parku inž. Stanka Bloudka: Tekmovanje Je oviralo Izredno slabo vreme, Id Je na tekmovanja privabilo samo tri ekipe. Rezultati — I. gimnazija : PTT center 13:12, I. gimnazija : osnovna šola dr. Vita Kraigherja 17:8. osnovna šola dr. Vita Kraigherja : PTT Center 16:14. Vrstni red: L gimnazija, osnovna šola dr. Vita Kraigherja, PTT center. STRELJANJE Ekipo so štele vsako po tri člane, ki so se med seboj pomorile v zračni puški. Sodelovali so: Cmuče, ArdelJ, osnovna šola Stolice, JLA, Elma, PTT center, Belinka, poklicna šola Iskre, Inštalacija, TGK, Dol in IMP. Zmagala Je ekipa Elme z 235 krogi od 300 možnih. Za njo so se uvrstile ekipe: Cmuče z 220, osnovna šola Stožice z 219 Itd. Savsko naselje KDO NAJ SKRBI ZA CVETJE IN ZELENICE? Savslko naselje je zgrajeno bolj ali manj kot urbanistično zaključena stanovanjska soseska z neizrazitimi cestami oziroma pešpotmi ter zelenicami, ki so del funkcionalnosti naselja. Vedno bolj je opaziti, da nastaja vse večje nasprotje med namensko uporabo teh komunalnih objektov in predvsem njihovim vzdrževanjem. V zadnjem času postaja ta problem aktualnejši, predvsem zaradi uporabe novega otUoka o notranji delitvi stanarin, ki tangira tudi urejanje okolice hiš. Neurejena zemlji-ško-pravna razmerja otežujejo delo upravnim organom občine, samoupravnim organom krajevne skupnosti In ne nazadnje vsem občanom. Že pri sedanjem načinu vzdrževanja bjižnje in širše okolice hiš ostaja del asfaltiranih površin permanentno neočiščen. »Snaga« čisti le večja cestišča, hišnice pa prostore pred hišami. Tako ostajajo vedno heočiščena ožja cestišča. Posebej je to pereče pozimi zaradi čaščenja snega. izredno hitro naraščanje števila osebnih avtomobilov povzroča pomanjkanje parkirnih prostorov pred bloki, zaradi česar prihaja.do nesoglasij za parkiranje na posameznih mestih. To pa zato, ker v štirih letih ni bilo mogoče strokovno rešiti problema garažiranja in parkiranja, s katerim se je ukvarjala vrsta strokovnjakov, vendar nobena rešitev ni bila zadovoljiva in sprejemljiva. Problem garažiranja omenjamo zato, ker se dokončuje glavni projekt za lokacijski načrt, ki ga je Svet za urbanizem v letu 1963 že potrdil m kate-ftga realizacija zadeva neposredno v zemljiško pravna razmerja. Vprašanje Je, kdo bp prvenstveno upravičen koristiti posamezne lokcije, ki bodo pokrile le najieč ihpčetrtino trenutnih potreb. Vprašanje vdrževanja zelenic 'postaja 4z let4 v leto bolj pereče, ker se zmanjšujejo sredstva za vzdrževanje in vse bolj potencira odgovornost hišnih svetov in občanov Mimlh. Kot že omenjeno, je nasU o ipia-sgnje v zvezi z novim odlokom o notranji ttalitvi stanarin: ali hišni sveti izločaj a prispevek za vzdrževanje okolice ali ne. Kato bi bilo nujno, da pristojni organ uredi zemljiško razparcelacijo ponšin na posamezne bloke in da se loločijo površine splošnega javnega značaja, ki Jih je dolžna vzdrževati širša družbena skupnost, oziroma go vsi občani naselja dolžni prispe-vaiJ sorazmeren delež. To pa bi zantevaio lisfrpznl odlok občinske skupščine, ki bi urejal načela finanoifanja vzdrievJ iiih del in varovalnih ukrepov. Zadevo bo treba prej ali slej vsestransko proučiti in izdelati katastrsko razmejitev kot to predvideva novi zakon c ureditvi zemljišč. V STOŽICAH SE JE ŠTEVILO PREBIVALSTVA NEKAJKRAT POVEČALO, trgovskih lokalov pa je celo manj kot pred vojno. Nekaj so jih zaradi drugih potreb preuredili in služijo novim dejavnostim, nekatere pa so zaradi neustreznosti celo zaprli. Pred prodajalno Ljubljanskih mlekarn v Stožicah morajo embalažo postaviti kar na cesto, kjer je izpostavljena prahu. Občani krajevne skupnosti Stoži-ce že nestrpno pričakujejo, tla bo zgrajen potrošniški center v Soseski VI, ki bo zelo razbremenil zastarelo oz. izrabljeno staro trgovsko mrežo. Uspeh bežigrajskih šahistov Na republiškem šahovskem prvenstvu sta dve ekipi iz bežigrajskih šol osvojili najboljša mesta. V kategoriji mladink je zmagal osnovna šola »Danile Kumar« Stožice, v skupini starejših pionirjev pa osnovna šola »Borisa Kidriča« Savsko naselje. Mlade šahiste smo obiskali v šoli. V Stožicah nam je tovarišica Čamerni-kova, ki vodi šahovski krožek, povedala, da imajo na šoli kar 6 skupin šahistov, ki redno vadijo. Skupine vo- »Šahovske igre sem se začel učiti v pionirskem domu« je dejal Željko tla-loši. »Učila me je vzgojiteljica; še vedno rad zahajam v pionirski dom in igram s sošolcem Hrenom. Med šahi-sti me še zlasti navdušujejo Parma in Ivkov, med svetovnimi mojstri pa najbolj cenim Fišerja, ker je zmagal v vseh partijah na ameriškem prvenstvu. V počitnicah sc mislim za en mesec zaposliti, da si kaj zaslužim za na morje.« POTEM, KO SO PIONIRJI OSNOVNE SOLE »BORISA KIDRIČA« IZ SAVSKEGA NASELJA IN PIONIRKE STOZENSKE SOLE POSTALE REPUBLIŠKI EKIPNI pionirski Šahovski prvaki, jih je na predsedstvu občinske skupščine SPREJEL PODPREDSEDNIK JANEZ VINKLER IN PREDSEDNIK SVETA ZA TELESNO VZGOJO JANEZ KAVČIČ. OBE EKIPI SO POGOSTILI IN OBDAROVALI! VSAKA JE DOBILA ŠAHOVSKO MIZO. dijo boljši šahisti. Dodala je še, da so igralke Majda Hrovat, Vida Oven, Dunja Bogunič in Nada Mavec, ki so osvojile zveneči naslov republiškega prvaka, odlične dijakinje. Udejstvujejo pa se tudi v drugih krožkih. Dekleta so nam povedala tole: Majda Hrovat: Sedem let igram šah. Naučila sem se pri sosedih. S prijateljico imava stalne dvoboje; trenutno sem v vodstvu 20 : 8. Poleti bom šla v kolonijo in šah bom vzela s seboj. Vida Oven: Oče me je naučil igrati šah, ko sem imela 5 let. Zdaj ga vselej premagam. Dunja Bogunič: Devet let igram šah. Poleg telovadbe mi je to najljubše razvedrilo. Nada Mavec: šah igram eno leto. Naučila me je prijateljica Majda iz naše ekipe. Včasih je brat lahko igral z mano brez kraljice. Seveda pa se zdaj ne upa več. Povemo naj še, da je bila Dunja Bogunič druga na republiškem prvenstvu pionirk. Vseh članov zmagovalne ekipe iz Savskega naselja ni bilo moč dobiti v šoli. Zlatko Kumše, Marjan Novak, Dušan Železnik, Željko Galoši in Franci Hren so dobri dijaki in navdušeni športniki. »Zmage na prvenstvu sem zelo vesel in upam da bomo še na naslednjem prvenstvu ohranili ta naslov,« je dejal Zlatko Kumše. »Zanimam se predvsem za nogomet in tudi treniram pri Olimpiji. V Šoli se z veseljem učim zlasti matematiko in kemijo. ^si pionirji so pohvalili vodjo ša bovškega kluba na šoli tovariša Borisa ] Kutina, nekdanjega učene te šole, ki še vedno aktivno vodi delo in je doseženi uspeli gotovo v veliki meri tudi njegova zasluga. Mladim šahistoin želimo tudi v bodeče veliko uspehov pri učenju in v šahu. KULTURE ZA DVA FICKA? , Svet za kulturo in prosveto je imel v letošnjem letu po svoji najboljši vesti možnost razdeliti za kulturne namen 9 milijonov din. Vendar je od devetih mi; lijouov din, kolikor je bilo namenjeno z» kulturo in prosveto, potrebno odvesti precejšnji del za namene, ki jih ne gre opustiti. Svet je praktično razpolagal le 2,3 milijona din, to pa je toliko kot Staneta približno dva ficka. Ali je to dovolj, sc neprestano ponavljajo vprašanja tistih, ki jim je kulturno življenja vseh za Bežigradom pri srcu. In svet je 2,3 milijone din razdelil takole: Milijon din je moral nameniti zavodu za spomeniško varstvo, 1,3 milijona ja odštel ZB za čuvanje in oskrbo spomenikov iz NOB, nekaj tisočakov pa mu ja še ostalo, da lahko s sedmimi tisočaki na mesec plačuje čuvaja na Navju, ki vsaj toliko skrbi za ta slovenski kulturni spomenik, da ni več zaradi svoje zanemarjenosti stalno predmet glodanja v pismill bralcev ljubljanskih dnevnih listov. Podatki seveda niso realni v celoti. Občina je dolžna, da za strokovno šolstvo odvaja sredstva, prav tako direktno doti* ra glasbeno šolo, delavsko univerzo »Lene Stupar« itd. Vendar so vsa ta sredstvo za razvoj kulture za Bežigradom še vso premajhna. Toda, .., dokler spe štiri dr« žinc v isti sobi, je to večji problem, kol da ima bežigrajska knjižnica zelo malo knjig in da je cela kopica kulturnih dejavnosti zaradi premalo denarja nerazvito-Kot pa vse kaže, za kulturne potrebe tudi v prihodnjem letu ne bo dovolj denarja-Vsaj dotlej ne, dokler se ne bo spreiH nila razdelitev dohodkov. Bežigrad pošlo-ja namreč veliko novo stanovanjsko naselje. Problemov je toliko, da jih občinska skupščina komajda z največjimi napori rešuje. In veliko jih je, ki jih spl''11 ne more rešiti. Med temi je tudi vprašanje kulture. Več denarja da obi-insk* skupščina za kulturo in prosveto, kot 'f> dva avtomobila, vendar še vedno le toliko, da skoraj ne moremo govoriti, da 1* bilo kulturnim potrebam za BežigradOTI vsaj deloma zadoščeno. STROKOVNI POUK BREZ DELAVNIC Nasproti Stadiona stoji mogočna zgradba Centra strokovnih šol. če hočemo uveljaviti načela sodobnega izobraževanja, ne moremo vzgajati strokovnjakov, če nimamo delavnic. Tabla in kreda sta pač premalo. Sola potrebuje delavnice. la- te morajo biti v bližini šole. V okolici Centra strokovnih šol praktično ni več nezazidanih površin. Na vzhodni strani zgradbe za delavnice ne bo prostora; tam bo zrasla nova osnovna šola Mirana Jarca. Ostane še zadnja možnost: sosednja tovarna kovinske galanterije se bo preselila. Vendar pa v izpraznjenih prostorih ne bodo delavnice Centra strokovnih šol, temveč trgovina Metalke. Prav gotovo bi lahko močna gospodarska organizacija, kakršna je Metalka, našla prostore za svojo dejavnost tudi kje drugje, posebno še, ker bodo morali za preureditev zdajšnje tovarne vložiti znatna sred stva. Za šolo gre po zlu zadnja možnost. V neposredni bližini ne bo več prostora, kjer bi lahko zgradili delavnice, internat, igrišča; 900 dijakom bodo ostale le učilnice. Februarja meseca je Center strokovnih šol predlagal, da se prostori Tovarne kovinske galanterije odkupijo. Predlog je obravnavala tudi Gospodarska zbornica in ga odobrila. Zaradi zavlačevanja z odločitvijo pa je to varila sklenila pogodbo z Metalko, ki bi v teh prostorih uredila trgovino. , Center strokovnih .šol ostane brez življenjskega prostora. Pred turistično sezono Turistično društvo Bežigrad Je sodelovalo s svetom za turizem in gostinstvo pri pregledu gostinskih podjetij zasebnih turističnih sob'ter domov, ki oddajajo prenočišča turistom. Ker so ugotovili, da je lani podjetje Kompas slabo vodilo evidenco in nepravilno obračunavalo zasebne sobe, so reoepcijsko in Informativno službo za letos poverili informacijskemu biroju turističnega društva Center, V turistično društvo Bežigrad so se včlanile vse večje gospodarske organizacije, ki imajo koristi od turističnega prometa. POJASNILO Uprava šole dr. Vita Kraigherja nam je poslala odgovor na članek »Sto milijonov za adaptacijo šole«. Uredništva je posredovalo odgovor nekaterim družbenim delavcem in forumom z namenom, da tudi oni povedo svoje mnenje. Tako bi v tej številki zaključili z razpravo, vendar nismo dobili vseh mnenj do dneva izida. Zato bomo odgovore in mnenja družbenih delavcev in organizacij posredovali v naslednji številki. UREDNIŠTVO Kopališče pri tovarni Belinka je zlasti ob nedeljah kar preveč obiskano. CrP'^, je. od centra občine oddaljeno skoraj 10 kilometrov,, ne zadržuje številnih BcžignULj nov, da ne bi z različnimi prevoznimi sredstvi premagali razdalje do Šentjakoba. ^ je to v naši občini edino kopališče, pa še ogrevana voda je v bazenu. Sava, kot vi'11 j za kopanje iz higienskih in zdravstvenih razlogov, pa morda razen H dni v le*11 nič kaj priporočljiva.