01 POSAVSKI §mW Y bzorniK ^ Številka 22f September I999,cena I tolar f otoreportaža - Predstavljamo vodje policijskih okolišev str. 25 ASTRONOMI SOTUDI MEDNAMI str. 23 V Globokem ^ačeli z devetletko Novo: ^^pv INFOR^KlJE OBČINE KRŠKO LJCIDSKA ÜNIVERZA ^ffe KRŠKO učinm se z& življcnje 8270 KRŠKO, Dalmatinova ulica 8, tei.: 0608 22 677, 22 81 I, fax: 0608 22 482 Ljudska univerza Krško Teden vseživljenjskega učenja v Posavju -18.10. do 24.10.1999 Fonedeljek, 18.10.99 v Kulturnem domu Krsko 10.00 TISKOVNA KONFERENCA - predstavitev TVU 99 (mala dvorana) 18.00 SLAVNOSTNO ODPRTJETVU 99 in kulturna prireditev z - Otvoritvijo razstave fotografij Drustva ljubiteljev fotografije Krško na temo V JESENI ŽIVLJENJA (v avli) - Otvoritvijo KULINARICNE RAZSTAVE Drustva kmetic Krško in predstavitev dela društva (v avli) Torek, 19.10.1999 v Kulturnem domu Krško 17.00 - 20.00 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ (DLF Krško) 17.00 - 20.00 KULINARIČNA RAZSTAVA (Društvo kmetic Krško) 17.00 - 20.00 SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE, LU Krško (v avli) 16.00 - 18.00 PREDSTAVITEV LOKALNE RAZVOJNE KOALICIJE, Podjetniški center Krsko (mala dvorana) 18.00 - 20.00 Literarna delavnica POEZIJA POSAVSKIH AVTORJEV, KD Obzorje, Silvester Mavsar (sejna soba) Sreda, 20.10.1999 v Kulturnem domu Krško 10.30. - 12.00 PREDSTAVITEV UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Ljubljana, Alijana Šantej (mala dvorana) 16.00 - 19.00 IS RODA V ROD, Učimo se od starejših Delavnice starih obrti, LU Krško in OŠ Artiče (v avli) 17.00 - 20.00 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DFL Krsko (v avli) 17.00 - 20.00 SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE, LU Krsko (v avli) Četrtek, 21.10.1999 v Kulturnem domu Krško in Mladinskem centru Krško 17.00 - 20.00 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DFL Krsko (v avli) 17.00 - 20.00 SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE, LU Krsko (v avli) 17.00 - 20.00 Delavnica: KAJ PRIČAKUJEM OD STAROSTI in predstavitev skupin starejših, CSD Krsko (sejna soba KD Krško) 19.00 Podelitev diplom Visje poslovne sole EF Ljubljana - LU Krsko, kulturni program - Glasbena sola Krško (mala dvorana) 17.00 - 22.00 VIDEOMARAON - produkcija Drustva zaveznikov mehkega pristanka (v M C CAjulija 58, Krško, Tom Gomizel 17.00 Filmski vestnik 1, januar 1999 18.00 Filmski vestnik 2, marec 1999 19.00 Kosovo through the eyes at local Rom (Gypsy) musicians Svanibor Pettan & DZPM, julij 1999 19.40 Filmski vestnik 3, julij 1999 20.30 Uživanje narave in družbe, September 1998 21.00 Filmski vestnik 4 & Uživanje narave in družbe 99 Petek, 22.10.1999 19.00 ROMI OD LEGENDE DO RESNICE, multimedijska predstavitev, Tatjana Avsec in Romska plesna skupina, GD Krsko 17.00 - 20.00 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DFL Krsko (v avli KD Krsko) ! 17.00 - 20.00 SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE, LU Krsko (v avli) ; 18.00 PONUDBA IN STREŽBA VIN, LU Krsko in Niko Veselič (Tri lučke, Sremič) Sobota, 23.10.1999 10.00 Delavnica POT DO SRCA, Milena Plut Podvršič (Gasilski dom Krško) 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE O AVSTRALIJI, Elvira Pavlin, mala dvorana Kulturnega doma Krško (GD Krško) Nedelja, 24.10.1999 16.00 ZAKLJUČEK TVU 99 - ŽURKA ZA PUNCE, komedija, Kulturno društvo B 51 (velika dvorana KD Krško) Prireditve TVU v mesecu oktobru (izven termina) Oktober 1999, Mesec odprtih vrat - Dom starejših občanov Četrtek, 14.10.1999 - 18.00 Predst. knjige V. Pečjaka PSIHOLOGIJA TRETJEGA ŽIVLJENJSKEGA OBDOBJA,Knjiž. Brežice Petek, 29.10.1999 - 18.00 Razstava fotografij Blaža Mirta, Dom starejših občanov Krško Sobota, 30.10.1999 - 20.00 Pozdrav jeseni - otvoritev plesne sezone in plesnega krožka (Hotel Sremič in LU Krško) ____________________________;__________________________;__________,____________________________ ObzörniK 1 RET JA PQNOVNA RQJSTVA Primerjati dosežke materialne in duhovne narave je vsekakor tvegano dejanje, vendar je tudi njih strogo ločevanje enako vprašljivo. To so pač stara spoznanja in resnice, ki jih lahko vedno znova uporabimo, odkrita pa so že zdavnaj. Ko je oni dan občinski svetnik na seji krskega sveta opozoril na "novo rojstvo nuklearke", ki se bo zgodilo z zamenjavo pravkar prispelih uparjal- nikov, je predvsem v zadnjih vrstah sejne sobe zavrsalo. Ob silnem soju medijskih žarometov je namreč kar nekako v senci ostalo dejstvo, da te dni vendarle (s)prejemamo in doživ- Ijamo, kar 5(111)0 že sprejeli in kar se je že doqajalo v teh krajih pred približno četrt stoletja. V čem je razlika? V boljši obveščenosti in menda v de- mokratičnem odločanju? Isti ^ospod svetnik, ki ima takorekoč pred svojim praqom zdaj vse silne tovore stoletja in nemara tudi odlagalisca (tisor;- letja?), je v isti sejni sobi mnogokrat govoril 0 "nezaželjenem detetu" prej- šnjega sistema, ki je zraslo v obliki pokoncneqa valja sredi vrbinskega polja. A vprašanja 0 strahu in tveganju ta- čas pač niso moderna, dvomi so prej dokaz nasprotovanja kot previdno- sti, uparjalniki so te dni "v mods in ker nisö obleke, da bi jih menjali kar vsak drug dan, je bolje verjeti, da nam bodo "ustrezali" se dolga de- setletja. 5aj smo tokrat lahko izbrali demokratično! A demokracija je stvar simbioze in kompromisov, zato jih bo očitno treba sklepati tudi v bo- do(ie, če bomo želeli mir (in zdravje?) v teh krajih. Slučaj ali ne, morda pa le dokaj do- ber posluh za aktualna vpraeanja in probleme, je hotel, da je že omenjeni občinski svetnik pred nekaj meseci izrazil željo, da "bi bilo vredno, da bi ta na§ list našel pot v sleherno hišo." In res - nekakšno novo rojstvo naj bi pomenila tudi danaenja številka ča sopisa, ki za zdaj ostaja, kljub na- porom, pomoči in nasprotovanju mnogih, mesečnik, vendar z bistveno vecjo naklado, s kakršno se ne more pohvaliti v proetoru Posavja nobeden drug tiskan medij. Upamo, da bo med vami dobrodošd - v&aj tako kot uparjalnik! Urednik. OD KOPRA DO KRŠKEGA prevoz uparjanikov za jedrsko elektrarno v Krškem, September 1999 t»k» I*V ' «HWtWMUIii. <*» September 1999 # Ud tu in tam ObzorniK Z NASLOVNE STRAW Na naslovnici septembrske številke to- krat objavljamo fotografijo vse bolj uve- Ijavljenega fotografa Blaža Mirta. V objektiv je ujel slavljenca posebne vr- ste - Rozalijo in Franca Umeka iz Reštanja, ki sta v soboto, 28. avgusta, na gradu Podsreda praznovala bisemo poroko. Petinosemdesedetnima "mla- doporočencema" se je v šestdesetih le- tih skupnega življenja rodilo deset ot- rok,od katerih jih'zivi devet, veselita pa se lahko tudi šestnajstih vnukov in pra- vnukov. Poieg številnega sorodstva, ve- selega muzikanta, so slavljenca pozdravili tudi učitelji glasbene sole s svečanim glasbenim programom, svečani obred pa sta vodila predstavnica Upravne eno- te Krško in župan občine Krško Franc Bogovič.To je bila prva biserna poroka na mogočnem podsredškem gradu, kjer upajo, da bo tako veselih dogodkov pri njih še več.. LEVIČARJEV MAKS IE PRAZNOVAL 90 LET Levičarjev Maks ali ata Maks, kakor mu po domače rečejo, se je rodil v desetčlanski družini na nedeljo, 19. septembra leta 1909.V letu, ko se je rodil, je narava bogato obrodila, še zlasti vinska trta. Rojstna domačija na Gori nad Krškim je bila na bregu, izvir vode pa daleč v dolini, zato je bil Maks večkrat umit kar z vinom, kakor je znala svoj čas povedati njegova pokojna mati A rezultat tega je viden še danes, saj ima ata Maks pri svojih devetdesetih letih rdeča in mladostna lica. Še vedno kreposten in zgovoren mi je ob svojem jubileju, ki ga je praznoval v gostišču Dular na brestaniškem ribniku, povedal, da so v njegovem rojstnem datumu same devetke in da ima to svoj pomen. In verjamemo, da je tako, saj mu je kljub temu, da mu ni bilo vedno lahko, (med drugim je obdobje 2. svetovne vojne preživel v izgnanstvu na Poljskem) zdravje dobro služilo. Ko se je bil Maks, ki je izučen kovač, leta 1945 z ženo in majhnimi sinovi vrnil iz izganstva na svoj dom, ga je čakala prazna ko- vačija in izropana domačija, zato se je zaposlil v Rudniku na Senovem, kjer je do upokojitve leta I960 popravljal rudarsko orodje. Po upokojitvi se je vrnil k svojemu po- klicu in v svoji delavnici na Gori še marsikaj postoril, vedno pa je rad ži- vel z naravo, vrtnaril in obdeloval vi- nograd, poleg tega pa se je ukvarjal tudi s čebelarstvom. A v začetku ne ravno prostovoljno, saj mi je zaupal, da je želel med lovce, a mu tega ni dovolila pokojna žena Fani, ki je deja- la, da ga tako ali tako ni nikoli doma, če pa bo šel med lovce, ga še ob ne- deljah ne bo! »Cebelarstva se loti«, mu je dejala in tako je Maks postal čebelar. »A ko čebela matica umre, se čebele razkropijo, zapustijo panj.« mi je rekel in povedal, da se je tako zgodilo tudi z njegovo družino. Soproga Fani mu je leta 1993 umrla, trije sinovi so si ustvarili družine in odšli od doma. »Kaj pa sedaj, sem se spraševal«, pripoveduje Maks,»bil sem malo doma, malo pri sinu na Dovškem in leta 1995, sem prav tu, kjer danes praznujem, na ribniku, srečal Olgo Božičevo iz Brestanice (na sliki z Maksom), se z njo spo- prijateljil in se k njej tudi preselil... Izvedela bi še marsikaj zanimivega iz njegovega dolgega in ustvarjalne- ga življenja, a na ribnik so prihajali sorodniki.prijatelji in znanci.vsakdo mu je želel stisniti roko in mu zaže- leti še veliko.predvsem zdravih dni. Tudi iz krškega Obrtnega združe- nja so prišli na slavje, saj je Maks eden prvih krških obrtnikov, v ime- nu urada župana pa je slavljencu vse najboljše zaželela tudi Darja Boh, članica krškega občinskega sveta. Torej, Maksu želimo vse najboljše ruHi mi... Bniana Mavsar PQSAVJE V SLIKI IN BESEDI * POSAVJE V SLIKI IN BESEDI PODBOČJE OSTAJA PODBOČJE Tisti člani Sveta krajevne skupnosti Podbočje, ki so se zavzemali, da bi kraju vrnili prvotno ime Sveti Križ, so bili na sestanku vodstva KS za las preglasovani oziroma, glede na to, da je bilo 6 članov »za« spremembo imena kraja in 6 »proti«, je bil odločilen tisti glas, ki se je »vzdržal«. Danes lahko sicer vsi pritrdimo tistim, ki trdijo, da so kraju pred 47 leti krivično odvzeli (kar ni osamljeni primer po drugi svetovni vojni) prvotno ime, ki je bilo v veljavi polnih 700 let, kljub temu pa je potrebno priznati, da so tisti, ki so kraj preimenovali v Podbočje, izbrali lepo in smiselno ime, saj ta leži pod hribom Bočje. Torej, čemu bi ponavljali zgodovinske krivice in mladi, po vojni rojeni generaciji, »vsilili« drugo (pa čeprav ne neznano) ime kraja?! S tern naj bi se se zgodba o preimenovanju, vsaj zaenkrat, končala, pod Bočjem ostaja Podbočje... (B.M.) V soboto, 4.septembra je bila na Malem Kamnu svečana otvoritev kopije starega znamenja.ki so ga zaradi njegove zgodovinske vrednosti in propadanja umaknili v župnijske prostore. 4 September 1999 ObžurniK GOSPODARSTVO Peter Žigante: VERIGA SPODNJESAVSKIH HIDROELEKTRARN - NA MRTVI TOČKI?! Da je reka Sava primerna za energetsko izkoriščanje so stro- kovnjakj ugotovili že pred 2. svetovno vojno, saj je bil v tis tem obdobju izdelan prvi pro- jekt za gradnjo hidroelektrarn. V letu 1982 je bil prvič pred- stavljen projekt HE na spodnji Savi, po krajšem moratoriju in izdelavi novih študij, ki so od tedaj planiranih sedmih HE eno izločile, so opredelili gradnjo šestih HE na Savi. S podpisom avstrijsko-slovenskega spora- zuma o sodelovanju na področ- ju energetike v letu 1991, je bila takorekoč, kakor nam je na tis kovni konferenci 16. septembra povedal član posavske pogajal- ske skupine Peter Žigante, uso da Posavja zapečatena. Kajti od takrat dalje je postal pas ob Sa- vi v Posavju rezerviran prostor, na katerem ni bila dovoljena gradnja, niti drugi posegi v prostor. Posledice čutimo do mala že vsako leto, ko Sava pre- stopi bregove, saj vzdolž Save zaradi prepovedi gradnje ni moč postaviti niti protipoplav- nih nasipov. Koje bilo že videti, da se je kolesje okoli izgradnje začelo vendarle premikati, saj so bila že ocenjena zemljišča za prvo elektrarno v verigi - HE Bo- štanj in podeljena koncesija podjetju Sava d.o.o., je ponov- no obstalo vse na mrtvi točki, saj na podpis pogodbe čakamo že več kot leto dni. Veliko mo- drovanj pač ni potrebno, da bi prišli do spoznanja, da za grad- njo stojijo (več kot očitno) ne- usklajeni politični interesi. A po mnenju Petra Žiganteja je celo bolj zaskrbljujoče, da se tudi posavski prostor na nivoju vseh Struktur zelo pasivno odziva do tega pomembnega projekta. Slednji naj bi vendarle omogo eil tako na boštanjskem grad- bišču kot na vseh naslednjih pe- tih gradbiščih skozi več kot de- setletje izgradnje do 7000 no- vih delovnih mest, pri čemer naj bi bila vsaj delno vključena tudi domača podjetja. Nemara se bodo ta in vsi ostali prebudili 30. oktobra, ko je zadnji rok za podpis koncesijske pogodbe, kajti, če bo do podpisa prišlo, bi nemara lahko projekt stekel še v poletju leta 2000. A se ved no ostaja veliko če-jev, saj ne gre le za neusklajenost pogajal- skih skupin in ne za vsebinska vprašanja. Gre očitno za vpra- šanje, kdo bo (več) zaslužil in kdo bo kriv za morebitni neuspeh. Veliko je tistih, ki zadnje mesece vztrajno pou- darjajo, da je električne ener- gije za Slovenijo dovolj. Trenu- tno jo je res, meni tudi Žigante, a pri tem opozarja, da se na dol gi rok takšna računica ne bo iz- šla, saj bo k pomanjkanju elek- trične energije prispevalo tudi zaprtje nuklearke, pa naj se nam leto 2023 zdi še tako od- daljeno, saj bo gradnja verige HE smotrna šele tedaj, če bo obratovalo vseh šest. B.M. fotoi Prijetno srečanje generacij Ob mednarodnem letu sta- rostnikov so stanovalci z vodstvom Doma starejših občanov Krško v svojih pro- storih pripravili več priredi- tev na temo »da bo življenje v tretjem življenjskem ob- dobju še lepše«. Svoje šte- vilne aktivnosti so predsta- vili 18.septembra na dru- žabnem srečanju s svojci in prijatelji, katerega so se udeležili tudi člani in člani- ce krškega občinskega sveta ter župan Franci Bogovič. Kakor je na srečanju pove- dala direktorica Doma sta- rejših občanov Jožica Miku- lanc, se moramo zavedati, da za današnjim dnem pride jutri, ko noge postanejo po- časne in utrujene, ko se roke tresejo, ušesa ne slišijo več vsega prav in oči ne vidijo več dobro, zato lahko nudi- mo starostnikom v povrači lo za vse, kar so nam oni da- li, le hvaležnost, potrpljenje in ljubezen. Prijetno in do- bro obiskano družabno sre- čanje je spremljal tudi bogat kultumi program, ki so ga pripravili pevsko društvo Roženkravt, zbor stanoval- cev, duo Mikimaus iz Krme- lja in mladi harmonikar Gre- ga Gramc, program pa ]e po- vezovala Bernarda Zarn. B.M POSAVJE V SLIKI IN BESEDI POSAVJE V SLIKI IN BESEDI V Kostanjevici so praznovali peto obletnico KOSTANJEVICA NA KRKI- Ob pra- znovanju svoje pete obletnice je pihalni orkester Kostanjevica na Krki nagradil svoje zveste poslušalce z zabavnim ve- čerom v soboto, 11. septembra 1999. Zaigrali so nekaj najljubših skladb, ki jih je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Pripravili so tudi družabne igre, v kate- rih so sodelovali obiskovalci prireditve. Petnajstim godbenikom, ki sodelujejo v pihalnem orkestru že od vsega začetka, in petim članom odbora so ob tej pri- ložnosti podelili priznanja. Začetki orkestra segajo v September 1994, ko so krajani dali pobudo za usta- novitev le- tega. 24 glasbenikov se je OBŽORJE KULniRNODRO^VOKRŠKO takoj lotilo dela. Skupaj z glasbeno solo Krško so odprli oddelke za posamezne instrumente v Kostanjevici in se začeli učiti. Za Božič istega leta so imeli prvi koncert, s katerim so presenetili vse. Predsednik, danes 33 članske godbe, je Andrej Jordan, dirigira pa mu Tbni Ho- man. Pri kostanjeviški godbi imajo tudi predvodnika Matjaža Krhina, ki jih spre- mlja na vseh nastopih doma in v gosteh. V teh nekaj letih so se uveljavili po ce- lotni Sloveniji in imajo kar 30 koncertov letno, od tega dva velika promenadna koncerta, ki ju prirejajo v domačem kra- ju; prvega poleti, drugega pa za Božič. Svojim zvestim poslušalcem.vsem spon- zorjem in drugim se zahvaljujejo za vso podporo in obljubljajo, da bodo pridno delali še naprej in pripravili Še veliko dobrih koncertov. Sonja Mrgole Večnamenski dorn v središču Zdol vse bolj dobiva vsebino, zaradi katere je bil zgrajen.Tako so pred mesecem odprli pošto, Zdole imajo namreč ie vedno svojo poštno številko (8272), po besedah predstavnice podjetja Mercator Dolenjska d.d. pa bodo krajani kmalu lahko kupovali v novi trgovini, ki bo v istem objektu.V sredo, 15. septembra, je začel obratovati Dnevni bar Slivšek, ki ga je odprlo podjetje Protex d.o.o. September 1999 % ÜOSPODARSTVO ObzorniK DO SODOBNE HLADILNICE S POVEZOVANJEM SADJARJEV V Šentlenartu so 3. septembra odprli po zahodnoevropskih standardih obnovljeno in dograjeno zadružno hladilnico za sadje, ki omogoča skladiščenje 2700 ton sadja. Nova pridobitev, kakor je povedal na otvoritvi direktor Sadjarske zadruge Posavja Tone Koršič, zavzema posebno mesto v razvoju sadjarstva tako v Posavju kot v Sloveniji, saj predstavlja eno izmed redkih vlaganj, ki ga je vzpodbudilo in izvedlo okoli šestdeset posavskih sadjarjev, ki so se s skupnim programom razvoja sadjarstva pred petimi leti povezali v prvi tovrstni specializirani sadjarski zadrugi pri. nas. Hladilnica, ki ima vgrajeno naj- sodobnejšo računalniško vode- no opremo nizozemske ter del- no nemške izdelave, ne omogo- ča le koliänsko večjega skladiš- čenja, temveč tudi časovno da- ljše hranjenje, pri katerem je pomembno, da se vitaminska osnova v sadju ohrani tudi do sedem mesecev. Skratka, šen- tleharška hladilnica bo potro- šnikom zagotovljala nemoteno oskrbo s kakovostnim sadjem skozi vse leto, tudi izven sezo- ne. Kakor so povedali ob otvo- ritvi sadjarji, nameravajo v bo- doče veliko pozornosti name- njati intenzivni biološki pride- lavi sadja, kvaliteti in sortnemu sestavu sadja, prilagajati le-te- ga potrebam domačega in tuje- ga trga ter strmeti še za večjim izvozom, seveda pa boljšo in večjo pridelavo zagotoviti in omogočiti z novimi investicija- mi, kot je izgradnja dodatnih namakalnih sistemov in posta- vitev protitočnih mrež. Sicer pa je Sadjarska zadruga Posavja za investicijo obnove in dogradit- ve hladilnice, ki znaša preko 400 milijonov tolarjev, najela za 150 milijonov kreditov v tujih bankah, za katere so dali poroštvo Sklad za regionalni razvoj iz Ribnice, občina Breži- ce in družina Koršič, preko 100 milijonov sredstev je prispe- valo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 43 mi lijonov nepovratnih sredstev pa je z vgrajeno opremo pri- spevala tudi nizozemska vlada. Bojana Mavsar ZADRUŽNI DOM BIZELJSKO - V dneh od 25. septembra do 10. oktobra si lahko v Zadruinem domu na Bizeljskem ogledate razstavo na- ravne in kulturne dediščine Bizelj- skega, ki jo je pod okriljem bizeljs- kega turističnega društva ob sode- lovanju strokovnjakov pripravila sek- cija za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Z namenom osveščanja tako domačinov kot obiskovalcev o naravnem kulturnem bogastvu kraja, so člani sekcije v 12 vaseh popisali in fotografirali predvsem stavbno de- diščino, več kot 300 objektov, sta- rejših od 60 let. Na razstavi bo pred- stavljeno tudi iivljenje in delo A.M. Slomška. GRAD RAJHENBURG BRESTANICA - V sklopu jesenskih serenad so se v okroglem stolpu gradu Rajhenburg v mesecu septembru že zvrstili glasbeni večeri pod naslovi: Ptica na struni, Zvočne pripovedi ozarjenega večera in Acce.AudÜ, 24. septembra ob 20. uri pa lahko prisluhnete glasbi »Zvonki glas rogov«, ki jo bo izvajal kvartet rogov v sestavi: oštjan Lipovšek, Borut Panic, Katja Pupis, Primož Zemljak in igralka IvaBabič. GALERIJA KRŠKO -V krški Galeriji se z razstavo pred- stavlja mojster grafičnih tehnik, aka- demski slikarTodorče Atanasov. Sko- rajda prepoznaven znak njegovega slikarskega ustvarjanja so tako ženski kot moški akti, ki jih umetnik po- gosto prepleta z mitologijo. Razstavo si lahko ogledate do 5. oktobra. Novo mesto ODPRLI "NAJLEPŠI MERCATOR NA SVETU" Tako je predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič poimenoval novo pridobitev - nakupovalno središče na Cikavi pri Novem mestu, ki so ga odprli v sobo to, 11. septembra in je z 7.600 kvadratnimi metri površin, od tega 4.600 prodajnih, največji tovrstni center med Lju bljano in Zagrebom, oziroma na Dolenjskem sploh. Objekt so preuredili iz nekdanjih industrijskih hal tovarne Iskra Tenel za 1,8 milijarde tolarjev v manj kot pol leta. Osrednji del centra zavzema Mercatorjev hipermarket s 1.900 kvadratnimi me- tri prodajnih površin, v katerem najdete preko 15 tisoč izdelkov, ostali prostor pa je namenjen kar 19 lokalom s trgovsko, gostinsko in storitveno ponudbo, med katerimi so npr. Modna hiša Maribor, Peko, DZS, Dolenjska banfta, Zlatarna Celje in specializirana športna trgovina Intersport, kakršno lahko verjetno kmalu priča- kujemo tudi v zgornji etaži krškega nakupovalnega centra. Ob bogatem živilskem programu je v hipermarketu na voljo lastna pekarna, mesnica, sveže sadje in zelenjava, delikatesa, vinoteka, neživilski program pa tekstil, igrače, kozmetika, galanterija ter različni izdelki za dom in gospodinjstvo. Center odlikuje kar 400 parkirišč, lahek dostop za invalide, previjalnica za dojenčke, pred- vsem »pa prikupno zunanje otroško igrišče. Za morebitne kupce iz Posavja naj navedemo še delovni čas, ki se začne vsak dan ob 8. uri, med tednom traja do 20. ure, v nedeljo pa do 12. ure. Na sliki: glavni direktor Mercator Dolenjske d.d. Stanislav Hribar (drugi z leve), njegov pomočnik Franc Jevnikar (prvi z leve), predsednik uprave PS Mercator Zoran Jankovič in drugi sodelavci pred vhodom v novi hipermarket dan pred svečano otvoritvijo. 6 September 1999 ObzorniK TURIZEM IZ PORTOROZA NA DOPUST V KRSKO! Že v prvih poletnih dneh, ko se je mnogo naših znancev, someščanov na- makalo nekje na slovenski obali, na Hrvaškem ali pa celo v tujini, mnogi pa so se še pripravljali na dopust, smo na na krških ulicah srečali gospoda Erika Apata, ki je z družino prišel iz Portoroža, da bi dobršen del letošnjega dopusta preživeli v Krškem in okolici. Saj ne da nismo v Krškem vajeni turistov, tudi iz Amerike, Japonske in celo Afrike smo jih že lahko srečali, a vendar so to predvsem poslovni ali pa sorodstveni obiski. Da pa se kdo odloči za letni dopust v našem mestu, je najbri le redkost, zato smo gospoda Erika poprosili za kratek pogovor. Družina Apat ponavadi nima dolgih skupnih počitnic, ker oče dela v gostin- stvu.zato za tiste kratke dni, ko so sku- paj.toliko bolj skrbno izberejo lokacijo. Čeprav so že bili v Šapniji in tudi drugod v tujini, prav radi obiskujejo predvsem slovenske kraje, saj so prepričani, da Slovenije (še) ne poznajo dovolj.Tokrat so se na podlagi ponudbe hotela Sremič v časopisu odločili za podtnice v Krškem. Erik je sicer že poznal gostišče Tri lučke, tokrat pa so želeli spoznati kaj več, predvsem kraj kot celoto. »Ko smo odhajali in povedali kolegom in znancem, kam gremo, so dejali: Kaj boste pa tarn? Nimate kam drugam? A zdaj lahko rečem, da smo se prav odlo- čili. Bili smo celo prijetno presenečeni, saj je hrana okusna, takoj ob prihodu v hotel pa smo lahko videli.da tu ne bomo zgolj številka.« "Že prvi dan, natančneje zvečer, ko smo šli ven na sprehod po mestu, smo bili prijetno presenečeni, ker so nam vozniki vedno ustavili pred prehodom za pešce, kar se pri nas na obali zelo redko zgodi," je očitno zadovoljen pripovedoval Erik in, kot smo lahko uvideli pozneje, je ta »malenkost« zelo pomembno vplivala na končni vtis portoroške družine o našem kraju. »Naslednjega dne smo si ogledali brestaniški grad, kjer so nas lepo sprejeli, prav tako tudi na ribniku, kjer so nas dobro postregli.čeprav smo prišli nekoliko pred uradnim začetkom delovnega časa.« Zatem je družino spremljala obilica smole, saj so na Bohorju sami zaman iskali slap, v Kostanjeviški jami pa jih niso sprejeli, ker naj bi zmanjkalo elektrike. Tudi jahati niso mogli, ker je bil gos- podar na dopustu, kljub temu pa so bili na domačiji prijazno sprejeti. Naslednje dni so skočili na kopanje v Čateške toplice in potovali naokrog do Sevnice... "Morda ne boste verjeli, a po moje imate na takih lokacijah v notranjosti Slovenije celo neko prednost pred nami na obali. Tu je možno več iztržiti, saj smo v nekdanjih elitnih centrih turizma (poleg Bleda in Kranjske gore), nekako zaostali, vse, kar ponujamo sta morje in sonce, ostala ponudba pa, predvsem izven glavne sezone ne funkcionira. Ko pride gost enkrat na območje, kot je vaše, ne pride samo v hotel, pač mora biti pripravljen na obiskovanje okolice in tudi na to, da bo porabil kaj več kot le za polpenzion in mineralno vodo. Ce se kdo želi lepo imeti, ima pri vas res kaj videti in doživeti, zato smo tudi mi prišli,« pravi Erik. Ko so se nama pridružili tudi ostali člani družine, je Erikova žena dejala, da jih celo deževno vreme ob koncu ni preveč motilo. Da jim je bila prve dni vročina hujša kot ob morju. Da je kavica tu boljša. Da jim je Kostanjevica zelo všeč, da je zelo lepa, a kolikor so videli, mnogo premalo izkoriščena za turizem, kot pravzaprav vsa Slovenija. »Najbolj me razjezi.ko vprašam v lokalu, če lahko pri njih pojemo npr. pizzo, da rečejo, da je nimajo, ko pa vprašam, kje drugje v tern kraju bi jo lahko dobil, reče gostinec, da tega pa ne ve. Naše letošnje izkušnje iz Krškega kažejo, da je pri vas drugače," mi še pove turist Erik. Da bi res in vedno (bolj) bilo tako. (S.M.) POSAVJE V SLIKI IN BESEDI * POSAVJE V SLIKI IN BESEDI potitUMstnunke,] SLOVENIJA POTREBUJE DEMOKRATE Demokrati Brežic (na sliki desno) so bili najštevilčnejša skupina na nedavnem taboru Demokratov Slovenije v Ribnem pri Bledu. Na prireditvi je poleg predsednikaValentina Merca in velikega simpatizerja demokratov dr. Franca Bučarja govoril Vladimir Deržič, član glavnega odbora DS, sicer pa brežiški župan. Deržič je poudaril, da Slovenija potrebuje stranko, kakršna so Demo- krati Slovenije, saj lahko pripomorejo k premagovanju stalnih in za državo ško- dljivih delitev na leve in desne. Aplavz prisotnih je izzval njegov protest zoper napade, ki prihajajo te dni iz Avstrije, tako v zvezi z JE Krško kot tudi drugač- ne vrste. Izrazil je pričakovanje, da se bo Ministrstvo za zunanje zadeve R.S od- ločno uprlo takim pritiskom.saj severni sosedje nimajo nobene pravice postav- Ijati zahtev, dokler v celoti ne povrnejo škode, ki so jo med drugo svetovno voj- no povzročili v naših krajih, še posebno pa v Posavju. (s'"1) September 1999 / DOGODKI ObzörniK 6. srečanje upokojencev občine Krško NISO BREZBRIŽNI DO DRUŽBENIH DOGAJANJ V krški občini je okoli 6000 upokojencev, ki so na lokal ni ravni povezani in organi zirani v društvih upokojen- cev, ki z raznimi aktivnostmi skrbijo, da njihovi člani tre- tje obdobje življenja preži vijo kar se da družabno in polno. V sklop tega spada tu- di vsakoletno srečanje upo- kojencev občine Krško, ki se je letos ob številni udeležbi odvijalo 28. avgusta na dvo- rišču kostanjeviškega gradu v organizaciji kostanjeviške ga društva in koordinacijs- kega odbora DU občine Krš- ko., ki ga vodi Herman Pregl. Kljub temu, da so upokojenci najštevilčnejša organizacija ci- vilne družbe, njihove izkušnje in mnenja niso dovolj upošte- vana, je dejal na srečanju Franc Sotler, tajnik Zveze upokojen- cev Slovenije in pozval zbrane, da morajo zato še aktivneje in organizirano poseči v vsa dru- žbena dogajanja, saj bodo le ta- ko prepoznavni in upoštevani pri prizadevanjih, ki vplivajo na upokojensko populacijo, predvsem na področju reforme pokojninskega sistema, posto- pne uvedbe vdovskih pokojnin, socialne problematike in zdrav- stvenega zavarovanja. Ker upo- kojenci trdno stojijo za ustav- nim načelom enakosti vseh dr- žavljanov, bodo tudi v bodoče ostro nasprotovali sprejemom zakonov, ki postavljajo v privi- ligiran položaj posameznike, kot je zakon o predčasnem iz- jemnem upokojevanju poslan- cev. To je cinizem posebne vrs- te, so menili na srečanju, v ko- likor pa bi prišlo do sprejema ie-tega, si bodo poiskali podpo- ro v drugih sociainih partnerjih ter sprejem tovrstnega zakona preprečili z organiziranim pro- testom in z množično držav- ljansko nepokorščino. Upokojence je pozdravil krški župan Franc Bogovič, ki je med drugim dejal: »Mislim da je nuj- no, da spoštujemo vrednote, ki ste jih ustvarili, vaše minulo de- lo pa nadaljujemo tam, kjer ste ga vi končali.« Na družabnem srečanju so ob kulturnem programu podelili tudi priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije za več- letno uspešno in prizadevno delo v posameznih društvih, ki so jih prejeli: Minka Zalokar iz Brestanice, Ivan Abram iz Kos- tanjevice, Alojz Arko iz Krškega in Tone Pleterski s Senovega. Bojana Mavsar Najstarejša udeleženca sre- čanja, 87- letno Marijo Toma- zin iz Rake in 92- letnega Iva- na Jereba iz Kostanjevice, so udeleženci pozdravili z buč- nim aplavzom (na sliki zgo Med govorniki, ki so vzbudili še posebno pozornost prisotnih je bil tudi dr. Franc Pogačar (na sliki levo), sicer član izvršnega odbora Zveze upokojencev Slovenije. SPOMINSKO SREČANJE NA PLANINI Organizacijski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Krško sta 11. sep- tembra organizirala tradicionalno spominsko srečanje na Planini pri Podbočju. S svečanostjo in kulturnim programom so udeleženci obeležiti 57. obletntco tragičnih dogodkov v vasi, v katero so 14.septembra 1942 vdrli ustaši, jo do tal požgati in postrelili 25 ljudi. A okrutnosti še ni bilo konec, saj so se v jutranjih urah naslednjega dne vrnifi, zajeli še 8 Ijudi, ki so jih nato postreHli v Novoselski gori nad Ranino.Vse ženske in otroke, ki so ostati brez očetov in mož, hrane in svojih domov, pa so razgnali. "Pomena upora proti okupatorju ni moč zmanjševati. Kolaboracije ni moč privzdigniti v patriotsko dejanje", je dejal*na srečanju Miran Potrč, posla- nec ZLSD v DržaMnem zboru. Poudaril je, da moramo biti pozorni do zahtev, ki jih imajo do države vse žrtve vojnega nasilja, zahteve, da naj bi se spremenile ali celo ukinile pravice iz pokojninskega in invalidskega zava- rovanja, ki jih uiivajo borci in drugi ude- leženci NOB, pa je označil kot ne- poštene in zaljive/'Deset let ie pojemo svojo himno "Zdravljico". Deset let velikih sprememb, dobrih in tudi nepre* mišljenih, je lahko podlaga za upanje, da bo med ljudmi in v politiki vse bolj pre- vladoval razum in objektivno oce- njevanje stvarnosti. Da se bodo izžrveli junaki, mesije in preganjant. Da-bo inte- res fjudi in države, da bo graditev skup- nega dobra, vse bolj posta}ala temelj na- šega ravnanja. Ni raztogov, da ne bi bilo tako. In v tem je upravičen na$ opti- mizem", je v svojem zakfjučku povedal Miran Potrč. V imenu občine Krško je zbrane poz dravil občinski svetnik Jože Habinc, > kulturnem programu pa,so sodeloval Pihalni orkester Videm, Vinogradnišk oktet Šentjernej, pevka Andreja Baric - Adolf Moškon na elektronski harmoniki, f recitatorka Magda Kerin ter povezoval- i ka Anica Božič, ki je program v sodelo- i vanju z Lojzetom Štihom tudi pripravila. Bojana Mavsar September 1999 ObzorniK Keportaža Čuki in dalmatinska skupina Ankora so zvabili na piano tako mlado kot staro... . in tudi mlade manekenke so se zavrtcle...v družbi ; ¦ ' ¦ frizu Na petkovi rockerski uverturi je blestel veteran Vinko Koretič - Tink. Organizator prireditve Agencija Lukec Krško se zahvaljuje za sodelovanje -glavnim pokroviteljem: Občini Krško in Savaprojektu Krško, pokroviteljem'. Pizzeriji Račko, Elektru Štefanič Skopice, Novi KBM Maribor, Cvetličarni Lilija Leskovec, Hotelu Sremič in NE Krško ter sponzorjem: Papiroti Krško, Gostilna Komočar, Varnost Novo mesto, Q- techna Krško,Čistilnica Pacek Krško, Bar Labirint Mrtvice, Hermes Krško, Denis Brežice, Lukež Brežice, Izmera Krško, Cvet Leskovec, Optika Rime Krško, Čistilni obrtni servis Krško, Agro avto servis Krško, Frizerski salon Katarina in Srednja sola Krško. /»T *\ .. ali kako s(m)o se dobro zabavali z agencijo Lukec »Boginja« posavske in slovenske glas bene scene - Nuša Derenda je zapel; opolnoči... Tudi župan Franci in soproga Bojana sta se veselo zavrtela.. Bil je žur - skoraj do do jutranjih ur .. Zelo obetavni in že tudi priljubljeni med vrstniki - domača skupinaTunke. Glej, glej, zdaj bo doskočil - spremljanje nastopa padalske trojke. September 1999 ,Q KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObžorniK GLASBENA SOLA KRŠKO Glasbena sola Krško, Dalmatinova 6,8270 KRŠKO, tel. UČENCI V NOVEM ŠOLSKEM LETU Zanimanje za šolanje v Glasbeni šoli Krško iz leta v leto raste.Tako se bodo v novem šolskem letu 1999 /2000 učenci učili naslednjih instrumentov: kjavir (57), orgle (6), violina (42, viola (2), violončelo (16), kontrabas (4), blokflavta (8), flavta (2), oboa (3), klarinet (31), saksofon (16), fagot (2), rog (5), trobenta (15), pozavna (5), tuba in druga trobila (8), tolkala (15 ), kitara (51), harmonika (45), nauka o glasbi pa 30 učencev v mali glasbeni šoli in 60 v pripravnici. VRAŽJE DEKLE V začetku meseca so stekle priprave na zanimiv umetniški projekt, ki ga pripravljata Glasbena sola in Kulturno društvo Obzorje za leto 2000. Do konca tega leta naj bi na pobudo Draga Gradiška in Silvestra Mavsarja v Krškem postavili na oder glasbeno dramo oziroma musical z naslovom Vražje dekle, pri katerega izvedbi bo- do predvidoma sodelovali simfonični orkester GŠ, solisti, ženski in moški zbor ter drugi. Glasbo za musical bo napisal znani slovenski skladatelj Jani Golob, ki je prispeval tudi uverturo za letošnji praznični koncert ob pet- desetletnici Glasbene sole Krško. KOLEKTIV GLASBENE SOLE V tern šolskem letu na šoli poučujejo: Drago Gradišek (ravnatelj), Elizabeta Križanič (pomočnica ravnatelja), Karolina Vegelj Stopar, Branimir Biliško, Martin Sušteršič, Aleš Studen, Suzana Drobila, Martina Sušič, Barbara Smolej Fritz, Maja Virant, Matjaž Zorko,Andreja Istenič Lipovšek, Ernest Jazbec, Robert Pirc,Aleksander Vinšek, Goran Merčep, Franci Arh, Mitja Kuselj, Branka Žičkar, Ivan Bakran, Dražen Radakovič.Stanislav Cetin, Senka Spitzer in Martina Horvat. Honorarno poučujejo: Anton Žarn, Alojz Gradišek, Tone Homar. Miran Petelinc, Penka Kanev Manojlovič, Natalija Mustar, Brigita Šuler, Lucijan Cetin in Estera Cetin. Računovodska dela opravlja Slavica Medvešek, tajniška Renata Ban, hišniška in čiščenje pa opravlja Nataša Sotler. ...............50T"Lfr..... : PRIREDITVE, N ASTOPI, SNEMANJA V mesecu oktobru bo 5. a razred NGL izvedel več predstavitev Zgodbe o čmr- Iju za učence nižje stopnje osnovnih šol in vrtce v občini Krško. Iz čeških Mohelnic prihaja 15. oktobra v goste tamkajšnji šolski pihalni orkes- ter. V oktobru bo potekalo tudi snemanje televizijske oddaje o Glasbeni šoli Krško, pri kateri bo sodelovala znana voditeljica glasbenih oddaj Darja Korenčan. Interni nastopi v dvoranici Glasbene sole Krško se bodo začeli 6. oktobra, sicer pa bodo redno potekali ob sredah, s pričetkom ob 18. uri. Glasbena sola Krško (1949 -1999) - 50 LET DVESTO GOLAŽEV ZA ČRNETIPKE V soboto, 18. septembra 1999, je Hotel Sremič Krško pred svojim gostiščem Tri lučke na Sremiču pripravil že drugo družabno prireditev, na kateri so se znane osebnosti pomerile v kuhanju golaža. Na pobudo direktorice hotela Mojce Dostal, urednika Posavskega obzornika Silvestra Mavsarja in ravnatelja Glasbene sole Krško Draga Gradiška je bil tokratni izkupiček od prodaje golaža namenjen nabavi novega klavirja (Steinway) za novo glasbeno solo, ki bo urejena v zgradbi nekdanjega hotela na Vidmu. Tokrat so izbrani gostje kuhali lovski golaž, kuhalnice pa so vihteli: znana TV voditeljica Saša Einsiedler Štrumbelj, predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, Majda Androjna iz Tespacka, Ivan Kozole, direktor in lastnik Evrosada, načelnik za gospodarstvo na občini Krško Franc Černelič in predstavnica Glasbene sole, namestnica ravnatelja Elizabeta Križanič. Drugi golaž pri Treh lučkah je imenitno uspel, v programu, ki ga je povezoval Cveto Bahč, so z glasbenimi točkami sodelovali tudi učenci in profesorji Glasbene sole, ki so skupaj s kolegicami in kolegi tudi bučno navijali za kuharico Elizabeto. Tokrat naj povemo le to, da je bilo v nekaj minutah prodanih kar dvesto golažev (po 500 tolarjev), gospod Jankovič pa je v imenu Mercatorja "primaknil" še dvesto tisoč tolarjev za novi klavir. Več o prireditvi pa v sliki in besedi še prihodnjič. Elizabeta Kriianič Pleteršnikovi dnevi - drugačen pouk ZNANSTVENIKI NISO DOLGOČASNI V Pišecah sta bila 15. in 16. September posvečena avtorju prvega slovensko- nemškega slovarja, Maksu Pleteršniku. Ugledni gostje, znanstveniki, ki se "uk- varjajo z raziskovanjem slovenskega je- zika.so tokrat predstavili svoje raziskave slovenskih lastnih imen. Osmošolki Jasmina Balon in Nina Mar- kovič sva v sredo sodelovali pri spreje- mu gostov.Vsakemu sva izročili košček rozge (oleseneli del trte) z napisom DNEVI-MAKSA PLETERŠNIKA, PIŠECE 99 in jim zaželeli prijetno bivanje v Ple- teršnikovem rojstnem kraju. Po župa- novem pozdravnem govoru in pogosti- tvi se je v župnijskih prostorih začel sim- pozij, ki ga je vodil akademik dr. Jože Toporišič. Z Jasmino bi morali nazaj v solo, da sporočiva število kosil. Nisva hoteli nazaj k pouku, ker nama je bilo všeč.da sva bili kot najmlajši deležni po- sebne pozornosti in vsi tisti znanstveniki sploh niso bili tako dolgočasni, kot sva si mislili. Zato sva sklenili, da bova na šolo - telefonirali. Učiteljica na drugi strani žice je vedela za najine komen- tarje »eh, spet bo dugcajt«,zato je rekla, da se lahko vrneva k pouku, saj sva svoje opravili. »Vete, al je tie kr zanimivo. Še župan je reku, da bi najprej kr nas dve pozdravu, ko smo najmlajše...« Pozneje nama je učiteljica povedala, da kar ni mogla verjeti, da sva spremenili mnenje in je pogiedala na urnik, kaj »špricava«. Pa je bila na urniku, ne boste verjeli, telovadba.kasneje slovenščina in dve uri tehnike. Ostali sva do konca predavanj. Res je, da vsega nisva razumeli.a bilo je zanimivo. Najbolj nama jeostalo v spo- minu predavanje o izvoru priimkov. In seveda to, kako pomembni sva se zdeli sami sebi med vsemi znanstveniki. Gostje so prenočili pri domačinih. Na- slednji dan sva se spet srečali z njimi, saj sva nastopali v kulturnem programu. Učiteljici sva rekli: »Ko bo spet ke take- ga, kr nas pokličte«. Nina Mrakovič in Jasmina Balon OŠ Maksa Pleterinika Pišece 10 September 1999 ObzörniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO občina krško Pred vami je prva številka Informacij Občine Krško. Že nekaj časa smo razmi- šljali o načinu, kako bi Vam približali naše delo - delo občinske uprave in Ob- činskega sveta občine Krško. Večkrat je bila namreč izražena želja, da bi Vam redno in podrobno pred- stavljali odločitve in delovanje župana, občinske- ga sveta in uprave. Ker smo želeli, da bi mesečno prihajali v vsak dorn v občini Krško, smo ta mesec sklenili dogovor z že uveljavljenim posavskim časnikom. Posavski Obzornik bo, skupaj z našo prilogo, odslej vsak mesec Vaš gost. In to za zdaj brezplačno. V tej številki Vam podrobne- je predstavljamo Občinski svet občine Krško, v prihodnjih številkah pa bomo podobno predstavili še občinsko upravo, krajevne skupnosti, večje projekte, katerih investitor je Občina Krško, in drugo. Želimo pa si tudi sodelova- nja z Vami. Pišite nam, na katera vprašanja bi želeli odgovore in pojasnila. INFORMACIJE OBČINE KRŠKO pripravlja uprava Občine Krško. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14,8270 Krško. Telefon: 0608/22-771, faks: 0608/22-221, elek. pošta: občina.krsko@insert.si INFORMACUE OBČINE KRŠKO številka 1, September 1999 Spoštovane občanke in občani! V času od zučetka mojega ž.u- panovanja smo skupaj s sode- lavci občinske uprave analizira- li stanje v občini in prišli do po- membnih spoznanj ter trezno ohlikovali načrt ciljev, ki sem Vamjih predstavil pred volitva- mi. Z Informacijami Občine Krško, ki so pred Vanii, Vas ielimo sez- naniti z delom občinske uprave in Občinskega sveta občine Krsko. In ne samo to. Želimo si predvsem sodelovanja, zato Vas vabimo, da nas opozarjate na probleme in z vprašanji so- delujete pri oblikovanju meseč- nika, ki upamo, da ga boste sprejeli kot vir informacij »iz prve roke«. ' , Dosedanje delo Po lanskih decembrskih volitvah je bila nasa prva naloga potr- jevanje mandatov svetnic in svetnikov Občinskega sveta ob- čine Krško ter imenovanje ko- tnisij in odborov tega najvišjega organa odločanja v občini, ki ga podrobneje predstavljamo na naslednjih straneh. V mesecu marcu je bil za pok- licnega podiupana občine Krs- ko imenovan Andrej Boiič, vju- liju pa še Nadzorni odbor obči- ne Krško. Občinski svet je na svoji seji, dne 29.07.1999, sprejel sklep o imenovanju Nadzornega odbora občine Krško v naslednji sesta- vi: Franc Češnovar z Rake, Pe- ter Špiler iz Kostanjka pri Zdo- lah, Milan Venek iz Koprivnice, Vinko Volčanjk iz Leskovca, ter Nada Turk, Izt ok Stare in Ivan Učanjšek, vsi iz Krškega. Nad- zorni odbor je na svoji pr\'i seji za predsednika izvolil Vmka Vol- čajnka, za njegovo namestnico pa Nado Turk. V začetku leta je s pregledom poslovanja občinske uprave za obdobje 1995-1998 z.acelo Ra- čunsko sodišče, ki pa še do da- nes ni podalo zakljucnega po- ročila, z našim temeljitim pre- gledom pa smo ugotovili velikv predobremenitev proračuna za leto 1999. Ob koncu leta je bilo namrec za 389 milijonov tolar- jev neplačanih računov, za 662 milijonov SIT podpisanih, ven- dar še neizpolnjenih pogodb (dvorana pri novi srednji soli v Krskem, ureditev starega mest- nega jedra v Kosfanjevici, če naštejemo le največja projek- ta), dejansko stanje pa je bilo mogoče ugotoviti sele po dalj- šem usklajevanju in določitvi nerešenih obveznosti do večjih upnila>v(DURS, KOSTAK, Ce- stno podjetje in Merx oziroma Razvojni sklad RS), katerih skupni obseg je presegel 200 milijonov tolarjev. Dodatne tezave pri pripravi le- tosnjega proračuna so povz.ro- čile spremembe Zakona ofina- nciranju občin, ki je bistveno prizadel naso občino, saj naj bi se obseg s strani drzave pri- dobljenih sredstev zmanjsal za dobrih 500 milijonov SIT. Vse navedene težave so posle- dično vplivale na sprejetje pro- računa za letosnje leto, tako, da v njem ni predvidenih novih September 1999 11 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObzorniK investicij, ampak zgolj dokon- čanje začetih. Z usklajevanjem različnih inte- resov smo uspeli, da ni prislo do povečevanja splošne pora- be, karje omogočilo soglasno sprejetje Osnutka odloka o proračunu Občine Krško z.a le- to 1999, in sicer v enaki obliki, kotje bilpredlagan s strani ž.u- pana. Veliko mero odgovorno- sti so pri usklajevanju pokaz.ali svetnice in svetniki, ki so tako upoštevali dejansko stanje v občini. fzvajanje letošnjega proraču- na poteka po programu, priča- kovane pa so likvidnostne te- iave ob koncu leta. h, drzav- nega proračuna pričakujemo finančno izravnavo (to je s strani države izračunana raz- lika med primerno porabo ob- čine in predvidenimi prihodki občine). Potrebno je tudi so- glasje finančnega ministrstva za najem dolgoročnega kredi- ta, ki je neizogiben predvsem zaradi obveznosti, ki izhajajo iz letosnjega proračuna, kakor tudi tistih, ki so breme občine z,e dalj časa (nekatere celo od leta 1988). Velika in z.elo zahtevna naloga prvega leta županovanja je re- organiz.acija občinske uprave, ki še ni končana. Prepričan sem, da je dobra organiz.ira- nost temeljni pogoj učinkovi- tega in uspesnega dela, z.cito smo za strokovno vodenje reorganizacije občinske upra- ve februarja sklenili pogodbo s svetovalnim podjetjem. V prvi fazi je bila opravljena analiz.a stanja organiz.iranosti v občinski upravi. Organizira- ne so bile delavnice za vodilne delavce občinske uprave, z vsakim zaposlenim pa je bil opravljen razgovor. Na osnovi ugotovitev je bilpripravljen in 29.07. tudi sprejet v občinskem svetu Odlok o organiz.aciji in de- lovnempodročju občinske upra- ve Občine Krsko. V drugi polovici tega meseca so delavci občinske uprave prejeli nove odločbe o zasedanju in razporeditvi delovnih mest, ki bodo začele veljati s 1.11.1999. Temu bo sledila se z.adnja faz.a. v kateri bo svetovalno podjetje pripravilo usposabljanje vodij oddelkov in projektnih skupin ter seminar z.a vse zaposlene. Zavedam se, da je reorganiza- cija z.ahteven projekt, ki je ne- prijeten tudi z.a delavce občinske uprave, sajposega v njihovo do- sedanje delo, v njihove pravice in dolžnosti. Zato se vsem z.ah- valjujem z.a potrpežljivost in sodelovanje. Prepričan sem, da bo delo v prihodnosti potekalo se bolj tekoče in z manj zapleti kot doslej. Načrti Sedaj pristopamo k iz.de lav i dol- goročnejših smernic raz.voja ob- čine po posameznih področjih, kar bo hkrati osnova z.a prora- čun leta 2000, z.a katerega upa- mo, da bo osnutek pripravljen Ž.e konec letosnjega leta. O smeri raz.voja predšolske vz- goje v občini je Občinski svet občine Krško ze razpravljal, v prihodnosti pa pripravljamo podrobno obdelavo se drugih področij, kot so osnovno šolstvo, turiz.em, kmetijstvo in komunala. Toliko z.a z.ačetek. To so namreč le osnovne informacije o dose- danjem delu in načrtih, ki bodo podrobneje predstavljeni v nas- lednjih stevilkah. Franci Bogovič, župan ORGANI OBČINE Organi občine so: ¦ župan, ki zastopa in predstavlja občino kot pravno osebo; ¦ občinski svet, ki je najvišji organ odločanja v obcini. ¦ nadzorni odbor, ki opravlja nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev obinskega proračuna in drugih sredstev, ki so last občine, ter nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. OBČINSKI SVET Občinski svet je najvisji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti obČine. V-okviru svojih pristojnosti občinski svet: - sprejema statut občine; - sprejema odloke in druge občinske akte; - sprejema prostorske in druge plane razvoja občine; - sprejema občinski proračun in zaključni račun; - daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino; - imenuje in razrešuje članc nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; - nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; - daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot; - imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote; - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno; - imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin; - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine. 12 September 1999 ObzörniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO Dženi Rostohar, Golek 25, 8279 Krško, roj. 27.3.73, absolventka Pedagoške fakultete, izvoljena na Neodvisni listi mladih. Danilo Siter, Grebenčeva 4, 8273 Leskovec, roj 13.7.56, pred. učitelj in knjižničar izvoljen na listi SKD. Ana Somrak, ul. Anke Salmičeve 55, 8273 Leskovec, roj. 1.5.58, gradbeni tehnik, projektant, izvoljena na samostojni listi. Miran Stanko, Stritarjeva 17,8270 Krško, roj. 28.3.56, diplomirani ekon. in gradb.ing, direktor podjetja Hermes, izvoljen na listi SLS. Roman Škrjanc, Krška c. 2a, 83 I I Kostanjevica, roj. 7.5.63, mlzar, kmetovalec, izvoljen na listi SLS. Franc Štokar, Orehovec 4, 831 I Kostanjevica, roj. 9.9.54, avtomehanik - direktor Avtoline Krško, izvoljen na listi SKD. Jožef Tomažin, Cirje 14, 8274 Raka, roj. 21.4.57. elektromehanik, samostojen podjetnik, izvoljen na listi SKD. Branimir Vodopivc, Dolenja vas I 18, 8270 Krško, roj. 26.10.30, gradbeni tehnik, upokojenec, izvoljen na listi SLS. Jožef Zupančič, Podlipa 7, 8274 Raka, roj. 14.3.40, avtomehanik - trgovec, upokojenec, izvoljen na listi SDS. Franc Žibert, Brege 56, 8273 Leskovec, frezalec, varnostnik v NEK, izvoljen na listi LDS. Peter Žigante, Narpel 62, 8270 Krško, roj. 16.5.53, dipl.biolog, direktor Savaprojekt Krško, izvoljen na listi LDS. Seje Obdnskega svcta so javne in so praviloma sklicane enkrat mescčno v scjni üvorani »A« Občinc Krško. V tern mandatu je bilo sklicanih /e 9 rednih ter 1 izredna seja. Kot /animivost naj povcmo. da so dosedanje seje trajale skupno približno 65 ur. Poleg tega, da sodelujejo na sejah Občinskega sveta, so svetnice in svetniki dejavni tudi v odborih in komisijah. Odbore in komisi je Občinske- ga sveta ne sestavljajo izklju- čno svetnice in svetniki Občin- skega sveta občine Krško, temveč tudi zunanji ctani. September 1999 15 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObzörniK Odbori in komisije Občinskega sveta občine Krško Odbor za družbene dejavnosti obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko dokumentacijsko de- javnostjo, socialno politiko, varovanjem naravne in kulturne dediščine ter športom in rekreacijo. Občinskemu svetu daje mne- nja 0 ustanovitvenih aktih javnih zavodov. Predseduje mu Mi- roslav Mikeln, ostale članice in člani pa so Dženi Rostohar, Ana Breznikar. Jože Požun ml., Bojan Cizel, Franc Pibernik, Danilo Siter, Vida Ban in Metka Habinc. Odbor za finance in občinsko premoženje daje mnenja gledc občinskega proračuna in ravnanja s premoženjem občine Krško. Predsednik odboraje Andrej Božič, člani pa so Stefan Marjetič, Martin Kodrič, Primož Koritnik, Damjan Obradovič, Franc Čes- novar, Stanislav Dvoršek. Drago Fabijan in Tom Gomizelj. Odbor za gospodarstvo, ki obravnava gospodarska vprasanja občinc, vodi Miran Stanko. Ostale članice in člani so Darja Boh, Jožef Habinc, Ivan Petrišič, Jožef Zupančič, Alojz Kerin, Danijel • Mižigoj, Ivan Urbane in Silvo Volčanšek. Odbor za komunalno infrastrukturo občinskemu svetu pred- laga ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gos- podarstva v občini. Predsednik odbora je Anton Bučar, ostali člani pa so Štefan Marjetič, Franc Pibernik, Franc Štokar, Jožef Tomažin, Branimir Vodopivc, Peter Žigante, Silvana Mozer in Alojz Kerin. Odbor za okolje in prostor obravnava podrocje urbanizma, varstva okolja in urejanja prostora.. Sestavljajo ga predsednik Peter Žigante in člani Vlado Grahovac, Ana Somrak, Anton Bu- čar, Martin Kodrič, Jernej Zupančič, Mirko Bevc, Vidko Budna, Joško Cunk. Odboru za zaščito in reševanje predseduje Ana Somrak, ostali člani pa so Bojan Cizel, Danilo Koritnik, Branko Pečarič, Jožef Tomažin, Gorazd Gorjup, Alojz Lekše, Avgust Mlakar in Ciril Ške- delj. Odbor daje mnenja, pobudc in vprašanja s področja zaščite in resevanja. Komisija za mandatna vprasanja, volitve in imenovanja ob- ravnava in podaja mnenja glede temeljnih vprašanj s področja kad- rovske politike. Komisijo, ki jo sestavljajo Ana Somrak, Jožef Ha- binc, Branko Jane, Damjan Lah, Primož Koritnik in Franc Štokar, vodi Miran Stanko. Normativno - pravna komisija skrbi za usklajenost odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta z ustavo, zakonom in sta- tutom občine. Komisijo sestavljajo Damjan Obradovič kot pred- sednik in člani Ivan Petrišič, Franc Pibernik, Roman Škrjanc, Anton Kink, Rudi Mozgan in Dušan Vladič. Komisijo za odlikovanja in občinska priznanja sestavljajo pred- sednik Bojan Cizel ter Darja Boh, Danilo Koritnik, Jože Požun ml., Ana Gerjevič. Petra Novak in Maksimilijan Babič. Komisija za vloge in pritožbe med drugim obravnava tudi posa- mične vloge, predloge in pritožbe občanov. Komisijo, ki jo sestav- ljajo Janko Mlakar, Miroslav Mikeln, Roman Škrjanc, Branimir Vodopivc, Justina Coiner in Lidija Žnideršič, vodi Jožef Zupančič. Komisija za obravnavo oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Predsednica Ana Somrak, člani: Stefan Marjetič, Danilo Siter, Jernej Zupančič in Janez Žaren . NEKATERA DOLOČILA ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI 30. člen Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 35. člen Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava. 41. cten Člani občinskega sveta se voiijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta. 16 September 1999 ObzörniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO OBČINSKI SVET OBČINE KRŠKO V prvi številki Informacij Občine Krško vam želimo predstaviti sedanji Občinski svet občine Krško, svetnice in svetnike ter odbore in komisije. Občinski svet ima 31 članov, šest odborov ter pet komisij. Člani Občinskega sveta so bili izvoljeni na lanskih lokalnih volitvah. Svetnice in svetnike na kratko predstavljamo po abecednem redu na naslednjih straneh (navaja- mo osnovne podatke, kot so bivališče, datum rojstva, poklic, zaposlitev in volilno listo, na ka- teri je bil izvoljen). Ana, Breznikar, Dovško 12a, 8280 Brestanica. roj. 7.2.42, administratorka, upokojenka, izvoljena na listi ZLSD. Bojan Cizel, Cesta na ribnik 14,8280 Brestanica, roj. 10.1 1.62, abs. Fakultete za pomorstvo in promet; vodja izmene carine na MP Obrežje, izvoljen na listi LDS Anton Bučar, Kidričeva 5, 8270 Krško, roj. 20.6.31, jng. gradbeništva, upokojenec, izvoljen na listi za razvoj KS ,_,- , Vlado Grahovac, Reštanj 48, 8281 Senovo, roj. 15.5.61 gradbeni tehnik, gradbeni delovodja izvoljen na listi SLS Darja Boh , Trg XIV. divizije 2, 8281 Senovo, roj. 20.1 1.69, zdravstvena tehnica, medicin- ska sestra v ZD Senovo, izvoljena na listi SKD. Andrej Božič, Ul.talcev20,83l I Kostanjevica.roj. 25.9.61, pravnik v Rudniku Senovo v zapiranju.podžupan občine Krško, izvoljen na listi LDS. Joief, Habinc, Strma pot 19,8270 Krško, roj. 3.12.40, kemijski tehnik, upokojenec, izvoljen na listi ZLSD. Branko Jane, Grebenčeva ul, 8273 Leskovec, roj. 26.4.56, ing. organizaeije dela, poslanec v Državnem zboru RS, izvoljen na listi LDS. September 1999 13 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObzorniK Martin Kodrič, Mladje 4. 8312 Podbočje, roj. 30.1.61, dipl.ing.strojništva v NEK, izvoljen na listi SKD. Danilo Koritnik, C.K.Ž 77, 8270 Krško, roj. 6.6.66, gimnazijski maturant, izvoljen na listi SDS. Primož Koritnik, Dolenja vas 65,8270 Krško, roj. 2.2.69, rudarski tehnik, carinik, izvoljen na listi SDS. Damjan Lah, Bohoričeva 13,8270 Krško, roj. 10.9.61, dipl. obramboslovec, drž. sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, izvolien na listi LDS. Štefan Marjetič, Likarjeva I I, 8280 Brestanica, roj. 26.12.36, dipl.elektro ing., upokojenec, izvoljen na listi ZLSD. Miroslav Mikeln, Likarjeva 2,8280 Brestanica.roj. 13.2.32, dr. veterine, upokojenec, izvoljen na listi SKD. Janko Mlakar, Titova I 16,8281 Senovo, roj. 29.10.49, strojni tehnik, tehnični vodja strojne službe Rudnika Senovo v zapiranju, izvoljen na listi LDS. Damjan Obradovič, CAjulija 34, 8270 Krško. roj. 30.5.68, dr. medicine, ZD Krško, izvoljen na listi SKD. Branko Pečarič, Gmajna 8, 8270 Krško, roj. 9.7.61, komercialist, vodja proizvodnje, izvoljen na listi SLS. Ivan Petrišič, Rozmanova 27,8270 Krško, roj. 3.1.38, ing. organizacije dela, upokojenec, izvoljen na listi LDS Franc Pibernik, Orehovec 58, 831 I Kostanjevica, roj. 27.3.29, glasbenik, upokojenec, izvoljen na listi SDS. Jože Požun, ml. Titova 75,8281 Senovo, roj. 13.3.66, prometni tehnik, avtoprevoznik, izvoljen na listi SLS. September 1999 14 ObzorniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO Krajevne skupnosti občine Krško in predsedniki sveta KS: KS Brestanica, Cesta izgnancev NN, tel. 71 638; Miroslav Mikeln KS Dolenja vas, Dolenja vas 1, tel. 77 160; Branimir Vodopivc KS Gora, Straža pri Krškem 2, tel. 20 762; Alojz Kerin KS Koprivnica, Koprivnica 24, tel. 70 590; Zdravko Božičnik KS Kostanjevica, Ljubljanska c. 7, tel. 87 275; Milan Herakovič KS Krško, CKŽ 23, tel. 22 741; Miran Resnik KS Krško Polje, Drnovo NN, tel. 20 410; Mihael Jenžur KS Leskovec, Ul. ll.novembra 24, tel. 21 480; Vojko Sotošek KS Podbočje, Podbočje 70, tel. 78 472; Martin Kodrič KS Raka, Raka 40, tel. 75 055; Alojz Kerin KS Rožno - Presladol, Rožno 62, tel. 43 031; Anton Bohorč KS Senovo, Titova cesta 98, tel. 71 340; Anton Petrovič KS Senuše, Senuše NN, tel. 33 027, Vinko Tomažin KS Veliki Podlog, Veliki Podlog 64, tel. 74 155; Franc Nečemer KS Veliki Trn, Veliki Trn 18, tel. 89 380; Franc Lekše KS Zdole, Zdole 36 a, tel. 31 829; Jože Slivšek Telefonske številke: Občina Krško: 22-771 Pisarna župana: 231-240 Upravna enota Krško: 22 -771 Davčna uprava izp. Krško: 21 - 257 Regijski center za obveščanje: 112 Občinski svet je na seji dne 16.9. 1999 obravnaval in sprejel I., 2. in 3. točko, na podlagi spremenjenega dne- vnega reda je razpravljal tu- di o 6. točki - informacija o aktivnostih pri izgradnji no- vega Zdravstvenega doma Krško in jo sprejel, seja pa je bila prekinjena pri obrav- navi 4. točke - smeri razvoja predšolske vzoje v občini Krško.Več o sprejetih skle- pih in nadaljevanju 9. seje ob- činskega sveta bomo objavili v naslednji številki. Z DNEVNEGA REDA OBČINSKEGA SVETA Za četrtek, 16.9.1999, je župan Franc Bogovič sklical prvo sejo po poletnih počitnicah z naslednjim dnevnim redom: 1. določitev dnevnega reda, 2. potrditev zapisnikov nadaljevanja 7. seje, 8. seje, nadaljevanja 8. seje, 1. izredne seje in 1. nadaljevanja 1. izredne seje občinskega sveta, 3. pobude, vprašanja in predlogi članov občinskega sveta, 4. smeri razvoja predšolske vzgoje v občini Krško, 5. predlog soglasja k sistemizaciji delovnih mest vrtcu Krško, vrtcu pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica, vrtcu pri OŠ Koprivnica, vrtcu pri OS Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, vrtcu pri OŠ Leskovec pri Krškem, vrtcu pri OŠ Podbočje, vrtcu pri OS Raka in vrtcu pri OS XIV. divizijc Senovo, 6. informacija o aktivnostih pri izgradnji novega zdravstvenega doma Krško. 7. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Krško, 8. volitve in imenovanja: a) predlog sklepa o imenovanju Odbora za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja. b) predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana Odbora za finance in občinsko premoženje, c) predlog sklepa o izdaji soglasja k imenovanju direktorja zavoda Regijski pospeševalni center Posavje, 9. predlog sklepa o oprostitvi plačila komunalnega prispevka v občini Krško, 10. predlog sklepa o nakupu zemljišča , pare. št. 46/2, k.o. Krško, 11. predlog sklepa o nakupu zemljišča , pare. št. 1710/1, k.o. Kostanjevica, 12. predlog sklepa o prodaji zemljišča, dela pare. št. 820/1, k.o. Stara vas", 13. predlog sklepa o razdelitvi asfaltne mase, dogovorjene med Cestnim podjetjem Novo mesto in Občino Krško, napodlagi sklepa o neposredni odprodaji zemljišča na lokaciji asfaltne baze Drnovo, 14. predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Krško, 15. osnutek odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, 16. osnutek odloka o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zracnikov, 17. razno. .. r .., , September 1999 12 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObzorniK OBJAVE, RAZPISI, OBVESTILA občinakrško Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško, objavlja na podlagi33. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS in 74/98), 35. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96) in Pravilnika o namenu, načinu uporabe in virih financiranja kmetijstva v okviru proračuna občine Krško (Ur. list RS 16/99) INTERVENCUE V KMETLJSTVU ZA LETO 1999 Finančne intervencije se dodelijo za naslednje namene: 1. SOFINANCIRANJE ŽIVINOREJSKE PRIDELAVE Namen Višina regresa / kom 1 Regresi za plemenske telice 30.000 2 Regresi za plemenske svinje 7.000 3 Regresi za plemenske merjasce 13.000 4 Regresi za plemenske ovne in kozle 4.000 5 Regresi za plemenske ovce in koze 3.000 6 Regres za pripust plemenskih kobil 2.500 7 Zavarovanje plemenskih žrebcev 10.000 8 Vzreja plemenskih telic iz A oz. AP kontrole in mesne kontrole terkmetije, ki oddajajo nad 4000 1 mleka / leto Višinsko obmocje 18.000 Hribovito obmocje 12.000 Nižinsko območje 10.000 9 Regresi za goveje pitance - višinsko obmocje pogoj vsaj 3 kom 15.000 - hribovito obmocje pogoj vsaj 4 kom 10.000 - nižinsko območje pogoj vsaj 5 kom 8.000 DOKUMENTACIJA: dokazila o nakupu plemenske robe, pripustni list plemenskih kobil, dokazilo o zavarovanju plemenskih žrebcev, dokazilo o številčenju telet, izjava K&S. 2. SOFINANCIRANJE RASTLINSKE PRIDELAVE Sofinanciranje obnove vinogradov, v višini 180.000,00 SIT /ha, za obnovo min. 0,3 ha površine. Sofinanciranje sadnih sadik za intenzivno plantažno pridelavo jablan, hrušk, breskev in marelic, v višini 80,00 SIT / kom; leske, v višini 150,00 SIT/ kom; orehov, v višini 820,00 SIT/ kom, za obnovo min. 1 ha koščičarjev in pečkarjev, oziroma 0,5 ha lupinarjev. DOKUMENTACIJA: načrt obnove sadovnjaka ali vinograda, dokazilo o nakupu sadilnega materiala, posestni list, izpisek iz registra pridelovalcev grozdja in vina. 3. SOFINANCIRANJE AGROMELIORATIVNIH POSEGOV NAKMETUAH sofinanciranje agromeliorativnih posegov na kmetiji, v visini 60.000,00 STT /ha. sofinanciranje pašnikov v hribovitih območjih, v višini 30.000,00 SIT / ha. DOKUMENTACIJA: veljavno gradbeno dovoljenje ali priglasitev del ter odločbo UE, če je vlagatelj zadruga, račun oo že izvršenih delih, posestni list. SKUPNA DOLOČILA ZA VSE TOČKE: Prijavijo se lahko kmetje občine Krsko, ki imajo stalno bivališče v občini Krško in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Zahtevke lahko kmetje vlagajo na predpisanem obrazcu, ki jih prejmejo na sedežu: Krajevnih skupnosti, KSS Krško, zadruge: Bohor, Krško in Kostanjevica in Občine Krško. Sredstva se koristijo do porabe proračunskih sredstev namenjenih za te dejavnosti po odloku o proračunu občine Krškoza leto 1999. Vloge lahko kmetje pošljejo preko KSS Krško, zadrug ali direktno na naslov: OBČINA KRŠKO, CKŽ 14, 8270 Krško do 30.09.1999. Informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo kmetje na Občini, Oddelku za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško, oz. po tel. 22-771, int.319 ( ga. Magda Kroselj) ali KSS Krško, CKŽ 51, Krško oz. po tel. 232-210. 18* September 1999 ObzorniK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE V GLOBOKEM ZAORALI LEDINOV DEVETLETKP Po 130 letih osemletnega osnovnega šolanja smo s prvim sep- tembrskim dnem obrnili nov list v zgodovini slovenskega šolstva, kajti na dvainštiridesetih osnovnih šolah so tudi uradno pričeli uvajati poskusni program devetletnega osnovnega šolanja. Po večletnih pripravah in na podlagi Zakona o osnovnih šolah iz leta 1996 so pričeli s programom celovite prenove vzgoje in izo- braževanja graditi novo osnovno solo, ki naj bi bila po zagotovilih njenih snovalcev primerljiva z evropskim osnovnošolskim izo- braievanjem. »Danes smo ponosni, da smo v tern oz- kem izboru šol, ki so dobile zeleno luč, da lahko začnemo pri pouku prvi uvajati sodobnejše oblike in metode dela«, je dejala na prvi šolski dan zbranim os- novnošolcem, njihovim staršem in po- vabljenim gostom Stanka Preskar, ravnateljica OS Globoko, ki si je s pod- poro staršev, kolektiva »in tudi z neka- terimi izven malega Globokega, ki so vedeli, da tu delamo dobro«, kakor je dejala, upala zaorati ledino v nov prog- ram izobraževanja. Globoška sola je med petnajstimi os- novnimi šolami v Sloveniji, kjer bodo delali po programu devetletke v I. in 7. razredu.Tako je poleg enega »klasične- ga« prvega razreda, ki ga obiskuje dva- najst sedemletnikov, izoblikovan tudi razred danajstih šestletnih prvošolcev, ki so z vstopom v prvi razred preskočili program male šole.Te bosta pri pouku v prvem razredu, ki bo prilagojen njihovi starosti, pri večini predmetov spremljali učiteljica (z njimi ostaja skozi celo prvo triado) in varuška. Njihovo znanje bodo ocenjevali le z opisno oceno.V drugem triletju se bo opisni oceni pridružilo tudi številčno ocenjevanje, v zadnjem ob- dobju pa bodo otroci ocenjevani le šte- vilčno. Po vsaki triadi bodo znanje pre- verjali z nacionalnimi preizkusi, pred zaključkom 9. razreda pa z zaključnim preverjanjem znanja. Nov učni program naj bi skozi celo de- vetletno obdobje šolanja otroke razbre- menil časovnega pritiska, kakršnemu smo sedaj priča, kar pomeni, da bo manj nalog.na voljo pa več časa za ponavljanje in utrjevanje učnih snovi v soli. Skratka, sola naj bi bila po besedah Ivana Mirta, predstojnika Zavoda za šolstvo OE No- vo mesto, sproščujoča in takšna, da jo bodo radi obiskovali tudi otroci v višjih razredih osnovne sole. Slednje bo v Glo- bokem preizkušalo 12 šolarjev, ki so v minulem šolskem letu zaključili peti raz- red osnovne sole, letos pa bodo delali že po programu sedmega razreda. A vi- deti je, da so na ta izziv v globoški os- novni šoli tako učenci kot celoten ko- lektiv sole dobro pripravljeni. Prvi šolski dan.katerega so se udeležili tudi driavni sekretar za šolstvo MatjažVrčko, bre- žiški župan Vladimir Deržič in načel- nica Oddelka za družbene dejavnosti pri občini Brežice Anica Hribar.so v Glo- bokem svečano obarvali s prijetnim kul- turnim programom ter s sladko pogos- titvijo, ko so po razredih učenci z učitelji upihnili na tortah svečke in si družno zaželeli uspešno delo in seveda veliko dobrih ocen. Tudi v Krmelju v korak s časom... ali kakor je dejala ravnateljica krmeljske osnovne sole Berta Logar na prvi sol- ski dan: »Sklenili smo, da nas ne bo po- zobalo življenje! Hoteli smo spremem- be, hoteli smo, da bodo naši otroci pre- ko posodobljenih učnih načrtov, moder- nejših oblik in metod dela ter sodob- nejše učne tehnologije razvijali svojo zvedavost in tisto, kar zmorejo«. Tako je prag prvega razreda krmeljske sole prestopilo 13 šestletnih učencev, v sed- mi razred pa je sedlo 23 učencev. Slo- vesnosti, ki so jo v ta namen pripravili v Krmelju.sta se udeležila tudi prva moža občine, župan Kristijan Jane in pod- župan Andrej Štricelj. V šolskem letu 2002/2003, ko se bo iz- tekel program osemletne osnovne sole, bo devetletka uvedena v vse slovenske osnovne sole, v letu 2007/2008 pa bodo ta program začeli izvajati tudi v vseh oddelkih osnovne sole. Na javni razpis za postopno uvajanje devetletne sole za prihodnje šolsko leto 2000/2001 se je že prijavilo 65 šol širom po Sloveniji, med katerimi sta tudi osnovni šoli Ar- tiče in Boštanj, žal pa med prijavljenimi (ponovno) ni nobene osnovne sole iz krške občine. Pravih odgovorov, zakaj je temu tako, doslej še nismo slišali, saj se s problemi, kot sta npr. pomanjkljiva opremljenost šol in prostorska stiska, srečujejo tudi v sosednjih občinah. Bojana Mavsar MOJSTER ŠTOVIČEK MED NAMI 23. do 26. September 1999 PROGRAM PRIREDITEV Galerija Štoviček, Leskovec, 23. - 26.9.1999: od 8. do 12. in od 14. do 19. ure Organizirano vodstvo po galeriji - Vladimira Štoviček, akademska kiparka in hčerka mojstra Štovička 24.9.1999 ob 19. uri Otvoritev - Smiseny pevecky zbor »SMETANA«/MPZ/, Češka Predavanje »Pomen Štovičkovega dela v slovenskem prostoru« - Oži Lorber, kustosinja umetnostne zgodovine 25.9.1999 ob 19. uri Koncert glasbene skupine TANTADRUJ, Ljubljana 25. in 26.9.1999: od 8. do 12. in od 14. do 19. ure Kiparska delavnica pod vodstvom ak. kiparke Vladimire Štoviček Kulturni dom Krško, 25.9.1999 ob 20. uri Koncert Smiseny pevecky zbor »SMETANA«/mešani pevski zbor/, Hradec Kralove - Češka, na povabilo MePZ Svit Krško V okviru akcije bomo oznaČili vse spomenike - dela Vladimira Štovička, ki se nahajajo v naši občini, pripravili oddajo na Radiu Breiice.Valvasorjeva knjižnica Krško pa bo pripravila razstavo obstoječe literature o Vladimiru štovičku. ¦____________________________________ Driavni sekretar Matjai Vrčko, ravnateljica Stanka Preskar in iupan Vlado Deriič. »VSE SORTE JE ŽE BLOU« Pred dnevi smo v Valvasorjevi knjiinici v Krškem prisluhnili predstavitvi knjige z zgoščenko »VSE SORTE JE ŽE BLOU«, v kateri je rojakinja zVelikegaTrna Marija Krejan zapisala pretresljive pripovedi in življenjske zgodbe o trdem, a duhovno bogatem kmečkem življenju, s poudar- kom na obdobju druge svetovne vojne. Krejanova je pripovedi, ki jih je v petih letih zbrala pri sedeminštiridesetih pri- povedovalcih s krškega gričevja na des- nem bregu Save od Sevnice do Krške- ga, zapisala v narečju, s čimer je avtori- ca, kakor je ob predstavitvi dejala dr. Marija Stanonik, uresničila zamisel o prenosu govorjene besede na papir v kar se da pristni obliki. Da bi se bralci lažje prebijali skozi navidezno težko ber- Ijive pripovedi, saj so predvsem mlajšim bralcem mnoge besede neznane in ne- razumljive, je avtorica knjigo opremila tudi s slovarčkom narečnih in tujih be- sed, sicer pa jo je ilustriral krški rojak Jože Ciuha. Z interpretacijo nastopajo- čih domačinov in avtorice same (na sliki) ter z glasbeno spremljavo, so zgodbe na predstavitvi v knjižnici zaživele, saj so razodele tisto zvočno bogastvo jezi- ka, ki mu čez čas ne bo več mogoče prisluhniti. Ta se ohranja le še pri sta- rejših prebivalcih s krškega hribovja, zato pa je vrednost knjige za posavski prostor toliko večja. Bojana Mavsar September 1999 19 V Sport in rekreacija ObzörniK Ju-jitsu »KATANCI« NA SVOJIH TATAMiJIH Društvo borilnih veščin KATANA Globoko je ob pomoči svojega generalnega pokrovitelja - podjetja TEN Krško, sponzorskega odbora in v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko Krško, občino Brežice ter podjetjem BOZA iz Nove Gorice pridobilo tatami blazine, velikosti 12 x 12 m. Na svoje »tatamije«, ki so prvi tovrstni v Sloveniji, so težko čakali, saj so jih imeli do sedaj v najemu in uporabi od ŠD Policist Krško. Na svečani predaji tatami blazin, ki je bila 3.septembra v telovadnici globoške osnovne sole, so ob prikazu poteka treninga in borb mladi »Katanci« pokazali, da ne obvladajo le borilnih veščin ju-jitsa, s katerimi se po rezultatih uvrščajo v sam slovenski vrh, temveč so tudi recitatorji in glasbeniki. Z igranjem na harmoniko, citre in saksofon so presenetili navzoče, med njimi tudi podžupanjo občine Brežice Mileno Jesenko, ki je ob tem izrazila svoje navdušenje ter zadovoljstvo nad dobrim in koristnim delom z mladimi, tekmovalcem in vodstvu pa čestitala za dosežene rezultate. B.M. LJUDSKA UNIVERZA KRŠKOV LETU 1999/2000 RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTUDIJSKE ^ROŽKE PLESNI KROŽEK, kjer se bomo naučili standardnih in latinskoame- riških plesov POPOTNIŠKI KROŽEK. o poto- vanju na Islandijo (priprave na poto- vanje in obisk Islandije predvidoma v juliju 2000) KROŽEK O STARIH OBRTEH, spoznavanje starih obrti, ki še živijo, zbiranje podatkov in dokumentacije, ter priprava brošure o starih obrteh v Posavju V ŠTUDIJSKE KROŽKE SE LAHKO PRIJAVITE NA LJUDSKI UNIVERZI KRŠKO, OSEBNO ALI PO TELEFO- NU 0608-22-677 in 22-8II. Kot novost v naši ponudbi predstav- Ijamo UNIVERZO ZA TRETJE ŽIV- LJENJSKO OBDOBJE, ki jo bomo pr- vič podrobneje predstavili v Tednu vseživljenjskega učenja od 18.10. - 24.10.1999. Že danes pa vas želimo povabiti k sodelovanju. Vabimo vas, da nas pokličete in po- govorili se bomo o možnostih sode- lovanja. (0608-22-677 ali 22-81 I) Tretji teden v oktobru bomo že četrtič zapored organizirali Teden vseživljenj- skega učenja (TVU). Vesele, vsebinsko bogate kulturne in izobraževalne pri- reditve, ki bodo potekale od ponedeljka 18.10. do nedelje, 24.10.99, bodo pod okriljem Ljudske univerze Krško pri- pravili različna društva, zavodi in posamezniki. Vsebinsko je letošnji TVU zaznamovalo mednarodno leto starejših,zato je nekaj prireditev posvečenih starejšim: skupaj s strokovnimi delavkami CSD Krško bo- mo razmišljali o starosti in naših priča- kovanjih, ogledali si bomo razstavo fotografij iz življenja starejših, od sta- rejših se bomo učili starih obrti, pred- stavili pa bomo tudi program Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo to jesen odpiramo v Krškem - pri Ljudski univerzi Krško Seveda pa ne bo manjkalo tudi ostalih kulturnih prireditev, predavanj, predsta- vitev, svetovanj, delavnic, ... nekaj se jih bo odvijalo tudi v dnevih pred in po siceršnjem TVU 99.Veqi del prireditev bo potekal v Kulturnem domu Krško, nekaj pa se jih bo tudi v Gasilskem domu Krško, Hotelu Sremič, Domu starejših občanov Krško in v Knjižnici Brežice. Prireditve so večinoma za udeležence brezplačne (razen nedeljske gleda- liške predstave in jesenskega plesa), zato vabljeni, da jih obiščete v čim večjem številu. (PROGRAM objav- Ijamo na drugi strani ovitka.) Motokros TOMAŽ IN NIK TRETJAVDRŽAVI Z zadnjo sedmo dirko v Šentvidu pri Stični se je končalo letošnje državno prvenstvo podmladka v motokrosu. Za člane krškega Fun športa zelo uspešno, saj sta kar dva med najboljšimi.Tako je Tomaž Salobir (na sliki spodaj) med najmlajšimi s 60 kubičnimi motorji osvojil tretje mesto, zbral je 142 točk in le osem točk zaostal za drugouvrš- čenim, na zadnji dirki pa je bil drugi. Tudi Nik Rovan je bil na tej dirki drugi med podmladkom z 80 kubičnimi mo- torji, tako da je prehitel tretjeuvršče- nega, za katerim je pred zadnjo dirko zaostajal za tri točke, kar za devet točk. Skupno je v državnem prvenstvu zbral 124 točk in osvojil tretje mesto, za dru- gouvrščenim pa je zaostal za 15 točk. V tej kategoriji je nastopal tudi Denis Dolinšek, ki na zadnji dirki zaradi poš- kodbe ni vozil, na lestvici državnega pr- venstva pa se je uvrstil na deveto mes- to s 43 točkami. Gorazd Oprešnik je v najšibkejšem razredu članske katego- rije (do 80 ccm) v Šentvidu osvojil tretje mesto, v Orehovi vasi pa drugo. Kljub temu je na lestvici driavnega prvenstva zdrsnil z drugega na tretje mesto, saj ga je Sebastjan Eder prehitel za tri točke. Gorazd jih je zbral 138, končna odloči- tev o njegovi uvrstitvi pa bo padla na zadnji dirki v Slovenskih Konjicah. Fanovci uspešno nastopajo tudi na dir- kah za pokalTotal.Tako jeTomaž Salobir drugi na lestvici, na dirki v Rakeku je bil drugi, na Butajnovi pa peti. Na drugem mestu te lestvice je tudi Nik Rovan, ki je bil v Rakeku četrti, na Butajnovi pa drugi. Gorazd Oprešnik, je na tretjem mestu, na Butajnovi ni nastopil, na Ra- keku pa je zmagal.Zadnja dirka od petih za pokal Total bo v Šentvidu pri Stični. Ob uspehih na motokros stezah pa se v Fun športu lahko pohvalijo, da so za sponzorstvo uspeli pridobiti podjetje Kenex iz Dobove.ki je zastopnik za olja in maziva Total za Slovenijo. Upajo, da bodo s svojimi rezultati upravičili nji- hovo zaupanje. (G.R.) 2(r September 1999 ObzürniK V Sport in rekreacija Kolesarstvo PRIPRAVLJENI NA NOVE USPEHE - OB SODELOVANJU SPONZORJEV IN OBČINE Kolesarstvo je prav gotovo sport, ki ga tudi v naših krajih vse več ljudi uporablja za rekreacijo in sprostitev.Tudi na področju vrhunskega športa je na našem območju zraslo kar nekaj odmevnih imen tega športa, spomnimo se samo Kranjca, Zagorca, Prevejška in še bi lahko naitevali. Za razmah tekmovalnega kolesarstva skrbijo predvsem v Kolesarskem društvu Savaprojekt, čigar ekipe se kljub mnogo manjšim proračunom in slabšim pogojem že nekaj let uspešno kosajo z tradicionalnimi centri in ekipami, v katerih so se združila ob sponzorskem denarju znanih slovenskih firm (Perutnina, Radenska, Krka..) tudi znana kolesarska imena. In kako je v Krškem? Kot nam je povedala direktorica KD Sa- vaprojekt Blanka Pleterski, gre le- tošnja kolesarska sezona h koncu, le članski ekipi je preostalo še nekaj dirk v Italiji. Člani so to sezono prevozili približno 22.000 km po cestah Slovenije, Hrvaške in Italije. Imeli so okoli 60 startov. Starejši mladinci so prevozili okoli 16.000 km in imeli okoli 50 startov. Mlajši mladinci so prevozili okoli 12.000 km in imeli okoli 40 startov, pionirji pa so prevozili 6.000 km in imeli 30 startov. Pomembnejši rezultati minule sezone so bili naslednji - člani: Andrej Gimpelj I. mesto na dirki Vinica - Varaždin, 4. mesto na prvi etapi Dirke po Hrvaški, Gregor Zajc I. mesto na šesti etapi Dirke po Hrvaški, 2. mesto v Krškem za Prvenstvo Slovenije, I. mesto na kriteriju v Miškolcu, 3. mesto na cestni dirki v Miškolcu in skupno prvo mesto. Bogdan Ravbar 3. mesto na tretji in peti etapi Dirke po Hrvaški, Sandi Šmerc 3. mesto v Opatiji in na dirki Vinica - Varaždin, 4. mesto na državnem prvenstvu v Ptuju. Starejši mladinci: Primož Četrtič I. mesto v Grafstainu v Avstriji, 4. mesto na kriteriju Novo mesto, 3. mesto na cestni dirki v Novem mestu. Mlajši mladinci: Gegor Kodrič I. mesto v Novi Gradiški, 2. mesto v San Danielu v Italiji in na gorskem državnem prvenstvu na Mangartu, 3. mesto na državnem prvenstvu na Ptuju. Pionirji: Roki Zagorc - I. mesto na kriteriju Umag, 2. mesto na cestni dirki v Umagu, Novi Gradiški, Koprivnici in Ivanič Gradu. V klubu so se letos odločili, da ekipa ne bo imela posebne prekinitve, saj bodo nadaljevali kar z delom na cesti, dokler bo vreme to le dopuščalo, potem pa že po običaju sledijo priprave v dvorani, fitnesi, itd. Načrtov za novo sezono je veliko, kljub temu pa je direktorica Blanka Pleterski razočarana in zas- krbljena:"Občina Krško je že pred leti sprejela sklepe o podpori razvoju ko- lesarstva v občini, na podlagi katerih bi zagotovili občini pozitivno promocijo v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, klubu pa sredstva za normal- no delo in razvoj. Po zamenjavi občinske oblasti pa je žal prišlo do zastoja pri uresničevanju dogovorjenega projekta. Vse minulo delo bo zaman, če ne bo denarja. Delovni plan sprejemamo v novembru.zato ga je sredi sezone težko spreminjati zaradi pomanjkanja sred- stev." Jeseni nameravajo v svoje vrste zopet privabiti otroke in delati z njimi v so- delovanju s šolami. S člansko ekipo pri- pravljajo posebno presenečenje, saj po- tekajo dogovori, da bo v Krško prišel nov trener z bogatimi tekmovalnimi in trenerskimi izkušnjami. Ekipo bodo gra- dili predvsem na domačih tekmovalcih. Poseben problem je tudi, kako v klubu obdržati najboljše tekmovalce, še po- sebno, če jim ne morejo nuditi dobrih pogojev. Kljub temu bodo poskušali do- seči, da bi imeli v roku dveh let povsem domačo člansko ekipo. Kolesarstvo je razmeroma drag sport, saj stane dirkal- no kolo od 200 do 300 tisoč tolarjev, nato pride še vse drugo."A zgodi se, da nimamo niti za zračnico," pravi direk- torica, ki si tudi sama poleg najpomem- bnejših sponzorjev, kot so Savaprojekt, ZavarovalnicaTriglav, Gama, Nova, veliko prizadeva, da bi zagotovili vsa potrebna sredstva za novo sezono. Žal so se, po njenem mnenju.nekateri partnerji uma- knili tudi zaradi manjše prisotnosti ob- čine, ki za zdaj ne zagotavlja leta 1996 dogovorjenih sredstev.A kolesarji Sava- projekta na hlačkah še vedno nosijo na- pis "Krško", saj še vedno upajo, da bo sodelovanje ponovno steklo. Jlllktl' Karate SLOVENIJA OPEN 99 za POKAL STILLES 18.septembra je v sevniški športni dvo- rani potekal drugi mednarodni Grand Prix karate turnir SLOVENIJA OPEN 99 za POKAL STILLES. Organizator - Karate klub Stilles Sevnica pod vodst- vom Jurija Orača je tudi letos vzorno organiziral mednarodno športno prire- ditev, na kateri se je v enem dnevu v katah in športnih borbah posamezno zvrstilo 421 tekmovalcev iz Jugoslavije, Hrvaške, Republike Srbske, Slovaške, Ita- lije, Romunije in Slovenije. Veliki pokal STILLES je osvojila ekipa Jugoslavije, obe, tako moška kot ženska slovenska ekipa, pa sta osvojili 3.mesto. Med najboljše posameznike so se na karate turnirju v Sevnici zapisali tudi posavski tekmovalci, in sicer Karolina Racman (Brestani- ca) je v katah posamezno - ženske os- vojila 2.mesto, Vesna Požun (Bre- stanica) je v katah posamezno - deklice letnik 87-84 zasedla 3.mesto, Rok Črepinšek (Sevnica) pa je 3.mesto osvojil v borbah kadeti +55 kg. Blanka Pleterski "DEJA VU" V KOSTANJEVICI Plesna skupina Harlekin plus že deseto leto združuje dekleta, ki so si z delom, z veliko dobre volje, idej in načrtov, nabrale že bogate plesne izkušnje. S svojimi točkami se uspešno predstavljajo tako doma kot v tujini, poleg krajših nastopov pa so se do sedaj občinstvu predstavile tudi že s tremi celovečernimi plesnimi koncerti. Ob svojem jubileju, deseti obletnici obstoja, vas »Harlekinke« vabijo 2. oktobra ob 19. uri v Kulturni dom v Kostanjevico na predstavitev svojega velikega plesnega projekta z naslovom DEJA VU. Tore), vabljeni! September 1999 21 Frosti čas ObžorniK OTROCI »ZAVZELI« SEVNIŠKI GRAD 27. avgusta je Društvo ZAGON iz Tržišča v sodelovanju s Sloven skimi železnicami organiziralo v Sevnici enodnevne počitnice za otroke iz socialno ogroženih družin. Okoli pol desete ure dopol dne se je na sevniški železniški postaji ustavilpočitniški vlak, ki je pripeljal preko 600 otrok, ki so se družno podali na sevniški ¦ grad, kjer so organizatorji zanje pripravili zabavo s plesom, ka- raokami in raznimi družabnimi igrami. Mlade obiskovalce Sevnice, ki so tako prijetno preživeli enega zadnjih počitniških dni, je v imenu občine pozdravil sevniški župan Kristijan Jane, ob vrnitvi pa tudi predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek. (B.M., foto: P.D.) PRVOŠOLČKI Prvi dan so prišli v šolo popoldan. Spremljali sojih starši, pa tudi bratci in sesthce. Sprejel jihje ravnatelj, razredničarka.pa tudi učend, ki so za njih pripravili program. Kuharice pa so poskrbek za dobro malico: pizzo, banano, sok in za posladek sladoled. Manjkala niso tudi darila ob sprejemu v šolo. Njihova bivša vzgojiteljica pa se je od vsakega prvošolčka poslovila z veliko čo- kolado. (Novinarski kroiek OŠ Dobova) WEwTTS\ ZVEZA PRIJATELJEV HKf^U MLADINE KRŠKO ¦ ¦7« C K Ž 23, KRŠKO HI » AkV tel/fax 0608 - 25 - 880 Teden otroka 1999 3. OKTOBER - 9. OKTOBER NAJAVA PROGRAMA prireditve na vseh lokacijah od Koprtvnice do Kostanjevice »IMAMO SE RADI« ustvarjalne delavnice, veselo rajanje in zabavni program osrednja prireditev PETEK, 8. OKTOBRA v Krškem od 14.- 19. ure 3. OKTOBRA - 9. OKTOBRA lutkovne delavnice vsak dan od 15. ure - 17. ure v Gasilskem domu v Dol. Prekopi ČETRTEK , 7. OKTOBRA 1999 ob 15. uri v Domu starejših občanov v Krškem okrogla miza SOŽITJE GENERACIJ Šolski otroški parlamenti na temo spolnost in AIDS % »imaVa se rada« Zveza prijateljev mladine % Krško tudi letos pripravlja I program ob tednu otroka, I ki bo potekal od 4. - 13. § oktobra. V tednu otroka | bodo Sole organizirale šol- I ske otroške parlamente na I temo, ki so jo lani določili I na nacionalnem otroškem I parlamentu.Tema se nana- I ša na odnose med mladimi, I konkretno na spolnost in I AIDS in smo jo naslovili I IMAVA SE RADA.V okviru oriDrav na izvedbo otroš- kih parlamentov smo že pred pocltnicami objavilt literarni razpis na to temo, mentorji vseh šol in organizatorji so povabljeni na seminar v organizaciji ZPMS. Namen izobraževanja mentorjev je opremiti mentorje z znanjem, ki ga bodo potrebovali pri pripravi in vodenju dela na projektu Otroški parlament, na zb- rano temo Spolnost in Aids. V ZPM Krško pripravljamo kar nekaj zanimivih programov, v katerih bodo sodelovali naši pro- stovoljci, in sicer ustvarjalne delavnice, povezane s prireditvami, na katerih bodo otroci imeli možnost javnega nastopa ter zabavni program pod skupnim naslovom IMAMO SE RADI. Osrednja prireditev bo v Krškem, in sicer v petek, 8. oktobra 1999. V četrtek, 7.oktobra 1999, bomo skupaj z vodstvom Doma sta- rejših občanov pripravili okroglo mizo na temo SOŽITJE GE- NERACIj. Letos namreč poteka mednarodno leto starejših in prav je, da naša organizacija, ki tradicionalno povezuje vse ge- neracije, opozori na potrebo po komunikaciji in sodelovanju. K sodelovanju vabimo vsa društva prijateljev mladine, vrtce, sole in druge javne zavode, starše in organizirane skupine, da sodelujejo s konkretnimi pobudami in predlogi za prireditve ob letošnjem tednu otroka. ZPM Krško Iz počitniškega albuma SPOMIN NA SNEMANJE ZA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA "Gospod predsednik, kot lahko vidite, je naša dežela majhna, a ze/o lepa. Pa vendor so prav iz teh krajev ljudje že dolga desetletja hodili v svet, tudi v Ameriko, da bi lahko bolje živeli. Če so mogli, so se radi vrnili. Tudi mlade Slovenke in Slovenci smo ponosni na svojo deielo, želimo pa si, da bi lahko še bolj napredovali. Prepričana sem, da kot predsednik ene najpomembnejših držav na svetu lahko pomagate manjšim državam, kot je Slovenija, s tem pa tudi nam, mladim, da bomo imeli vec phložnosti v novem tisočletju..." (Iz izjave mlade Krčanke Maruše Mavsar, ki je z ekipo POP TV snemala izjavo na Dolenjskem in v Posavju za darilo predsedniku Clintonu ob njego- vem obisku v Sloveniji - na sliki: grad Mokrice) 22 September 1999 Ali ste vedeli? , . . •> ASTRONOMI SO TUDI MED NAMI... V Krškem je bilo pred petimi leti ustanovljeno Astronomsko društvo NEK. Začetna sredstva za zagon dela društva je tedaj prispevala Nuklearna elektrarna, danes pa se društvo, ki šteje 15 entuzijastov, ki v prostem času opazujejo gibanje planetov, zvezd, ozvezdij, meglic in galaksij, financira takorekoč samo. Kljub temu pa so, kakor nam je dejal predsednik društva Sebastijan Jak- ša, ne glede na to, da so okularji, teleskopi in raz- lični fotoaparati, ki jih uporabljajo pri svojem delu - sora- zmeroma draga naložba, v primer- javi z drugimi delujočimi astronom- skimi društvi po Sloveniji dobro op- remljeni tako z aparaturami kot z bogato slikovno literature Seveda k temu prispeva vsak posameznik, saj eden izmed članov gradi že lasten observatorij.gradijo pa tudi dva no- va teleskopa. Družno ali posamezno se najraje odpravijo na Lisco, Ravni Lpg, Bohor ali ostale posavske bribe, kjer jih pri opazovanju še ne moti umetna svetloba, nedavni sončni mrk pa so si ogledali v vasi Dolenjci v Prekmurju. "Dokler ne vidiš po- polnega sončnega mrka - ne veš, kaj si zamudil", nam je dejal Sebastijan, ki se je med ljubitelje vesolja zapisal že leta 1986, ko ga je pritegnil Heli- jev komet. Člani društva se trudijo, da svoja znanje in spoznanja prena- šajo dalje, zato se radi odzovejo na Sebastijan Jaksa povabilo šol, kjer ob različnih na- ravoslovnih dnevih pripravijo pre- davanja, kmalu pa nameravajo orga- nizirati tudi javno opazovanje sonca in lune.Torej.če vas zanimajo pojavi na nebu ali pa bi nemara želeli po- stati član društva, jih pokličite na tel. GSM: 041 674 521. RM Komet Haie - Bopp nad Sevnico, slikan aprila /997 z Loga. Pri opazovanju mrka v Dolenjcih v Prekmurju September 1999 23 Zdravstvo ObzorniK Ogled sistema kartice zdravstvenega zavarovanja MEDNARODNA EKSKURZIJA V POSAVJE V Ljubljani je od 22. do 26; avgusta potekal 15. mednarodni kongres Medicinska informatika Evrope MIE 99, tokrat pod geslom Mostovi znanja. Na kongresu so bili prodstavljeni zadnji razvojni dosežki na tern področju v svetu. Kongres MIE 99 je bil letošnji največji kongres v Sloveniji in se ga je udeležilo skoraj 550 strokovnjakov iz več kot 40 evropskih in drugih držav. V okviru kongresa MIE 99 je bil predstavljen tudi slovenski projekt kartioe zdravstvenega zavarovanja, ki je zara- di svoje sodobnosti in celovite podobe vzbu- jal med strokovnjaki s področja medicinske informatike veliko za nimanja. Dobro obis- kan je bil razstavni prostor v Cankarjevem domu, kjer so bili pred- stavljeni podatki o tej elektronski kartici in celotnem kartičnem sistemu. Mnogo udele žencev kongresa se je odločilo za spremlja- nje predstavitvenih predavanj o slovenski kartici zdravstvenega zavarovanja in o poteku projekta. Najbolj ce lovito sliko o našem projektu pa so si Iahko ustvarili tisti udeleženci kongresa, ki so se odločili tudi za ogled pilots- kega kartičnega sistema v Po- savju in neposreden stik s slo- venskimi zdravstvenimi de- lavci. Predstavitvena ekskur- zija v posavsko regijo, kjer je bila kartica zdravstvenega za- varovanja poskusno uvedena spomladi 1998 in je postala vsakdanji spremljevalec dela zdravstvenih delavcev, je bila organizirana v torek, 24. av- gusta 1999. Udeležilo se jo je 20 strokovnjakov s podrocja medicinske informatike iz Švice, Bolgarije, Izraela, Šved- ske, Nizozemske, Češke, Fran- cije, Velike Britanije in Špa- nije. V Posavju smo si ogledali, ka- ko poteka uporaba kartice zdravstvenega zavarovanja v praksi. Najprej je udeležence ekskurzije pozdravil direktor območne enote ZZZS dr. Sta- nislav Čuber, ki je poskrbel za usklajeni potek mednarod- nega obiska v Posavju. Z ude- leženci ekskurzije so se v svo- jih delovnih prostorih pogo varjali direktor zdravstvenega doma Brežice dr. med. Alojz Su- šin, zobozdravnik z zasebno prakso v prostorih zdravstve- nega doma Brežice dr. stom. Branko Barlič, direktorica lekar- ne v Brežicah mag. farm. Bože- na Omerzel in direktor bolniš- nice Brežice dipl. soc. Tone Zor- ko. Omenjeni sogovorniki so udeležencem ekskurzije opisali dosedanje izkušnje pri uporabi kartice v praksi. Na splošno so bili udeleženci ekskurzije po- zitivno presenečeni nad razšir- jeno uporabo računalnikov v slovenskem zdravstvu. Ogleda- li so si potrjevanje kartice na samopostrežnih terminalih in kako poteka administracija v prostorih zdravstvenih delav- cev v okviru kartičnega sistema. Tuje strokovnjake je najbolj zanimalo, kakšne so bile največje težave pri uvajanju sistema, kako so se na kartice zdravstvenega zavarovanja na- vadili pacienti oziroma zavaro- vanci ter v čem zdravstveni de lavci najbolj vidijo prednosti kartičnega sistema. IzvedeH so, da so bile začetne težave pri uvajanju novosti relativno hitro prebrodene, da so Posavci skr _ bni imetniki kartice zdravst- venega zavarovanja in da po- savske zdravstvene delavce najbolj veseli, da se Iahko za- radi kartičnega sistema name- sto administrativnemu delu še bolj pozorno posvečajo pa- cientom. Celotna predstavitev projekta slovenske kartice zdravstve- nega zavarovanja je na ude- ležence kongresa MIE 99 na- redila močan vtis. Projekt je seveda prilagojen značilnos tim slovenskega zdravstvene- ga varstva in slovenski zako- nodaji, upošteva pa vse med- narodne strokovne smernice in standarde na področju "pametnih" kartic v zdravst- vu. Slovenska kartica zdrav- stvenega zavarovanja je med vodilnimi sorodnimi projekti v Evropi in svetu. Med med- narodnimi strokovnjaki je slovenski projekt kartice zdravstvenega zavarovanja požel veliko odobravanja - če ne kar nevoščljivosti, kot je svoje navdušenje nad rešitva- mi v našem projektu izrazil eden izmed nizozemskrh strokovnjakov. Ana Groznik Udeleienci strokovne ekskurzije v Posavju Ljudska univerza Krško - z bogatimi izkušnjami in novimi idejami v novo tisočletje Novo šolsko leto na prelomu tisočletja je Ic eno izmed tnnogih, ki so se doslej ž.e zvrstila na Ljudski univerzi Krško in omogočila mnogim mladim, ki se niso uspeli vpisati v redne šolske programe, in tudi malo manj mladim, da so si us- peli zarisati svoj iz.obraievalni in po- klicni življenjski cilj. Letošnjo izohra- zevalno jesen in z.ačetek novega Xolske- ga leta morda še najbolj zaz.namuje nova direktorica Ljudske univerzx' Krs- ko, ki je sedaj Bernardka Zorko in nova, pomlajena podoba javnegu zavoda s prav tako novim imenom. September je zaznumovan z razlifnimi vpisi v daljše in krajše izobraževalne programe in tečaje. Tako v Ljudski uni- verzi let os vpisujejo v srednješolskepro- grame Ekonomsko komercialni tehnik, Gostinski tehnik, Trgovec ter program Kuhar in Natakar. Bogata bcra je tudi na področju mnogovrstnih tečajev. Tako se kandidati Iahko vpiSejo v različne je- zikovne tečaje in si na koncu pridobijo He dovoljenje za voditelja motornega čolna ali upravitelja težke gradbene mehanizacije. Seveda v Ljudski univerzi poskrhijo tudi za ustrez.no izobraze- vanje o varstvu pri delu in za podrob- nosti higienskega minimuma. Željo po visokoiolski iz.obraz.bi pa si Iahko po- teiijo tudi kandidati s prijavo na Visoko upravno solo in Visoko poslovno solo Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ljudsko univerzo v KrSkem ob tern zaz- namujejo tudi različni programi za mla- dino in starte, študijski kroiki in semi- narji ter programi za brezposelne, kot so Klub za iskanje z.aposlitve, Odkri- vanje poklicnega cilja ali Poti do dela in z.aposlitve. Kot pravijo na Ljudski univerzi, so tarn zaposleni odprti in družabni ljudje, ki se veselijo vsakega srečanja s svojimi udeleienci. In ker znanja ni nikoli pre- več, je dobrodoUa vsaka prilolnost za dodatno izpopolnjevanje. Več informa- cij o Ljudski univerzi Krško Iahko do- bite tudi na njihovih spletnih straneh na naslovu: www.lukrsko.si. (M.K.) 24 September 1999 ObZörniK Kronika JLakejt J>* «il pleiemo,... \ Začetnike in tiste s predznanjem vabimo k vpisu v celoletno plesno solo za predšolske otroke in osnovnošolcc, mladino in odrasle pa v tečaje družabnega plesa, jazz baleta, stepa, k predporočnim individualnim plesnim uram in tečajem zß manekenke in mänekene. Pridruzite se našim državnim prvakom! Informacije * telefoni: 22-269,22-694, 041-663-058 Policija za občane VODJE POLICIJSKIH OKOLIŠEV SO V SVOJEM OKOLIŠU ZARADI LJUDI Policija daje velik poudarek razvoju preventive na lokalni ravni, zato je s projektom javne varnosti sistematizirala delovno mesto vodje policijskega okoliša - vsaka policijska postaja ima tako določeno število vodij policijskih okolišev (v nadaljevanju VPO), število pa je odvisno od velikosti policijske postaje, števila ljudi in varnostne problematike. Cilj in namen vzpostavitve VPO je, da se policija pribliia ljudem, da oblikuje tesen stik in medsebojno razumevanje ter vzpostavi partnerski odnos med policijo in driavljani. Pri oblikovanju in načrtovanju preven- tivnega dela se je policija zavedala, da je to delo kompleksno in zahtevno.kar po- sledično pomeni, da morajo policisti, ki opravljajo takšno delo izpolnjevati do- ločene kriterije. Pomemben dejavnik je tudi prisotnost volje za delo z ljudmi in reševanja lokalnih varnostnih proble- mov.Aktivnosti vodij policijskih okolišev so zelo raznolike: neformalni pogovori z ljudmi, zagotavljanje različnih informa- cij in nasvetov, delo z žrtvami nasilja in drugih oblik kriminala, zbiranje informa- cij, predavanja v solan in drugih institu- cijah ipd. Različne probleme poskušajo zaznati ali reševati tako, da poiščejo vzroke in posledice. Vodja policijskega okoliša v lokalni skup- nosti sodeluje tudi z različnimi nefor- malnimi institucionalnimi oblikami or- ganiziranja in zdruievanja ljudi, na pri- mer z lokalnim sosvetom.društvi.zdru- ženji, centri za socialno delo ipd. S temi institucijami vodje policijskih okolišev poskušajo izvajati različne preventivne projekte na področju varnosti in tako skupaj z ostalimi policisti in formalnimi institucionalnimi oblikami zagotavljati čim večji nivo varnosti v lokalni skup- nosti.Vodje policijskih okolišev pravilo- ma delujejo na območju krajevne skup- nosti, soseske ali ulice v večjih mestih, v manjših mestih pa praviloma na obmo- čju posameznih krajevnih skupnosti ali več naselij. Ponavadi obsega osnovno območje dela vodje policijskega okoliša eno ali več krajevnih skupnosti. Vodje policijskih okolišev so v svojem okolišu zaradi ljudi in krajanov, občanov. Menimo, da je prav, da jih spoznate tudi tisti, ki jih še ne poznate.V nadaljevanju vam predstavljamo vodje policijskih okolišev območja policijske postaje Kr- ško, v naslednjih številkah pa še vodje policijskih postaj Breiice in Sevnica. (del vsebineje povzete po knjigi Preprečujmo kriminal skupaj, Marija Mikulan, Ljubljana, 1997) POLICIJSKA POSTAJA KRŠKO Cesta krških žrtev 53, 8270 Krško, Telefon: (0608) 21-092 VODJE POLICIJSKIH OKOLIŠEV IVAN KOSTANJŠEK OBMOČJE: Krajevne skupnosti Krško, Gora, Dolenja vas, Zdole V policiji je I I let. Leta 1988 se je za- poslil na takratni postaje milice Krško kot miličnik. Od leta 1992 dalje je opravljal dela in naloge pomočnika vodje varnostnega okoliša, leta 1993 pa je postal vodja varnostnega okoliša in te naloge opravlja še sedaj kot vodja policijskega okoliša. IVAN KOSTREVC OBMOČJE:Krajevne skupnosti Brestanica, Rožno - Presladol, Senovo, Koprivnica V policiji je 17 let, začel pa je v letu 1982 kot policist pripravnik na takratni postaji milice Krško. V svoji karieri je opravljal naloge miličnika pripravnika, miličnika, dežurnega postaje milice, pomočnika vodje varnostnega okoliša in vodja varnostnega okoliša, sedaj pa je vodja policijskega okoliša. STANISLAV POVHE OBMOČJE: Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem, Krško polje Senuše, Raka, Veliki Trn V policiji je že 18 let. Na Policijski postaji Krško je zaposlen že od samega začetka svoje policijske kariere, od leta 1981. Leta 1989 je postal pomočnik vodje varnostnega okoliša, od leta 1991 pa je vodja varnostnega okoliša. ANDREJ BURJA OBMOČJE: Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, Podbočje in Veliki Podlog V policiji je 10 let. Leta 1985 se je vpisal v kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in jo leta 1989 uspešno končal. Pripravni- ško dobo je opravil na postaji milice v Krškem, leta 1990 pa je opravil tudi šest mesečno delo v Zaščitni enoti milice v Ljubljani. Po vrnitvi iz Ljubljane je dela na mejnem prehodu Obrežje in Dobo- va, leta 1994, po vrnitvi v Krško, pa je postal pomočnik vodje varnostnega okoliša. Od leta 1996 je vodja policij- skega okoliša. TUDI tt NISTE IZ POSAVJA, IAHKO OGLAŠUJETE Y FOSAVSKEM OBZORNIKU I September 1999 25 Obvestila ObzorniK ČEMU S(M)O SE SMEJALI LoačNo pred15leti... Brhka stranka, ki stoji pri blagajniškem okencu, vpraša blagajnika Tonija: "Ali morda veste, kdaj odprejo "podmornico"? "Seveda," ji pojasni Toni. "Takoj, ko pride iz vode!" IZ DELEGATSKIH KLOPI Seja skupščme traja in traja.jana vstane in mimogrede pravi sosedi, ki se ji umika: "Moram iti! Zaradi otrok!" Soseda se začudi:"Saj vendor nimate otrok!" Jana: "Zoto tudi odhajam! Če bom kar naprej tako dolgo posedala po teh sestankih, jib tudi nikoli ne bom imela!" REDUKCIJA Sedijo v gostilni pri Murkotu stalni gostje, kar mrkne elektrika. "Redukdja", se oglasi nekdo. "Dve uri!" pravi Murkotov Sine. "To je druga stopnja!" "Koliko stopenj pa je?" zanima nekoga. "Pet!" pravi Sine. "Peta stopnja je takrat, ko ti pridejo desovsci sveče pobrat!" PRED VAMA JE ENKRATEN DOGODEK - POROKA. Vajina vebka želja je, da bi ta dan ostal v lepem spominu vama, vajinim starsem in prijateljem. Zelita si lep lokal, v katerem bosta prvič zaplesaJa kot mož in žena, lepo poročiio obleko, lep poročni Šopek, poročno torto... Organizaeija poroke vzame veliko časa in energije. Naša želja je, da se vulva posvetita drug drugemu, mi pa namesto vas pripravimo lepo »vatbo, kajti za nas je najpomembnejše, da se bosta tega dogodka rada spominjala. Dne 23. 10.1999 bonto v hotelu Sremič v Krškem organizirali zabavno glasbeno prireditev, na kateri bomo s pleaoni, pesmijo, mofbio revijo in dekorarijo proMtora prikazab' dt^l naš«1 dejavnosti. Vse pare, ki se nameravate pororiti v bližnji prihodnosti, vabimo, da izpolnite kupon aJi poklicete na te.: 0608/22-681. xNa prireditvi bo izžrebani par prejel naslednjo nagrado: - izposojc» poročne obleke, ki jo poklanja izposojevalnica Princesa INovo mesto, - vabila in tisk vabil 50 kosov poklanja prodajalna Shine Krsko — poročno torlo, poklanja Pekarna Resnik Marija - poročni šopek poklanja Cvetliearna Frie Rainovš Posvetita se ljubezni in sreci... Za organizacijo in izvedbo poroke pa poldičite v našo agencijo, da bo tudi svatba popolna. SHINE Dalmatinova 3, Krško, tel. 0608-22-681 KUPON Friimek in ime neveste ___________________________________ Priimek in im«' ženina____________________________________ Predvideni datum poroke________________________________ NASLOV:___________ Tel. številka ___________________ Podpis __________________ IZ BREZISKE PORODNISNICE V avgustu - 36 rojstev (21 dečkov, 15 deklic, enkrat dvojčka) Deklico in dečka je rodila: Blažinčič Vladka - Orešje Deklice so rodile: Dapo Alenka - Brežice, Cvitanovič Nikolina - Senovo, Radej Majda - Sevnica, Kodrič Danijela - Senovo, Stare Katarina - Leskovec pri Krškem, Zlobko Janja - Kalce Naklo, Bajs Renata - Jesenice na Dolenjskem, Saramati Fatima Krško, Kranjec Marjeta - Brestanica, Zdravkovič Nataša - Krško, Turk Nataša - Podčetrtek, Cizerle Katarina - Pristava, Županc Mar- janca - Stranje in Pajk Helena - Sevnica. Dečke so rodile: Hundorovac Cvetka Gorica, Erlah Mojca - Mostec, Urek Lana - Loče, Lesički Petra - Jesenice na Dolenjs- kem, Zorenč Jožefa - Bistrica ob Sotli, Simončič Monika Bre- stanica, Lekše Darja - Dol. Lepa vas, Kosi Darja - Brežice, Kavčič Janja - Orehovec, Mramor Melani Kozje, Rupar Anita Krško, Jane Irena - Ravni, Longo Tatjana Veliki Podlog, Szoks Stanka - Dol. Brezovo, Hictaler Gabrijela - Stranje, Šušterič Irma - Glo- boko, Ogorevc Mihaela - Globoko, Lipej Irena - Sela, Cesar Gordana - Sevnica in Balija Martina - Polje pri Bistrici. ZAVAROVALNICA M A R I B 0 R agencija: A M F O R A ZAVAROVALNICA Maribor d.d.v Krškem V avgustu 1999 je začela preko svoje agencije ZM Amfora d.d. v Krškem poslovati Zavarovalnica Maribor. Sedež agencije je na CKŽ 132b (poslovna zgradba »Cekin«). Obratovalni čas je vsak dan od 8. do 12. ure (tel. 0608-232-830). Prodajate, kupujete, oddajate? Vaš mali oglas v Posavskem obzorniku bo lahko odslej prebralo preko 30.000 bralcev. Če bi jim želeli sporočiti svojo ponudbo, lahko naročite objavo za tekoči mesec do vsakega 15. v mesecu na naslov uredništva. Cena za mali oglas, ki lahko vsebuje do 20 besed, znaša 1.000 tolarjev (z DW pa 1. 190 tolarjev). /-vj r-osAvsKi ijr POSAVSKI OBZORNIK - izdaja Kulturno I I h7 AT*T11 j\ društvo Obzorje Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom: Dlan design, Krsko. TSsk in vezava: Crafika Bucik Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Elektronska pošta: posavski.obzornik#siol.net Cena časopisa: 1 tolar. Če želite prejemati časopis izven občine Krško, nam to sporočite na nasiov uredništva. Plačali boste stroške pošiljanja. ŽR: 51600-678- 72359. Posavski obzornik sodi na podlagi Zakona o DDV med prolzvodt, za katere se obmčunava DDV po stopnji 8%.. 26 September 1999 MINFOS d.o.o. Brežice Cesta prvih borcev 43 8250 BREŽICE Tel., faks.: (0608) 62-332 GSM: (041) 705-958 Izvajamo: - promet z nepremičninami - vpisi etažne lastnine - cenitve nepremičnin - nadzor nad gradnjo objektov - postopki za javna naročila Obvestilo: Podjetje posluje v novih prostorih na Cesti prvih borcev 43 v Brežicah (vhod iz Holyjeve steze). Kamnoseštvo (jPJakša Izdelujemo: - NAGROBNE SPOMENIKE - OKENSKE POLICE - STOPNICE, RAZNE OBLOGE IN TLAKE - KUHINJSKE IN KOPALNIŠKE PULTE - OKRASNE STEBRE Vedno novi modeli nagrobnih spomenikov CKŽ 65,8270 KRŠKOl TEL.: 0608/21-098, FAX: 0608/22-891 DARILO ob nakupu Škode Felicie ali Octavie Felicia zavarovanje v vrednosti 40.000 SIT Octavia xavarevanje v vrednosti 50.000 SIT Av/c//fte ftpšto ^—-—" Volkswagen Croup Bohoričeva 10,8270 KRŠKO tel.: 0608/232 110, 0608/232 117 Prodaja novih in rabljenih vozil - Servis vozil Kleparska in ličarska delavnica - Tehnični pregledi vozil Vsi modeli avtomobilov Škoda pod ugodnimi pogoji PRODAJNISALONI v Krikem, Bohoričeva 10, Tel.: 0608/232 117 v Brežicah, Tovamiška 10, Tel.: 0608/62109,63 242 v Sevnici. Kvedrova 25, Tel,: 0608/41 789 Dom je nekaterim dan, za druge imamo rešitev. STANOVANJSKI VARČEVALNI RAČUN K8AFT»WERK/foto: Buenos Dias Že po treh ali petih letih varčevanja lahko najamete ugodno posojilo in si postavite ali obnovite hišo, prenovite ali kupite stanovanje, morda garažo, vikend ali pa si pridobite grad- beno zemljišče. Vsi, ki vas naša ponudba zanima, nas pokličite na telefon 062/229 29 50 ali nas obiščite v naši najbližji enoti. Z vese- ljem vam bomo predstavili ugoden način dolgoročnega varčevanja in kreditiranja. Informacije dobite tudi na splet- ni strani www.nkbm.si. Za lasten dorn, samo vaš, topel, prijeten in udohen... ""šivNova KBMdd Nova Kreditna banka Maribor