METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe

vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/2 strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 15. Y Ljubljani, 15. avgusta 1896. Leto XIII.
Obseg: Marijinodvorsko pleme. — Ravnanje s sadnim moštom. — Napake pri prašičji reji. — Kajnit in Tomasova žlindra na travniku. — Letošnja vinska letina. = Kako se denar shranjnje, posojuje in vračuje. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Marijinodvorsko pleme.*)
Okoliš tega plemena je vzhodnji del koroško-štajerskih prvotnih Alp, pričenši s padajočim ozemljem na obeh straneh Turaškega sedla, potem čez Kra-varico (Kiihalpe)
in Grebarico proti Tržiškemu sedlu, ki se za tem vzdiga proti Venclovi in Prezdtnerjevi planini; dalje sodna okraja Tržič in St. Lam-preht na Gorenjem Štajerskem, in dopolnjuje ga mursko in dravsko rečje od Brež in Motnice
^Velikost in	Podoba
teža. Krave (pod. 37.) so povprečno visoke po 135 cm, ! dolge po 164-9 cm in tehtajo povprečno po 475 kg, pripadajo torej večji in težji planinski živini.
*) Iz dela ..Album govejih plemen iz avstrijskih planinskih dežel". Glej tudi štev. 10. in 14 letošnjega ..Kmetovalca".
Barva. Ako hočemo biti strogi, mora biti barva vseskozi enaka, ali svitlorumena ali pa koruznorumena (svitloplava), ter ne sme nikjer biti bolj belkasta ali
rdečkasta in tudi nikjer ne sme biti pegasta. Ker je dlaka tenka, kratka in presevna, koža pa brez pigmenta
(barvila), rožnata, oživlja to na nekak poseben način vtisk, ki ga dela barva.
Sluznica na gobcu, jeziku, na nebu in ob očesnih vejicah sme biti le naravne mesne barve, rogovi in parklji morajo biti vin-skorumeni, repov
čop pa take barve, kakeršne je telo.
Oblika života. Glava ima dolg obraz, med očmi je obilo srednje široka, vpadla ob sencih, gorenji del čela pa ima vzbočen z obilim vrhnjim robom; nos je širok, večkrat vzbočen. Rogova sta močna, srednje dolga, precej narazen ter imata topa rta (špici), ušesi sta v primeri z glavino ve-
likostjo skoraj majhni, očesi ležita globoko in na pol jih pokrivata napeti trepalnici.
Vrat ni ravno dolg, pa je močen v tilniku, lepo nastavljen in ima obilno ožrelje.
Život je precej dolg, spredaj krepkeje razvit kakor zadaj; posebno prsi so široke, dočim je trebušni del ob straneh bolj ploščnat. Hrbet je redkokdaj popolnoma raven, zadaj primerno širok, proti tenkemu, dolgemu repu nekoliko vzvišen.
Noge so močnih kostij, zadnje precej visoke, pleča in nadlakti so mesnate in krepko prirastle životu. Stegno je sicer zelo dolgo in primerno široko, vender pa ni posebno mišičasto. Spodnji deli neg so močni, žilavi in lepo vzrastli ter imajo strme, močne parklje.
Koža je debela, mehka, prožna in pregibna.
Dlaka je tenka, večkrat svili podobna, svitla in voljna.
Vime in mlečni znaki so zmerno razviti.
Koristna svojstva. Glede mlečnosti moramo to pleme prištevati manj mlečni planinski živini, kajti krava navadne velikosti in teže daje ob krmi in oskrbi, ka-keršna je v navadi v okolišu tega plemena, na leto pov prečno le kakih 1200 liti-ov mleka. Za pitanje pa je ta živina boljša nego srednje dobra; meso je celo prav izborno, in to je bilo pač v prvi vrsti vzrok, da so jo začeli ceniti tudi izven njene domovine. Tudi pri delu (kot vprežna živina) se to pleme lahko kosa s priznanimi sosednjimi pasmami (z muricodolskim, pomurskim, anižedolskim in labotskim), je zdrava in čvrsta ter tudi v manj ugodnih razmerah ohrani prirojeno krepko svojo naravo.
Kraji, kjer se dobi, in cene. Dragocene plemenske in porabne živali je jeseni in spomladi treba poiskati po hlevih, po leti pa po planinah na paši. Po planinah se te živine sploh največ pokupi. V dolinah je sicer mnogo semnjev, toda niso posebnega pomena, in ne svetovali bi nikomur, naj tamkaj išče boljših živalij. Izvzeti pa moramo pomladne in jesenske semnje v Šmarjeti poleg Tržiča na Štajerskem, Sv. Salvator v Motniški dolini na Koroškem, posebno pa planinska semnja na Blatnici 5. dne avgusta in 6. dne septembra.
Glede cene naj povemo, da je povprečna cena zadnjih 5 let bila za stot (100&</) žive teže: pri kravah 27 do 32 gld., pri plemenski živini 28 do 36 gld , pri vprežnih volih 29 do 30 gld. in pri pitancih 32 do 38 gld.
Ravnanje s sadnim moštom.
Kadar si mošt iztisnil iz sadja, ravnaj z njim tako le:
1.)	Natoči ga v prav snažen in zdrav sod, t. j. sod, ki ni ne cikast, ne plesniv in ne bumfast, ampak dobro izpran. Natoči ga do vehe in imej ga v prostoru, ki ima 15 do 18° C. topline. V tem sodu se sedaj vname prvo ali burno kipenje,
2.)	O pričetku burnega kipenja, ki traja če je toplina primerna, do 14 dnij, izmetava mošt pri vehi umazane pene in drugo nesnago iz sebe. Kar mošt izmeče, to pridno odstranjuj. Da mošt kolikor mogoče veliko izmeče iz sebe, dolivaj mu vedno toliko, da sod ostane skoraj polen.
3.)	Kadar mošt neha izmetavati, je to znamenje, da je burno kipenje ponehalo, in sedaj se prične drugo ali glavno kipenje. Sedaj pokrij veho, a ne zabij je, ker razvijajoča se ogljikova kislina lahko sod raznese Veho najbolje zapreš s kipelno veho, ktere pa naši gospodarji še nimajo. Kdor nima kipel ne vehe, naj si
naredi vrečico, napolnjeno s peskom, ter naj jo položi na veho. Iz tako zaprtega soda ogljikova kislina lahko odhaja, zrak pa ne more vanj. Glavno kipenje traja do pomladi.
4.) Konec zime, t. j. predno nastopi gorko pomla-danjsko vreme, pretoči mošt v drug prazen sod, a glej da bode polen. Sedaj mošt še vedno kipi, toda prav počasi in tiho, in to tretje kipenje imenujemo zorenje vina. Ako hočeš sadjevec dolgo hraniti, glej, da bo sod vedno polen. Naši gospodarji pa prično precej sadjevec rabiti, zato ne morejo soda ohraniti polnega. Ako soda ne moreš ohraniti polnega, moraš vino žveplati, če hočeš da se ti ne scika. To žveplanje pa ni tisto, ktero zvr-šujejo nekteri vinščaki in kterega se vinopivci po vsej pravici boje.
Končno hočemo še odgovoriti na vprašanje: Zakaj postane sadni mošt moten in kako ga očistiti.?
Sadni mošt postane moten ali zato, ker ni mogel popolnoma dokipeti, ali pa, ker je bil prepozno pretočen (presnet) i. se vsled tega ob toploti drožje dvigne ter povzroči novo kipenje.
Ako si mošt uže presnel prvič, pa je potem vsled drugega kipenja postal moten, čakaj, da pokipi, potem ga pa precej zopet pretoči.
Moten mošt očistiš z žolčjo, t. j. z očiščenim klejem (limom), kterega sedaj lahko skoraj povsod dobiš. Pet do šest gramov žolči na en hektoliter zadostuje. Žolč dobro izperi, namakaj jo nekaj ur v kakem loncu, in sicer v moštu, potem jo pa pri ognju počasi popolnoma raztopi. Shlajeno kuhano žolč vljij v vino ter je dobro premešaj. Žolč se spoji z moštovo čreslovino, skrkne, usede se na dno in potegne za seboj tudi vso drugo nesnago iz vina. Dostikrat ti pa tako čiščenje neče pomagati, in sicer zato ne, ker vinu ne dostaja čreslovine. V tem slučaju kupi v lekarni tanina in ga dodeni, predno čistiš, kake tri do štiri grame na hektoliter mošta, če se je učistil, pretoči ga čez osem do deset dnij. Da moreš presoditi, ali ti je treba tanina ali ne, poskusi najprvo očistiti steklenko mošta. Izkušnja ti potem pokaže, kaj bodeš naredil.
Slišali smo naše gospodarje trditi, da ni dobro pi-e-takati mošta, zlasti ne večkrat, ker itak ne kaj močni sadjevec s tem preveč slabimo. To nikakor ni res. Pretočen mošt ali pa pretočeno vino precej res nima dobrega okusa, pijača je prazna in plehka, a to je le nevidezno; čez kake tri ali štiri tedne, ko se vino zopet ustanovi, se mu ne povrne le prvotni okus, marveč postane zelo boljše. Seveda sadjevca ne pretočimo tolikrat, kolikorkrat smemo pretočiti vino.
Napake pri prašičji reji.
Prašičja reja bi lahko bila dokaj dobičkonosnejša, ko bi se pri nji ne godile tako številne in velikanske napake. Pokojni gospodarski svetnik dr. May v Vajen-štefanu, je zaznamoval naslednje glavne napake, ki jih je opazil pri mnogih gospodarjih pri njih prašičji reji.
1.) Pomanjkljivo izbiranje praset za pleme. Najboljša praseta se prodajo, namesto da bi se redila in rabila za pleme, slabejša pa se pridrže. S tem se sicer pridobi za trenutek več denarja, izgubi se pa dokaj več zaradi slabega zaroda. Tudi se ne skerbi za to, da bi se za pleme prideržal zarod od najrodovitnejših mater, ali pa se obdrži zarod še le takrat, kadar rodovitnost matere že pojema. Zato tudi taka praseta niso rodovitna. Mrjasci se izbirajo brez ozira na to, ali so sposobni za pleme
ali ne; če se kupijo, kupijo se najcenejši. Od slabih mrjascev pa ni moči pričakovati dobrega zaroda.
2.)	Slaba reja m r j as ca. Večkrat se vse premalo pazi na dobre lastnosti in na primerno oskrbovanje plemenskega mrjasca, niti ne na to, ali je dovolj potrebnih mrjascev v občini.
3.)	Prezgodnja raba mrjascev in svinj za pleme. Rabili naj bi se, ko so vsaj za polovico dorastli (starost desetih mesecev vtegne biti najprimernejša), pa se svinje rabijo za pleme že v petem, mrjasci pa v šestem mesecu. Na ta način ostane žival za pleme vse življenje mršava ter navadno stori le slab zarod.
4.)	Pomanjkljivogibanjesvinjnaprostem. Pitani prašiči morajo biti kolikor le mogoče na miru; toda druge, zlasti breje svinje, se morajo vsak dan dovolj sprehajati, sicer postanejo predebele, povržejo le malo in slabih praset ter nimajo nič mleka.
5.)	Slabo krmljenje doječih svinj. Vsled tega te same močno shujšajo, pa tudi zarod ni nič vreden. Praseta potrebujejo vsak dan mnogo in dobrega mleka, da morejo krepko rasti in zato mora dojnica dobiti dovolj in dobre hrane (vsekako pa ne v prvih dnevih po oprasenju). Zatoraj ne zadošča navadna krma iz krompirja, muljave, repe, pomij itd., marveč se ji mora po-kladati krepka hrana, kakor rž, ječmen ali oves, polit z mlekom ali sirotko, pa tudi otrobi.
6.)	Prezgodnje odstavljenje praset. Marsikje odtegnejo prasetom materno mleko že v tretjem tednu. Pred šestimi tedni bi se to sploh ne smelo zgoditi.
7.)	Slabo krmljenje odstavljenih praset. Po odstavljenju se mlada praseta ne smejo slabo krmiti, marveč potrebujejo še vedno, dokler niso stara šest mesecev, marljivega oskrbovanja in tečne hrane. Gibanje na prostem zraku, čistost v hlevu, stroga določitev časa za krmitev (vsaj štirikrat na dan), strog red v krmljenju, polaganje krme v manjših deležih, prava toplina v hlevu, suha in dovolj obilna stelja, sladko mleko, kislo mleko brez smetane, zdrobljena rž, ječmen, lanene tropine, sirotka, so najprimernejša krma za mlada praseta. Ako se odstavljena praseta ne krmijo dobro, rastejo jako počasi, jamejo kazati rebra in slok hrbet ter dobe slabe mišice. Če se puste, da bivajo v hlevu, pa pridejo na nje še druge bolezni, na kterih prašiči drug za drugim poginejo. Sicer pa mnogi prasičerejci niti ne vedo, kako slabe prašiče imajo, ter si mislijo, da se jim za dobro krmo in oskrbovanje niti brigati ni treba, če imajo prašiči le „angleško kri" v sebi.
8)Slabareja	starih plemenskih prašičev. Nečistost, pomanjkanje stelje, pomanjkljivo odkidavanje gnoja, nezadostno čejenje korita, brezbrižnost glede na vročino, mraz in napajanje pri odhodu na pašo.
9)	NepriliČno zidani svinjaki. Tukaj se pač največ greši. Prašiči morajo živeti v zastrupljenem zraku, na tleh, prenasičenih z gnilobo, v temi, v vročini po letu in na mrazu po zimi. Breje svinje se večkrat poškodujejo na voglih, na slabih dverih, nadlegujejo jih podgane in miši, bolehajo vrhu vseh teh napak na tri-hinah in sneti in če jih tudi dobro krmimo, se vender ta krma ne izplača.
10.) Z rejo, oskrbovanjem in pitanjem prašičev se ukvarjajo le ženske; moški se za nje mnogo ne menijo. Ako pa imajo gospodinje dovolj drugega posla, prepuste oskrbovanje in krmitev prašičev večjidel svojim deklam, ker si mislijo, da za oskrbovanje teh domačih živalij je vsaka oseba dovolj dobra. Če se pa prašičja reja ne posreči, tolažijo se z mislijo, da s I
prašiči nimajo sreče, ali, da se prašičja reja sploh ne izplača.
Ko bi pa poskusile izogniti se tu opisanim napakam, pokazala bi skušnja, da reja prašičev lahko do-naša dobrih dohodkov.
Kajnit in Tomašova žlindra na travniku.
Za prospeh živinoreje ne zadostuje, če gledamo le na dobro plemeno živino, ampak moramo jo tudi primerno dobro krmiti in oskrbovati. Ker je živina čim dalje večjega pomena za naša gospodarstva, ne smemo je le zboljševati, marveč moramo jo tudi pomnoževati. To pa bomo le takrat mogli storiti, kadar bomo imeli dosti in dobre krme. Krmo pridelujemo deloma na polju, deloma na travnikih in pašnikih. V nastopnih vrsticah se hočem nekoliko ozreti le po naših travnikih.
Vsled različnosti zemlje, lege in drugih okolnostij so travniki jako različni ter tudi zelo različno rodovitni, toda imajo pa tudi nekaj skupnega, na kar se lahko oziramo in se tudi moramo ozirati, ako hočemo govoiiti o travnikih sploh.
Travniki so zemljišča, na kterih rasto različne živini užitne rastline, vse vprek pomešane. Naši travniki so večinoma naravni, po nekod pa imajo tudi umetnih travnikov. Krma, ktera zraste na travnikih, vzame nekaj svojega živeža iz zemlje, nekaj iz zraka. Kmetovalec pokosi krmo in jo pokrmi živini. Sedaj pa se vpraša, ali ne škoduje to travniku, če mu vedno jemljemo, pa nič ali premalo vračamo ? Seveda mu škoduje! Čim rodovit-nejša je zemlja, tem počasneje peša; na vsak način pa je travnik vedno slabši. Če travnike gnojimo, oziroma tudi namakamo in primerno oskrbujemo, dajo nam taki, ki jih kosimo po enkrat na leto, po 15—20 q mrve, 2 košni po 35—40 q, 2—3 košni celo po 60—75 q na ha vsako leto. Pa primerjajmo naše pridelke, na senu in otavi! Kakor nam kažejo statistiški podatki, pridelali smo na Kranjskem zadnja leta povprečno po kakih 16—20 q mrve na ha. To je primeroma jako malo. Saj imamo vender mnogo prav izbornih travnikov, t. j. izborni bi lahko bili, če bi jih primerno oskrbovali. Naše ljudstvo le premalo pozna oskrbovanje travnikov. Vodo kmetovalec uže še napelje, če jo ravno ima, pognoji pa uže presneto nerad. Naši travniki so torej uže zelo opešali in prav resno se bo treba poprijeti izboljševanja, treba jim bo začeti gnojiti. Po nekterih krajih je gnojenje travnikov ravno tako navadno, kakor gnojenje njiv, zato pa tudi pridelujejo po jako mnogo krme. Gledati bomo torej morali tudi mi, da bomo vrnili zemlji vsaj najvažnejših redilnih snovij, posebno kalija in fosforove kisline. Ker nam hlevskega gnoja primanjkuje navadno še za polja, treba nam bo poseči po umetnih gnojilih. Toda težko je za prostega kmetovalca preskrbeti se z dobrimi umetnimi gnojili, kajti ravno pri ti kupčiji človek kaj lahko naleti na sleparije. Vsled tega naša kmetijska družba priskrbi kmetovalcem kajnita in Tomasove žlindre. Kajnit je kalijevo gnojilo, Tomasova žlindra pa fosfat; oba sta priznano dobri gnojili ter jih po nekterih krajih, posebno po Nemškem, vsako leto porabijo po velikanske množine. Najbolje je kajnit in Tomasovo žlindro raztrositi po travnikih pozno na jesen ali po zimi — zadnja dva in prva dva meseca v letu — da jima zimska vlaga razstopi kolikor moči mnogo redilnih snovij. Na 1 ha se rabi 6—8 q kajnita in 4—6 q Tomasove žlindre.
Koder se gnoji s temi gnojili, zbolšujejo se travniki. Vsled njih rastline ne rastejo le bujneje, ampak se
tudi poizgublja mah, boljše krmske rastline, trave in posebne detelje i. t. d. se pa množe. Na pravilno gnojenem in oskrbovanem travniku torej ne dobimo le več krme, ampak tudi mnogo boljšo.
Ker je „ Kmetovalec" uže večkrat poročal o teh gnojilih, ne bom se spuščal v podrobnejše razmotrivanje. Omenim naj le, da bo kmetijska družba jeseni oddajala kajnit in Tomasovo žlindro tistim udom, kteri se pravočasno zglase zanjo. Ker mora kmetijska družba vedeti, koliko naj približno naroči vsakega gnojila, oglase naj se naročniki takoj in naj povedo, koliko žele tega, koliko onega gnojila. Omeniti pa moram, da bo družba dajala gnojili le v vrečah po 100 kg, i. s. vsako posebej.
Letošnja vinska letina.
Moča, toča, peronospora, črni palež, grozdna ple-snoba (trtne uši ni ne omenimo), vse je letos prišlo nad ubogo trto. Kakor kaže, se bližajo ali so že nastopila ona huda leta, ktera so prerokovali nekdaj. Zlo se kopiči na zlo, od vseh krajev prihajajo žalostne novice. Kakor druga poletja hrepenimo po dežju, tako hrepenimo letos po lepem vremenu, kajti dežja ima celo znani suhi Kras dovolj; in vender ni ga dneva, da bi ne lilo kakor iz škafa. Koliko škode je ta dež že povzročil po več krajih s tem, da so bila poplavljena cela polja, da, celo posamezne vasi.
To posebno čutijo vinogradniki, kterim bo trta vkljub temu, da je spomladi dobro kazala, jeseni le malo dala. Sedaj naj izprevidi vsak razsoden človek, s kakšnimi uimami se mora vinogradnik boriti skozi celo leto in kako se mora mučiti, da si more jeseni privoščiti kupico v svojem vinogradu pridelane kapljice. Njegovega truda mu ne preplača noben kupec, osobito ne, ako z velikim trudom in marljivostjo napačno ravna z grozdjem na trti in pozneje z vinom.
Mnogi vinogradniki so si že sedaj poslabšali svoj pridelek s tem, da niso o pravem času žveplali, vsled česar se jim bo grozdje le slabo razvilo, drugi s tem, da niso nič, prav malo ali pa so prepozno škropili. Grozdje na takih trtah bo malo dozorelo, jagode bodo trde in vino, pridelano iz takega grozdja, bo kislo in neskladno (neharmonično), cena pa mu bode seveda jako nizka. Kdor ni prav nič škropil, temu je skoraj privoščiti, da se mu vse pokvari, kajti tak trdovratnež — skoro bi rekli bedak — škoduje tudi drugim, sosednjim vinogradom, kajti poslednji, čeravno dobro škropljeni, vender trpe vsled peronospore, ker veter zanaša glivične trose v dobro škropljene vinograde ter jih okuži. Takšnega trdovratneža bi morali pametni sosedje sami poučiti in ga pregovoriti, da bi posnemal njih delovanje. Takšni trdovratneži so pa navadno pijanci ali domišljavi ljudje, s kterimi se ničesar ne da z lepa opraviti.
Tem nezgodam se bode pridružila tudi gniloba, in sicer vsled obile mokrote, nekoliko pa povzroči to bolezen kiseljak (Tortrix ambiguella); to je majhen črv, ki se zaje v jagodo, posrka nekoliko soka iz nje in zleze potem v sosednjo jagodo. Tako napadena jagoda začne v mokrem vremenu, kakeršno je letos, koj gniti, in ta jagoda pokvari potem mnogo drugih poleg sebe. Vino, napravljeno iz takšnega grozdja, je pozneje podvrženo raznim boleznim.
Kdor hoče trgati zdravo grozdje, naj se potrudi ter naj z neojstrim (topim) lesom, odstranjuje gnile jagode. Kar bode izvršil sedaj, mu ne bo treba pri trgatvi, poleg tega bo pa več nabral, kajti gniloba more vzeti polovico
sadu. Gnile jagode ne smejo priti v kad med zdrave; če se pa to vender le zgodi, naj dotičnik skrbi, da pretoči mošt v nekoliko zažveplan sod.
Sedaj naj vsakdo gleda, da grozdje pride kolikor mogoče na jasno, da more bolje dozoreti.	F. G.
Kako se denar shranjuje, posojuje in vračuje.
„Iz življenja za življenje".
I.
Nemški pisatelj Gellert, ki je živel v preteklem stoletju in bil sovrstnik slavnega generala Lavdona, s kterim se je bil seznanil v Karlovih Varih, je dajal Nemcem vse polno lepih naukov. Te nauke je vpletal v mične povestice in basni. Tudi nauk, da z denarjem ne smemo ne preveč skopo ravnati, pa tudi ne zapravljati ga, je vpletel v znano povest, kako je opica v nenavzo č-nosti skopuhovi njegov denar metala skozi okno. Skopuh si ni privoščil druge družbe razven opice, ki ga je pa tudi naposled veliko stala, ker mu je vse polno rumenjakov skozi okno pometala.
Še vedno je veliko ljudij na svetu, kteri pri ravnanju z denarjem zabredejo na napačna pota in pridejo v skrajnosti, ktere jim niso niti v čast, niti v korist. Kakor Gellertov skopuh ni znal pravilno ravnati z denarjem, ker ga je zaklepal in kupičil, kakor ga je pa nasprotno njegova opica, ki znači le zapravljivega človeka, prehitro razsipala, tako je še dan danes veliko ljudij, kteri so skoro do pičice slični Gellertovim žalostnim junakom. Zato ne bode napačno, ako v naslednjem navedemo nekaj naukov iz vsakdanjega življenja za vsakdanjo porabo.
Da denar, imetje, bogastvo in drugo časno premoženje ni namen človeškega življenja, tega ni treba pripovedovati nobenemu kristijanu. Pred vsem je denar le sredstvo, da moremo posvetno blago lože, pravilneje in pravičneje zamenjevati. Zatorej bi bilo skopo kupičenje tega sredstva skoro tako nespametno, kakor njegovo lahkomiselno razsipavanje. Vender je pravilno shranjevanje denarja, varčevanje ali štedenje silno potrebno. Še po-trebnejša je pa umna poraba denarja pri gospodarstvu, obrtu, trgovini, gospodinjstvu in drugod. Toda razprava o tem bi nas predaleč pripeljala. Ker se pa dandanes toliko govori o hranilnicah in posojilnicah, ker že kmalu ne bode večjega kraja, kjer bi ne bilo takega denarnega zavoda (vsaj je denarni zavod tudi nabiralnica e. kr. poštne hranilnice, ki je pri vsakem poštnem uradu), zato utegne mala razprava o tem, kako se denar shranjuje, posojuje in vračuje, biti čisto na pravem mestu.
Tukaj pa ne mislimo na razne domače shrambe, na predalnike, kamor ga devlje gospodar, na denarne listnice, na glinaste „šparovčke", ktere kupujemo otrokom, da vanje vtikajo vinarje in drug drobiž. Sicer pa so ti „šparovčki" prav dobro sredstvo, da se otroci že v prvi mladosti privadijo varčevanju. Če je to sredstvo primerno za otroke pred šolsko dobo, je pa c. kr. poštna hranilnica vsega priporočila vredna za šolsko mladino. Koliko veselja ima šolarček manj ali več premožnih starišev, ako si kupi za 5 kr. (10 vin.) poUnohranilno karto, ktero mora toliko časa popolnjevati z znamkami po 5 kr., da je vredna 50 kr. Kadar dobi za to karto potem poštno-hranilno knjižico, ali mar nima veselja, ko se mu še razodene, da ima že kapital, naložen pri c. kr. uradu?! Vcepi naj še učitelj ali oče otroku, da se mu bode ta glavnica celo obrestovala po 3 % na leto, kadar jej doda
le še 1 krono, kako bode s tem rastlo v otroku nagnjenje do varčevanja. Samo na sebi res to varčevanje ni toliko vredno, ako se ne oziramo na pregovore, „da iz malega raste veliko" in „da brez krajcarja ni goldinarja"; ali to se dela radi privajanja na štedljivost. Sicer pa c. kr. poštne hranilnice ne priporočamo samo mladini, ampak tudi vsem odrastlim, zlasti v vseh onih krajih, kjer ni denarnega zavoda, niti hranilnice, niti posojilnice. Res ni visoko obrestovanje pri tem tako priljubljenem c. kr. uradu, ali denar je varno naložen; tudi se vsak čas lehko vzdigne, in to pri kterem koli poštnem uradu, ne samo v tistem poštnem kraju, kjer je bil vložen.
Kdor je pa obrtnik take vrste, da ima veliko opraviti z zunanjim svetom, da mu ljudje iz daljnih krajev pošiljajo denar, temu pa kaže, da pristopi v čekovni oddelek c. kr. poštne hranilnice. V tem oddelku se naloženi denar res le po 3 % obrestuje, toda hranilničar tega čekovnega oddelka si pridobi pravico, da sme imeti „položne in prejemne listke" c. kr. poštne hranilnice (to so znani zeleni listki po 1 kr.), s kterimi vsakdo lahko vplačuje brez vsake poštnine večje ali manjše vsote na korist dotičnega hranilničarja. Vrhu tega si hranilničar čekovnega oddelka pridobi pravico, da sme izdajati čeke, t. j. svoje posebne denarnopoštne nakaznice, ki stanejo za ^e nakazane, male in velike vsote enakomerno le 3 kr. Zaračuni sicer c. kr. poštni urad nekaj na proviziji in manipulaciji (opravnina in delo), a za tisoče in tisoče obrtnikov, zavcdov in raznih drugih podjetij je čekovno poslovanje c. kr. poštne hranilnice nad vse pripravno. —
Najobičajneje je pa, da se denar nalaga v hranilnicah in posojilnicah. Pravih hranilnic Slovenci še nimamo veliko, a ipak dosti, da vanje lahko naložimo ves svoj prihranjeni denar. Sicer je pa vsaka posojilnica, kterih imamo pa Slovenci že prav veliko, ob enem tudi hranilnica.*) V naših hranilnicah in posojilnicah naloženi denar nam prinaša navadno 4 °/0 obrestij, nektere posojilnice dajejo pa 41/, «/„, 4%%, % in celo 5 «/, obrestij. Večjih obrestij pač ne dajejo slovenski denarni zavodi in menda tudi drugi ne. Ako se obresti koncem leta ne vzgignejo, pripišejo jih vsi denarni zavodi glavnici, tako da se glavnica povekša, da torej teko obresti od obrestij. Pri nekterih denarnih zavodih se obresti ka-pitalizujejo polletno, t. j. pripišejo se kapitalu. Obresti se navadno ne računajo v tistom mesecu, ko se je vložila hranilna vloga, ampak že Je s prihodnjim; tudi odpadejo obresti za tisti mesec, v kterem se je vloga unuknila. Nekteri denarni zavodi vender računajo obresti polme-sečno, t. j., ako se je vložilo v prvi polovici meseca, teko obresti že v drugi polovici: ali ako se je denar vzdignil še le v drugi polovici, dobe se vender obresti za prvo polovico. Da bi se pa dajale obresti od vsakega dneva, te navade ni. Pri večjih vsotah se včasih izjemoma vender le dovolijo vsled posebnega dogovora.
Kadar stranka odda denar pri denarnem zavodu, dobi hranilno knjižico, ktero podpišeta dva odbornika, oziroma dva uradnika dotične hranilnice ali posojilnice. Ta knjižica je seveda last tistega, na čegar ime se glasi. Vender sme lastnik te knjižice oddati jo komur hoče, in kdor prinese knjižico, temu se izplača na njo vloženi denar. Ako pa kdo želi, da ne pride nepoklican in neopravičen človek po denar, naj zahteva, da se to vin-kulira v knjižici in glavni knjigi denarnega zavoda. Kaj je to ? To je opomnja, kdo sme in pod kterimi okoliščinami sme vzdigniti denar. Kadar je hranilna knjižica
*) Posojilnice in hranilnice se v tem razločujejo, da veljajo druge postave za posojilnice in zopet druge za hranilnice.
vinkulirana, je človek veliko bolj brez skrbi. Vsaj, če bi mu bila knjižica ukradena ali če bi se izgubila, ne dobe denarja druge osebe, kakor tiste, ktere so v dotični opomnji (vinkulaciji) izrecno imenovane.
Kaj pa je storiti, ako stranka knjižico izgubi, oso-bito tako navadno, ktera ni vinkulirana? To je treba takoj naznaniti denarnemu zavodu, da najdec ali tat ne prehiti pravega lastnika. Res imajo denarni zavodi to previdnost da vselej povprašujejo, ali je denar tiste osebe, ktera je na knjižici zapisana, in če ni, da zapišejo v svoj blagajniški dnevnik, tudi ime tistega, ki je denar odnesel; ali ipak se pripete večkrat prevare. Zato pa naj skrbe hranilničarji sami, kadar pridejo ob svojo knjižic), da se njih knjižica amortizuje Kaj je to? To mora izreči sodišče, da je ta in ta knjižica (število knjižice, ime stranke in denarnega zavoda) amortizovana, t. j. uničena, usmrčena, neveljavna. V ta namen je treba napraviti prošnjo na sodišče, ki stvar priobči v časnikih z do-stavkom, da v teku določenega časa (enega leta) do-tična knjižica izgubi vso veljavo. Po preteku tega časa denarni zavod lahko iida novo knjižico za isto vsoto.
Ali naši denarni zavodi lahko vračajo denar, kte-rega jim prinašajo varčni ljudje? Kakšne določbe imajo
0	tem? Velike hranilnice in posojilnice tudi velike vsote vračajo kar naenkrat, brez odpovedi; tisočaki in tisočaki se lehko vzdignejo kar naenkrat. Srednje vrste denarni zavodi pa imajo običajno v svojih pravilih o tem kako določbo, in sicer navadno tako le: 100 gld. se more vzdigniti brez odpovedi, do 300 gld. je treba odpovedati
1	teden poprej, 1000 gld. pa 1 mesec. Navadno pa tudi te hranilnice in posojilnice večje vsote izplačujejo. Druge posojilnice imajo določbe o odpovedi razglašene v svoji pisarnici. — Kadar je hranilna vloga popolnoma izplačana, obdrži denarni zavod knjižico, ktero s posebnim znamenjem stori nerabno. —
Iz navedenega je razvidno, da se denar najbolje shrani, ako se nalaga v hranilnice in posojilnice. Ti zavodi so v obče uravnani postavno in pravilno, tako, da dajejo dovolj poroštva tudi za tiste slučaje, ako bi kje vsled nemarnosti, lahkomiselnosti ali nezvestobe kakšne osebe za trenutek nastal nered. Jako veliko poroštva dajejo vse hranilnice, ktere imajo že veliko svojega denarja, ali za ktere jamčijo mesta ali okraji. Velike zanesljivosti so pa tudi posojilnice z neomejeno zavezo, kjer so se glede poroštva zavezali vsi zadružniki, kterih je včasih blizu 1000 in še več pri eni sami posojilnici in kteri jamčijo s celim svojim premoženjem. Kdor ima torej za več ali manj časa kaj gotovine doma odveč, da je ne misli takoj porabiti pri gospodarstvu, obrtu ali trgovini, ta stori najbolje, da jo nese ali pošlje v bližnjo hranilnico. Dan danes je nespametno, denar skrivati doma, doma potikati ali dajati ga samo v shrambo takim osebam, ktere uživajo večje zaupanje, ali ktere imajo trdnejše in varnejše omare, blagajnice in druge shrambe.
Predno začnemo govoriti o tem, kako se denar po-sojuje, naj še enkrat priporočimo hranjevanje in varčevanje „Ako hočete, ljudje božji", učil je slavni narodnogospodarski učitelj Franklin, „ priti do blagostanja, edina pot je varčevanje. Kdor Vam svetuje drugo pot, recite mu, da je nespametnik". Nasprotno pa pravi pregovor: „Posojilo je skrbilo". Varujte se torej posojil in dolgov, kajti druga ljudska prislovica pravi: »Kdor je dolžan, je na zdravem telesu bolan", kajti dolg govori: „Naredi me, delal se bodem pa sam"!
II.
Toda na svetu že ni drugače; kjer je svetloba, tam je tudi senca. Poleg bogatinov je na svetu velika
tropa revežev. Posebno veliko je pa na svetu takih ljudij, kteri prekladajo svoje skrbi z rame na ramo, kterim se vselej, „kadar zamaše eno luknjo, odpre druga". Največ je takih ljudij na svetu, kteri imajo poleg velikega ali majhnega imetja tudi veliko ali vsaj malo dolgov. Največ kmetovalcev in obrtnikov ima v tem največjo skrb, da vzdržujejo v svojem gospodarstvu ravnotežje ali ravnovesje, da gledajo, da pri njih bilanci (ali stanju) pasiva (dolgovi) niso večji kakor aktiva (premoženje). Za vzdr-žavanje ravnotežja pa jim je večkrat treba jemati na posodo. Kaj pa bi tudi začele hranilnice z denarjem, ako bi ga nihče ne vzel na posodo?
Krščanska ljubezen in navada je v starih dobrih časih tirjala, da se je moralo bližnjemu dati brezobrestno posojilo. Vsaj je v starih časih, in to še v tem stoletju, v nekterih krajih po Slovenskem bilo običajno, da upnik ni jemal obrestij, marveč ga je dolžnik sam prostovoljno odškodoval za storjeno dobroto s poljskimi pridelki. Ce ti darovi niso bili preveliki, potlej je bila to res dobrota, sicer pa ne. Dandanes, ko je vedno trše za „vsakdanji kruh", se ne posojuje več tako po domače. Navadno se na kmetih in tudi v mestih, kjer ni denarnega zavoda, tirjajo visoke obresti in morda še kakšni darovi po vrhu. Take posojevalce denarja na kratke obroke pa na visoke obresti, ljudstvo imenuje oderuhe. To ime gotovo tedaj zaslužijo, ako izpcsojevalca prisilijo, da mu obljubi visoke obresti, ako izkoristijo njegovo zadrego tedaj, ko se ni bati še izgube pri dolžniku itd Tako posojevanje na več ali manj visoke obresti je kaznivo tudi po postavi. Pravih oderuhov je vedno manj. Tudi število zasebnih posojevalcev denarja se vedno krči, odkar raste število raznovrstnih denarnih zavodov. Skoro vsakdo raje zaupa svoje novce hranilnici ali posojilnici, in ta potem denarje posojuje.
Kako posojujejo hranilnice? Hranilnice posojujejo skoro izključno le na posestva, zemljišča, hiše, poslopja, kar se skupno imenuje „na hipoteke". Te posojujejo najraje na prvo mesto, t. j., da ni bil doslej še nihče posodil na te predmete, da še ni nihče vknjižen ali inta-buliran, kar pomeni, da se je dano posojilo zapisalo kot dolg na posestvo, ki je zapisano v gruntnih (zemljiških) knjigah, ktere ima sleharno c. kr. sodišče. Intabuliran (vknjižen) dolg je tako dobro zavarovan, da mora prej plačan biti, predno je mogoče tako posestvo prodati.
(Konec prihodnjič.)
Razne reči.
—	Kopanje konj je v vročih poletnjih dneh zelo blagodejno-; ono konje osveži in jim očisti kožo. Toda biti moramo oprezni, kadar kopljemo konje. Ne smemo jih dejati v vodo takoj po krmljenju, niti ne vročih, ampak počasi jih je treba peljati do vode, da se ne prehlade. Kopanje naj povprečno traja 5 do 10 minut; to popolnoma zadostuje, če pa konj v vodi začne drgetati, tedaj je že skrajni čas, da se vzame iz nje Najpriprav-ne)ši kiaji za kopanje konj so plitve reke in ribnjnaki.
—	Rjavenje kmetijskega orodja se prepreči s pri-prosto prevlako iz špeha in smole. Skuhaj skupaj tri dele špeha in del smole in namaži s to zmesjo vse dele orodja, ki morejo zarjaveti. Taka maža bodi vedno pripravljena, posebno pa naj se rabi pred zimo, predno se orodje spravi.
—	Uničenje mravelj po hišah. Izdatno in pripravno sredstvo proti mravljam po poslopjih je salmijakovec, ki se vlije v špranje, iz kterih lazijo mravlje.
—	Dobro sredstvo proti stenicam je baje kisova kislina. S stekleno brizgalnico se kisova kislina nabrizga v špranje,
luknje in sklade, kjer so stenice. Kapljica kisove kisline na mestu umori stenico.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 144. Imam velik, ograjen prostor za kure-tino. Nekdo mi je pravil, da je bral v neki knjigi družbe sv. Mohorja nasvet, da naj se na takem prostoru izkoplje seženj globoka jama, ki naj se napolni z več plastmi gnoja in prsti. Prosim za svet, kako se najbolje priredi tak prostor za ku-retino.? (J. T. na G)
Odgovor: Ne vemo se spominjati, da bi bili kdaj brali o tem nasvetu, ki se nam ne zdi nič kaj umesten. Edini pomen, ki ga more imeti taka jama je, da se v njej zarejajo črvi in druga golazen, ki služi kuretini za hrano. Iz zdravstvenih ozirov se pa mora naprava take jame zavreči Najboljši prostor za kuretino je tisti, ki se da lahko snažiti in kjer ima žival ležišče; tam bodi vedno sveža voda, tla pa potresena z drobnim apnenim peskom, ki je kuretini neobhodno potreben. Ostali prostor je pa najbolje posejati s travo ali z zelišči, ktera prija kuretini
Vprašanje 145. Imam lepo, doma prirejeno štiriletno kravo, ki se silno nerada oplemeni Vselej mora biti po iti r i -do petkrat pri biku; bike pa menjavam in izbiram le licen-cevane Ker se mi škoda zdi kravo prodati, ki je dobra molznica, zato prosim sveta, kako je treba ravnati, da se ho krava raje oplemenila? (F. G. v č)
Odgovor: Tako vprašanje je dokaj lože staviti, nego nanje odgovoriti. Zakaj pa krava ne ostane precej breja? Vzrokov je mnogo, a če bi pravega vedeli, mogli bi Vam dati tudi pravi svet Ker je krava uže imela teleta, je to dokaz, da ni jalovka od rojstva, temveč, da so drugi vzroki. Morda je krava preveč rejena in ima jajčnika zatolščena V tem slučaju pomagajte s pokladanjem manj tečne krme. Skusite kravo pred oplemenitvijo eno uro ali kaj okrog goniti ter jo potem plemeniti od dveh bikov zapored. Vzrok morejo biti pa tudi biki, ki imajo preveč krav, zato skusite z bikom, ki je izpočit.
Vprašanje 146. Kako se dado jajca dobro ohraniti V apnu, t j. koliko apna in koliko vode se mora vzeti? Ali se dado jajca še na kak diug način dobro hraniti? (J. H v Z)
Odgovor: Za hranjenje jajec v apnu se naredi belež, ki je morda malo gostejši, kakor je za beljenje hiš Apneni belež je v tem oziru dober, ker jajce v njem ne more svoje vlage izhlapiti. nič zraka vsrkati, torej tudi ne more vspre-jeti kaj takega, kar bi povzročilo gnilobo; sicer pa apno tudi uže samo na sebi gnilobo ovira Taka jajca ostanejo mesece dolgo deloma dobra za večino kuhinjskih potreb, to se pravi za tako porabo, pri kteri izgube posamezna jajca v zvezi z veliko množino druge tvarine svoj neprijetni duh in okus. V apnenem beležu hranjena jajca namreč nimajo dobrega duha in okusa. Jajčniki (jajčni kolači) iz takih jajec, lino pecivo, za ktero se porabi mnogo takih jajec. ali pa mehko kuhana jajca, ki so se hranila v apneni kaši, niso užitna. Drugo sredstvo je kuhinjska sol, ki jajca varuje pred khlapenjem in pred pristopom zraka, ob enem pa jih obvaruje gnilobe Proti ku hinjski soli govori le ta njena lastnost, da vsrkava preveč-vlage, in dalje to, da dobe v njo vložena jajca nekoliko slaa okus. ki se le preveč pozna, kakor hitro je postala sol vlažna. Treba je torej rabiti le popolnem suho sol ter jo med hranjenjem jajec kolikor mogoče varovati vlage. To se zgodi, akc dotična posoda ne prepušča zraka ter se lnani na kakem suhem kraju. Z ozirom na te potrebe se priporoča tako le ravnanje: Vzame * se lesen zaboj, pri kterem je dno z vijaki privito in se mu pokrov na isti način pritrdi Potem se ogelni stiki, dno in stene zaboja, oblepijo s popirjem. Notri se na-suje sklad suhe, precej drobne soli; na njo se vloži plast
jajec tako, da se drugo drugega ne dotika ter da stoje po koncu, s topim koncem navzdol. Med in nad jajca se nasuje soli, da se dobro pokrijejo Potem pride druga vrsta jajec. na nje zopet sol i. t d , dokler ni zaboj polen in zgornja vrsta jajec zopet pokrita s soljo. Nazadnje se privije pokrov, na kterern se zapiše: „zgoraj". Zaboj se hrani v suhem prostoru, ki ostane pri vlažnem vremenu dobro zaprt, pri suhem pa se prezračuje Paziti se mora, da se zaboj ne postavi na stranico, ker bi potem jajca ležala, ne pa stala; pri tem bi se rumenjak vsled useda iahko prijel na lupino. Ako hočemo jajca rabiti, obrnemo (ako nismo vseh jajec na enkrat vložili, ampak se je to večkrat zgodilo) zaboj tako, da pride dno in z njim naj prvo vložena jajca na vrh Potem pa se jajca lahko počasi labijo. Pri poskusu so se ohranila v soli hranjena jajca sveža deset mesecev, ne da bi bila veliko izgubila na svoji teži. Jajca imajo za zrak predorno lupino, zato je treba njene luknjice s kakšno rečjo zamazati, da ne more skozi nje zrak, ki potem pokvari vsebino. Na to se naslanjajo mnoga sredstva, jajca ohraniti sveža. Taka sredstva so kaka tolščoba ali \lruga maža, na pr. šelak, vazelina itd Ako mažemo jajca z oljem, maslom, špehom itd., smemo jih le prav tanko, da mast ne pride skozi lupino ter zlasti pokvarjena ne izpridi jajcem okusa. Iz tega vzroka je najboljša vazelina, ki se tudi ne izpridi in nima nobenega okusa. Tako namazana jajca se hranijo tako v zabojih, da se drugo drugega ne dotika. Shramba za jajca bodi vedno suha in primerno topla Jajca hranijo nadalje v pesku, pepelu, rezanici. žaganju itd., a taka jajca se nikdar tako dobro ne obdrže kakor zamazana. Končno ie omenjamo, da se oplojena jajca veliko hitreje pokvarijo, zato pri tistih kokoših, kterih jajca hočemo hraniti, ni dobro imeti petelina.
Vprašanje 147. Po sadnem drevju zlasti po jablanah, je polno velikih ušic. Videti je tudi, da je vzrastel po vejah bel mah, ki postane rdeč, ako se zmasti. Ker dela ta mrčes veliko škodo, prosim sveta, kako ga zatirati? (B. S v R. na Primorskem.)
Odgovor: Mrčes, ki je na Vaših jablanah, je silno škodljiva krvna uš. Krvna uš se pokončava najizdatneje takoj od kraja z ostrimi ščetmi, s kterimi se nastale, še prav majhne, mehke hobote dobro raztržejo. Kakor hitro so pa hobote uže pol ali cel meter dolge, ne pomaga ščetanje nič več, marveč je treba vse take ušive vejice kar odrezati in sižgati. Pa še po tem delu se mora poškodovano drevje vsaj vsakih štirinajst dnij dobro pregledati, vsa posušena lubad ostrgati, vse rane pazljivo zamazati; vrhu tega pa še vse drevo z apnom pobeliti. Belež varuje drevo novih mrčcsnih naselitev. Da se krvne uši, ki se izvale na pomlad v zemlji, ne morejo spraviti na drevje, naj se ovijo vsa debla s pokatrananimi obvezami, kakeršne uspešno rabijo tudi proti gosenicam. Izkušnje uče, da se še drugače lahko uničijo krvne uši, ktere so se jeseni zarile v zemljo, in sicer tako le: Zemlja se prekoplje za en cel meter okoli debla ter dobro pomeša z živim apnom Z milnico, lugom, katranovo vodo, vodo v kteri se je kuhal tobak ali pa kačje grozdje (solanum niprum), je sicer dobro škropiti, pa ne popolnoma uspešno. Na Angleškem se je pokazalo, da tudi pomaga, ako se lubad namaže s terpentinom Najboljše sredstvo je pa to, da se vsa ušiva mesta na deblu dobro namažejo s petrolejem, ravno tako tudi debele veje, vse manjše bolne veje pa se odrežejo in sežgo
Vprašanje 148. Imam kravo, ki se je otelila pred dobrim mesecom ter ima od tistega časa vedno drisko.
Ali je to bolezen in kako se zdravi? (Š. S. v P)
Odgovor: Driska je na vsak način bolezen, ki ima pa lahko razne vzroke, od kterih je zavisno zdravljenje. Navadno pride driska od prehlajenja, vsled kterega se vname sluznica v črevih. Tako drisko ni težko zdraviti: kravo je treba odeti ter ji dobro nastlati, kot zdravila se ji pa dajejo reči, ki za-
pirajo, na pr. prazen ječmen, kredo, encijan i. t. d. Driska, pri kteri gre od živine vodeno ter smrdljivo in celo krvavo blato, je pa nevarnejša, in Če ima Vaša krava tako drisko, pokličite nemudno živinozdravnika.
Vprašanje 149. Zavrelo mi je srednje močno črno vino, ktero sem precej pretočil, ko sem to zapazil. Vino je vedno kalno. Ali naj mu dodam alkohola in koliko; ali naj je čistim? Ali bi bilo dobro vanj vliti dobrega tropiaskega žganja? (M M v E.)
Odgovor: Vi menda menite, da je vino sedaj ob vročini pričelo vnovič vreti, ne pa, da se je pokvarilo in postalo za-vrelica. V zainjem slučaju ni pomoči, če je pa vino pričelo vnovič kipeti in je zaradi tega postalo kalno, pa počakajte, da povre in se očisti, in potem je pretočite. Ako se po dokončanem kipenju ne bo očistilo, potem je še le umetno čistite z želatino ali beljakom; ozirati se pa morate na to, da črno vino izgubi na barvi, če se čisti. Alkohol pridejati je tedaj umestno, če je vino tako slabo, da se je bati pokvarjenja V tem slučaju dajte na hektoliter 1 do 2 litra najfinejšega alkohola. Kadar je vino dobro uležano, izgubi duh po alkoholu. Tropinovca ni smeti rabiti, ker vino nikdar ne izgubi duha in okusa po njem.
Vprašanje 150. V svojem stanovanju imam silno veliko mravelj ki mi delajo veliko nadlego. Skusil sem „ca-herlin" in brez števila drugih stredstev, a brez uspeha. Kako naj torej preženem mravlje iz hiše? (F. Z. v C)
Odgovor: Kako mravlje pregnati iz hiše, popisuje prof. Frjavec v knjigi „Naše škodljive živali" tako le: Ako si zasledil mravinsko gnezdo, iz kterega ti v hišo ali uljnjak zahajajo ti nevabljeni gostje, popari je zvečer, ko je vsa družina doma, s kropom ali pa z vrelim lugom, in hipoma ti je po-magano. Tudi živo apno, v mravljišče natreseno in potem z vodo pogašeno, pomori mravlje. Ako pa gnezda ne moreš najti, ali ne moreš do njega, tedaj ni drugega pomočka, nego da mravljam nastaviš vado in jih pokončuješ sproti. Za vado vzemi od pečenke kost, ktere se tu in tam drži še kaj malega mesa. To kost položi na mesto, kamor mravljinci največ zahajajo. Kmalu jih bode vse črno na kosti, takrat jo pa hitro popari. To ponavljaj tako dolgo, dokler se popolnoma ne rešiš nadloge. Namesto kosti tudi dobro služi košček gobe (spužve), ktero si popred omočil v oslajeni vodi. Nekje sem bral. da se mravljam zapre pot, ako se jim cesta s kredo prečrta. Ali po moji izkušnji se je kreda slabo sponesla Nekaj časa so mravljinci belo črto res sumljivo ogledovali, ali ni trajalo dolgo in hodili so prek nje brez strahu.
Gospodarske novice.
*	Nakupovanje konj za c. in kr. vojno bo 28. dne
septembra t 1. v Št. Jarneju Konjerejski odsek naše družbe se je pri c. in kr vojnem ministerstvu pritožil, da se pri nakupovanju prestrogo postopa in malo ali nič ne kupi, in tako je upati, da bo letos bolje; zato opozarjamo konjerejce. nai uže sedaj konje pripravljajo za prodaj.
*	Rž „trijumfovka" in „imperijalka", ktero so naši kmetovalci dobili od Bahlsena v Pragi in so z njo delali poskuse, se je po došlih poročilih prav dobro obnesla. Toliko v odgovor na razna vprašanja
*	Naročila na kajnit in Tomasovo žlindro prosimo, da se nam kmalu izroče, ker sedaj pride čas uaročitve, kajti družba bo le toliko kupila, kolikor dobi naročil.
*	Kmetijsko kemijsko poskušališče, za ktero je prosila naša družba vsled sklepa občnega zbora pri visokem deželnem zboru, je c. kr. kmetijsko ministerstvo pripravljeno subvencijonovati in je z odlokom s 27. dne julija t. 1. glavnemu odboru naročilo, naj predloži proračune.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Št. 15.504.
Razglas.
Vsled postave z 28. dne marci;a 1892. 1., št. 61. drž. zak., se dovoljuje tistim fosestnikom, kterih vinogradi so uničeni od trtne uši in kteri so zaradi trtne uši v začasni stiski, za obnovitev vinogradov z ameriškimi trtami neobresten predujem v denarjih iz državnega in deželnega zaklada
To se daje s tem pristavkom na znanje, da se morajo do-tične prošnje, ktere so s prilogami vred nekolekovane, najdalje do
1. septembra 1896. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se na vse po tem obroku vložene prošnje za delavno dobo leta 1896./7. ne bi moglo ozirati.
Prošnjam je treba priložiti:
1.)	posestni list,
2.)	zemljeknjižni izpisek,
3.)	načrt, kako se bo vršilo delo, in preudarek troškov. Obrazci za prošnje in za gori omenjeni načrt se dobijo brezplačno pri c kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem,
28. dne julija 1890.
Schonberger s r.
Št. 11.485.
Razglas.
Na podstavi zadnjih uradnih izkazov o kužnih živinskih boleznih na Ogerskem in v poslednjem času konštatiranih primerov, da so se takšne bolezni vsled prometa z živino z Oger-skega zanesle na tostransko ozemlje, deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, ukazuje nastopne zaporne odredbe:
1.)	Z ozirom na zdanje stanje kuge v gobcu in na parkljih na Ogerskem se brez izjeme prepoveduje uvažati parkljasto živino in prašiče na Kranjsko:
a)	iz komitatov: Bač-Bodrog, Baranja, Fejer Heves, Nograd, Pest-Pilis-Solt-Kiskun, a izvzeti so pitalni zavodi za prašiče Kobanja, Požun, Somogy, Šopron, Tolna, Vaš, Vesprim in Zalad;
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Debrecin, H. M. Vasarhely, Sa-badka in Zombor.
2.)	Z ozirom na zdanje stanje svinjske kuge na Ogerskem se uvažanje živih prašičev na Kranjsko sploh prepoveduje brez izjeme in brez ozira na njih živo težo:
a)	iz komitatov: Arad, Bač-Bodrog, Baranja, Tekov, Bekeš, Bihar, Borsod, Čanad, Fejer, Gomiir-Kišhont, Hajdu, Heveš, Hont, Jas-Nagy-Kun-Solnok, Komarno, Kras6-Sziireny, Moson, Nograd, Pešta - Piliš - Šolt - Kiškun, a izvzeti so pitalni zavodi Kobanya, Požun, Šobolč, Satmar, Silagy, Šopron, Somogy, Seben, Sepeš, Temeš, Tolna, Torontal, Vaš, Vesprim, Zalad;
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Debrecin. Gyor, Hodmezo-Vasarhely, Kasza, Kečkemet, Kološvar, Komarno, Nagyvarad, Pančova, Sabadka, Šopron, Satmar, Seged, Sekesfehervar, Novi Sad, Vršeč in Zombor.
Doslej dovoljeno uvažanje zaklanih prašičev v nerazsekanem stanju tako, da se jih še drže ledvice in da imajo nedotaknjeno ledvično mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostaja tudi še poslej dopuščeno.
Iz ostalih kuge prostih komitatov je uvažanje prežvekovalcev (goveje živine, ovac in koza) na Kranjsko v obče, uvažanje pitanih prašičev (ki imajo 120 kilogramov žive teže) pa po železnici in samo v ljubljansko klavnico dopuščeno, če se tukaj kar najhitreje zakoljejo.
S tem se razveljavljajo prepovedi in določila, ki so se glede omenjenih kug izdale s tuuradnimi razglasi z dne 26. marcija, 8. aprila, 29. aprila in 14. maja 1893. leta, št. 4954., 5640, 6702. in 7454.
Ta razglas se pa ne dotika še zdaj veljavnih uvoznih pre-povedij, vsled kterih se ne sme z Ogerskega na Kranjsko uvažati goveja živina iz zapornega ozemlja, v kterem je razširjena plušna kuga in ki obsega nastopne komitate: Orava, Liptov, Nitra. Požun (z izjemo otoka Schiitt), Trenčin, Turoc, Spiska in Bistrica in kraljevo svobodno mesto Požun.
Te odredbe, ki stopijo namesto onih, ki so bile izdane s tuuradnim razglasom s 30. dne maja t. 1., št. 8208. in zadobijo veljavnost
2 6. dan j ul i j a 1 8 9 6. 1., se razglašajo z dodakom, da se njih prestopki kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. št. 51., oziroma po § 46 zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitve-nega ukaza.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 24. dne julija 1896.
Št. 11.479.
Razglas.
Ker je glasom u-adnega naznanila svinjska kuga že dalj časa po vsi Dalmaciji ponehala, in se kuga v gobcu in na parkljih bliža svojemu ponehanju, zatorej deželna vlada preklicuje tuuradni razglas z 2. dne marcija 1896. 1., št. 8698., ter spet dopušča uvažati prežvekovalce in prašiče iz Dalmacije na Kranjsko.
To se daje s tem razglasom na znanje.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 31. dne julija 1896.
Št. 11.877.
Razglas.
Ker je glasom uradnih naznanil na Štajerskem nastala kuga v gobcu in na parkljih v političnih okrajih Lipnica, Lonč, Maribor
in Slovenji Gradec, zatorej deželna vlada v ta namen, da se ne zanese ta kuga v našo deželo, brez izjeme prepoveduje uvažati govejo živino, ovce, koze in prašiče iz imenovanih okrajev in izr mestnega okraja Maribor na Kranjsko.
Z ozirom na spanje svinjske kuge na Štajerskem ostane dotlej, dokler se ne ukaže drugače, tudi uvažanje prašičev iz političnih okrajev Gradec (okolica), Voitsberg, Ptuj, Celje in Brežice na Kranjsko brez izjeme prepovedano.
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki te uvozne prepovedi, ki glede prašičev stopi na mesto one z 21. dne junija t. 1, štev. 9631., kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. štev. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 1. dne avgusta 1896.
Listnica uredništva.
Fl. G. v L. Če dokažete, da imate kot lastnik vinograda od nekdaj pravico do vožnjega pota, potem vozite po njem m se dajte tožiti, če ti pa te pravice niste za gotovo svesti, se pa s sosedom z lepo poravnajte. Zadnje bi Vam sploh najbolj priporočali. O vsem drugem Vam more svetovati le kak pravnik.
H. P o L. Vaše vprašanje se tiče politike, a zanjo ni prostora v našem listu, kakor sploh ne pri družbi. Vsak naj bo političnega mišljenja, ki se mu zdi pravo, toda v kmetijski družbi in pri delu za prospeh kmetijstva bodimo složni, kajti sloge kmetijski stan krvavo potrebuje, ako naj količkaj doseže zboljšanja svojih žalostnih razmer.
J. G. v T. To ni nikaka bolezen, marveč le vnanja hiba, ki pa rabnosti konja ne zmanjšuje.
E. S. v K. Vsa vladna določila glede živinskih boleznij, zlasti glede prašičje kuge, redno prijavljamo v listu, zato izvolite tam iskati odgovor na svoje vprašanje.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe ^Ife^ vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/s strani 8 gld., na '/„ strani 5 gld in na l/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	LJubljani, 14. avgusta 1896. (Izvirno poročilo )
Semena: Domača detelja, novo blago gld. 32.— kr. do
gld. 34.— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 40.— kr. do gld 50,— kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 9.80 kr.; konopno seme gld. 12,— kr. do gld. 12.25 kr.; tuminovo seme gld 30,— kr. do gld. 31,— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 7 — kr.; rudeči Hrvat gl. 6 50 kr.; prepeličar (koks) gld. 8.— kr. (Vse cene semen in fižola veljajo ta 100kg čiSčenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj.)
gube česplje: v dimu sušene gld. 12 — kr. do gld. 13,— kr.
brez dima sušene gld. 16.— kr. do gld. 16.50 kr.
" Orehi domači: gld. 12.-- kr. do gld. 13,— kr.
Jezice nove: gld. 4.20 kr. do gld. 4.75 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 23 — kr. do gld. 24,— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 32,— kr. do gld. 33,—kr. „ težke od 30 do 40kg „ „ 26 — , „ „ 27 — „ „ lahke	„ „ 27,- „ „ „ 28,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 60 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.95 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg.
Druge vrste 15 do 20 „ ,
Kože lisic po gld. 3.5) do 3.75 |
„ kun „ „ 7,— „ 8,— | a M „ dihurjev , „ 2,- „ 2.50 „ vidr „ „ 6,— „ 7,— J
Kože zajcev po 10 do — gld. za 100 komadov.
Pepelika (potoSl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V	LJubljani, 12 avgusta 1896. PSenica gld. 7 80 kr., rž gld. 6.— kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 7.— kr., ajda gld. s.— kr., proso gld. 6.— kr., turšica gld. 6.— kr., leča gld. 10,— kr., grah gld. 9,— kr., fižol gld. 9,— kr., seno gld. 1.9G kr., slama gld. 1.80 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 13. avgusta 1896. Pšenica gld. 6.60 kr., rž gld. 5.61 kr., ječmen gld 7,— kr., oves gld., 5.58 kr., turšica fld. 3.79 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
M Im I N
na Kokerci nad Kranjem,
s petimi tečaji in novo opravo, na stanovitni vodi, se da v najem ali pa tudi proda in sicer pod prav ugodnimi pogoji Več se izve pri
Janezu Dobžanu,	(71-2)
posestniku na Kokerci, pošta Kranj.
Priznano najboljša krma
za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri	(65—4)
bratih Kosler v Ljubljani.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se vvsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27—12) Pismena vprašanja pod „9.132' Gradec, poste restante.
Posojilnica v Radovljici
obrestuje vloženi denar po 4 25 % in izposojuje denar na posestva proti 4SU °/o m na osebni kredit proti 5 °/0 obrestovanji. - Občinam in drugim društvom dovoljuje pa tudi na hipoteke proti 4»/2 o/ ln na menjice proti 4s/4°/0 obrestovanju Posojila na hipoteke" dovoljuje na poljubljene načine, namreč na amortizacijo v 36 letni in tudi v krajši dobi, kakor prošnik zahteva, ali pa. da dolžnik vrne svoj dolg, v delnih zneskih po svojih močeh.
Jako ugodno pa je za posestnike to, da tudi posojilnica izdeluje vse listine pri zavarovanju kakega posojila — brezplačno — le koleke ima vsak prošnjik sam plačati.
Stanje hranilnih vlog bilo je pri tukajšnji posojilnici koncem pretečenega polletja 1896. 325 679 gld. 27 kr. in stanie Dosoiil 225.548 gld. 35 kr.	J P J
Posojilnica uraduje vsaki dan od 8—12 ure dopoldne in od 2-6 ure popoldne; v nedeljah in praznikih pa od 8—10 in od 11—12 ure.	(70-2)
Št. 816
o.
Razpis.
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1896/97.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.	(76—1)
V šolo sprejemajo se tudi:
1.)	Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.)	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnorečno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. se imajo
do 31. avgrusta 1896
izročiti vodstvu deželne vinarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali kakega razreda srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuhov zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani dne 27. julija 1896.
„Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri maiem!"
To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist.
Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane.	(41 — 6)
II Blago za obleke. *
Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, iivreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z 8 vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne piede od 4 do 14 gld. itd.
Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča
JAN. STIKAROFSKT
v BRKU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/s milijona goldinarjev.
----Pošilja se le po povzetji. ♦♦-
Svarilo! Agentje in krošnarii radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom „blatro Stikarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam.
Vrtnarja
pridnega, treznega, poštenega ter popolnoma zmožnega zelenjadar-stva, cvetličarstva, sadjarstva in ako mogoče čebelarstva, išče podpisano vodstvo. Plača znaša H60 gld. na leto. s prostim stanovanjem. prosto poletno zelenjavo, prosto svečavo (petrolej) in 20 gld. na leto nadomestka za kurjavo. Od skupila prodanih cvetlic in zelenjave dobi IO°/„.
Prošnje, opremljene z dotičnimi spričevali, vzprejema vodstvo do dne 20. t. m. Nastop službe prej ko mogoče. Znanje slovenskega ah kakega druzega slovanskega jezika v govoru in pisavi je neobhodno potrebno.	(74 — 1)
Vodstvo dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu
dne 1. avgusta 1896.
Trtne škropilnice „Patent Schindler".
IVAN SCHINOLER
fcielovavec strojev m .sprav cesar.kralj. imelntft pri* udela tn pošilja ui varščino za nalboUSo Kafco£» trosi m uz najprtkladnije plačilne pogojret
STROJEVE. SPRAVE inORODJE^VSAUE VRSTI ZA KMETIJSKE.OBERTNIJSKE IN P0HI5NE NftMEMBf
)ge tf slouenšcinn s več od 250 podob razpošiljam
Popravila, se preosemajo ta naj
boljšo in najprimernijo hpetfapp. IsKerbovanje posamesnih skladnih deCoo Za. strojen« vsake DfSU . ffaj je ¥ict/u> rvajoo) vn
fe-ecr iaa*ijsr'.i?ijs! -sar®^
jKQr?» o fKmbet-gu pri Dunaju. "225J
40 - ■ 0 t
Njegova Svetost Papež Leon XIII.,
sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju tukajšnemu lekarnarju Piccoliju najsrčnejšo zahvalo za Njih Svetosti vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medecine so Piccolijevo tinkturo za želodec
preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomnožuje tek, ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjam I gld. 36 kr.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 kr.
Najvišje priznanje
lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe, ktere je z zadovoljilnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
& Štefanija

izvolila opetnvano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Za slabotne osebe, trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih, za blede in medlujoče otroke uporablja se železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani s prav povoljnim vspehom.
1 steklenica velja I gld., 4 steklenice 3 gld. 60 kr., franco-vožnine in zavoj pa 4 gld. — Vnanja naročila se z obratno pošto odpošiljajo.	(67—3)
Lekarna Piccoli „pri angelju" v
Dunajska cesta.
C. in kr. privilegovani
aparati v ©hranjenje piva.
Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja ogljikove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta.
Poskusi teh preskušenili aparatov so dokazali, da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani.	(22—12)
Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj:
Albin C. Achtschin star. v Ljubljani
Gledališke ulice št. 8.
Priznalno pismo:
Poslani mi aparat za ohranjenje piva sem poskusil in moram priznati, kot izvrstno in potrebno za vsakega kdor ima pivotoč, kjer je v resnici čez 8 dni piva lepša in boljša kot prvi dan, ko se jo hrani v aparat in moram takega le priporočati.
Postojna, 6. aprila 1896.
Z velespoštovanjem	G. Pikel.
Vnovič znižane cene! Vse StPOje Z2L pOljedelStVO. Vnovič znižane cenel H
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—10)
IG-. HELLER na Dunaju	_
II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Kmetijske stroje:
sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom. slamoreznice, ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka
Pehani, Lorber & dr.
tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju.
Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamasnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne, razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd.
Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba najskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke.	(12-13)
Za vsak stroj in vsako delo se jamči.
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 26 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba pačiti na izvirne zavoje z imenom:
Xathneiner
(6-8)
naznanila.
Vsak nd c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in licer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo-iarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neadje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Sadne mline, prav trdne, kteri so pa prav lahki za vrteti; zmečkajo v 12 arah 70 mernikov brušek, kakor tudi močne in ter-pežne stiskalnice vsake vrste, izdeluje Matija Lunder v Zalesji, pošta Nova vas pri Rakeku. Nadalje kupuje dobre hruške in jabolka po 40 kr. stari mernik ter izdeluje sadni mošt po 10 kr. liter. Kdor si želi oskrbeti dobrega sadnega mošta blagovoli naj to uže sedaj gori omenjenemu naznaniti (119)
Fosforovo kislo apno od Mih. Barthelna in drug. na Dunaji za poklajo živini in kuretnini po 24 kr. kilogram prodaja Ivan Gašpeilin, v Št. Jurji nad Kranjem.	(120)
Žimo za postelje in za konjsko opravo izdeluje in prodaja J. Knific v Stražišču pri Kranju. Dzorci se pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.	(121)
Lepo semensko rež ima naprodaj Matija Prosekar v Kotmari vesi pri Celovcu na Koroškem.	(122)
Bahlsenovo imperijalno rež, katera je dala to lelo 13kratni zrnski pridelek 100 kg 9 gld. 50 kr., rusko donsko pšenico za seme 100 kg 8 gld., moravsko pšenico (Bartiveizen) za seme 100 kg 7 gld 50 kr. in sir v hlebih po 40 kr. kg ima naprodaj graj-ščinsko oskrbništvo Preddvor, pošta Tupaliče, Gorenjsko (123)
Semenska rež, triumpf (od Bahlsena), katera se je to leto v vsakem oziru izborao sponesla, kakor donsko pšenico, imata naprodaj Miha Gustinčič in Ivan Fatur, posestnika v Kilovčah, pošta Prem, Notranjsko.	(124
Lepo pramasto kobilo, 15 pesti visoko, ogerskega plemena, 10 let staro, (priporoča se posebno konjerejcem) naprodaj ima Tomo Tollazzi v Sp. Logatcu. Cena primerna. — Gori omenjeni pa kupi enega konja ali pa kobilo od 5 do 7 let staro. Žival mora biti brez nspake.	(125)
Stroji za porabo sadja in
Stiskalnice za grozdje
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „Herkules", ki zajamčeno opravi 20°/0 več dela kakor koli druga stiskalnica.
je mošta. ISč®
Sadni in grozdni
MLINI,
grozdni roblači,
popolne moštarne, stalne
in vozeče,
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i. t. d.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezati in lupiti sadje.	(64-3)
Najnovejše SamedelujOČe patentovane trtne škropilnice „Sifonija".
Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaji, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo.
Izvrstne, c. kr. jedioo priv.
škropilnice proti peronospori
inženirja Zivica, katere so se splošno razširile zaradi svoje jednostavnosti, trajnosti, lahke po-rabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah.
Živie iii drugi v Trstu.
Razpošiljajo škropilnice tudi s posodami _	nove vrste. .' .
Pošiljamo popolne škropilnice najfsako poštno postajo naše monarhije ftbnco :
z leseno posodo po . . ,7......gld. 10.—,
z elegantno in trdno posodo "Iz kartona po . » 11.—. Obrazce s cenikom pošiljamo radovoljno in poštnine prosto. Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo in neprenehljive vinske stiskalnice	(47—10)
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebne obrambo.
Ysakoyrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah,
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	'	(34-i4)
Za vsako delo sem vestni porok sam, m®
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
Nad 200 hektolitrov posebno finega ^
domačega vina g
od pridelka 1895. 1. ima naprodaj po pri-
merni ceni
(76 — 1)
ŠTEFAN HABE,
posestnik na Gočah nad Vipavo. Za pristnost se jamči!
^ Vina se oddajajo tudi v množinah od 8 hektolitrov.