Ciifloe vode. Dišeče jezero. Tucan-jezero je oddaljeno 200 km od avstralskega mesta Perth. Že nekaj ur prej, predno se približa potnilc jezeru, je ozračje prenapolnjeno s prav prijetno vonjavo, čeravno ni daleč naokrog nobenc cvetlice ali cvetočega drevesa. Čim bolj se približuješ vodi, tem bolj lahko ugotoviš, kak duh da širi. Zrak je prepojen z duhom po ka^ dilu in se ti zdi, da se nahajaš v bližini tlečega kadila. Ako si še le prav, tik Dri iezeru, zavohaš, da se dviga prijetna vonjava iz vode. Zakaj da to majhno jezero razširja vonj, je kaj lah iko tolmačiti. Avstralija je cdini del sveta, na katerem uspeva rastlina, !ki dajo kadilo, ki nikakor ne zaostaja za dišečo arabsko smolo. Tucan-jezero preskrbuje z vodo potok, ki se vije več kilometrov na dolgo po nepregledni ravni, ki je porastena z divjimi kadilnimi rastlinami, kojih dišeči prah s cvetja odnaša potok že tisočletja v jezero. Jezero ne odteka, ampak voda samo izhlapeva in oddaja prijcten duh. Ako se kedo okoplje v tem jezeru, mu telo di3i, kakor bi se bil namazal z dišečim mazilom. Domačinom, ki so prebivali nekdaj v okolici jezera, je služila dišeča voda za vse mogoče čarovnije. Danes uporablja vodo iz Tucan-jezera velil"\ pralnica v mcstu Perth, ki jo meša med vodo za pranje in na ta način oprano perilo diši. Sladka vcda. V severni Nebraski v Združenih državah Severne Amerike je večji ribnik, Hd je za učenjake pravcata uganika. V nekdanji ilovnati jarni se je napravil vsled dezevnih dotokov majhen ribnik. Pred par leti pa je ikljub suši naraščala v ribniku voda od dne do dne, se razlila po dolini in napravila jezero, ki meri v premeru 1 km. Slučajno so opazili, da je voda iz v kratikem nastalega jezera tako sladka, kakor bi bil v njej raztoplen sladkor. Gotovo je, da se je odprl v prvotno mlaiko podzemeljski izvirek, a odkod ta sladkoba? V jezero so spustili ribe in rake, ki so na začudenje v zelo kratkem času močno zrasl-i, 'kar je gotovo povzročila sladka voda. Ameriška vlada je poslala k jezeru znanstveno ekspedicijo, ki bo raziskala zagonetno zadevo. Fotok, ki sj/~~linja barvo. V scvernem Natalu v južni Afriki je potok Huta, ki je vreden omenka, kar se tiče barve vode. Takoj pri izvriku je voda potoka čista in krista1 a kaikor vsaka druga. Po toku 8 km potok izgine pod neznaton hrib iu ga ni vidcti 7000 m na " ^go. Ko se zopet prikaže izpod skalovja v podzemcijski jami, je voda popohioma indigo-plava. Šc le pozneje, ko privzame modri potok več drugih dotokov, zgublja voda plavo barvo in pri izloku jc žc navadne barvc. Znanstvoniki razlagajo dom nevno ta pojav na ta nacin, da tečo potok pod skalov.jem skozi naravne zaloge bakrenih soli, kojih raztopina da potoku izredno modro barvo. Vcda, v kateri ne rspovajo bakterije. V Kanadi je tudi mnogo vod, ld so posebnost v znanstvenem oziru. V bližini naselbine 3anf±" izvira izpod skalovja potok, ki se imenuje SilverCreek. Voda je tako popolnoma čista ali sterilizirana, dane morejo v njej prospevati nobene bakterije ali glivice. Zajeli so iz tega potoka večjo ikoličino vode in jo izpcitavili velikomestnernu ozračju. Navadna in odprta voda. je tekom četrt u ^ prenapolnjena z raznim prahom in z glivicami, katere je prinesel veter. V vodi iz SilverCreeka pa sc tudi po nadaljšem času ni razvilo nikako glivično življenjc. Učenjaki trdijo, da teče izvirek potoka skozi srebrno r-do in odnaša seboj srebro, kojega malenkostna količina zadostuje, da se zaduši vsaka bakterija. Še druge vodne posebnestl. V vzhodni Afriki je reka, koje voda je naravna grenčica. V Čile v južni Ameriki je vrelec, ki je pri izviru slan kakor morska voda. V Združenih državali je znan izvirek, kojega voda ima 80 stopinj toplote. V Mehiki je vrelec, ki je nevaren, da se ne užge, ker plava na površini vode olje. Indijski veletok Ganges vsebuje večjo količine radija in radi tega uporabljajo že od pamtiveka njegovo vodo v razne zdravilne svrhe. Naša stara majka zemlja nas preseneča vedno znova s svojimi čudovitimi pos.bnostmk