Stenografier zapisnik
četrte seje
deželnega štora kranjskega
v Ljubljani
dne 7. decembra 1887.
SipRopplulfe jtipridit
ber inerten @i$wng
bes ImtiitildicH fnttMngee
cim 7. 'ge^em&ex 1887.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Gustav grof Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, prev-zvišenost baron Josip Schwegel, dr. Jurij Ster-b e n e e.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje 3. decembra 1887.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 43. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži nasvet o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu.
4.	Priloga 45. Deželnega odbora poročilo o zgradbi dveh oddelkov za umobolne v blaznici na Studenci.
5.	Priloga 40. Tretje branje o načrtu zakona glede nekaterih prenaredeb mitniških določil mesta Kamnika.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu za 1. 1886. (k prilogi 17.).
7.	Priloga 44. Utemeljenje samostalnega predloga gospoda poslanca Janeza Kersnika in družnikov z načrtom zakonu, s katerim se prenareja § 6. deželnega zakona dne 25. marca 1884, dež. zak. št. 12, o napravi novih zemljiških knjig na Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka zastran upeljave cepljenja z animalnim cepivom (k prilogi 32.).
9.	Ustno poročilo finančnega odseka zarad odškodnine povodom naredeb proti trtni uši (k prilogi 34.).
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zemljiško-odveznega zaklada za leto 1886. (k prilogi 10.).
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji predstojništva Vincencijeve družbe za povekšanje oskrbnine za kranjske sirotinske ustanovljence.
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu ustanovnih zakladov za leto 1888. (k prilogi 25.).
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Gorjah za podporo posestnikom, poškodovanim po hudourniku Radolna.
Attmefcnbe : SSorfitjenöer : Sanbesfjauptmamt Ouffao @raf S£ï)urn=23alfafiitta. — Vertreter ber !. f. Regierung: 2anbe»präftbent Sinbreaê gretfjerr bon SSinfier. — ©ammtiidje ÜDÎitgtteber mit Siuênaipe bon : gürftbijcfyof S)r. 3afob SDîiffia, ©jceïïenj Samt $ofef ©djtoegei, ®r. @eorg ©terbenec.
SageêorbnwMg :
1.	Sefung beë ifSrotoïoïïeë ber III. Sanbtagëftjjung bout 3. ©e^ember 1887.
2.	50îittl)eiiungen beë Sanbtagëprâftbiumë.
3.	Seilage 43. Seridjt beë Sanbeëauëfdfuffeë mit bem Slntrage pm Stniaufe etneë 2Baibcomplejeë für bie £anbeë*2Bein*, Dbft* unb Slderbattfdptle in ©tauben.
4.	Seilage 45. Sericlit beë Sanbeëauëfdjuffeë betreffenb ben ¿Jubatt Bon ätnei Slbtljeiiitngen in ber fjrrenanftatt p ©tubenec.
5.	Seilage 40. ©ritte Sefung beë @efe(senttourfeë betreffenb einige Slenbermtgen in ben Stautbeftimmungen ber ©tabt Stein.
6.	SOtünblidjer 33ertdE)t beë gtnanpuëfdjuffeë über ben Sedjnungë* a&fc£)tnfê ber Sanbeë*2Bein* unb Dbftbaufd)uïe in ©tauben pro 1886 (pr SSeiïage 17).
7.	Seilage 44. Segrünbung beë felbftänbigen Stntrageë bel §errn 9Ibgeorbneten 3iol)ann Üerënt! unb ©enoffen mit einem @efe|* entrourfe toegen Stenbentng beë § 6 beë Sanbeëgefejjeë Bom 25. SKätä 1874, S. @. SI. 37r. 12, über bie neue Slnlegung ber ©runbbüdjer in Srain unb über bereu innere ©inridjtung.
8.	5KünbIid)er Sériât beë ginanâauêfdjuffeë in betreff ©tnfüljrung ber animalen Stjmplje für bie allgemeine Qmpfung (pr Set* läge 32).
9.	Sfftünblidjer SBeric^t beë gfinanpuëfdjuffeë in Setreff ©ntfdjSbt* gütigen auë Slnlafë Bon SKafjregeln gegen bie tReblauë (pr Set* läge 34).
10.	Stünblidfer Sériât beë ginanpulfcfjufie? über ben Secfjnmtgë* abfdjfitfë beë ©runbentiaftungëfonbeë pro 1886 (pr Seilage 10).
11.	DMnbltdjer Seridjt beë ginanpuëfdjuffeë über bie pétition ber Sorfteljung beë Smcentiuë*Sereineë um @rijiJÎ)ung ber Serpftegë* gebür für frainifc^e SGBaifenftiftXinge.
12.	9Jtünblid|er Serirfjt beë ginanpuëfcfiuffeë über ben Soranfdflag ber ©tiftungëfonbe pro 1888 (pr Seilage 25).
13.	Sîünbltdjer Sériât beë gtnanpuëfdpffeë über bie pétition beë ©emetnbeamteë ©Brjacf) um Unterftüpung für bie burd) ben SBilb* bad) 9toti)toein befefjäbigten Qnfaffen.
9
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franca Pečnika za dovoljenje, da sme napraviti lekarno v Ljubljanski bolnišnici.
Obseg: Glej dnevni red razun točke 10.; interpelacija dr. Josipa Poklukar-ja in tovarišev; rešitev priloge 39. glede povračila troskov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službe v prisilni delalnici; proračuna zaklada prisilne delalnice za leto 1888. (priloga 8.); in prošenj Marije Skedl in Elizabete Mejač.
14.	äftünblidjer 33erid)t bež ginanpužfdjuffež über bie petition bež Stanj Spečnif um SBeftnffiguiig pr ©rricfjtung einer @pitalž< apotljefe in Saibad).
Snijait: ©iefje ®agežorbnung mit Stužnatjme bež SJ3nnfte§ 10; bte interpellation bež ®r. iofef 5J5oilufar unb ©enoffen; (Sr< lebigung ber SSeilage 39 Betreffenb bie ©rfa|Ieiftung ber Soften für ben ©eelforgebienft im $toangžarbeitžfiaufe an ben fMigionžfonb; bež Sloranfdjiagež bež gttmngžarbeitž* paužfonbež pro 1888 (^Beilage 8) unb ber ^Petitionen ber SJiaria Sfebl unb ©tifabetp SKejač.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
legtntt in §tijung 10 Ifljr 30 pimtten.
Deželni glavar:
Konstatiram, da je slavni zbor sklepčen in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda tajnika, naj prebere zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika III. deželno -zborske seje 3. decembra 1887.
1. Sefung bež ^rotototted kr III. San&tagčf^ung bom 3. 2>ejembcr 1887.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik tretje seje v slovenskem jeziku. — ©ecreiär Pfeifer iie§t ba§ ißrotofoli ber britfen ©iipng in ftooenifdjer ©pradje.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov poslancev, da se zapisnik v kakem oziru popravi?
Poslanec Detela:
Prosim besede k zapisniku zadnje seje.
V zadnji seji se je v poročilu finančnega odseka o računskem zaključku muzejskega zaklada vrinila pomota, katero je treba popraviti. Trdilo se je namreč, da so dohodki Smoletove dedščine tako vinkulirani, da se ne smejo porabiti za drugo, nego za pomno-ženje muzealnih zbirk. Meni se je že takrat zdelo, da je to pomota in prepričal sem se iz aktov, da je to res pomota, katera se mora popraviti. Res je, da je ljubljanska hranilnica se svojim dopisom 11. junija 1886. 1. to zahtevala tistikrat, ko je dovolila 20000 gld. kot zadnji donesek za zgradbo muzeja. Zahtevala je namreč, da (bere — liegt):
«a) bet Sau unb bie innere Gšinridjtung beg 9tuboI= finuntg bann planmäßig üollenbet unb ingbejonbere bie für bie §erfteßung beg (Setnerbemufeuntg gefteftte Sebingung erfüllt toerbe, unb
b) bafg bie Binbenbe Verfügung getroffen fei, bafg bag bent 9tuboIfinunt nadj |>errn Victor ©mole' ^gefallene ©rbfdjaftgüermögen nicljt ettoa pr Utefunbiritng ber auf= getoenbeten SSaufoften, fonbern nur pr Sernteljnmg ber ©amtnhmg unb beg SRitfealfonbeg überhaupt oertoenbet toerben toitb.»
A deželni odbor ni sprejel popolnoma tega pogoja, temuč odgovoril je hranilnici z dopisom 18. junija 1886, št. 4039, drugače, namreč takd (bere — liegt):
«Glede prvega teh pogojev dokazal je deželni odbor, da obstoji že po veljavnem muzejnem pravilu med zbirkami Rudolfma tudi tehnični in umetniški oddelek in se tukaj že iz prejšnjih časov nahaja jako zanimiva, v to stroko spadajoča zbirka, ki se je razpostavila že v mnogih sobah Rudolfma in ki se je po Smoletovih, muzeju poklonjenih zbirkah zdatno pomnožila. Da se pa navedene zbirke še bolj pomnože in dopolne, treba je računiti na podpore prijateljev
in pospeševateljev umetniške obrtnosti in pa zavodov, kateri imajo sami bogate take zbirke, da bi jih posodili za razstavo v muzeji v Ljubljani, in je končno sploh treba v ta namen sodelovanja obrtnih krogov. Prostora za take razstave ne bo primanjkovalo, ker razun velike slavnostne dvorane in razun nekaj sob na severni strani Rudolfma porabijo se v to tudi lahko jako prostorna prehodišča v prvem nadstropji.
Tudi glede druzega, od kranjske hranilnice stavljenega pogoja izjavil se je deželni odbor v smislu dosedanjih deželno-zborovih sklepov glede pokritja troškov za stavbo Rudolfma in v smislu muzejskega pravila, da je ves denar, ki ga je imel deželni odbor za stavbo Rudolfina razun doneska kranjske hranilnice na razpolaganje, in kateri obstoji iz prostovoljnih doneskov, iz porabljenega muzejskega zaklada, iz svote za prodano licealno poslopje v znesku 40000 gld. in iz deželnega doneska 30000 gld., razun katerega je slavni deželni zbor dovolil še iz deželnega zaklada zadnji donesek 10000 gld., kar je vse skupaj znašalo 117 778 gld., končno veljavno zaračunjen, med troški za stavbo Rudolfma in da je po navedenem deželno-zborovem sklepu dne 14. januarja 1886 le en del onega zneska, ki bi se nad imenovano skupno svoto iz deželnega zaklada dovoliti utegnil, predpisati kot brezobrestno povračilo iz dohodkov muzejskega zaklada, kadar bo prišel zopet k moči. Dalje se nahaja v §§ 1. in 13. muzejskega pravila določilo, da je za vzdrževanje in pomnoževanje zbirk, za navadna dela in uradne potrebščine muzeja v prvi vrsti porabiti dohodke muzejskega zaklada in, ako bi ti ne zadostovali, pripomoči mora deželni zaklad. Akoravno deželni zbor doslej še ni sklenil, kako je porabiti Smoletova dedščina, ker ima volilčeva sestra užitek od vsega imetja do smrti, vender ni dvomiti o tem, da se bode, kadar Rudolfinum v last dobi Smoletovo zapuščino, postopalo v smislu določeb muzejskih pravil, da se bodo namreč porabili dohodki v namen pomnožitve zbirk in za druge muzejske potrebščine, in kar bi še preostajalo, povrnilo se bode za predplačilo, ako ga bode treba vzeti nad omenjeni skupni donesek 117 778 gld.»
Bistven je torej razloček med tem in onem, kar se je zadnjič trdilo v poročilu finančnega odseka. Dodajam še, da se je s tem predlogom deželnega odbora zadovoljila tudi kranjska hranilnica, ker je z dopisom
22.	junija 1886, št. 5335, dala na razpolaganje deželnemu odboru 15000 gld., ostalih 5000 gld. pa bode izplačala šele potem, ko se izpolne pogoji glede ustanovitve obrtnega muzeja.
Da ne bode nastal za prihodnje čase kak pre-judic, ker se je zadnjič tako rekoč molče pritrdilo poročilu finančnega odseka, predlagam, da se ta popravek zabeleži v zapisniku današnje seje.
^bgeortineter Peftbmanit:
8dj bitte umž SBort! ift itnmerfjitt etmaS 3Kifs= licfjeg, itn f)of)en Sanbtage itber Sleridjte beg ginanpugfdjuffeg ŠBefcfliuffe p faffett, oljne bafg bie fpecieilert Slntrage ben iianbtagsmitgliebern gebrucft tioriiegen. Ss ift alte» ridjtig,
9*
maž ber |>err Sfbgeorbnete ©etela, bet ja aud) ffteferent bež SKufeumžfonbež ift, foeben oorgebradjt fjat. Stein eben alž Referent bež 99iufeumžfonbež märe ež feine Sßfiicfjt getoefert, fdjon im ginanzaužfdjuffe ben betreffenben Antrag bež Referenten, falls er einer Seridjtigung beburfte, richtig» juftellen.
SDafž jebocf) bereits gefasste Sefcfjlüffe bež Sanbtagež in goige einer nachträglichen ©rfiärung einež iperrn Slb* georbneten rid)tiggeftelit »erben foKen unb fpäterijin eine SCbänberung erfahren, gegen einen foldjen Vorgang miifžte id) ntidj erftären, benn bie§ fönnte ju fefjr untiebfamen ßonfequenjen Serantaffung geben.
®ie Anträge bež ginanzaužjdjuffež Betreffž bež ÜKufeaP fonbež finb in ber norigen ©itumg nmn fierrn Seridjt* erftatter, ©r. @£cellenz Saron ©djmegei, oorgelefen unb ohne ^Debatte angenommen morben. 8<f) ntujž gefielen, bajž id) ber Stngetegenijeit, aiž im ^inanjaužj^ufie barnber oer= hanbelt murbe, nidjt bie bode Slufmerffamfeit jugemenbet habe, fonft ^atte id), falls eine Stidjtigftellung notljmenbig getoefen »are, ben Služfdjufž auf ben allenfalls unterlaufenen Srrtljum aufmerffam gemadjt. 8d) mar ja feinergeit felbft Referent im ižanbežaužfdjuffe über ben Sftufealfonb unb fantt ež nur befiätigen, bafž ber Sanbežaužfdjufž auf baž Ste fiunen ber frainifdjen ©joarcaffe megen Sermenbitng ber ©mol^fdjen ©rbfcljaft mit einer gemiffen ©infdjränfuug ein* gegangen ift. SDarauž merben bie Herren erfefjen, bafž mir bie Slbfidjt ferne lag, bafž baž Sanbežmufeitm mit unbilligen gorberungen an baž £anb Srain fjerantreten mürbe.
Slllein eben nur, urn einem etmaigen ißräjubije bor* jubeugen, mürbe id) beantragen, bafž bie Semerfungen bež Slbgeorbneten ®etela gu bem ohnehin erft in einer ber nädjften ©i|ungen im Stenogramme unž oorliegenben Se* ridjte bež ginangaužfcfmffež nadjträglid) bemfelben gugemiefen merben, bamit er allenfalls eine Stectificirung bež gefafžten Sanbtagžbefdjluffež beantrage.
Poslanec Detela:
Slavni zbor! V prvej vrsti moram ugovarjati, da se nisem protivil sklepu deželnega zbora o računskem zaključku muzejskega zaklada, kajti sklepalo se ni o tem, kako je porabiti Smoletovo dedščino, ampak govoril sem le proti dotični motivaciji, torej nisem nameraval s tem, da bi se sklep slavnega deželnega zbora razveljavil, ampak sem le poudarjal, da se da iz motivacije sklepati, da je deželni odbor zahtevi hranilnice, izražene v dopisu z dne 11. junija 1886, pritrdil.
Kar se tega tiče, da bi bil že v finančnem odseku moral temu ugovarjati, le omenjam, da sem jaz tam že trdil, da ni tako in da se bode dežela gotovo branila, vse troške vzdrževanja muzeja prevzeti. To bodo spričali gospodje članovi finančnega odseka. Ugovarjal sem v finančnem odseku, da bi se dohodki Smoletove dedščine rabili le za pomnožitev zbirk. Jaz pa nisem referent o zgradbi muzeja in ko so se ti dopisi vršili z hranilnico, je bil referent za Smoletovo dedščino gospod Deschmann in je še sedaj referent za vse, zgradbe muzeja se tikajoče zadeve. Torej nisem mogel biti tako informovan kakor gospod Deschmann, in ako se še on ni mogel tako natanko spomniti, kaj
je deželni odbor hranilnici odgovoril, se pač meni ne sme očitati, če se nisem besed dotičnega dopisa spomnil. Za svojo dolžnost pa sem smatral, se potem iz aktov natanko informovali in ponavljam željo, da se ta popravek v zapisniku današnje seje konstatuje.
Poslanec dr. Poklukar:
Samo glede predloga gospoda Deschmanna omenil bi nekoliko besedi. Meni se zdi, da on ni razumel, čemu se ugovarja. V zadnji seji je gospod baron Schwegel izrekel to kot stoječ sklep deželnega odbora: sprejeti pogoj, da se ona Smoletova ustanova ne sme porabiti za drugo, kakor za pomnožitev zbirk muzeja. To je vpletel v svoje utemeljenje. Sklep nima nobene zveze s tem, ampak le zoper utemeljevanje se ugovarja, torej ni povoda, da se finančnemu odseku da naročilo, se zopet pečati s tem vprašanjem, ker ni popravljati sklepa. Ako pa finančni odsek iz lastne volje pride s predlogom pred zbornico, ne bode ugovora, toda mislim, da danes predlog gospoda Deschmanna nima podloge, ker sklep finančnega odseka ostane nespremenjen.
^bgeorlmeter Pefd)inamt:
SKir ift ber SBortlaut bež ginanjaužfc^ufž Anträge» nidjt rneljr in Erinnerung, unb id) ging bon ber Sorauž* fejsung auž, bafž in betn gefafžten Sefcfjluffe bie Beanftünbete SWotioirung entsaften gemefen fei. Söenn biež nidjt ber galt ift, fonbern ež fid) nur um eine Siidjtigftellung ber Sim fdjauungen bež Seridjterftatterž tjanbeft, fo mirb mein Ste trag auf fjurüdbermeifung bež ©egenftanbež an ben ginanj» aužfcfjufž bon felbft tjinfaKig.
Deželni glavar:
Po mojem mnenji bi bilo vender prav, ako bi se ta reč še enkrat v finančnem odseku obravnavala, ker se ne ve gotovo, ali to ne alterira sklep slavnega zbora. (Klici -— Sufe: Naj se preberö sklepi finančnega odseka!) Prosim gospoda tajnika, naj prebere iz zapisnika zadnje seje dot.ične sklepe o računskem zaključku muzejskega zaklada za leto 1886. Tajnik Pfeifer (bere — tiežt):
®er I)oi)e Sanbtag mode befcpejjen:
1.	) 2)er iRedjnungžabfdjlufž bež iDiuieuntžfonbež für baž 8af)r 1886 mirb f)infid)tiid) ber ©ebarung mit ben für baž genannte 8ahr präliminirten orbentlid)en Einnahmen unb Služgaben genehmiget.
2.	) 3)ie Sefdjtufžfaffitng über bie aufferorbentlidjen ©innahmen unb Služgaben, ben Sau bež 9iuboifinumž be* treffenb, toirb btž jur Sorlage bež angefünbigten »eiteren, auf biefen ©egenftanb bezüglichen unb nod) in biefer ©effion ju gemärtigenben £anbežaužftf)ufž=Seridjtež bertagt, jebocf) fdjon je|t bemerft, bafž ber unter biefer jRitbrif aužgemiefene unb noch auSftänbige Seitrag ber frain. ©parcaffe ju ben Soften bež Sauež irrtfjümlidj mit 6044 ff. 2% fr. ein* geftellt erfdjeint unb mit bem Slnfatje bon 5000 ff. ridjtig* jufteilen ift.
3.	) ©benfo ift ber Siužtoeiž über ben ©tanb bež Siadj* laffež bež Sictor ©mofe mit ©nbe Sluguft 1887 bal)in richtig* juftelfen, bafž ber @dja|ungžtt>ert jener ättöbel, Steifen
unb Bococogegenftänbe, fotnie ber Sucher, bie bem Biufeunt na* ber Srangaction mit graulein Balbina ©mole ner» Blieben finb, auž bem Augmeife bež gebauten Bacplaffeg nicht auggefcpieben merbe.	,
4.) ®er 2anbegaugfd)ufg mirb Beauftragt, brefe fRt(±)ttg= ftellungen burd) bie lanbfc^aftlidbe Buchhaltung fofort ju üeranlaffen, bie Durchführung biefeg Auftrages in ber Bor» läge ber nächften ©effion nadjjumetfen unb in fjufunft ftreng barauf ju adjten, bafg bie Sefcfjiüffe unb SBünftfie bež Sanbtagel, fomie bie jur Durchführung berfelben erlaffenen Anorbnungen bež 2anbegaugfchuffeg non allen Organen ber lanbfcf)aftlic£)en Bermaltung gebürenb Beachtet unb genau burchgefüfirt merben.
Poslanec Detela:
Iz sklepov, katere smo culi, je razvidno, da tega, kar sem jaz omenjal, ni v sklepih, ampak le v motivaciji. Zato predlagam, naj se le glasuje o tem, je li ta bistveni stvarni popravek zabeležiti v zapisniku današnje seje.
f anbesljauptroann:
gef) Bitte jene §erren, melcfje bamit einberftanben finb, bafg biefe Berichtigung im gütigen ißrotofolle erficht* lid) gemacht merbe, ftd) ju ergeben.
(Obvelja. — Angenommen.)
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	SJlitttjeihtngett bež Sattbiagžjjrafibiumž.
Deželni glavar:
Izročam sledeče peticije:
$er Berein beg @lifabeth=ttnberfpttateg in Saibadj bittet um einen Beitrag jum Beubau bež ©pitaleg. (Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem gittanjaugfcf)uffe jugemiefen.)
Gospod poslanec Šuklje izroča sledeče peticije:
Stalni	odbor	učiteljske	konference	v	Crnomlji
prosi, da bi se petletne službene doklade odmerjale in izplačevale po stalni letni plači dotičnega učitelja ali učiteljice. (Izroča se finančnemu odseku. — SSirb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
Stalni	odbor	učiteljske	konference	v	Crnomlji
prosi, da bi se učiteljem na večrazrednicah dovolile primerne stanovine. (Izroča se finančnemu odseku. — Isirb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
Stalni	odbor	učiteljske	konference	v	Crnomlji
prosi za zakon, vsled katerega bi se vštevala provizorična leta v pokojninsko dobo. (Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
Izročam še sledeče prošnje:
Der @d)uiaužf(f)uf§ ber gadjfchufe fur §oljinbuftrie in ©ottfcEjee bittet um eine ©uboention pro 1888. (Izroča se finančnemu odseku. —- 2Birb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
Der Berein ber Aerjte in Ülrain ju 2aibach überreicht eine Befolution betreffenb bie Drganifation bež ©anitätg» bienftež in ben Oemeinben. (Izroča se občinskemu odseku.
—	SBirb bem Aužfcfjttffe für bie @emeinbe=Drbnung ju» gemiefen.)
Županstva občin Dol, Čeplje in Podgora okraja Crnomeljskega prosijo za izdelovanje in popravo nekaterih cest in za napravo brodil med Dolom in Štefan cem. (Izroča se upravnemu odseku. — SBirb bem Bermaltungžaušfcfmffe jugemiefen.)
Der iphilofopfiemUnterftüBrtngsoerein an ber f. f. Uni» öerfität in Sßien bittet um einen Unterftühunggbeitrag für bag Bereingjapr 1888. (Izroča se finančnemu odseku.
—	SBirb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
Gospod poslanec Šuklje izroča prošnjo odbora «Pedagogiškega društva» na Krškem za primerno podporo. (Izroča se finančnemu odseku. — SSirb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
Gospod poslanec Šuklje izroča prošnjo odbora «Pedagogiškega društva» na Krškem za spremembo deželnih šolskih zakonov v nekaterih točkah. (Izroča se upravnemu odseku. — SSSirb bem Bermaltunggaug» fcfjuffe jugemiefen.)
<perr 2anbtagg=Abgeorbneter SKurnif überreicht bie petition bež patriotifcEjen 2anbeghitfgoereineg für Stain in ßaibact) um eine Unterftü|ung. (Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjaugfchuffe jugemiefen.)
O.	kr. deželni predsednik baron Winkler:
Naznaniti moram visokemu zboru, da mi je vsled Najvišje pooblastitve z razpisom visokega ministerstva notranjih stvarij z dne 1.1. m. došel načrt zakona, s katerim se prenarejajo §§ 78., 79. in 81. občinskega reda z dne 17. februvarija 1866. 1., dež. zak. št. 2. Ti paragrafi zadevajo doklade k davkom in druge davščine za občinske potrebščine.
SOlit bemfelben (Srlaffe ift mir noch ein jmeiter @5efe|» entmurf jugefommen, mit melcfjem ber § 8 be§ ©efe|eg Bom 5. SBarj 1873, 2. ©. Bi. Br. 8, abgeänbert mtrb. ®iefeg @5efe| betrifft bie §erftellung unb ©rljaltung ber niätärarifcpen ©trafjen.
gi) beehre mich, beibe @efe|entmürfe_ bem fmd^er» ehrten öerrn 2anbegt)auptmanne mit bem Srfucpen ju über» geben, gefattigft Beranlaffen ju motten, bafg biefelben ber Berfaffunggmäfjigen Bepanblung unterjogen merben.
Deželni glavar:
Preidemo na dnevni red. Poprej mi je še omeniti, da ne bomo mogli danes obravnavati o 10. točki dnevnega reda, o računskem razključku zemljiško-od-veznega zaklada za 1. 1886., ker še ni končno o tem sklepal finančni odsek. Namestu te točke usojam se predlagati, da bi visoki zbor v obravnavo vzel prilogo 8., zadevajočo proračun zaklada prisilne delalnice, in prilogo 39., ki je v nekaki zvezi s prilogo 8. in ki zadeva poročilo deželnega odbora glede povračila troskov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službe v deželni prisilni delalnici.
Gospod poročevalec je pripravljen o teh zadevah poročati, in ako slavni zbor dovoli, bomo namestu
10.	točke dnevnega reda o teh predmetih obravnavali. (Nihče ne ugovarja. — tnirb fetn SBiberforudj erf)oben.)
Ker ni ugovora, smatram, da slavni zbor mojemu nasvetu pritrjuje.
3.	Priloga 43. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži nasvet o naknpu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu.
3.	Seiiage 43. SBeridjt i>eč ^aitbc^ait^fcijitjfcS mit kut Šlntragc sum Štnlanfc eiite£ SBnlbcompIc^c^ fiir bie ilattbe^SBctu^ ČfijP uub Sicferbaitjcijnic tit Stauben.
(Izroča se finančnemu odseku. — 2Birb bem gtnam= aušjdjitffe jugehuefen.)
4.	Priloga_ 45. Deželnega odbora poročilo o zgradbi dveh oddelkov za umobolne v blaznici na Studenci.
4.	Seilage 45. «cridjt beg SanbeSaučfdjuffeS itc= treffenb ben £it&au bon jUiet TOJjetiimgett ra ber $mnanftalt ju Sinbettec.
(Izroča se finančnemu odseku. — Sffitrb bem gattatu* Slugfcijuffe jugemiejen.)
5.	Priloga 40. Tretje branje o načrtu zakona glede nekaterih prenaredeb mitniških določil mesta Kamnika.
5.	SBeiiage 40. 2)ritte Sefung beg ®efe$enhtmrfeg Betreffeitb eratge Sleuberungen in ben ŠJiauP ieftimmnngen ber Štabi Strin.
Poročevalec dr. Samec:
Slavni zbor! Usojam se prečrtati načrt zakona glede nekaterih prenaredeb mitniških določil mesta Kamnika, kakor je bil sprejet v seji 3. t. m. v letošnjem zasedanji. (Bere načrt zakona, sklenjen v tretji seji dne
3.	decembra 1887. — £ie§t ben in ber britten ©ikunq am 3. SDejemBer 1887 kfdjloffetten ©efeijentttmrf.)
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri prebranemu načrtu zakona v tretjem branji pritrde, naj blagovole se vzdigniti
(Zgodi se. — ©efdjiefjt.)
Zakon je v tretjem branji sprejet.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu za 1.1886. (k prilogi 17.).
6.	iffiunbiitijer $erid)t beg ptansaugfdjufjeg itfier ben 3ied)nimgga6id)iufg ber ftmbeg=2Britt= uub DUftlmufdjnie in Staubert bro 1886 (pr 23ei= lage 17).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! V prilogi 17. podaja nam deželni odbor računski zaključek deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, oziroma na Grmu za 1. 1886.
Da v računskem zaključku nekatere številke kažejo drug obraz, kakor je bilo to namenjeno, oziroma določeno v proračunu za to leto, se lahko razumi iz tega, da je bilo težko, troško o preselitvi šole iz Vipavske doline na oddaljeno Dolenjsko določiti poprej.
(Bere glavne številke dohodkov, troškov in raz-kaza skupne imovine koncem I. 1886 iz priloge 17. — Steši bte ^auptgrffernartfa^e ber ©utgaBen, SIitšgaBen itnb be§ Siitžmeijeg be§ ©ejammttiermogenS mit @nbe 1886 aitš ber SSeilage 17).
Finančni odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Bačunski zaključek deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, oziroma na Grmu za 1. 1886 se odobri. (Obvelja. — Singettommert.)
Opominjam sedaj le kot dostavek k svojemu poročilu, da nam je vodstvo vinarske šole na Grmu podalo, in sicer s poročilom od 18. novembra t. 1. letno šolsko in gospodarsko poročilo vodstva deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1886/87. Nadrobno sem prečital to poročilo, in tukaj je podana prav živa podoba preselitve z Slapa, kako se je postopalo pri začetku gospodarstva na Grmu, kaj se je ukrenilo, kako so se gospodarske poskušnje obnesle, s kakimi zaprekami se je bilo boriti.
Glede šolstva posnamemo, da je bilo vsega skupaj koncem šolskega leta 1886/87 13 učencev. Poročilo o gospodarstvu pa je posebno v nekaterih točkah tako zanimivo, da bi bilo želeti za pouk našim kmetovalcem, da se tiska in tako razširja. Prepuščam gospodu deželnemu glavarju presoditi, ne bi li kazalo, to poročilo po izpuščenih onih točkah, katere nimajo pomena za kmetijstvo sploh, ampak le za deželno gospodarstvo, natisniti in še v teku tega zasedanja gospodom poslancem razdeliti, da dobe pravo podobo o gospodarstvu na Grmu. Mislim, da bi tudi kmetovalcem naše dežele koristilo, ako bi se več izvodov tega poročila med nje razdelilo.
Deželni glavar:
Deželni odbor bode ta nasvet pretresoval ter o njem potrebno ukrenil.
7.	Priloga 44. Utemeljenje samo stalnega predloga gosp. poslanca Janeza Kersnika in družnikov z načrtom zakonu, s katerim se prena,reja § 6. deželnega zakona dne
25.	marca 1874, dež. zak. št. 12, o napravi novih zemljiških knjig na Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
7» Beilage 44. Slegriinbmig teč fclfiftfiauMgcn 2ln= tragcž bež |jerrit Stbgeorbnetcn mtb ©cnoffett mit einem ©ejct^tiümirfe rncgeit Sicnbermtg bež § 6 bež Saitbežgefe^ež bom 25. »s 1874, ib ®. SSL 9?r. 12, über bie n ene Stnlegnng ber ©runbbni^er in train mtb über beren innere Sinridjtnng.
Poslanec Kersnik:
Slavni zbor! Predlog moj, katerega mi je danes utemeljevati, vidi se mi — naj mi bo dovoljeno to odkrito izreči — tako skromen, tako malo zahtevajoč od poklicanih faktorjev, ki imajo njegovemu utelešenju pripomoči, da nikakor ne bom kratil in tratil dragega časa, ki je odmerjen našemu delovanju. Zatorej sem tudi vže pri stvari sami.
Kakor Vam je vsem, častiti gospodje, znano, zvršil se bode v kratkem po vseh sodnih okrajih naše krono-vine zakon o uravnavi novih zemljiških knjig do celega; izvršil se bo, kakor je bil v tem slavnem zboru leta 1873. sprejet, kakor je bil po Nj. Veličanstvu potrjen in izvršil se na podlagi naredbe pravosodnega ministerstva dne 18. maja 1874. 1. Večina okrajnih sodišč je svoje delo vže končala, pred nami leži, tako rekoč — vže gotova zemljiška knjiga kronovine Kranjske in vender, bodete rekli, vender se drzneš priti pred zbor z novim predlogom, novim zakonom, ki, ako sprejet in potrjen, nalaga tudi novo delo kompetentnim oblastvom. Istina je to, toda delo, katero se bo povzročilo s tem, je tako malostno, kakor Vam bom pozneje dokazal, da ni v nikaki razmeri z važnim vprašanjem, ki se bo, vsaj za čas, rešilo s tem zakonom.
Dovolite mi, da Vam podam kratek pregled dosedanjega postopanja pri uravnavi novih zemljiških knjig, kolikor ga potrebujemo v popolni razum potrebe te nove po meni predlagane postavne določbe.
Zakon z dne 25. marca 1874. 1. je bil sprejet in sankcijoniran v obeh deželnih jezikih, proglašen je bil isto leto z izvršilno naredbo vred v slovenskem in nemškem jeziku. Obrazci za potrebne tiskovine napravljeni so bili v obeh deželnih jezikih, se ve da, vsak posebe, in tako tudi proglašen. Glavna upravna naloga pri izvršbi pristovala je predsednikom deželnih, oziroma okrožnih sodišč, in ti — prosim pomisliti, da se je to godilo od 1. 1874. do 1875. i. t. d. naprej -— razumeli so la svoj nalog tako, da so naročili in uveli v novo zemljiško knjigo, zakonito ustanovljene tudi po slovensko pisanem zakonu, se slovenskimi uzorci samo in jedino le nemško besedo. Omenjam, da je kataster,
kar se tiče itnen, in to vender ni zadnje, pri nas na Kranjskem skoro izključno slovensk, ali, koder ni, to se pravi, koder se bavi z nemškimi strankami, slovenski in nemški, kar je v nas jedino pravilno.
V zemljiško knjigo pa je prišel jedino le nemški jezik, nemški uzorci, nemška imena ali nemške prestave naših slovenskih vasi in katasterskih občin, in potem dosledno nemška vknjiževanja bremen in pravic. To se je godilo kar tako samo ob sebi; zakon z dne 25. marca 1874 tega izrečno ni zabranjeval, izvršilna naredba, ki mu je sledila, o tem tudi ni govorila, in jedini slučaj, da je bil zakon sam utrakvističen, sprejet in potrjen v obeh deželnih jezikih, ni mogel poklicanih predsednikov deželnih in okrajnih sodišč prepričati, da je treba vže vsled tega samega tudi utrakvisličnih dvojezičnih uzorcev za zemljiško knjigo.
In vender so se vže tedaj, gospoda moja, leta 1873—74 in pozneje vršile slovenske vknjižbe na podlagi slovenskih pisem v stare graščinske ali patrimo-nialne zemljiške knjige. Kdor bi ne veroval tega, naj le pogleda v zemljiške knjige, ki so se vodile tedaj pri c. kr. okrajnem sodu v Kranji. Vže tedaj je bila zemljiška knjiga dvojezična, in vender so se vpeljale le nemške tiskovine pri uravnavi nove knjige. Posledica je ta, da so vse katasterske občine ali imena njihova vpisana v nemškem jeziku, in sicer, kakor sem vže omenil, navzlic temu, da so v katastru slovenska, in tako bo ta javni stoletnega obstanka gotovi institut, kakor je zemljiška knjiga, poznim potomcem našim le jasen svedok, da v zadnji tretjini devetnajstega stoletja vže ni bilo Slovenca več med mejniki stare Karniolije.
In kakova so ta nemška imena. Najglasovitejši menda sti prestavi «Družinska vas» v «Gesindeldorf» in «Račje selo» v «Rappelgeschiess», potem prelepo ime «Sinja gorica» v <Schweinbuchel» (veselost — §eiterfeit) in stotero in stotero drugih. Zanimivo je, kako je tudi ljubljanski nemški jargon vplival na tiste prevoditelje, ki so po starih kranjskih gradovih nemčili slovenska imena svojim podložnim in selom in vasem, ki so jim tlako delale in desetino dajale. Tako se «Črešnjice» imenujejo enkrat «Kerschtetten», drugikrat «Kerschdorf», prav po ljubljanski nemščini, ki uči: «Ich esse Kerschen», a ne «Kirschen!» (Veselost. —- Seiter» feit.) Toda pustimo to v stran! Računati nam je z obstoječimi razmerami in zato se smemo tem imenom le smijati, a omajali jih ne bomo. A do svojih lastnih narodnih starih imen do teh imamo naravno in nam po naši ustavi zagotovljene pravice in to pravico rekla-movati namerava moj predlog. (Klici — 9tufe: Dobro!)
Ugovarjali boste morda gospodje v formalnem in meritoričnem oziru in koncem še celo s financijelnega stališča. Dovolite, da skušam vže prej srečati se z Vašimi ugovori.
Pred vsem pa le konstatujem, da je ta slavni zbor vsled določeb §§ 18. in 19. dež. reda poklican ukreniti nameravano postavno določbo, da torej ona spada jedino le v njegovo kompetenco. Tu ne more biti ugovora. Dejali pa bodete v formalnem oziru, da je določba, v katerem jeziku je napraviti tiskovina za zemljiško knjigo in v katerem jeziku je torej
tudi ime katasterski občini vpisati, ki postaje s tem ime zemljiške glavne knjige — stvar izvršilne oblasti, stvar eksekutive. Ne, gospoda moja! Naslov, ime glavne zemljiške knjige in imovinskega lista pomeni vže zemljiško knjigo samo, je nerazrušen del, celoten del te knjige in je glede na strogost zemljeknjižnega zakona, glede na natančno verbalno interpretacijo, ki je v rabi pri vseh naših sodiščah glede te postave, nekaj tako važnega, da se ne more in ne sme prepuščati pregibčnim nazorom, ki vladajo tako čestokrat pri eksekutivnih naredbah. Dokaz temu imate vže o sedaj veljavnem § 6. zakona o uredbi novih zemljiških knjig, ki natančno določa naslov, dele in obseg imovinskega lista in o katerem se vender mislilo ne bode, da bo v svojem slovenskem tekstu, ki ima itak zakonitost, opirajoč se na slovenski kataster, zahteval nemška imena svojim zemljiškim knjigam. Stvar eksekutive pa bode, dopolniti zakon s tem, da zaukaže pri vseh obstoječih knjigah slovenskega imena občinam v prihodnje, in sicer pri vseh dopolnilnih zvezkih zemljiške knjige, kakor tudi pri istih, ki se še sedaj novo ustanovljajo, porabo dvojezičnih tiskovin. (Klici -— jRufe: Dobro!)
Meritoričnega ugovora skoro ne pričakujem, ker po mojem mnenji ni mogoč. Odkar imamo naredbe
15.	marca 1862 in 20. oktobra 1866, potem 5. septembra 1867 in drž. tem. zak., člen XIX, in v novejšem času min. ukaz 18. aprila 1882, št. 20513, in 21. julija 1887, št. 12118, — in na podlagi teh zakonitih določeb tudi živo prakso, vidijo se mi vsi napori, ki so našli zlasti v zadnjem času duška dovolj pri naših sosednih kronovinah, kjer stanujejo naši brat ji «Slovenci», le kot pojavi onega krutega šovinizma, ki v nas ne vidi jednakopravnih, nego podložno inferiorno raso. Na Štajerskem, Koroškem se tako godi, in če prav v drugem oziru na Goriškem in v Istri ni boljše, imajo tam vender zemljiško knjigo v treh, oziroma štirih jezikih in nikomur ne pride na misel, da vsled tega pada realni kredit, in da trpi javnost zemljiške knjige! (Klici — «Rufe: Res je!)
A nasprotno, gospoda moja! Ako ne dovolite v to, da se na čelo zemljiške knjige vpiše tudi slovensko ime dotične katastarske občine, potem smo v silni nevarnosti, da se probudimo lepega dne, ko vknjiženje na podlagi slovenskega pisma, ki nosijo zgolj slovensko ime zemljiške knjige, ne bo več mogoče.
Vsaj so nam znani taki poskusi in to v časih, ko nam vladajo ministri, o katerih se trdi, da skušajo biti in da so pravični našim zahtevam nasproti. Spominjajte se le znanega metliškega odloka! A kaj, gospoda moja, kaj, ako pride za Robom Jeroboam s svojimi škorpijoni, kaj potem, ako naš kmet, ki hrani sedaj vže v svoji skrinji namestu strohnelih starih nemških pisem, vže skoro izključno slovenska, kaj potem, ako kakega dne na podlagi teh pisem ne bo mogel več uresničiti svoje pisane pravice, ako se mu bo djalo: «Prijatelj, take zemljiške knjige mi nimamo, pri nas je knjiga: «©efinbelborf», ne pa «Družinska vas», pri nas se pravi: «Shjppeigefcfjiejš», ne pa «Račje selo», pri nas imamo «^ototjdjenborf», ne pa «Potoška vas», pri vas se imenuje selo «Ščurki», pri nas pa pravimo «©djurfen». (Veselost — tpeiterfeit.) Ne sme-
jajte se, gospoda moja, to je kaj lahko mogoče in tem bolj, ker zemljeknjižni zakon zahteva, kakor sem vže omenil, tako strogo lokalno tolmačenje.
Morda se bo kdo končno postavil na financijelno stališče ter dejal, koliko bo pa to stalo, ako sedaj, ko je velika večina zemljiških knjig na Kranjskem vže gotova, pravomočna, ako se sedaj še uvajajo prena-redbe. Stroški pa, to smelo trdim, so in bodo malostni. Jeden diurnist bo v kratkem času lehko na vseh imo-vinskih listih vpisal poleg sedanjega nemškega imena tudi slovensko. Pri nekaterih tega celo treba ne bode, ker, kakor mi je znano, so previdni okrajni sodniki — vsaj jednega poznam — v nekaterih krajih vže za to skrbeli, da se je poleg nemškega tudi vpisalo slovensko ime. Pri knjigah pa, ki se še le sedaj na novo urejajo, ali pri dopolnilnih zvezkih, katere mora imeti vsaka zemljiška knjiga, trebalo bo, da se uvedo dvojezični uzorci. Za to bo imela skrbeti eksekutiva, in pridržujem si v tem obziru ob svojem času primerno resolucijo.
Omenjam naj še, da sem se držal starega teksta.
Gospoda moja, jaz sem pri kraji ter le kratko ponavljam, da moj predlog ne namerava bistvenih sprememb, nego le daje praksi zakonita tla ter zabra-njuje, da bi se kedaj kratila pravica, katero vživamo sicer še danes, ki je pa izpostavljena vže označenim šovinističnim naporom.
In vender še h koncu nekoliko besed!
Čitali in culi ste vsi, kako ljuto se agituje v sosednem Gorotanu proti slovenskim krajevnim imenom in tam, gospoda moja, ni treba, da bi bil človek pesimist in črnoglednik, tam bode morda kmalu, prekmalu izginil pod brutalnim pritiskom zadnji sled o tem, da je v Gorotanu nekdaj gospodoval slovenski rod. V mrtvih imenih klije in tlije neprenehoma življenje — v lastnih imenih naroda odseva kakor v zrcalu njegovo življenje in mišljenje — tako piše v zadnjem času slovensk učenjak — in glejte, ta zadnji pojav narodnega žitja bode v slovenskem Gorotanu kmalu vdušen in zatrt. (Klici — jRufe: Res je!) Spominjam se krasne pesmi našega slovenskega poeta, ki primerja domovino našo stari listini, staremu perga-menu, ki je prišel neveščemu tujcu v roke in ta pa . . . stara slova je izbrisal, ker njih modrosti ni umel ter črte svoje je narisal.
A zdaj zatrt je tod naš glas In tuji krog zvene glasovi,
Tuj trg in grad, tuj ves je kras,
Oh naši so samo — grobovi!
In s tem opominom končam! V formalnem oziru pa nasvetujem, da se moj predlog izroči upravnemu odseku. (Klici — jftufe: Dobro!)
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki so za to, da se predlog gospoda poslanca Kersnika izroči upravnemu odseku v pretres in poročevanje, naj blagovole se vzdigniti.
(Zgodi se. — ©efdjiefit.)
Torej izročam predlog upravnemu odseku.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka zastran vpeljave cepljenja z animalnim cepivom
(k prilogi 32.).
8.	SJtiin&itdjer Sertdji be3 gtnanjaMjdiuifeč in Sctrcff Snitfiiljrung ber anintalcn ^tjiupijc jiir fiie aflgeraetne ^ntpfung (sur šBeilage 32).
Poročevalec dr. vit. Bleiweis:
Slavni zbor! Povod poročilu deželnega odbora, katero nahajamo v prilogi 32. je bil nasvet deželnega zdravstvenega sveta, naj dežela poviša odškodnino, katera se je doslej plačevala materam predcepljencev, na 5 gld.
Kakor je znano, se cepljenje k6z dosedaj tako izvršuje, da se preskrbi dotični zdravnik z cepivom potom deželne vlade, ali si ga sam naroča. S tem cepivom cepi otroka in ako je mati pripravljena, potovati z otrokom po okraji, vzame zdravnik oba seboj in cepi koze od tega otroka na druge. Ker pa je do-tičnim zdravnikom bilo v zadnjem času težavno, matere dobiti, ki bi bile pripravljene popotovati, posebno v zimskem času, so se že večkrat slišale pritožbe, da ne morejo se sedanjo odškodnino shajati, in vsled tega je pisal zdravstveni svet, deželnemu odboru, naj se taisto poviša. Deželni odbor je pa bil mnenja, da bi se sploh dosedanja navada predrugačila in tako kakor v drugih deželah začelo cepljenje z animalnim cepivom. V zadnjih letih vpeljalo se je namreč cepljenje z animalnim cepivom in nastalo je mnogo zavodov — več jih je na Štajerskem, Zgornjem Avstrijskem in na Dunaji —- v katerih se pridobiva animalno cepivo.
Animalno cepivo ima veliko prednost, od huma-nizovanega cepiva zaradi tega, ker je bolj gotovo, da cepljeni otroci ne zbole, med tem, ko se je pri huma-nizovanem cepivu večkrat zgodilo, da so otroci postali škrofulozni, sifilitični ali tuberkulozni. Zdravnik namreč mnogokrat ni v stanu, najti popolnoma zdravega pred-cepljenca in vsled tega prenaša kal bolezni na druge otroke.
Deželni odbor je torej sklenil, ustanoviti zavod, v katerem bi se pripravljalo tako animalno cepivo. Obrnil se je v ta namen v prvej vrsti do deželne vlade z vprašanjem, ali bi bila vlada morda tudi pri volji, subvencionirati tak zavod, kakor se je to zgodilo na Štajerskem. Deželna vlada se je po predlogu zdravstvenega sveta izrekla pripravna, subvencijo-nirati tak zavod s 3- do 400 gld. na leto. Ko je imel deželni odbor to pritrdilo, vprašal je razne zdravnike in v prvej vrsti asistentnega zdravnika na Studenci, potem našega kolego gosp. dr. Samca in druge zdravnike, ali ne bi bili pri volji ustanoviti tak zavod. Asistentni zdravnik blaznice potoval je celo na Štajersko in se poučil, kako se ravna na ondotnih zavodih. Poročal je deželnemu odboru in iz tega poročila je razvidno, da bi troški znašali na leto blizu 1500 gld., vrh tega zabranjuje ustanovitev tega zavoda na Studenci pogodba z redom usmiljenih sestra, katera bi se morala v tem slučaji prenarediti, čemur bi se
upiral red. Drugi zdravniki, ki so se vprašali, niso bili pri volji ustanoviti tak zavod in so se negativno izrekli.
Ker se torej deželnemu odboru ni posrečilo, po ceni ustanoviti tak zavod v deželi, obrnil se je v ta namen do zavoda zunaj dežele in vprašal, ali ne bi bilo mogoče dobiti od tam zadostno množino animal-nega cepiva. Y prvej vrsti obrnil se je do znanega zavoda Morica Hay-a na Dunaji, kateri je izgleden in na glasu, da je animalno cepivo, ki se v njegovem zavodu pripravlja, res hvalevredno in izvrstno. Moric Hay je potem stavil svoje ponudbe. Prvikrat rekel je, da zahteva 1500 gld., po daljni obravnavi pa je končno izrekel, da je pripravljen za pavšalni znesek 1000 gld. vso, za leto 1888. za 15- do 16000 otrok potrebno animalno cepivo preskrbeti; toliko otrók se namreč primeroma vsako leto v naši kronovini cepi.
Ker je torej uspeh tega pogajanja jako ugoden, gotovo ugodneji, kakor če bi se ustanovil v deželi zavod v dobavo animalnega cepiva, predlagam, naj slavni deželni zbor pritrjuje principijelnemu predlogu deželnega odbora, da se v bodoče na Kranjskem cepi z animalnim cepivom. Dežela ne bode zaradi tega imela večjih troškov kakor za 120 gld. na leto. Doslej namreč morala je dežela plačevati premije za cep-
ljenje kdz v znesku........................157 gld.
troške za živež materam.................... 700 >
troški mestnemu magistratu.............. 30 >
tako. da so troški le za pridobavo cepiva znašali................................... 887 gld.
na leto. To pa še niso vsi troški, ker troški za dnine in potovanja zdravnikov, ki koze cepijo, znašajo 3800 gld. Ti troški seveda ostanejo nespremenjeni, le troški za dobavo cepiva se bodo za blizu 120 gld. zvišali in znašali v bodoče 1000 gld. na leto. Ker pa je cepljenje z animalnim cepivom sigurneje in menj nevarno od sedanjega cepljenja, je to neznatno povišanje utemeljeno.
V poročilu deželnega odbora pa najdemo še neko drugo stvar, ki bi morala deželni zbor jako zanimi-vati, to je namreč preiskovanje, kako je prišla dežela do tega, da je morala naenkrat prevzeti ogromne troške za cepljenje kdz, ne da bi se našla kje kaka ministerska naredba ali kak cesarski ukrep.
Deželni odbor je poprašal v tej stvari druge deželne odbore, pa tudi ti niso mogli povedati nič pozitivnega; edino to se je našlo, da je na Češkem vsled neke ministerske naredbe iz leta 1860. dežela morala prevzeti te troške. In ti troški, gospoda moja, so jako veliki, znašajo na leto blizu 5000 gld., katere je torej plačevala dežela za državo, koji ti troški pripadajo. Vprašam pa še, kaj se bode zgodilo, ako se sklene tudi v Avstriji, kakor na Nemškem in v Švici, zakon, da se bodo šiloma stavile koze vsakemu človeku. To bode morda prav dobra naredba, katerej bode pritrdila večina zdravnikov — akoravno se moram za svojo osebo izjaviti, da nisem prijatelj cepljenja kdz, ker sem se prepričal po svoji praksi, da stvar nima takega uspeha, kakor se ji sploh pripisuje. Ako se pa misli šiloma vpeljati cepljenje k6z, se bodo troški
10
v ta namen jako pomnožili, in nastane vprašanje, kdo bode potem plačal te troske, ki bodo takrat znašali okoli 8000 gld. Mislim, da bi bilo dobro, da dežela že danes izreče: ako bi se ti troski pomnožili, potem boš pa ti država, če vpelješ tako radikalno spremembo v tem vprašanji, morala nositi te večje troške, ker država je dolžna skrbeti za to stvar. Vender v tem oziru še ne bom stavil v imenu finančnega odseka posebnega predloga, ker stvar še ni toliko godna in se postava še ni predložila državnemu zboru. Zavolj tega bode vsakako še drugo leto dovolj časa, govoriti o tem.
Vender pa je vredno, da se poizveduje, kako je prišla dežela do tega, da je morala prevzeti troške za cepljenje koz. Ako se za to ne najde pravnega naslova, potem bi kazalo, da bi se deželni odbor oglasil in morda pravnim potom tirjal tudi one troške, katere je prav za prav brez dolžnosti nosila dežela toliko časa za državo.
Usojam se torej v imenu finančnega odseka staviti sledeče predloge:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) Deželni zbor pritrdi naredbi deželnega odbora, da se zanaprej ljudstvo na Kranjskem ceplje z ani-malnim cepivom.
2.	) Za nakup animalnega cepiva se postavi v proračun deželnega zaklada znesek 1000 gld.
3.	) Dežela zalaga začasno vse troške za cepljenje k6z, dokler ni rešeno vprašanje, kedo ima dolžnost plačevati te troške.
V ta namen se naroča deželnemu odboru, da poizveduje, po katerem pravnem naslovu se troski za cepljenje plačujejo iz deželnega zaklada, in ako deželni odbor ne najde pravnega naslova, stori naj potrebne korake, da prevzame zanaprej država troške za cepljenje koz, deželi pa vrne vse dosedaj indebite iz deželnega zaklada za cepljenje koz na Kranjskem plačane troške.
(Vsi predlogi obveljajo brez debate. — Sltte Slu= trdge tnerben oljne ®ef>atte angenomnten.)
9. Ustno poročilo finančnega odseka zarad odškodnine povodom naredeb proti trtni nši (k prilogi 34.).
9. ajlirablidjer SBeridjt bež gman,$aužfd)uffei? in $e* treff (šntfdjabignngeit aitž Slnlafž bon SJiaftrcgcIn gegett bie SMlaitž (jur S3eilage 34).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Predlog, o katerem se je slavni zbor posvetoval v lanskem letu, imamo tudi letos v obravnavi in to je priloga 34. deželnega odbora. Razpravljalo se je v lanskem letu o tem vprašanji, ali bi naj tudi naš deželni zbor sklenil, da prevzame v slučaji, kadar je posestnikom vinogradov dati odškodnino zarad tega, ker so se uničili njihovi vinogradi v boji
zoper trtno uš, prevzel deželni zaklad eno tretjino odškodnine, kajti le v tem slučaji obljubljeno je povračilo tudi ene tretjine škode iz državnega zaklada.
Lanskega leta je sklenil slavni zbor, naj se glede tega poizve, kako postopajo v tem vprašanji druge dežele, katerim se je tudi bojevati zoper trtno uš. V poročilu deželnega odbora, priloga 34., je navedeno, da je deželni odbor to poizvedoval in dobil poročila odbora štajerskega, isterskega, nižjeavstrijskega in tirolskega, da te dežele prevzamejo eno tretjino odškodnine na deželni zaklad, in sicer na Nižje-Avstrij-skem le od slučaja do slučaja, v drugih deželah pa brezpogojno.
Od strani goriškega deželnega odbora je došlo poročilo, da tam trtne uši še nimajo, torej ni bilo povoda, kaj takega sklepati.
Vsled teh poročil predlaga deželni odbor — ker imamo v naših vinogradih preveč trtne uši — naj bi se sklenilo, da dežela prevzame eno tretjino, eventualno potrebne odškodnine za poškodovane posestnike vinogradov, da se s tem priveže tudi država doprinašati svojo tretjino.
Postave, katere je tukaj dopolnjevati, oziroma na katere se je ozirati, so: postava od 3. aprila 1875. 1. o naredbah zoper razširjenje trtne uši sploh in dopolnilna postava dne 27. junija 1885. L, drž. zak. št. 3
1.	1886., ki prenareja nekatere določbe prvo imenovane postave.
§ 6. te postave določuje (bere — liežt):
«Kadar deželni zastopi najmenj tretjino prisojenih odškodeb prevzamejo na deželni fond, tedaj naj država doplača tretjino odškodbe ter se po tem takem samo nezagrneni ostanek porazdeli na vse posestnike vinogradov v oni deželi, kjer se je škoda zgodila, kakor veleva drugi odstavek § 8. v postavi od 3. aprila 1875.»
Torej za slučaj, ko bi se tako ravnalo, kakor se je n. pr. v Brežicah na Štajerskem začelo ravnati zoper trtno uš, da so se celi vinogradi pokončali, v takem slučaji bi morali samo vinogradniki dotične dežele vse troške pokriti za odškodovanje, ki se je pripoznalo poškodovancem. V onih deželah pa, ki so sklenili pri povračanji take škode pripomagati, bi se odškodnina takole povračevala: eno tretjino prevzame deželni zaklad, drugo tretjino državni zaklad in zadnjo tretjino prevzemo vsi vinogradniki dotične dežele; in da se to tudi pri nas doseže, namerava predlog deželnega odbora.
Kakor se sedaj postopa zoper trtno uš, se sicer ni bati, da bi se vinogradi tako pokončevali, ker so se strokovnjaki izrekli, da to ne zadržuje razširjenja trtne uši. Po sedaj prevladujočem mnenji torej ni misliti, da bi dežela prišla v položaj, k takemu odškodovanju prinašati svojo tretjino. Ako pa bi se vsled postopanja zoper trtno uš vender le taka škoda morala povračati, tedaj mislim, je dolžnost dežele, tako težko prizadetim posestnikom vinogradov priti na pomoč, da se pridobi tudi državna pomoč in da se oproste ostali posestniki vinogradov v deželi, kateri bi sicer morali vso škodo povrniti. Končno je itak dolžnost deželnega zaklada, kateremu je skrbeti za deželno-kulturne zadeve sploh, priskočiti v takem slučaji.
Jaz bi torej celo za slučaj, ko bi vedel, da bode deželni zaklad moral v to svrho mnogo_ plačevati, predlog, ki ima sedaj vendar le akademičen pomen, priporočal.
Znano je, da so se sestavile deželne komisije zoper razširjenje trtne uši, v katere so poklicani najveljav-niši strokovnjaki, katerim se gotovo smili pokoncevati vinograde, ako vidijo, da tako pokončevanje nima uspeha, vsled tega dežela ne bode prišla v slučaj, plačevati odškodnine.
V imenu finančnega oseka priporočam, naj se pritrjuje predlogu deželnega odbora z edino to spremembo, da se namestu «nezagrneni» pove: «nepokriti ».
Predlagam torej:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželni odbor je pooblaščen, da ododškodeb, prisojenih v § 6. zakona od 27. junija 1885, drž. zak. 1. 1886. št. 3, sme tretjino prevzeti na deželni zaklad, ako država doplača drugo tretjino in se nepokriti ostanek porazdeli na vse posestnike vinogradov na Kranjskem.
(Obvelja. — Shtgenommett.)
13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Gorjah za podporo posestnikom, poškodovanim po hudourniku Ra-dolna.
IB. BRiinifiidjer $ericf)t bel ginan&au$id)itifeš itfier bie ^ctition bež ©enteinbeamtež ©brjarf) um Ilnierp^ung fitr bte butci) ben SBilbBad) BI o tip mciit kfdjiibigtcit ^ufaifeti.
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! V imenu finančnega odseka mi je poročati o prošnji županstva v Gorjah, katero je c. kr. okrajno glavarstvo v Radoljci odstopilo deželnemu odboru.
V tej prošnji navaja županstvo škode, katere je povodenj napravila 1. novembra 1.1. 7 posestnikom v
vasi Grabce.	..
Z ozirom na podrobnosti, ki so navedene v prošnji in na zanesljivost župana, se ne more reči, da. bi bila škoda previsoko cenjena. Škoda pa znaša pri prvem posestniku, kateremu je voda pobrala celi jez, 1100 gld., pri drugem 50 gld., pri tretjem 15 gld., pri četrtem 80 gld., pri petem 100 gld., pri srenjskem mostu je škode 40 gld. in končno pri sedmem posestniku, kateremu je voda odtrgala 40 metrov dolg zid in posula 500 štirij. sežnjev njive s peskom, 200 gld., torej znaša vsa škoda 1585 gld.
Župan je mislil, da je iz onega nabranega denarja iz predlanske dobe, ko so povodnji toliko škode pri-zadjala, pri okrajnem glavarstvu še nekaj v razpolaganje. Prošnja pa se omeji le na podporo, ki naj bi se dovolila prvo imenovanemu poškodovancu, kateri si
sicer ne bode mogel zgraditi zopet jezu, ako pa dobi podporo, bodo mu menda tudi sosedi pomagali. Pri zadnjem poškodovancu se predlaga, naj mu vlada za nekaj let odpiše davek.
Finančni odsek je to vprašanje razpravljal precej obširno in priznal, da je deželnemu odboru mogoče iz one svote, katera se mu redno da na razpolaganje za škodo, prizadeto po elementarnih nezgodah, pomagati, ako se prepriča o istinitosti škode, in da je tudi deželnemu odboru mogoče, drugega poškodovanca priporočati vladi.
Finančni odsek pa je priznal, da se v tem trenutku prošnja ne more rešiti drugače, kakor tako, da. se s priporočilom izroča deželnemu odboru, ki naj potrebne korake stori in se kolikor mogoče ozira na imenovana dva prosilca.
V	imenu finančnega odseka torej predlagam:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja županstva v Gorjah za podporo v jeseni
1887.	leta po povodnji poškodovanim posestnikom v Grabcu se izroči deželnemu odboru v rešitev z nalogom, da da stvar preiskati in po uspehu preiskave posreduje poškodovanim primerno podporo.
Poslanec Robič:
Slavni zbor! Ne bom zoper predlog finančnega odseka govoril, pa ga tudi ne bom zagovarjal, omenil bom le eno reč.
V	prošnji poudarja županstvo v Gorjah, naj bi se Martinu Pogačniku odpisal davek za toliko časa, dokler bode posuti svet nerodoviten. Ta prošnja županova se mi ne zdi pravilna, kajti dotična določila velevajo, da mora, ako se kaj takega zgodi, da namreč ljudje po elementarnih nezgodah škodo trpe, če je le jeden poškodovan, on sam to naznaniti, ako jih je več, morajo pa ti iz med sebe izvoliti dva moža, ki nare-deta to prošnjo do davčnega urada ali do okrajnega glavarstva in v njih zahtevata odpust davka. Le pod temi pogoji se finančna oblastva na to ozirajo, škodo preiskujejo in davek odpisujejo. Za to oglašenje so tudi rokovi postavljeni: po ognji nastalo škodo naznaniti je v osmih dneh, po vodi ali drugih nezgodah nastalo pa najdalje v 14 dneh.
Dne 1. novembra 1883.1. je bilo pa vnovič naročeno okrajnim glavarstvom, da smejo le tiste škode preiskavah, katere so pravilno naznanjene, in le v tem slučaji se sme davek odpisati. Kadar pa voda kak kos zemljišča posuje ali ga celo odnese, mora pa po naredbah za vzdrževanje stalnega katastra poškodovanec sam oglasiti škodo pri davčnem uradu in naznaniti parcelo, na kateri se je škoda zgodila; potem preiskuje to reč za to postavljeni zemljemerec. Ud zemljišča na ta način poškodovanega se potem odpiše davek za vselej, oziroma dokler ne postane zopet rodovitno.
To bi bilo dobro dotičnemu županu o svojem času povedati, da bode v prihodnje se ravnal po omenjenih določilih.
10*
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Slngenontmett.)
Ustno poročilo finančnega odseka glede povračila troskov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službe v deželni prisilni delalnici (k prilogi 89.).
9JJiiit5itcfjer SBeridjt bež gutaitpužjdjuifež in ^Betreff ber Srfapleiftimg ber Soften für ben ©eeiforge* btenft tat Sanbcžsgtoattijžarljettžpaufe an ben Dieltgionžftmb (pr Beilage 39).
gend)tetftattev §«duttann:
§oper ßanbtag! Srn gufammenpange mit bem 33or= anfcplage bež jjmangSarbeitSpauSfonbeS für bas Sapr 1888 ift bte Kntfcpäbigung, melcpe ber Staat für bie bon iprn indebite beftrittenen Ä’often ber Seelforge im gmangS* arbeitspaufe beanfprucpt. gcp mürbe baper beantragen, bafs perft bie Vortage 39 in SBeratpung gepgen merbe. (Pritrjuje se. — fjuftimmung.)
Slus biefer SSoriage erfetjen bie geehrten sperren, melcpe Oifferenjen bepglid) ber ŠBeftreitung ber Soften für ben Seelforgebienft im ßanbeS-ßmangSarbeitSpaufe fiep ergeben paben. Oie geehrten Herren mürben bepglicp biefer ^rage im Sapre 1885 burd) bie Vorlage 12 bereits fpeilmeife informirt. 8<p möcpte micp baper nur furj auf bie 23e= merfung befdjränfen, bafs im Sapre 1884, als ber frühere Seelforger geftorben mar, bepglidj ber 33eiftettung eines SeelforgerS puppen bem granciScanersDrben nnb bem ßanbeSauSfcpuffe fiep Oifferenpn ergaben nnb bafs ber ßanbeSauSfcpufs fidj bieSfattS an bie pope Regierung ge= menbet pat. infolge beffen mürbe bem ßanbeSauSfcpuffe ber Krlajs beS i t SftinifterS für Kultus nnb Unterricht befanut gegeben, bapin lautenb, bafs ber SteligionSfonb bie Soften ber Seelforge Bi§£>er indebite ge§a£>lt pabe nnb bie meitere gaplung berfeiben eingeftellt merbe. 3Äit einer fpätern Siote ift aber bie hohe Regierung aucp um Krfatjleiftung ber oom 30. Oftober 1861 bis 1884 indebite aus bem SieligionSfonbe gejaplten unb im Saufe ber 23 Sapre auf 9660 ft. angemachfenen Soften an ben SanbeSauSfdhufS herangetreten. Oer ßanbeSauSfcpufs hot bie Slngelegenpeit gehörig ermogen, hot auch baS ©utacpten eines Öiecf)ts= gelehrten eingepolt, nadhbem bie hohe Regierung fpäter bem ßanbeSauSfcpuffe mitgetheilt ^at, bafs Se. Kjxettenj ber §err Stänifter für Kultus unb Unterricht bereit ift, einen Vergleich einpgepen, bempfolge bie fjorberung bon 9660 fl. auf 3600 fl. ermäßigt mirb. Oer betreffenbe DtedjtSgeleprte fomoht als audj ber ßanbeSauSfcpufs felbft giaubteu aus ben Sieten p erfepen, bafs in ber (Sadje fiep nicptS machen Itefje. KS beantragt baher ber ßanbeSauSfcpufs, ben SBergleicp aupnepmen unb ben ^Betrag öon 3600 ft. aus bem fjmangs= arbeitShauSfoube bem fReligionSfonbe p refunbtren.
Ser Sintrag beS ginanpuSfcpuffeS, ben icp tjiemit ber Sinnahme beS hohen §aufeS p empfehlen mir erlaube, lautet:
Oer hohe ßanbtag motte befcpliefjen:
Oer SSergleicpSantrag Sr. Kpettenj beS §errn ittlinü fterS für Kultus unb Unterricht bbto. 15. äftärj 1887, 3- 4065, intimirt mit gufeprift ber hohen f. f. ßanbeS» regierung oom 22. äftärj 1887, mirb unpräjubicirlicp am genommen unb ber ßanbeSauSfcpufs ermächtiget, ben ^Betrag oon 3600 fl. aus bem .gmangSarbeitSpauSfonbe p bepplen. (Obvelja. — Slngenommen.)
Ustno poročilo finančnega odseka:
Sftün&íitper Bericht bež gttuutpužftpuffež:
a)	o proračunu zaklada prisilne delalnice za leto 1888. (k prilogi 8);
a)	über ben SBoraufcpíag bež groangžarBeitžpauž^ fonbež für bas 3apt 1888 (pr Beilage 8);
b)	o prošnji Marije Skedl, udove bivšega zdravnika prisilne delalnice, za povek-šanje miloščine letnih 126 gld.;
b)	über bie Petition ber ttJIaria ©tebi, SBitoe bež gemefenen gmangžarbettžpaužarjtež, um (£r= pöpung ber ©ttabettgabe jährlicher 126 fí.;
c)	o prošnji Elizabete Mejač, udove bivšega paznika prisilne delalnice, za naukaz pogrebne četrtine;
c)	über bte Petition ber (Hifabetp SJcejač, SBitme bež gemefertett gmangžarbeitžpaužauffeherž, um Siitmeifung bež KortbuctquartaíeS.
gJenfpterftatter ßuekmautt:
Seoor ich auf bie OetailS beS SSoranfcplageS beS gmangSarbeitSpauSfonbeS eingehe, möchte ich mir bie 33e= merfung erlauben, bafs ber ginanpuSfcpufS eS für gut gefunben hat, baS präliminare bem heutigen Stanbe ber gmänglinge angemeffen p ftetten. Oer SSoranfcplag, mie er in ^Beilage 8 uns oorliegt, ift für ben bisherigen Stanb üort 350 j]mänglingen berechnet, ttčadjbem aber in fürjefter Ueit bie 3ahí berfeiben auf 400 fidh erhöhen mirb, fo erfdjeint eS angemeffen, bafs ber SSoranfchlag gleich biefem Stanbe angepafst merbe, unb idj mürbe mir erlauben gegenüber ber gebrudten SSorlage mehrere Slenberungen p beantragen, melihe eben mit ber Krhöfjung beS gwänglingS* ftanbeS in SSerbinbung fiepen, ferner erlaube idj mir als neue fßoft 9000 fl. als 3ahíung an bie Stabtgemeinbe ßaibach für bereits angefauften Olruttb unb Soben p beantragen. Ks ift im Sapre 1885 oom popen ßanbtage befdjloffen morben, ein ber Stabtgemeinbe ßaibaep gehöriges Klntnbftücf für bas ^mangSarbeitSpauS anpfaufeit, unb eS ift barnals ber erforberlicpe Krebit in bas präliminare eingeftellt morben. Oie S3erpanblungen mit ber Stabtgemeinbe jeboep paben fiep längere pinauSgepgen, fo bafs bie ^aplung bisper rtoep niept erfolgte, fonbern erft im näcpften Sapre erfolgen biirfte. ferner merben im fommenben Sapre
oerfdjiebene bauten unb Seconftructionen oorgenommen tuerbeit müffen, Worüber eine eigene Sortage an beit ijoijeit Sanbtag erfolgen wirb. ®ie betreffenbeu Seträge werben ypäter mit feparatem ©rebitanfprucije an bag pope §au§ perantreten. Snbem icE) wir ertaube, biefe Vorlage fd)on jefet anjulünbigen, übergebe icp nun auf bie ®etadg be_S Soranfdjtageg. Scp Werbe, wenn bag i)0^e §au§ bamtt einoerftanben ift, bejüglicp ber Subrifen, in benen lerne rtenberungen eingetreten finb, nur bie ©efammtpoften oor» tragen, wäprenb icp anbernfaEg bie oorgenommenen Aen» berungen anjugeben mir ertartben werbe.
Sn bie Subrif I glaubte ber ginanjaugfcpufg bte 6% ©epattgjutagen nicpt einftetten ju foEen, ba nadp bem oorjäprigen Sanbtaggbefcpluffe biefelben nur auf ein ^gr bewilliget würben, unb ein neuer bieSfälliger Sefdjtufg beg popen §aufeg bisher nodj nicfjt oortiegt. Sei ber 1 Poft:
«©e^alte unb Duinquennatjutagen» entfallen fomit 192 fl., womit bag ©rforbernig auf 3160 fl. fiep fteEt.
Unoeränbert fteEt fid) bagfetbe in II. mit 66 ft. unb in III. Subrif mit 1290 ft. bar.	,
Sn ber Subrif IV. entfällt ber für ben Sarbter etn» gefteEte Setrag per 100 ft., ba nad) bem Sericpte ber Rwanggarbeitgpaugüerwaltung bag Safieren unb grtfteren ber rtwängtinge burcp fotcpe felbft beforgt werben _ fann. ©aber änbert fid) bag ©rforbernig biefer Subrif oon
636 ft. auf 536 ft.	„
Sn poft V entfaEen bie 10% Söpnunggbettrage, wett biefelben ebenfaEg nur für ein Sapr bewittiget würben. ®ie Serminberung im Soranfcptage beträgt bemnad) für «orbenttidje Söpnungen» 538 ft. unb für «auper orbenttidje Söpnungen» 410 fl. ®er ©efammtbetrag änbert fid) auf 11365 ft., wobei idj jebocp bewerfen muf§, bafg bei Soft V, 2 a) eine ©rpöpung eingefteEt werben mufgte, inbem für ben üermeprten .gwängtinggftanb jwei Auffeper mehr nötbig finb. ®ie Anjapt ber Auffeper erpöpt ftcp oon 14 auf 16 unb piemit ba§ ©rforbernig in biefer poft oon 4100 ft. auf 4700 ft. ®iefe ©rpöpung einerfeitg unb ber Abfcptag ber 10°/9 Zulagen anbererfeitg ergeben atg Sefuttat ein ©rforbernig oon 11365 ft.
®ie ^Soften VI: «Semunerationen unb Augpttfen», mit 300 ft. unb VII: «SUrcpenerforberniffe» mit 580 ft., bleiben unoeränbert.
Sei poft VIII: «©rfotberniffe für SSontur unb Arma» tur», erpöpt fiel» ber Setrag oon 1300 ft. auf 1400 ft., nadjbem bie Anjapt ber Auffeper oon 28 auf 30 erpöpt prätiminirt wirb.
Poft IX bleibt unoeränbert mit 340 ft.
©ine Seränberung ergibt fidj wieber mit Sücfficpt auf ben üermeprten Stanb ber 3wängtinge in poft X. Stt ber Subrif 3 finb bie «Arbeitgoerbienfte ber gwängtinge» oon 3000 ft. auf 3500 ft. unb bie «Serfcpiebenen Ausgaben» oon 100 ft. auf 250 ft. erpöpt prätiminirt. ®ag ©efammt» erforbernig in ?ßoft X erpöpt fid) bemnad) oon 18 000 ft. auf 18 650 ft.	,
Sn ?ßoft XI werben bie Affecuranjaustagen mit 50 ft. prätiminirt. ®a§ ©rforbernig biefer Subrif fteEt fid) fomit auf 440 ft., ftatt auf 431 ft.
Sei Poft XII beträgt bag ©rforbernig unoeränbert 8 ft. Sei poft XIII erpöpt fid) in 1, a) ber Setrag oon 23 000 ft. für bie nunmepr notpwenbige Selöftigung für 400 fjwängtinge auf 27 000 ft. ®ie Poften b, c, d
bleiben unoeränbert. So e ertjötjt fiep bag ©rforbernig oon 4000 ft. auf 7000 ft. ®ag ©efammterforbernig bet Soft XIII beträgt baper ftatt 34 588 ft. 41588 ft.
Sei poft XIV: «Pensionen», fteEt fidj bag ©rforberntg unoeränbert auf 410 ft.;
bei poft XV: «Prooifionen», unoeränbert auf 1771 ft.
3u poft XVI: «©nabengaben», liegt sub Sanbt.»#. V eine Petition ber Arjtengwitwe SRaria (Siebt um ©rpöpung ihrer jäprticpen ©nabengabe pr. 126 ft. oor.
®er gittanjaugfepufg pat biegfaEg befeptoffett, bem popen §aufe ju beantragen:
«®er pope Sanbtag Wolle befcpliefjen:
®er SRaria Siebt, ©octorgwitwe, wirb bie jäprticpe ©nabengabe oon 126 ft. aug bem ßwanggarbeitgpaugfonbe oom 1. Sejember 1887 an auf iäprticp 180 ft. erpöpt.»
Snbem id) mir ertaube, biefen rtntrag Sprer rtnnapme *u empfepten, bitte itp auip, in fßoft 2 ben Setrag oon 126 ft. auf 180 ft. ju erpöpen, womit biefe Petition er=
tebiget erfepeint.	.	r .	„
ferner liegt ju biefer fßofttton etn ©efudp ber grau ©tifabetp SRejac um SewiEigung eineg ©onbuctbeitrageg tm ©nabenwege oor. Sacpbem berartige Seiträge gefeptiep uid)t eingefüprt, beren SewiEigung im ©nabenwege aber übliep ift, fo fteEt ber ginanjaugfepufg ben Slntrag:
«®er pope Sanbtag woEe befdjtiepen:
Ser SBitwe ©tifabetp äRejac beg im Sapre 1881 tier= ftorbenen ^toanggarbeitgpaugauffeperg ©eorg ERejac wirb im ©nabenwege ein ©onbuctgquartate im Setrage oon 40 fl. (üienig ©utben) bewittiget.»
SBenn bag pope §aug bamit einoerftanben ift, fo würbe idj mir ertauben, ben Setrag oon 40 ft. atg ©nabengabe an ©tifabetp SRefac am Scpiuffe ber 5ßoft XVI atg 8.Sunit in bag präliminare einjufteEen; bamit ertebiget ftdj bte betreffenbe Petition. Sag ©efammterforbernig ber tRubrit XVI fteEt fid) fomit auf 855 ft.
®er in Poft XVII für «Serfcpiebene Stugtagen» etn» gefteEte Setrag oon 900 ft. bleibt unoeränbert.
Sltg eigene poft XVIII wirb atg «©rfap an ben Seit» qiongfonb im Sergteidjgwege» ber Setrag oon 3600 ft.
unb atg Poft XIX für ben «Stntauf eineg ©runbeg oon ber Stabtgemeinbe» ber Setrag oon 9000 ft. in ben Soranfcptag einjufteEen fein.
®ag ©efammterforbernig in ben Subriten I—XIX beläuft fiep fomit auf 96 259 ft.
fanbeepauptmann:
28ünfd)t jemanb ber §erren ju einer ober ber anbern Pofition bag SBort? (Nihče se ne oglasi — Stemanb
nteibeS5emt'> bieg niept ber gatl ift, fo fepreiten Wir jur Stbftimmung. Sep bitte biejenigen §erren, wetepe mit ben Pofitionen I—XIX beg Soranfdjtageg bes ßwangsarbetts» paugfonbeg für bag Sapr 1888 einoerftanben finb, worunter and) bie SCnnapme ber 3tugfd)ufganträge bejügti^ ber betben oortiegenben Petitionen inbegriffen finb, fiep ju erpeben. (Obvelja. — Angenommen.)
®ag ©efammterforbernig im Setrage oon 96 259 ft. erfepeint alfo geuepmiget.
/
56
IV. seja dné 7. decembra 1887. — IV. Sitjuntj am 7. jOejcmbcr 1887.
^hgeorîmeter fuduttann:
iöejüglid) ber SBebecfung ift ju bemetfen, bafs einige jßofitionen mit fftücÊfic^t auf ben erlösten @tanb ber fjmâng= linge ebenfalls eine SSeränberung p erfahren fjakn.
jftubrif I bleibt unöeränbert im ^Betrage pr. 86 ft.
Sn Jtubrif II, 2. er^öi»t fid) ber jßribattoljn ber ¿5töäng= linge non 12 000 fl. auf 16 000 fl., batjer als ©efammt= bebeciung ftatt bes iöetrageS pr. 30100 fl. bie Summe non 34100 fl. beantragt mirb.
93ejügiid) ber jßoft III mirb ebenfalls eine Srijötjung bon 51300 fl. auf 58 560 fl. beantragt.
ißoft IV bleibt unöeränbert mit 2000 fl.
Sbemnacf) beträgt bie @efammtbebedung . 94 746 fl. unb es ergibt fiel; gegenüber bem ©efammt» erforberniffe pr........................... 96259 »
ein Abgang bon.............................1513 ft.,
meiner fiep jeboep, mie icp bereits früper jepon ju bemerien mir erlaubte, burep Neubauten unb Abaptirungen noep erpöpen mirb, morüber feinerjeit eine feparate Vorlage nod) bem popen ,panje borgeiegt merben mirb. Sm tarnen beS ginanjauSfcpuffeS erlaube id) mir ben SSoranfcpIag beS ^mangSarbeitSpauSfonbeS für bas Sctpr 1888 auep bejüg» liep ber SSebedung ber Annahme beS popen Kaufes ju empfeplen.
f nnbeöpanptmamt :
SBünfdpt jemanb ber Herren ju einer ißofition baS SBort ju ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Aiemanb melbet fiep.)
Sep erfnepe bie Herren, bie bem SSoranfdpIage bejüglicp ber SBebecfung im betrage bon 94 746 fi. unb bem Ab= gange bon 1513 fi. juftimmen, fidp ju erpeben.
(Obvelja. — Angenommen.)
11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji predstojništva Vincencij eve družbe za po-vekšanje oskrbnine za kranjske sirotinske ustanovljence.
11.	SJfiinblidjer ŠBertdjt bež ginattjausfcpitfies iiber btc ^etition ber Sorjiepniig bež $tucentiuž=$er= eittež um Srpbpmtg ber ^erpfiegžgcbitr fiir frat= mfdje 3Bat|'cufiifiltttgc.
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu ustanovnih zakladov za leto 1888.
(k prilogi 25.).
12.	aJtiinblicpcr ŠBcriipt bež gtitaitsaužfdjuffež liber ben 2$oranfd)lag ber Sttfimtgžfonbe pro 1888 (pr S3etlage 25).
Poročevalec Klun:
Slavni deželni zbor! V imenu finančnega odseka mi je poročati o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1888. in ž njimi v zvezi stoječih peticijah in o neka-
terih točkah § 9. deželno-odborovega letnega poročila. Finančni odsek je večinoma sprejel predloge deželnega odbora in je spremenil le malo številk pri nekaterih zakladih, ki jih hočem pri dotičnih ustanovah omenjati. Prosim torej dovoljenja, da smem pričeti posamezno obravnavo.
Deželni glavar:
Želi kdo v generalni debati govoriti?
(Nihče se ne oglasi. — Atemattb melbet fiep.)
Prosim torej gospoda poročevalca, pričeti specialno obravnavo.
Poročevalec Klun:
(Bere posamne številke dijaškega zaklada, katere brez debate obveljajo. — Sielt bie einjelnen gtfferanfale be§ ©tubentenftiftungsfonbes, melcpe opne SDebatte an= genommen merben.)
1. Dijaški ustanovni zaklad se je v novejšem času zopet zdatno pomnožil, in sicer:
a)	za 12 ustanov gospoda Martina Hočevarja;
b)	za 2 ustanovi gospodične Neže Žitnik;
c)	za 1 ustanovo gospoda Jurija Volča.
Iz deželno-odborovega poročila v § 9. na strani 152 do 155 je razvidno, da je deželna vlada dotične ustanovne glavnice in ustanovna pisma deželnemu odboru izročila v oskrbovanje. S tem so torej rešeni dotični oddelki deželnoodborovega poročila, ki naj jih slavni zbor blagovoljno na znanje vzame.
Ravno tako naj blagovoljno na znanje vzame poročili glede podelitve izpraznjene Schellenburgove ustanove v Terezijanišči in 4 mest kranjske državne ustanove v vojaških izgojevalnicah na 146. in 147. strani letnega poročila.
(Obvelja. — Angenomnten.)
2.	Zaklad dekliških ustanov.
V predlogu deželnega odbora so letos prvikrat pri potrebščini izpuščeni 5% upravni doneski v znesku 51 gld. 81V2 kr. Deželna vlada je namreč kot vrhovna ustanovna oblast ukrenila, da se upravni doneski ne smejo jemati iz presežkov, ampak le iz interkalarov istega leta in za isto leto, ko so nastali. Ali ker se te ustanove naukazujejo od dneva, ko so bile za prejšnje vživalce ustavljene, ni mogoče, da bi nastal kak interkalar. Zato po omenjenem ukazu deželne vlade tudi ni mogoče, da bi se za upravne troške kedaj kaj dobilo, mislil je deželni odbor, in je te doneske iz proračuna izpustil, toda ob enem pristavil, da z ozirom na dotično pogodbo to ni pravilno’. Ko so se razni ustanovni zakladi izročili deželnemu odboru v oskrbovanje, zahteval se je namreč pri vseh ustanovah, izvzemši ustanove za invalide, 5% donesek letnih dohodkov k upravnim troskom, ki naj se jemljejo iz letnih presežkov in interkalarov.
Takd je sklenil deželni zbor 11. septembra 1868 in s sklepom z dne 30. septembra 1868 ta sklep raztegnil na vse ustanovne zaklade, ki so bili že sprejeti v oskrbovanje deželnega odbora ali se sprejmo v prihodnje. Izvzel je zopet le invalidni zaklad.
V svojem dopisu do deželne vlade dne 6. avgusta ,1869, št. 3892/1061, deželni odbor dalje izrečno poudarja, da prevzame med raznimi drugimi zakladi tudi dekliške ustanove Ignacija Gallenfelsa, Antonije Lerch, pl. Schellenburga in Weittenhillerja v svoje oskrbovanje proti temu, da se mu iz letnih presežkov in mter-kalarov dovolijo 5% upravni doneski.
Glede ustanove Izabele Paradeiser in Pavla Režena pa slavna deželna vlada v svojem dopisu do deželnega odbora dne 20. avgusta 1870 sama pravi (bere — lieSt):
«S3ejuglic§ bet brei erften ©tiftimgen (namreč Kal-lister, Paradeiser in Režen) fjat ber §err 2Jiittifter ju® gleicfi bem ioblicfjem SanbešanSfijufie ben 93ejug eme§ SSerlraitungsIoftenbeitrages gugeficfiert. Siejer ®eitrag f)at Besiigitcb ber ®raj jparabeifePfdjen unb ber Aejcfjen fdjen ©tiftung auš einer 5%, nad)	ber wrcffic§en Auš*
Iaqen jeinerjett ebentued fjerabjufeijeitben tangente bes SaBreSertragnifjeS btefer ©tiftungen ju beftefjen unb tft au§ ben S a i) r e § ri b e r j c£) it f j e rt unb Sntercalanen ju
entnehmen.»	, x .
Ker kažejo dekliški zakladi po proračunu deželnega odbora presežek 80 gld. 82 kr., smatral je finančni odsek iz gori omenjenih razlogov za popolnoma opravičeno, da se 5% doneski k upravnim troskom za-računujejo od teh presežkov, zato je pri proračunu tega zaklada v potrebščino sprejel ta 5% donesek v znesku 51 gld. 81 */, kr. Torej se proračun sedaj glasi:
A. Potrebščina
I.	Ustanove
II.	Doneski -
- Stiftungen Beiträge
SrforberniS.
. . 955 gld. 48 kr. . .	51 » 81 V« »
Skupaj ad A — gufantmen ad A 1007 gld. 29 '/2 kr.
B. Zaklada — 23ebecfung.
I. Obresti — Sntereffen . . . . . 1036 gld. 30 kr.
Presežek zaklade — 33ebe<fitngäüf>er=
fdjufž............................... 29 V« kr-
(Obvelja. — Angenommen.)
3. Dullerjev dekliški zaklad in 4. grof Saurauov zaklad ostaneta nespremenjena;
5. Glavarjev zaklad ostane tudi nespremenjen.
(Obvelja. — Angenommeu.)
Slavni deželni zbor je bil deželnemu odboru s sklepom dnč 17. decembra 1886 naročil, z merodajnimi faktorji stopiti v dogovor, kako bi se dal presežek Glavarjevega zaklada v smislu ustanovnikovem obračati tudi za hirajoče uboge sosednih fara. Deželni od • bor se je v tej zadevi najprej obrnil do začasnega opravnika bolnišnice v Komendi. Ta je proračunjeni presežek v znesku 1851 gld. razdelil po razmeri prebivalstva sosednih fara in priporoča zanje ^večje ali manjše zneske, ki jih nahajamo na strani 156 in 157 letnega poročila.
Predno se je pa deželni odbor v tej zadevi obrnil še do druzega merodajnega faktorja, namreč do deželne vlade, kot vrhovne ustanovne oblasti, pretresal je dvoje vprašanje. Bi se li ne dala sedanja bolnišnica v Komendi, ki ima komaj za 28 ali 29 ljudi prostora
razširiti na ta način, da se zdravniku kje drugje preskrbi stanovanje in po njem izpraznjene sobe obrnejo za bolnike. V tej zadevi se je obrnil tudi do začasnega oskrbnika bolnišnice, ki je v svojem odgovoru z dne 17. novembra 1887 št. 8387/D. 0. rekel, da bi bilo to dobro za zdravnika in za bolnišnico. Zdravnik bi ne bil tako na tesnem med starimi in bolehnimi ljudmi, ki imajo svoje napake in slabosti, in kadar bo služba zdravnikova izpraznjena, bi bilo veliko laglje dobiti dobrega zdravnika. Za siromašnico pa bi se dobilo več prostora, ker se čedalje več hiralcev oglaša. Toda v okolici ni najti primernega stanovanja za zdravnika in trebalo bi v ta namen zidati novo hišo, za kar naj bi se po mislih deželnega odbora porabili letni presežki Glavarjevega zaklada.
Deželni odbor je pa pri tej priliki pretresal še drugo vprašanje, bi li ne bilo prav, to novo hišo zidati nekoliko obširneje, tako, da bi bilo v nji prostora tudi za bolnike kamniškega okraja sploh, ki bi jih oskrboval zdravnik komendske bolnišnice. Troški pa bi se deloma poravnavali iz Glavarjeve ustanove, deloma pa bi se v njo sprejemali tudi bolniki za primerno plačo. Taka bolnišnica bi bila velika olajšava za ljubljansko bolnišnico. Deželni odbor se je tudi v tej zadevi obrnil do začasnega upravnika Glavarjeve bolnišnice v Komendi, ki je v gori omenjenem dopisu izrekel, da po njegovem mnenji bi ustanovitev take splošnje bolnišnice ne nasprotovala volji ustanovnikovi. fudi finančni odsek je bil teh misli, ker ustanovnik je v svoji oporoki dne 21. januarja 1784 za glavnega dediča postavil uboge in zapuščene bolnike brez razločka stanu, ali treba je deželnemu zboru poizvedeti še mnenje slavne deželne vlade in od nje kot vrhovne ustanovne oblasti dobiti pritrjenje, da se smejo presežki Glavarjevega zaklada v ta namen porabiti. V tem slučaji bi seveda razdelitev presežkov med uboge sosednih fara odpadla, ravno tako bi tudi ne bilo mogoče misliti na druge menj potrebne naprave, kakor n. pr. na zid okoli bolnišničnega vrta, ki bi bil bolnišničnemu upravmštvu prav po volji. Predno je pa deželnemu zboru mogoče, v tej zadevi kaj gotovega sklepati, treba je razun pritrditve slavne deželne vlade še natančnih načitov in proračunov za dotične stavbe; torej finančni odsek za zdaj le predlaga naslednjo resolucijo:
«Deželnemu odboru se naroča, da se glede preselitve zdravnika iz sedanje bolnišnice v Komendi in zastran zidanja splošnje bolnišnice porazumi z deželno vlado, potem poizve za pripraven prostor in pn deželnem stavbenem uradu naroči sostavo potrebnih načrtov in stavbenih troškov za tako hišo ter jih predloži prihodnjemu deželnemu zboru.»
(Obvelja. — Angenommeu.)
S tem je rešeno torej poročilo deželnega odbora § 9. na strani 154 do 157 letnega poročila, ki naj ga slavni deželni zbor na znanje vzame.
(Obvelja. — Angenommen.)
6.	Sirotinski zaklad.
Predno se spuščamo v razgovor o proračunu tega zaklada je treba rešiti peticijo Vincencijeve družbe št. VII., ki je s tem proračunom v zvezi.
Ako slavni zbor namreč pritrjuje tej peticiji, se spremeni potrebščina za ustanove.
Predstojništvo Vincencijeve družbe je deželnemu odboru poslalo peticijo, v kateri prosi, da bi se deželne ustanove za sirotinske dečke v Marijanišči od 90 gld. povikšale na 100 gld. V tej peticiji omenja, da je že tedaj, ko je sklepalo pogodbo z deželnim odborom zarad sprejema teh dečkov, omenjalo, da bode 90 gld. premalo, ali vdalo se je, da se oddaja dečkov v Marija-nišče ni zavlekla. Skušnja je pokazala, da pogojeni znesek res ne zadostuje, ker pride komaj po 25 kr. za vsacega dečka na dan in mora društvo znatno svoto od svojih dohodkov oddajati. Iz letnega poročila, ki ga je društvo pridejalo peticiji, je razvidno, da je moralo 1. 1886. k skupnim troskom, ki so znašali 12 339 gld., res dodati nad 1000 gld. in da pride na vsakega ustanovljenca poprečno 101 gld. 14 kr. na leto, ako se prištevajo še troški za šolo, po odbitem donesku 400 gld. iz sirotinskega zaklada stane vsak ustanovljenec nekaj nad 107 gld. 6 kr. Vincencijeva družba preskrbuje v vsem skupaj 123 dečkov, med katerimi jih le 53 uživa deželne ustanove. Ako se te ustanove povikšajo na 100 gld., bode družbi mogoče, še več dedkov sprejemati brezplačno, kar bo le deželi naši na korist.
Deželni odbor je pripoznal važnost teh razlogov in peticijo s priporočilom predložil deželnemu zboru. Tudi finančni odsek je pritrdil nazorom deželnega odbora, ali na drugi strani je vender tudi to uvaževal, da bi ne bilo prav, definitivno povekšati sirotinskih ustanov, ker se ne ve, bodo li dohodki zmirom zadostovali večji potrebščini, ker se bodo že za prihodnje leto zmanjšali za državni donesek 1417 gld. 50 kr.; zatorej je bil tega mnenja, da se povikšanje 52 sirotinskih ustanov za dečke od 90 na 100 gld. privoli le začasno.
Predlog finančnega odseka se torej glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Deželnih 52 sirotinskih ustanov za dečke v Marijanišči se začasno od 90 gld. povikša na 100 gld. in se za te ustanove za 520 gld. povikšani znesek postavi v proračun sirotinskega zaklada za 1. 1888.»
(Obvelja. — Slngenommen.)
Vsled tega sklepa bi potrebščina za ustanove, ki je bila lani sprejeta v znesku 12816 gld., letos znašala 13336 gld. Ali ker se čedalje več prosilcev oglaša za podporo iz tega zaklada, bil je že deželni odbor svoto 12816 gld. povekšal za 184 gld. na okroglo svoto 13000 gld. Finančni odsek je našel, da je zahteva deželnega odbora opravičena, da se preko resnične potrebe še neki znesek postavi v potrebščino za ustanove in namesto 13336 gld. priporoča okroglo svoto 13500 gld.
Nov je v potrebščini šolski donesek 400 gld. za baron Lichtcnthurnovo sirotišnico. Usmiljene sestre so prosile za ta donesek pri deželnem odboru, ker šolo obiskujejo poleg gojenk tudi druge deklice iz Poljan in tamošnje okolice. Deželni odbor se je bil zaradi tega doneska obrnil do slavne deželne vlade, ki je pritrdila, da se sme dovoliti in postaviti v proračun
sirotinskega zaklada. S tem je torej rešeno tudi poročilo deželnega odbora § 9. na strani 146 in 147 letnega poročila.
Doneski so nespremenjeni kakor lani. Deželna vlada je sicer deželnemu odboru sporočila, da pri tem zakladu ne sme pobirati 5% doneskov k upravnim troskom, ker to nasprotuje pogojem, pod katerimi je bil ta zaklad deželnemu odboru izročen v oskrbovanje. Ali ker pravna stvar tega vprašanja še ni rešena in bo prišla še v posebnem poročilu pred deželni zbor in ker so se ti doneski od leta 1868. naprej tudi pri tem zakladu zmirom zaračunjevali, ne da bi bila slavna vlada temu kaj oporekala, zdelo se je finančnemu odseku primerno, da jih postavi v proračun za leto 1888.
A. Potrebščina sirotinskega zaklada torej znaša:
6.	Sirotinski zaklad — SBaifenfonb.
A. Potrebščina — ©rforbernig.
I.	Ustanove — Stiftungen . . . 13500 gld. — kr.
II.	Učnina za sirotinske dečke, ki se oddajajo v obrtni poduk —
Sefjrgeiber für bie in einem ©enterbe untergebractjten Knaben ....	500 » — »
III.	Šolski donesek — @r[jaitung»= foftenbeitrog für bie Sdjule . .
a)	za kolegij Marijanum -— int
Kollegium	Söiarictnum	.	. .	400	»	—	»
b)	za baron Lichtenthurnovo sirotišnico — in bem greiin Sicfjtentfnrat’fdjen äftäbdjentoaD
fentjaufe	....................... 400	»	—	»
IV.	Doneski k upravnim troškom deželnega zaklada — ^Beiträge p bett SSertoaltunggfoften beg £anbeg=
fortbeg............................... 826	»	08	»
V.	Različni troški — Serfdjiebette
Siuggaben............................. 204	»	—	>
Skupaj ad A —	Summe	ad	A	. . 15830 gld.	08	kr.
(Obvelja. — Stngenommen.)
B. Zaklada. Obresti so nespremenjene. Glede doneskov 1417 gld. 50 kr. pa, ki jih je do zdaj državna blagajnica dajala našemu sirotinskemu zakladu, je gospod naučni minister z odlokom 28. julija 1887. št. 14998, na podlagi Naj višjega pooblastila dne 23. julija 1887 ukazal, da se koncem 1. 1887. ustavi. Letno poročilo deželnega odbora v § 9. na straneh 158 in 159 ob kratkem priobčuje zgodovino tega doneska. Iz te zgodovine je razvidno, da ima naša dežela že nekako posestno pravico do tega doneska. Deželni odbor je zaradi tega obravnaval z državno upravo, da bi ta donesek še dalje plačevala našemu sirotinskemu zakladu, pa zastonj. Obrnil se je tudi do drugih deželnih odborov z vprašanjem, imajo li še kje drugje tak državen donesek za sirotinske namene, pa od vseh dobil je odgovor, da ga nimajo nikjer. Samo moravski deželni odbor je odgovoril, da so tam v prejšnih časih imeli tak donesek, ki je bil pa že 1. 1821. ustavljen. Ker so bile tamošnje razmere našim nekoliko podobne,
dovoljujem si dotični dopis moravskega deželnega odbora prečitati. Glasi se tako (bere — liest):
«äftit ŠBejug auf bie gefdjäfete «Rote tiom 23. September 1887, g. 5733, tutrb bem lobi. frain. ftmbelaulfchuffe bejügficf) bel in Diebe ftefjenben (Staatlbeitragel für ben SBaifenfonb eröffnet, bafl ein foicfjer Setrag audj für ben-felben ¿med im Sanbe äMjren rtact) Dluffaffung bel fo-genannten Slrmenieutauffdjiages im Saljte 1785 beftanben |at unb in ber £öhe tion 10 200 fl. an ben Hauptarmen-fonb bil jum Saijre 1820 in Slbfutjr gebraut mürbe, metdje Seiftung jebod) burd) bie ©ubernialoerorbitung oorn 12. 'September 1820, g. 3702, tiom Safjre 1821 angefangen, aufgehoben mürbe.
®ie ©inftellung biefel SBibnumglbetragel erfdjeint hauptfächficij barin begrünbet, bafl burd) bie in goige ber Dllleri)öchften (Sntfdjiiefntng tiom 5. Dftober unb 1. Sejem-ber 1817, mit ben ^offanjleibecreten tiom 17. Oftober 1817, 24413, 4. SDejember 1817, $. 28 989, unb tiom llten februar 1819, 3- 2675, eingetretene Slaffificiritng ber SBohlthütigfeitlanftalten in Staats- unb Socalinftitute unb ber ijieburd) eingetretenen aSertpeilung bel Hauptarmen-fonbel ein eigentlicher SBaifenanftaltenfonb creirt unb biefel Snftitut all StaatSanftalt erilärt murbe unb gleichzeitig bie Verfügung aulgefprodjen morben ift, bafl im gade, ali bie eigenen gonblfräfte jur ©rpaltung bel gonbes nicht aulreichen, ber Slbgang aul Staatsmitteln ju leiften fei.
®iefer Slnftaltenfonb murbe jeboch gar nicht all folcher actitiirt, nadjbem mit bem Hoffanjleibecrete tiom 11. «Ro-oember 1819, 3- 35698, anerfannt murbe, bafl bal Snfti-tut nur irrig ben «Ramen einer SBaifenanftalt führe, fonbern ali blofje gottfehnng ber giubeianftaft anjufehen fei, bem-gentäfj ber SBaifenfonb ein gmbelfonb nmrbe nnb bal Vermögen biefer beiben gonbe unter fpecieder @rfi(f)tli(f)madE)ung ber Söibmung oereinigt morben ift.
gür biefe Vereinigung fpridjt aitdj ber Umftanb, bafl mit ber Šlllerhochften ©ntfdjfiefjung tiom 14. September 1852 beftimmt murbe, bafl bie ginbelanftalten bie Vebedung ihrer Slbgange nic^t mehr aul Staats-, fonbern aitl Sanbelmitteln ju bejiefjen haben, hrebitrc^ biefe 2In-ftalten Sanbelanftalten mürben unb tion einem SBaifen-anftaltenfonbe in ber bejüglicpen Dlfferhöchften Sntjcfiiiefjung nicht mel)r ermähnt mirb.»
Finančni odsek je bil mnenja, da za leto 1888. dosedanjega državnega doneska nikakor ne more postaviti v proračun, ker je izplačevanje njegovo od ministerstva ustavljeno, torej predlaga, da se iz zaklade izpusti; na drugi strani pa ni bil prepričan, da bi naša dežela res ne imela nobene pravice več do tega doneska in bi se mu meni nič tebi nič odpovedala in ne skušala ga rešiti. Zato priporoča naslednjo resolucijo:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, naj se dobro pouči o pravnem stališči državnega doneska 1714 gld. 50 kr. k sirotinskemu zakladu in potem potrebno ukrene.
(Obvelja. — eingenommen.)
Zaklada torej znaša:
B. Zaklada — Vebedung.
I.	Obresti — Sntereffen . . . 16521 gld. 61 ‘/s kr.
II.	Različni dohodki — Verfcf)ie-
bene Gčinnahmen.............. 20 >	—	>
Skupaj ad B — Summe ad B . 16541 gld. 61 V* kr. Potrebščina — ©rforbernil . . 15830 »	8	»
Presežek zaklade — Vebecfungl-UeberfchufS......................711 gld. 53 V« kr.
(Obvelja. — SIngenommen.)
S tem je rešeno tudi poročilo o tem donesku v § 9. na strani 158 in 159 letnega poročila.
Iz tega zaklada je bil slavni zbor 12. januarja 1887 dovolil Vincencijevi družbi posojilo 3000 gld. proti temu, da 5% te glavnice, to je 150 gld. na leto, vračunuje v znesek, ki ga dežela plačuje za deželne sirote. Kakor poroča deželni odbor v § 9. na strani 156 in 157 letnega poročila, Vincencijeva družba tega posojila še ni vzela in deželnemu odboru o tej zadevi še ni nič odgovorila, kar naj deželni zbor blagovoljno na znanje vzame.
Ravno tako naj na znanje vzame poročilo deželnega odbora na 146. in 147. strani § 9. letnega poročila glede izpraznjenih in oddanih sirotinskih ustanov.
(Obvelja. — Slngenontmen.)
(Rere posamezne številke zakladov št. 7. do vštete 20. iz priloge 25., ki obveljajo brez debate. — £ielt bie einjelnen ^iffemanfafje ber fjbnbe ~Rt. 7 bil inči. 20 aul ber Veilage 25., meicf)e oljne SDebatte angenontmen merben.)
Ker smo račun in proračun hiralničnega zaklada rešili, preden je bil § 9. letnega poročila izročen finančnemu odseku v poročanje, porabim to priliko, slavnemu deželnemu zboru predlagati, naj blagovoljno na znanje vzame tudi poročilo deželnega odbora na strani 146 in 147 § 9. letnega poročila glede oddaje 5 izpraznjenih hiralniških ustanov.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Zadnji deželni zbor je bil sklenil v drugi seji dne 13. decembra 1886 tole resolucijo:
«Za izdajo knjige, obsegajoče nastanek in vsebino ustanov v vojvodini Kranjski, oziroma deželane Kranjske, dovoli se iz upravnih doneskov ustanovnih zakladov podpora v maksimalnem znesku 500 gld.»
Ker v letnem poročilu ne najdem nobenega naznanila o tej zadevi, drznem se gospoda deželnega glavarja vprašati, kako je s to knjigo?
Deželni glavar:
Sestavljanje te knjige je bilo izročeno gospodu tajniku Pfeiferju, kateri pa dela zaradi preobilnega gradiva ni mogel zvršiti. Nadejati pa se je, da pride na svitlo prihodnje leto.
Poročevalec Klnn:
Po tem pojasnilu predlagam, da se kredit 500 gld. deželnemu odboru podaljša za leto 1888.
(Obvelja. — Slngenommen.)
li
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Poklukar in drugovi izročili so mi interpelacijo.
Prosim gospoda tajnika, da jo prebere.
(Tajnik Pfeifer bere. — ©ecretdr Pfeifer liešt):
Interpelacija
deželnega poslanca dr. Josipa Poklukarja in tovarišev
do slavne c. kr. deželne vlade na Kranjskem.
Vesti o izgredih, kateri so se vršili v Kočevji povodom deželno-zborske volitve dne 22. novembra t. 1. in kasneje, razburjajo javno mnenje po vsej deželi. (Klici — fRufe: Čujte!) Nadrobna poročila o teh izgredih čitajo se v slovenskih in nemških časopisih, in celo «S)eutfd)e ^eituttg» št. 5714 z dne 27. novembra 1887 pravi v nekem dopisu iz Kočevja: «®ie Setuegung nad) betn S3efanntoerben be§ SBafjirefuftateš mar eirte ttef= gefjenbe, bie fid) leiber aud; in debauerfidjen» $luš= jdjreititngen £uft madjte.»
Jednaki izgredi izvirajo po navadi iz brutalnih nagonov poulične sodrge, katera se nahaja več ali manj povsod. Tej vrsti izgredov pa ni prištevati Kočevskih ; po soglasnih poročilih udeležili so se dotičnih izgredov v prvi vrsti meščanje, volilci in mestni organi.
Zamolčati hočemo pojave brezobzirnega terorizma, s kojim se je odlikovala pred volitvijo Kočevska agitacija.
Dogodkov ob in po volitvi pa zamolčati ne moremo, kajti tako daleč je vže zagazila politična strast v Kočevji, da je skoraj nemogoče postalo ondotni manjšini, vstrajati v teh neznosnih razmerah.
To je razvideti iz sledečih fakt.
Precej po volitvi napal je Kočevski mestni stražnik, torej varuh javnega reda, nekega gimnazijskega profesorja in volilca na javnem trgu, in mu vpričo zbrane množice na prsi potisnil dvoje gnjilih jajec. (Klici — Sittfe: Čujte! čujte!) Ko je dotični napadenec podal se v okrajno glavarstvo, da prijavi storjeno sramoto, priskoči za njim Kočevski volilec, zakadi v njega pest kravjaka in začne s pestjo udrihati po njem z besedami: «2Barten§, §err ^rofeffor, id) muf§ Sfjttett aud) eittett S)enfjettel geben.» (Klici — fRufe: Čujte!) Istemu profesorju pobila so se okna v stanovanji, in ko sta se njegovi hčerki, dekletci 7, oziroma 9 let stari, nekoliko dnij kasneje upali na trg, ometali so ju Kočevski pobalini z moko in kameni in bili ju v lice.
Toda ta faktum ni osamljen. Na dan volitve in več dnij po volitvi klatila se je po Kočevskem mestu tolpa razgrajalcev, deloma oboroženih z biči pod vodstvom mestnega svetovalca. Ta organizovana druhal napadala je, valeč se iz krčme v krčmo pristaše manjšine, kjerkoli jih je srečala, s surovim vpitjem in metala jajca v nje.
Nemškima volilcema, katera se nista hotela udati pritisku Kočevske večine, poškodovali so gospodarsko poslopje, okidali desko z napisom tvrdke, visečo nad prodajalnico, in tudi hišo z jajci. Na javnih sprehajališčih mirno se sprehajajoči c. kr. uradniki se napadajo, veleva se jim, zapustiti sprehajališča, ker tu ni prostora zanje, insultirajo se dejansko in z besedami, in
vpričo žandarmerijskega stražmeštra se jim grozi: «93e»or tticfjt fjmter jebent ber iBeamten etn ©enbarnt ftefjen ttnrb, totrb fetne Siufje hterben.» (Klici — IRufe: Čujte! Čujte!) Naravno da se vsled takih izgredov manjšina Kočevskih volilcev, katera je po svojem prepričanji svoj glas bila oddala kandidatu slovenske stranke, zlasti zvečer ne upa več iz svojega stanovanja.
Še drug način preganjanja izumila je Kočevska strast, da se zagreni zlasti neljubim njim uradnikom bivanje v ozidji Kočevskega mesta. Postopajo z njimi po znani Irski metodi, katera se zove: «boycottovanje». Po krčmah odpovedali so neoženjenim uradnikom vsakdanjo hrano. Nad oženjenimi pa se maščujejo s tem, da jim odpovedujejo stanovanja. Dostojanstveniku, kateri je hotel sprejeti v svojo hišo enega na ulico vrženih, pisalo se je, da ga v tem slučaji čez most vržejo v Rinžo. (Veselost na levi. — ^peiterfeit Iittf§.)
Lehko bi našteli še več tacih fakt, a vže iz navedenega razvidi se jasno, kako se spoštuje volilna svoboda v mestu Kočevskem, in kako se tam skrbi za javni red in za varnost oseb in imetja.
Opirajoč se na to, stavijo podpisani do slavne c. kr. deželne vlade sledeči vprašanji:
1.) So li znani slavni vladi izgredi, kateri so se vršili v Kočevskem mestu ob in po letošnji volitvi deželnega poslanca za Kočevje-Ribnico?
2.) Kaj je že vkrenila in kaj namerava ukreniti slavna vlada, da se ne bodo ponavljali sramotilni izgredi, da se varuje volilna svoboda, javni red in javna varnost v Kočevji?
V Ljubljani 7. decembra 1887.
dr. Poklukar,
dr. Papež, dr. A. Mosche, prof. F. Šuklje, Dev, dr. vit. Bleiweis-Trsteniški, Klun, dr. Vošnjak,	V. Pfeifer,	Oton Detela,
Jan Kersnik,	Murnik,	A. Kraigher,
L. Svetec,	F. Stegnar,	Mohar,
Hinko Kavčič,	dr. Samec,	Grasselli,
Luka Robič,	Lavrenčič,	Pakiž.
Deželni glavar:
Izročam interpelacijo gospodu zastopniku vlade.
Deželni predsednik baron Winkler:
Jemljem na znanje to interpelacijo in bodem ob svojem času nanjo odgovarjal.
14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franca Pečnika za dovoljenje, da sme napraviti lekarno v Ljubljanski bolnišnici. 14.	Serifi)! bež ginnnjanžfdjBifež iibcr
bie ^etition bež graitj ječati ant Sctoifliguug jur (£-rrt^iung eiuer Spitalžajmtljeie in Saikd).
Poročevalec vitez dr. Bleivveis:
Slavni zbor! Magister farmacije gospod Fran Pečnik, sedaj na Dunaji, vložil je prošnjo do deželnega
zbora, naj bi se mu dovolilo v bolnici ustanoviti lekarno ob svojih troških, zato bi mu pa morala dežela dati potreben prostor, potem klet in stanovanje, obstoječe iz sobe in predsobe, in mu priznati pravico, uživati 20 let dobiček te lekarne. On bi dajal deželi zdravila, pa tudi vezila po tisti ceni, kakor jih dajajo sedaj ljubljanski lekarji, namreč proti odstotkom, katere je dežela dobivala do sedaj od lekarjev. Pogodba bi trajala 20 let in po teh 20 letih bi postala lekarna last dežele. Ako bi gospod Pečnik prej sam izstopil, ali pa umrl, zmanjšala bi se po neki skali odškodnina, katero bi imela povrniti dežela.
Akoravno je razvidno, da bi bilo to koristno za deželo v tem oziru, ker je vender misliti, da bodejo zlasti obvezila stala deželo menj kakor sedaj, vender finančni odsek ni našel povoda, da bi priporočal usli-šanje te prošnje.
Razlogi finančnega odseka bili so sledeči:
Prosilec Franc Pečnik želi, da bi pogodba stopila v veljavo že 1. januarja 1889. L, dežela pa ima pogodbo z lekarji do 1. 1892., torej ni mogoče, da bi prej drugemu lekarju izročila preskrbitev dotičnih zdravil. Nadalje manjka v našej bolnici pripravnih prostorov. Znano je gospodom, da se zmirom toži o pomanjkanji prostorov za razne potrebščine, celo za kcpelj nimamo prostora, tem menj za lekarno in stanovanje dotičnemu lekarju. Gospodu Pečniku gotovo ne bi zadostovalo, da se sprejme njegova ponudba, ako se mu ne bi tudi posrečilo, za to lekarno dobiti javnost. Le v tem slučaji namreč bi on imel toliko materialnega uspeha, da bi zamogel od lekarne živeti. Sicer ni dvomiti, da bi deželna vlada, ako bi dežela prosila za javnost te lekarne, tega ne dovolila, ali z
ozirom na to, da je že sedaj lekarna na Dunajski cesti, nova lekarna ne bi imela velikega prometa.
Dežela je o svojem času sama mislila ustanoviti lekarno v bolnici, takrat pa se je pravi čas zamudil in sedaj skorej ne kaže ustanoviti nove lekarne.
Lekarji odjenjujejo deželi pri zdravilih toliko, da bi z ozirom na to troski ustanovitve nove lekarne bili mnogo previsoki proti sedanjemu načinu pridobitve zdravil.
Iz vseh teh razlogov finančni odsek v ponudbi gosp. Fran Pečnika ni mogel najti koristi za deželo, in ker tudi ustanovitev lekarne že 1. 1889. ni mogoča, nasvetuje finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Z ozirom na pomanjkanje pripravnih prostorov za ustanovitev lekarne v tukajšnji bolnišnici, dalje z ozirom na pogodbo, katero je sklenila dežela s tukajšnjimi lekarji, veljavno do vštetega 1891. 1., se ponudba gospoda Frana Pečnika, mag. pliarmac. na Dunaji, ne more sprejeti.
(Obvelja. — fliugenontmen.)
Deželni glavar:
Prihodnjo sejo določim na ponedeljek 12. t. m. — 3)te uadjfte @i|ung finbet 9Kontag am 12. b. fiati. (Dnevni red glej prihodnjo sejo. — Jngešorbuuug fielj uadjfte @i|ung.)
Finančni odsek zboruje v soboto 10. t. m. ob 10 uri dopoludne. — ®er giuaujaušjdjufš oerfammeit fid) ©amštag, ben 10. b. 3)1, um 10 Ufjr Dormittagž.
Sklenem sejo. — Sef) fcpefje bie 6igimg.
Konec seje ob I. uri 45 minut popoludne. — Srfjlufs ber Siljung um 1 |f)r 45 Pin* narfjmtiiags.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.