'MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI LETNIK XXIII, ŠTEV. 10/11 Registered for posting as Publication Category 'A' OKTOBER/NOVEMBER 1979 Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Telephone: Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price -— cena: 50c. Annual subscription — letno: $6.00 ^jìIL tmüttvo j 25 LET j rt£L60aSU£ it Slovensko Društvo Melbourne proslavlja 25 let svojega obstoja ^ Vsa slovenska javnost v Melbournu je lahko ponosna na to, da bo prvo slovensko društvo v Melbournu letos decembra dopolnilo 25 let svojega obstoja. Saj to je uspeh izrednega pomena, ki nedvomno kaže, da se z razsodnostjo, delom, dobro voljo in razumevanjem edinole napreduje in obstane pri življenju. Dvajsetpet let ni kratka doba. Doba, v kateri se zamenjajo generacije. Toda prehodili smo jo in danes Slovensko društvo obstoja močno, ne samo v materi-' jalnem pogledu nego tudi v mnogih drugih. Kajti za seboj ima že svojo tradici- došlim naseljencem, predvsem Slovencem, prehod v novi avstralski način življenja." To je bilo glavno vodilo Slovenskega kluba, kasneje preimenovanega v društvo, vse od početka pa do sedaj. In kako je možno bolj olajšati prehod v nove pogoje, kakor, da si človek ustvari okoliščine, ki so mu čimbolj domače. In kako si ustvariti bolj domače, kakor obkrožiti se z ljudmi, ki govore isti jezik, ki imajo iste navade in prihajajo iz istih krajev. Uspelo nam je takrat in uspevalo nam je skozi vseh 25 let naše delo poveča-vati, izboljševati in biti vodilo in vzgled drugim. Naša moč je bila v tem, da •s:-« 'i /«iti rv -t f tu ■ H B r** Iv jo petindvajsetih let. Ta tradicija, ali po slovensko izročilo, se kot dolga nepretrgana nit vleče vse od onega nedeljskega popoldneva, ko seje v St. Alban-'su zbralo 52 Slovencev in Slovenk ter ustanovilo prvo slovensko organizacijo v Melbournu. Skupna ljubezen do slovenske domačije, žeja po slovenski besedi, govorica, pesem in spomini so jih združili v društvo, katero je potem vseh dvajsetpet let j obstoja dajalo uteho, pobudo in bodrilo mnogim kasnejšim prišlecem, Sedaj pa že močno povezuje tudi tukaj rojene Avstralce slovenskega porekla. Od samega začetka so si začrtali v pravilnik namen:"Cimbolj olajšati novo- ri«^ « fcWo* Kit smo imeli naša vrata odprta za vsakogar. Da smo bili nepristranski in neodvisni ter, da smo se znali ogniti silnicam, ki bi nas spravile v nasprotje s tem ali onim ideološkim glediščem, Gmotno se nismo navezali na nikogar in tako smo uspeli ohraniti samostojnost odločanja. Bili smo pošteni in delavni, odkriti in iskreni. Pokrajinske razlike našega izvora nam nikoli niso delale težav. Bili, smo predvsem Slovenci in delali predvsem za dobro vseh Slovencev v Melbournu. To nas je ohranilo in če bomo ostali takšni in če bodo zanamske generacije vodila ista načela, potem lahko z največjim zaupanjem gledamo v bodočih 25 let Slovenskega društva v Melbournu. ALI NAS RADIO DRUŽI? Spet je prišlo do spremembe med napovedovalci slovenske radio oddaje na-3EA v Melbournu. Odstopil je g. Edi Polajnar, ki je pričel pred nekaj meseci napovedovati na ponedeljkovi jutranji oddaji, ki je brez dvoma vnesla novo dimenzijo v slovenske programe. Vzrok odstopa nam ni znan, toda med mnogimi rojaki se je pojavila slutnja, da obstojajo problemi, ki za uspešen obstoj slovenske radijskek ure ne morejo biti pozitivni. Čas je že, da se dokončno uredi zadeva napovedovalcev in se pristopi k urejanju programov z bolj ustaljenega razmerja. Sedaj, ko je vsako delo pri radiu plačano bi se morali vsi, ki sodelujejo bolj kot kdajkoli preje zavedati, da morajo delati predvsem za potrebe vseh Slovencev v Melbournu; brez razlike na pripadnost tej ali oni organizaciji ali temu ali onemu gledišču. Etnični radio je vzdrževan iz davkov, ki jih plačujemo mi tukaj v Avstraliji in mora zato delovati predvsem v interesu nas, ki živimo tukaj. Še tako velika ljubezen do stare domovine pri urejevalcih programov ne sme preko dejstva, da smo pripadniki Avstralije, kateri smo prostovoljno obljubili zvestobo in podanstvo. Radio ne sme biti trobilo niti enega ali drugega. Ne sme biti brezplačna reklama za potovalne agencije, niti ne sme podžigati domotožja, ki edino zagrenjuje naše bivanje v tej bogati in velikodušni zemlji. Nasprotno, dolžnost mu je, lajšati našo oddaljenost od rodnih krajev. Ne sme povečavati razlik, nego nas mora združevati z razumevanjem in neopredeljenostjo. In če nam kdo hoče pomagati s snovjo za programe, je dobrodošel, v kolikor so brez posebnih zahtev in skritih namenov. Vsaka pomoč mora biti iskrena in nesebična, drugače jo ni treba. Uspeh Slovenskega društva v Melbournu nam dokazuje, da smo Slovenci sposobni in delavni ter se znajdemo tudi brez tuje pomoči. Helena Van De Laak in Ivo Leber sta do sedaj vodila slovenske programe na ravni, ki je bila sprejemljiva za vsakogar. Ozirala sta se na želje in potrebe nas vseh in v okviru možnosti zadovoljevala zahteve naših društev in posameznikov. Zato bi bilo zaželjeno, da se ta način in ta dosedanja linija ohrani, da se odstranijo kakršnikoli pritiski od strani in, da radio ne postane monopol skupine ali posameznikov, a še najmanj, da postane propagandno orodje tega ali onega gledišča, bodisi liberalov ali laburistov. Kot nam je znano bodo v kratkem dokončno postavljeni koordinatorji in napovedovalci za slovenski program, kot je bilo to že pri drugih skupinah, ki so ravnotako trpele nedostatke. Upajmo, da bo uprava radia izbirala pažljivo in vešče ter, da bo videla kaj so prave potrebe tukajšnje slovenske skupnosti. Nadejmo se, da bo cenila to, da je večina poslušalcev odobravala neopredeljeno smer programov, ki smo jih bili navajeni pod dosedanjim vodstvom! Le tako bo izpolnila najvažnejši pogoj etničnega radia, to je, da druži, ne pa, da ustvarja nove osebne ali društvene razprtije. KAR STORIŠ ZA SE, TO >ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ. RAZ INI O HRVATI SE VEDNO PRED SODIŠČEM Sodni postopek proti skupini Hrvatov v Sydneyu, katere so obtožili, da so načrtovali atentate in sabotažo Syd-neyskega vodovoda še vedno ni končan. Od devetorice obtoženih jih je šest še vedno v zaporu. Sedmi, Ante Topic je bil pogojno kaznovan; osmi, Josip Stipič je bil popolnoma oproščen, a deveti, je po navedbi branilca infiltrator Vito Maksimovič ali pod krivim imenom Vito Virkež. Razen enemu za $50.000 kavcije nobenemu ni bila dovoljena pogojna svoboda proti pogojnemu jamstvenemu plačilu. Od prvih aretacij je prešlo že preko 8 mesecev, a sodna razprava traja okoli 11 tednov, od teh tri z izključiti vi j o javnosti. Odprt Center v Geelongu V West Geelongu je bil odprt novi Center za Novonaseljence. Taki centri, ki jih sedaj imenujejo Migrant Resource Centre in nekako prevzemajo naloge, ki jih je preje opravljal The Good Neighbour Council, so bili že ustanovljeni v Melbournu in Darwinu. Odprli pa jih bodo sčasoma po vseh večjih mestih Avstralije. Istočasno je bilo nakazano Avstralsko-Hrvaškemu Društvu v West Geelongu $1500 za študije kako pomagati ostarelim naseljencem hrvaškega rodu. Od prebivalcev Geelonga, ki je veliko industrijsko mesto, kakih 60 km oddaljeno od Melbourna, jih je bilo 22 od sto rojenih v deželah preko morja. SPOMINKI na otvoritev Slovenskega kulturnega in rzvedrilnega središča v Elthamu sc| še vedno na razpolago pri Slovenskemu društvu Melbourne: MAJOLKA IN VRČEK........................................$ 10.00| iz žgane gline z vtiskom Slovenskega doma v Elthamu ter datumom otvoritve, temno ali svetlo rujave barve MAJOLKA, iste oblike, posamezna..............................$ 8.00| VRČEK, iste oblike, posamenzen................................$ 3.0( LESENI KROŽNIK...........................................$ 12.0( p ročno delo z vžganimi slovenskimi ornamenti 24em v premeru "WOMAN'S GLORY"........................................$ 10.0( Knijiga slovenskih kuhinjskih receptov pisana v angleščini, izdana v USA, z ilustracijami. AVBE.......................................................$ 70.0( pokrivala pri ženski narodni noši, bugato vezene, ročno delo članic SDM. Vsi gornji spominki so bili izdelani v omejenem številu in ne bodo nikoli več| ponovljeni. Že to jim daje posebno vrednost kot izredno vredno darilo. Nabav ite jih lahko osebno ali pa jih naročite po pošti na naslov Slovenskega] društva Melbourne. "VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne Uredniško-upravni odbor: hma Gajšek. Darko Hribernik, Marijan Persie. Werner Renišnik. Božo Lončar. Helena Golenko Stanko Penca. Robeft Ogrizek, Anita /.eie. Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50c. Radodarni poslušalci Melbournska radio postaja 3EA je napravila že več denarnih zbirk s pomočjo svojih oddaj in prostovoljnimi sodelavci vseh narodnostnih skupin. Pokazalo se je pri teh zbirkah, da včasih potrebe etnične skupnosti v Melbournu premostijo vse tradicionalne razlike in nasprotstva, ki tu in tam še vedno obstojajo in, da kot prebivalci Avstralije čutijo novo skupnost usode in priskočijo na pomoč drug drugemu. Te zbirke so sedaj skupno prinesle skoraj pol milijona dolarjev. In sicer: Potres v črnogorskem primorju aprila 1979 ($120.000), za občuvanje Acro-polisa v Atenah, maja 1977 ($45.000), ob potresu v Solunu, julija 1978 ($162.000), nabirka za domove ostarelih članov grške skupnosti v letu 1978 ($62.000), za žrtve potresa na Reki leta 1976 ($45.000) in za Italijansko vas ostarelih v Viktokriji ($45.000). Pomoč etnični umetnosti V letu 1978—79 je federalna vlada Avstralije dodelila $357.000 za pomoč etnični umetnosti in etničnim u-metnikom. To vsoto je prejel "Australia "Council", ki bi jo naj potem razdelil preko svojih odsekov "Community Board" in "Crafts Board". Novo postavljeni uradniki za etnične zadeve pri deželnih uradih Mini-sterstva za Imigracijo in Etnične zadeve bodo imeli nalogo vzdrževati zveze za kulturne zadeve med etničnimi skupinami in "Australia Council"-om. Nove pristojbine Pristojbine pri uradih za Imigracijo za različne posle v zvezi z naselitvenimi zadevami so bile spremenjene s 1. novembrom t. 1.: Prošnja za uradno izjavo glede na stalno bivališče, $20. Za informacije potom teleksa na zahtevo prosilca, $15. Ocenitev prekomorskih tehničnih ali profesionalnih kvalifikacij, $20. Kasneje bodo zvišane tudi pristojbine za ponovitev dovoljenja vstopa v Avstralijo ($20), za dodelitev pravice stalnega bivanja v Avstraliji ($50). Razvoj etniške televizije Nekoliko so spremenili načrte za et-niško televizijo v Avstraliji. Podaljšali so dobo za poiskusne programe ter dobo obstoja "Ethnic Television Review Panel" (ETRP), to je telesa, ki naj bi ugotovilo kakšen način etniške televizije bi bil najbolj prikladen za avstralske razmere. Special Broadcasting Service bo še naprej pripravljal poiskusne programe na ABC kanalih. Poiskusili bodo izboljšati oddajanje z uporabo Ultra visokih valovov. Poznani melbourn-ški pravnik Mr. Frank Galbally, Miss Paula Masselos in bivši funkcionar pri komercialni televiziji Mr. F. McManus so bili imenovani, da sestavljajo ETRP, katerega obstoj je bil podaljšan do 31. marca 1981. Gospod Galbally in tajnik ETRP g. P. Georgiou sta sedaj na potovanju preko morja, kjer proučujeta tamošnje izkušnje z večjezičnimi TV in radio oddajami. rJUL-n ìTìi TISKARNA POLYPRINT (Vic) Pty. Ltd. 1 DODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska delà. z ustanovnega občnega zbora "Slovenskega kluba" v Melbournu, ki se je vrMl v nedeljo, dne 19.decembra 1954, v dvorani R.K. cerkve, Theodore St., St.Albans. / L&È lil fSš »•«■i Zboralisce: 14.30h Dnevni red: »»■»J Sčš à 1. Poročilo Priprg^ggjnega 2. Volitev odbora 3. Slučajnosti. Priceték ob 15.30^ Navzočih 52 oseb. 1. Predsednik Pripravljalnega odbor§ g.Z.Verbic pozdravi vse navzoče in na kratko oriše zgodovino društvenega gibanja v Melbournu. Jz inicijative nekaj ljudi, v glavnem gg. Novine in Adamiča je prišlo do ustvaritve prve skupine Slovencev v Melbournu, ki je organizirala prvo slovensko zabavo v Melbournu podiokriljem slovenskega glasila "Misli".Pripravljalni odbor za drugo prireditev, ki je bil izvoljen z veČino navzočih sodelavcev, je p^lpzil temelje za ostva-ritev slovenske organizacije v Melbournu. Vse to v skladu s splosno zeljo rojakov. Pripravljalni odbor j tako postal Pripravljalni $>d-bor za Slovensko društvo^v Melbournu. G. rVerbic pozove vse navzoče v sodelovanju in tpbrazlozi stav j&r y Mihelćića, ki*rpozdravl i a gibanje in obljublja vso pomoč, ter opraviči njegovo odsotnost. Predlog, naj se ^stanovi "Slovenski klub v Melbournu" je sočasno sprejet. ft.Vebic pozdravi pribod g. Pivka. G.Verbid prosi g.A.Vadnjala in g.M.Abrama, jiaj prevzameta vodstvo in nadzor nad volitvami,) G.Vadnflal predla^* čitanje členov iz pr-vil, ki zadevajo volitve in sestavo odbora, in ki so bila spre»» ^jeta na zadnjem klanskem, sestanku. Pripravljalnega odbor,?,. G.Verbic cita pravila članstva, in gg.Vadnjsl in A£rarn prevzameta vodstvo. Pivko prosi pojasnila, zakaj sr člani odbora volijo posamezno in ne po listah. G.Zerdoner odgovori, je bil namen dati ljudem možnost, da volijo najboljše predstavnike po sposobnostih za posamezne funkcije in da hib na ta^acin odstranjena vsaka nevarnost predlaganja celih odborov nakakrsnikoli ideološki osnovi, kar bi bilo možno, ce be bil odbor voljen po listah. 2. *Ta volitvah, ki so-rledile j- bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blarajnik: Gospodar: Odborniki: Nadzorni ndbor: g. Zla tko Verbinc g. Marjan Pecšic g. Vekoslav Zerdoner g. JoVe Golenko g. Jože Potočnik, g. Martin Adamič p*. Pavle Poctarenko g. Adolf Vadnjal g. Miloš" Abram g. Franc Novina. G.Vebfc se zahvali vsem navzočim za izkazano zaupanje in orisena kratko, kako velike so potrebe slovenske emigracije po osfji povezanosti in kako raznoliko polje udejstvovanja bo novoustanovljeni "Slovenski klub" inrl. G.Pivko pozdravi gibanje in podcrta važnost medsebojnega spoznavanja. Predlaga, naj se vsi navzoči predstavijo. Predlop; je sprejet. ed ostalimi predlogi je bila omenjana ustanovitev pevsjcaga zbora, ker na žalost, radi pomanjkanja primernega pevo-vodje začasno ni izvedljivo. G.Verbic pozove vse ^a delo. Zahvali s g.Ziterslagerju, ker je oskrbel dvorano. G.Potočnik omeni predajo inventarjain načne vprašanje inventarja »Misli», ki je ostal v rokah sedanjega odbore-po \ prvi prireditvi . G.Pivko izjavi, da/ine vidi hobene ivire, zakaj "Slovenski klub" ne bi mcgel uporabljati inventarja "Misli" pod pogojem, davnadoknadi razbiti ali poškodovani inventar. G.Verbid zaključi občni zbor. d® \S MlPo M^Persic V.Zerdoner /fllll r^uv ROJSTVO S.D.M V SLOGI JE MOC! A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314 Rojak VOJKO VOUK Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. FOTOGRAFIJE S USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA S.D.M. 19. DECEMBRA 1954. Sama ideja o Slovenskem klubu v Melbournu je dobila prvo formalno obliko na sestanku šestindvajsetih Slovencev dne 5. decembra 1954 na domu družine Pungerčar, 36 Prentice Street, East St. Kilda. Iz zapisnika tega sestanka je razvidno, da so bili prisotni gospodje Tušek, Janežič, Novina, J. Potočnik, M. Potočnik, Stušek, Pirnat, Verbič, Kraps, Golenko, Ferfonja, Andrejašič, Pungerčar, Polajnar, Šajnovič, Bažec, Vadnjal, Adamič, Pekolj, Zitterschlager, Telban, Počtarenko, Planine in Abram ter gospe Potočnik in Pungerčar. Ta sestanek je sledil sestanku sodelavcev tedanjega slovenskega duhovnika v Sydneyu, patra Pivka, ki je nekaj mesecev pred tem v Melbournu priredil prvo plesno zabavo za Slovence, katere izkupiček je šel v korist mesečnika "Misli". Uspeh te in še ene kasnejše prireditve je opogumil te rojake, da so pričeli misliti o tem kako bi bilo mogoče delovati na stalni bazi in uporabiti dohodke za nadaljne potrebe Slovencev v Melbournu. Izdelali so si osnutek za pravila svoje organizacije in na omenjenem sestanku jih razpravljali, dopolnili ter sklenili kdaj se bo vršil ustanovi občni zbor. Težko si je danes predstavljati življenske razmere, ki so vladale tedaj v Melbournu. Le na prste obeh rok bi lahko naštel tiste rojake, ki so že posedovali svoje motorno vozilo. O lastnih domovih sploh ni bilo dosti govora. Raztreseni smo bili zelo na redko po vseh predmestjih, živeli po sobicah, delali po veliki večini težaška dela po tovarnah ter imeli le silno omejen krog rojakov, s katerimi smo se videvali samo po nedeljah. Saj je za vsako potovanje bilo treba porabiti ure časa na javnem transportu. Angleščina je šla le bolj težko od rok in delala velike preglavice pri naporih za izboljšanje življen-skega nivoja. Toda večima je bila še v mladih letih in je po vseh težavah in razočaranjih vojnega časa v Evropi bila trdno odločena urediti si novo mirnejšo bodočnost, ter boljše gmotne razmere. Hotela je zavreči in pozabiti razprtije pretekle dobe ter visoko cenila osebno svobodo, spoštovanje različnosti mišljenja in možnosti, ki jih je nudila avstralska družabna in ekonomska ureditev. Samski fantje so sestavljali večino tedanje slovenske skupnosti a poročenci so bili v glavnem še brez otrok. Kjer pa so jih imeli, so bili ti še v predšolski starosti. V St. Albansu, kjer so bila tedaj zemljišča naprodaj po zmerni ceni, je živelo takrat že največje število Slovencev. Zato je razumljivo, da je za ustanovni občni zbor bilo izbrano prav to prdmestje. V cerkveni dvorani na Theodore Street, se je zbralo 52 oseb in ob pol štirih popoldne je predsednik pripravljalnega odbora gospod Zlatko Verbič formalno pričel sestanek, ki je rodil Slovensko Društvo Melbourne. Od takrat pa do danes je društvo šlo skozi dobre in slabe čase, skozi uspehe pa tudi razočaranja. Imeli smo ponosne trenutke kot na primer takrat ko je bila kupljena prva naša posest, ko se je postavila na oder prva slovenska prepstava, koje koncert "Slakov" napolnil veli- ko dvorano v središču mesta, ko je naše nogometno moštvo želo uspehe, ko smo svečano odprli slovensko središče v Elthamu, ko smo prvič zaslišali slovensko besedo na melbournskih radio-valovih, ko smo zbrali naše slikarje za prvo razstavo v Melbournu, ko smo uspeli pritegniti ostala slovenska društva Melbourna na skupno akcijo za pomoč žrtvam potresa na Posočju in še in še ob mnogo drugih primerih. Bile pa so tudi skrbi takrat ko skoraj nismo imeli dovolj sredstev za nadaljevanje odplačila doma v Carltonu, ko so družinski problemi in neusklajenost osebnosti ter spletke od zunaj ovirali uspešno sodelovanje. Toda vedno smo uspeli premagati težave. Če so obnemogli eni sodelavci so se našli drugi, ki so vlekli našo skupno zaprego dalje. Nemogoče je na par straneh "Vestnika" opisati dogajanja vseh 25 let, toda če bo kdajkoli kdo raziskoval zgodovino Slovenskega društva Melbourne jo bo našel v napisanb v stotinah straneh zapisnikov, ki se nahajajo sedaj v arhivu društva ter v našem glasilu, ki že tudi skoraj 25 let beleži dogajanja med Slovenci v Melbournu. Iz teh virov bo za vedno razvidna delavnost, požrtvovalnost in domoljubnost vseh stotin naših rojakov ki so v teku 25 let darovali del svojega življenja za dobrobit, ne samo društva in njegovih članov, nego vseh Slovencev Melbourna ter Slovenstva na splošno. UPOKOJENCI ČESTITAJO (Naši upokojenci se ne zahvaljujejo za pozornost, ki jim jo nudi SDM samo z besedami. Ob priliki zadnjega občnega zbora so blagajniku društva izročili $500, katere so zbrali s srečo-lovom na svojih sestankih. Op. Ur.) Te dni praznuje naše društvo na Elthamu 25-letnico obstoja. Na tisoče prostih ur, bodisi fizično ali umsko Žrtvovanih ni bilo zaman. Danes lahko s ponosom in zadovoljstvom gledamo na uspeh. Prav gotovo tista peščica zavednih Slovencev emigrantov, ki je polagala pred 25 leti v St. Albansu temelj našemu društvu ni slutila, kako se bo ta njihova ideja v teku let na vseh pol j h razmahnila. Naš ponosni dom nam je živ dokaz pridnih rok in pa sloge ter denarne pomoči nas vseh. Zato vam upokojenci, ki se že sedmo leto mesečno zbiramo v našem domu in smo v duhu spremljali rast in delo pridnih rok iskreno ter prisrčno čestitamo in vam želimo še nadaljnih uspehov. Obenem izrekamo toplo zahvalo za vse kar ste nam in zanamcem ustvarili. Upokojenka iz Elthama TAKOLE SMO NAPREDOVALI S ponosom reči smem »SJovenec sem!« v/532 kom v/ 30 »» J 1 n ✓ 4 ti v/ 6 t» ^ 2 f» r» v/l « t/ 2 n v 405 » v' 1 n 4 rt «/ 2 n ^14 zav - 3 n v 3 t» . JS plastik prtov Slovenska saotava brisač stojalo za listke brizgalici za krasitev peciva in 6 modelov t as e kleéò za luknje barve , papirnatih krožnikov selo traka lepilnega sukanca mila papirnatih servetov po 25 kom baro praška vrvice odborni znaki 0 papirnati srčki - {^v raznobarvni krep pai? ir Spisek prve imovine S.D.M. Leta 1960 smo plačali depozit za naš Dom v Carltonu. Slovenska trobojka je ponosno zavihrala s strehe ob otvoritveni slovesnosti Decembra 1974 smo položili kamen s Triglava v zidove našega Doma na Elthamu. gSlOV-Etfeo PflmTvni > - s ntLsoaflUf s Oktobra 1978 ob priliki svečane otvoritve Središča v Elthamu. -V ' , Pravijo, da imaino Slovenci manjvrednostni kompleks. Nekateri starši n & o MuoU/9 9A LOWER PLAZA SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING MELBOURNE, 3000 Tel. 63 1650 Lovska družina S.D.M. se je v soboto 27. oktobra odpravila nad divje koze v okolico mesta Milton v M.S.W. Frank Jelovčan in Janez Zemljič se veselita obilnega plena. »m it ß »»» »_«« tumiiiiimiminnm uuiuj-tj» y ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postrežem boste v domačem jeziku lllltlllllHIIIIIHIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIiltllllllllllltllllllllltlllltlllllltllllMIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIItllilll 3. razstava slikarjev Slovencev "VESTNIK" bo v okviru Slovenskega društva Melbourne že tretje zaporedno leto priredil razstavo slovenskih slikarjev Mel-bourna. Ta razstava bo letos povezana s proslavo 25-letnice S.D.M. in bo odprta 24. in 25. novembra 1979 v prostorih Mladinskega odseka S.D.M. v Slovenskekm središču v Elthamu. Razstavljalo bo zopet preko 10 slikarjev, med njimi tudi nekaj novih. Morda bo mnoge zanimala tehnika slikanja na steklo, ki se bo videla v delih ge. Mihaele Vekilonja, ki je šele par mesecev v Avstraliji in si je uspela s svojim stilom, posnetim po "šoli naivcev", napraviti precej poznano ime v Trstu. Število razstavljenih slik bo letos manjše, ker razstavljalni prostor ne bo tako velik kot prejšnja leta. Zato pa bodo pokazana le najboljša dela. Razstavo bo odprl znani slikar in kipar nizozemskega porekla g. Rein Slagmolan ob 3 h. popoldne v soboto 24. novembra. Vstop je brezplačen. Hitra postrežba po zelo konkurenčni ceni ★ TISKARNA * L. & E. K. BAYSIDE PRINTING SERVICE 64 Fourth Ave., Chelsea Heights 3196 Phone: 772 6774 Tiskamo po naročilu vsa manjša tiskarska dela. RAČUNE-PISEMSKE GLAVE-VIZITKE it KOVERTE - PLAKATE - KARTICE it POROČNA NAZNANILA, v vseh jezikih. Za vse podrobnosti TEL.: 772 6774 in vprašajte po LOJZETU KOVAClČ Brez vse nadležnosti lahko Tel. tudi po urah ali pa v soboto. LOVEC IN ZDRAVNIK — Tovariš doktor, ali veste, kaj sem danes ustre- ? — Vem, je bil že pri meni! # humor Ob naši slikarski slikarski razstavi V Sloveniji je likovna umetnost, naj si bo slikanje ali kiparstvo ali rezljan-nje vedno bila na veliki višini. Kot v literaturi tako tudi v tej panogi umetnosti prav nič ne zaostajamo za številčno mnogo večjimi narodi. Naša težava je le v tem, da naše uspehe, naše znanje in naše zveze ne znamo izrabiti in z njimi afirmirati slovensko ime. * Cas pa prinaša tudi v tem pogledu pozitivne spremembe. V Melbournu bomo že tretje zaporedno leto imeli razstavo slilkarjev slovenskega porekla in morda se nam bodo priključila tudi druga društva po Avstraliji, po zgledu, ki gaje lansko leto dalo Slovensko Avstralsko društvo v Canberri. Doma v Sloveniji je poleg drugih dobila posebno privlačnost razstava, katero prirejajo vsako leto v Kostanjevici pod imenom "Forma Viva". Takole jo opisuje za angleško govereče tujce "Yugoslav Review": Viva At one point along the main road between. Zagreb and Ljubljana a conspicuous sign invites passing motorists to stop over at Kostanjevica, just off the road. Embraced by the river Krka, this picturesque little Slovenian town with its old houses in the local Alpine style is well-known to sculptors, foreign and domestic alike. A sculptors' symposium was held there for the first time in the summer of 1960, with artists from a number of countries attending. In the course of their stay, they produced works which they left behind them, thus bringing into existence the Forma Viva, a permanent open-air exhibition of sculptures amidst the green hills of the Dolenjsko region. Every summer for the past nineteen years sculptors from all corners of the world have been coming to Kostanjevica to practice their art in the large meadow near a Cistercian monastery, with a medieval church and one of the largest arcaded courtyards in Europe. Their works, impressive wooden sculptures, stand scattered around the monastery walls — strangely alive and very much part of the landscape. Indeed, it is as if the age-old oak trees had come down from the surrounding woods, halted here and turned themselves into delightful sculptures. Two Slovenian artists, Jakob Savinšek and Janez Lenassi, gave reality at Kostanjevica to an idea that originated in the little Austrian town of St. Margareten. Together with Lado Smrekar, a prominent cultural worker, they arranged the first stay of a group of foreign sculptors at Kostanjevica. This colourful old town in Dolenjsko was chosen because of the nearness of the material needed for carving monumental works. An oak forest with trees several hundred years old covers an area of 2,600 hectares (about 6,500 acres) nearby. Artist invited to Kostanjevica are provided with board and lodging. They are also offered manual help in the early phase of work, this including transportation of the chosen tree trunk from the forest to the place of work. Initially, most artists were influenced in choosing a particular tree trunk by its shape which stirred their imagination and gave them an idea of what they would like to do. But with time they have shown a growing tendency to use the oak tree exclusively as material and to give their imagination a free rein. Speaking of the Kostanjevica, experiment, Andrej Smrekar, curator of Forma Viva, told us: "In recent years, this original sculptors' colony has brought together eminent artists form all parts of the world. They come to practice their art in the open air, modelling the age-old Yugoslav oak tree, famed for its quality and durability, giving expression to their creative interests and ideas, and then leaving behind them a lasting memento of their stay in the sculptures that, like a museum collections, are gradually being accumulated in this area. The 79 sculptors who have stayed at Kostanjevica over the past fourteen years have left behind them a total of 107 works. Amongst them have been Yugoslavia's Dušan Džamonja, the Japanese Eisaku Tanaka, Jean Touret of France, Switzerland's Silvio Mattioli, Robert Roussil of Canada, India's Sanko Chauduri, to mention only a few well-known names. Foreign artists consider it a privilege to be able to come to Kostanjevica, and may wait for several years for their turn to come. For example, Japan's Fuimaki Hidomasa had been on the waiting list for six years before he actually came to Kostanjevica in 1976. Every year, the Artistic Council of Forma Viva invites applications from national associations of sculptors and prominent individuals. After judging the works submitted, the enclosed photographs and slides, the Council selects the participants and sends out invitations. The members of the Council include the eminent art critic Oto Bihalji Merin of Belgrade, Zoran Aržišnik, Director of the Modern Art Gallery in Ljubljana, Professor Vlado Maleković of Zagreb, and sculptor Slavko Tihec. The Forma Viva exhibition has been visited by over one million art lovers from all over the world. Upon finishing his work, each participant in the event is entitled to a minimum fee of 10,000 dinars to pay for a study tour of Yugoslavia, concentrating on its cultural heritage. Such trips usually end with a few days' rest on the Adriatic Coast. Many eminent artists, artists' associations, academies, ministries of culture and other culture and art institutions in a number of countries show an interest in Forma Viva, an original artistic event intended not only to stimulate artistic creation but also to bring together artists from different countries and help them to get to know and understand one another better. „Ta škatla za predloge sploh nima odprtine. " ^MSM „Ko bova poročena, bom to luno pogrešal. " „Odlično, tokrat si zapeljala naravnost..." „Škoda, da ne morete videti, kako lepo se vam poda Naše znamenje Da dostojno zabeleži svojo 25-letnico tudi za poznejše generacije, je odbor S.D.M. sklenil pri vhodu na Slovensko središče v Elthamu postaviti znamenje v spomin na vse svoje člane in druge rojake, ki so v teku 25 let pomagali pri delu društva in so sedaj že med pokojniki. Ta spomenik v obliki tradicionalnega slovenskega znamenja, ki krasi polja in križpota po naši stari domovini, bo dal našemu hribu še več pristnega slovenskega obeležja in bo dostojno pokazal, da delo naših rojakov za skupnost ni pozabljeno, tudi kadar se za vedno poslovijo od nas. Istočasno pa bo izpričeval našo preprosto, a iskreno ljubezen do slovenske domovine, katero je tako prisrčno izrazil naš Goriški slavček Simon Gregorčič v svoji pesnitvi "Znamenje". Znamenje na Elthamu so postavili člani SDM sami. Imelo bo gotsko čokato stopasto obliko, slično znamenju koroškega tipa v Breznu ob Dravi. Tudi to ima, simbolični smisel v tem, da pokazuje našo povezanost z brati na Slovenskekm Koroškem, ki če vedno žive pod tujim jarmom. V eni izmed štirih niš bo slika arhangela Mihaela, ki tehta duše rajnih in tako meri njih dobra dela. Druge tri niše pa bodo imele vpisano posvetilo' ter stihe iz Gregorčičevih pesmi. Ta spomenik v obliki znamenja bo edinstvenega značaja med zdomskimi Slovenci, kajti ni nam poznano niti eno središče, ki bi se ponašalo s sličnim. ... <0b znameniih na Slovenskem, njih postanku in pomenu je zanimivo opisano v spisu, ki je izšel v reviji "Ognjišče" in ga je z vin je tami opremil akademski slikar Lojze Per ko. iiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Kakm bi ho-telo nuditi varstvo pred dež--fem, soncem pa tudi pred vsem hudim tega sveta se je razbo- V ftačah pri Maribora. s svojo široko sreho, m b Na polju znamenje stoji...* IIMIIIIIIIimilllllllllllilll; Kdor ima oči za njihovo tiho govorico — kaj vse bo zvedel od njih. Pravzaprav je preozko, če gledamo v znamenjih samo verske spomenike. Pri mnogih je verskaj vsebina šele drugotno pritaknjena, podobno kot če rečemo: „Pa pojdimo," nato pa dodamo še „v božjem imenu". To se pravi, da bi šli tako ali tako, tudi brez božjega imena, s katerim pa svojo pot posvetimo in nekako izročimo Bogu. Prav tako je bilo z znamenji. Najprej so bila spomin in opomin ne neki dogodek, ker pa so ljudje njega dni vse pojmovali v božji luči, so z njo osvetlili tudi ta spomin. Recimo, da je nekdo umrl: spomenik na grobu je dobil zraven še božji simbol Znamenje se je pokristjanilo. Kraje, kjer je nekdo umrl ob nesreči ali bil ubit so zaznamovali z lesenim znamenjem, s križem, s podobo nesrečnega dogodka — „marterl" jim pravijo ponekod — zraven dodali še napis in prošnjo po molitvi za rajnega Spomnimo se, kako se je zavzel pesnik Oton Zupančič ob takih pomnikih v Soški dolini: „Kdo je hodil po dolini soški? / Milost božja, kaj je znamenj tam! / Križ za križem, a na križu deska: / ,Tukaj človek naglo smrt je storil/ " Znamenje. „Postoj, popotnik, in poglej..." — t ..... bi lahko pisalo na slehernem znamenju' vzdolž poti, „Siste viator..." Kakor klicaji so postavljena med naše stopinje — a vendar, komu še kličejo v begu življenjskih dni, ko smo zgubili mero koraka in seženj razprtih rok? So nam mar znamenja še mejniki prehojenih cesta in kazalci smeri, so še pomniki in pričevalci, kar so nekoč bila? So nam v pločevini avtomobilov še mar božji čuvarji ob cestah; v norem divjanju jih še opazimo ne. Ali pa morda koga le še pritegne popotna palica, da pozabi na avtostop, se skloni k zemlji, se nasmehne drevesu — pozdravi znamenje? Na polji znamenje stoji, Podoba krasna v njem žari, Ni slika blažene Device, Svetnika ne in ne svetnice. Čeprav obraz svetnika ni, Čeprav svetnice slika ni, Podoba ta je meni sveta, Časti jo moja duša vneta. Pred njo presvitlo luč gojim, Lepó, zvestò za njo skrbim, Naj sveti solnce, zvezde jasne, Pred sliko moja luč ne vgasne. In cvetek, ki lepó cvetö, S pobožno berem jej rokò, Pred njó prekrasne vence devam ln zraven glasne pesmi pevam.L— Ni znamenje na polji to, To moje je srcé gorkó, In ta obraz prepoln miline Je slika moje domovine. Ta svi t la luč — moj srčni žar, Le njej plamti in bo vsekdàr, ln z duše cvetjem plemenitim Njo kitil bom, kot zdaj jo kitim. Njo prvi spev je moj slavil, Poslednji njej se bo glasil, In zadnji glasi ti mi bójo: Bog čuvaj domovino möjo! gj Z variacij na temo, ki so skoraj tekmovale s podružnimi cerkvami. Ljudem so se ta znamenja posebno priljubila, ker so dopuščala pisano poslikavc, krašenje s cvetjem, postavljanje podob nad „oltarčke", prižiganje svetilk, res, kakor v majhnih cerkvah je bilo. Telovska procesija se ustavlja ob njih. Kjer ni cerkve, ob takih znamenjih opravijo velikonočni žegen za celo sosesko. Da, še vedrimo lahko pod gostoljubno božjo streho! krvava rihta. In še so znamenja: kjer je Marija počivala, kjer so nekoč tatje monstranco s hostijo zakopali, kjer so umrle za kugo pokopavali... Številna znamenja, na}» večkrat stebraste oblike in s tabernakljastim nastavkom na vrhu, spominjajo na kugo In jim zato pravimo „kužna znamenja". Todi ta oblika je bila v srednjem veku splošno priljubljena in nikakor ni samo s črno smrtjo povezana Tudi najstarejše znamenje pri nas, nad studencem v Volčah pri Tolminu, je dobilo to obliko kmalu po sredi 15. stoletja, na ploskve svojega nastavka pa še gotske reliefe. Italijanski kamnoseki so v poznem 16. in v 17. stoletju gotski tip kamnitnBt znamenj prikrojili po novih merah in vitkej-ših oblikah, barok jih je obogatil z živahnimi strešicami, s stebriči, podstavki in se pri tem poslužit tudi slikovitejšega zidanega dop» stega znamenja, kakršnega je prav tako porabljal že gotski čas. Posebno na Ko? roškem imamo lepe spomenike te vrste, navadno živahno poslikane s freskami. Sčasoma so spominska znamenja zadobila čisto nabožen značaj, ki je v predstavi ljudi večkrat izpodrinil njihov prvotni p1> men. Začela so nastajati znamenja, ki so bila postavljena samo v božjo čast bodisi p$ zaobljubi ali iz preproste želje priklicatj upanju na vstajenje. Že prazgodovina jih je poznala in krščanstvo jih je podedovalo od antika Oblike se spreminjajo po deželah in pokrajinah, gradivo se prilagaja značaju kraja V gozdnatem gorskem svetu je mnogo znamenj lesenih, na Krasu so kamnitna, v ravnini kipe v višino... Skrbno oko bo našlo med njimi mnogo različnih variant, ki se včasih spreminjajo že od vasi do vasi, predvsem pa s časi nastanka. Umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar je pred leti izdal ori Slovenski matici knjigo „Znamenja na Slovenskem", v kateri je skrbno zbral veliko število primerkov naših znamenj od srednjeveških do baročnih, od bogatih do najpreprostejših in jih razvrstil po tipih in oblikah. Kar čudimo se, koliko domišljije je sodelovalo pri teh drobnih „arhitekturah". Že samo poimenovanje njihovih vrst kaže na bogastvo oblik: stebrna, stebrasta, si op asta, trikotna, znamenja z nišo, odprte in zaprte njeno podobo in postala nepogrešljivi del domačijskega mika, tanko premišljeno postavljena in preračunana z neprekosljivim čutom za lepoto. S pravcatim „prvinskim" gonom se je oplemenitila podoba pokrajine. Ljudsko izročilo jih je prepletlo z legendami in z zgodbami, ki so včasih lepe, drugič grozljive, kajkrat povezane s strahovi. Prav, tudi v tem se razkriva mnogoličnost ljudskega čustvovanja Tu so znamenja, iz katerih govori lokalna zgodovina Druga spremljajo božje Doti. Znamenja na križpotjih naj preženejo hu»1e moči. Višinski prehodi so zaznamovani z njimi Svete studence varujejo. Do semle so Turki pridrli. Tamle je nekoč delovala abčutje božje navzočnosti v bližino domače liše, na domače polje. Taka znamenja so že zgodaj, vsaj od začetka 17. stoletja dalje, pogosto dobila obliko kapelice. Ta oblika je pesw!? kmalu skoraj odločujoča. Starejša je bila -es samo spomenik, plastika v pokrajini. Vse kaže, da so se znamenja, pri nas in drugod po svetu, porodila prav ob spominu na mrtve in na smrt, pa se posvetila ob kapelice, poljski križi, nadstropna znamenjakazalec k nebu. Znamenja - kapelice pa — pa bi še lahko naštevali. Kamnitna ir zidana, lesena, umetniško oblikovana ir ljudsko preprosta, starodavna in moderna postavljena ob velikih cestah in samotni! stezah. Ali se vam ne zdi, kakor da pognala iz domače zemlje, da so se nenavadnim, stvariteljskim ognjem vpletla lomejujejo in ustvarjajo prostor, v katerem 'nastane celo nekaj oltarju podobnega. Prav tip znamenja — kapelice se je od baroka sem posebno priljubil, zlasti še, ko je ob koncu 18. stoletja dobil ob straneh še stebričke in se je tako približal kar nekakim baldahinom. In spet je bila mogoča množica Poljanska dolina pozna posebna lesena znamenja s podobami pogrebov — ob njih počivajo pogrebci z mrliči. Pred vaškimi znamenji pa se pogrebi ustavljajo, da tamkaj poprosi „mrtvi žive" za odpuščanje. Potem pa so tu še leseni in kamnitni križi, prvi z božjo podobo, drugi, udomačeni na Krasu, pogosto samo dekorativno okrašeni. Na Štajerskem se trpečemu Jezusu pridruži pod križem še žalujoča Marija in iz prekmurske ravnine so pognali visoki, kamnitni križi. Tako znamenja posvečujejo ubogo človeško življenje, ki se odvija okoli njih. Rada se družijo z drevjem in s cvetjem, že na daleč jih pozdravlja naše. oko. Nekoč so se kmetje po njih orientirali (,,ja, tam pri znamenju na levo tak, kjer je kapelica . . .'.'), popotni so merili daljave svojih potov ob njih. Danes so mnoga teh znamenj že umrla, druga se grud i jo v razvaline, a mnoga so tudi lepo vzdrževana FORTIETH ANNIVERSARY OF THE SLOVENE ACADEMY The Slovene Academy of Sciences and Arts recently observed its 40th anniversary. Exhibitions of all the publications issued by the Academy have been held in Ljubljana, capital of Slovenia, an exhibition of paintings done by academicians was staged in the Academy building. The Slovene Academy elected its first 18 regular members in 1938. However, organized scientific reasearch in Slovenia started long before then, sixty years ago, when the University of Ljubljana was founded. The Slovene Academy of Sciences today has three honorary, 38 regular, 36 associate and 29 foreign associate members. It has six departments: for history and the humanities (with a sub-department for each of them), for Ljubljana, the Slovenian capital, is a prosperous commercial centre and the junction of main roads linking Yugoslavia with Italy and Austria. philology and literature, for mathematics, physics and engineering, for the natural sciences, for the arts, and for medicine. At the end of 1977, the Academy's 14 institutes and other units, technological commission and library had a staff of 173 in all, of whem 90 were research scholars. A number of external collaborators are also engaged to work on various research projects. 15 th Anniversary of the Hotel "Lev A YUGOSLAV SPECIALIST IN CHINESE COOKING When a group of eminent Chinese doctors visited Slovenia last year, their hosts engaged Marinka Pečjak, culinary specialist and author of several books on that field, to cater for the visitors. "Obviously pleased with the food I served them, the Chinese doctors readily accepted an invitation to come to dinner to my house", says Marinka Pečjak. They complimented me on the way I prepared Chinese food. With her husband, a university teacher, Marinka Pečjak has travelled all over the world. They stayed longest in Hawaii. The cuisines of peoples in faraway countries have always intrigued her, and especially the culinary art of the Far East — chiefly, as she told us, because of the very tasty dishes and the different spices, none of which has too distinct a flavour. She waited for two years in order to be able to enroll at the department of gastronomy of Honolulu University. She finished her studies and returned to Yugoslavia with the degree of a specialist in Chinese cooking. Aside from the Chinese, she studied the Japanese, Korean and Vietnamese culinary arts. At least twice a week she prepares eastern culinary specialities at her home in Ljubljana (the Slovenian capital). Her latest book contains 270 recipes for preparing mushrooms, and she is now working on a book of Chinese recipes. Since Chinese restaurants in Yugoslavia are almost regularly filled to capacity it may well be that a lot of Yugoslavs share Marinka's appreciation of Chinese dishes. n the period from 1959 to 1968, Ljubljana, capital of the Republic of Slovenia, expanded rapidly, thanks to a strong upsurge in its economy and commercial activities. The liberalization of frontier formalities brought in many more tourists and businessmen. The idea of building a new, first-class I hotel, the best In the city, which would provide the standard of comfort and facilities needed by the modern businessman was first put forward in 1959 Its construction was subsequently undertaken, the choice of location being the site in the city centre which was occupied, a century ago* by a restaurant called the lev (Lion), The Hotel Lev received its first guests on April 21,1964. While it was under construction, considerable criticism was heard regarding the cost of this project, Coupled with scepticism that it would ever pay for itself. The past fifteen years have more than demonstrated that these doubts were groundless. The Hotel Lev has now expanded its activity to include further establishments in Ljubljana and at Lake Bohinj. The business results of this hotel, with Its 209 rooms and 322 beds, were extremely good in the early years. ar>d then data in all phases of operation, will lead to • Baročno stopno znamenje, bit Hrastovca v Slovenskih goricah^ in addition to Italians, the most numerous foreign guests are from the United States, West Germany and, more recently, Spain. One of the Lev's special attractions is its days of culinary specialities of various nations. Besides local specialities and dishes of the Montenegrin, Macedonian, Bosnian-Herzegovinian and Serbian cuisine, guests of the hotel restaurant can try French, Italian, Greek an Italian cooking. One of its highly successful cuiinary ventures was the season of Hungarian food in January and February 1979. Good results have been recorded not only in the commercial sense, but also in promoting the system of self-management on the basis of the Law on Associated Ubour. This Is reflected in the improved System of remuneration according to work and the greater initiative and expansion of the individual business units, which are increasingly independent in their operation. The Lev will continue to follow tourist trends in the future, too. At present the entire hotel is being modernized and renovatéd, with further investment being made to expand its activities and services. New methods of work, including the introduction of computer processing of dropped off for a while, to make a spectacular recovery over the last three years. Last year, 1978, brought record earnings and the highest level of utilization ever recorded. While still meeting the requirements mainly of foreign guests, the Lev is now beginning to attract more Yugoslavs travelling on business with its spedai terms. Ljubljana is a wail-known communications and tourist centre, in the further improvement of the quality of service and level of efficiency. Over the past fifteen years, the Hotel Lev may rightly claim to have justified itself and fulfy established its leading place in the hotel and catering trade. During that period, its guests have included many distinguished personalities in the world of politics, science, the arts and sport. President Tito has been a guest on several occasions. When visiting Ljubljana, stay in our recent years, the Lev has been catering for hotel and discover for yourself that the more and more groups on arranged tours, name Lev stands for quality in this way filling its rooms during the slack months for business visitors. • PAVLIH A' y ZVEZDE GLEDA TEHTNICA Rojeni od 24. septembra do 23. oktobra. Tehtaš, meriš ga in vagaš, z grafologom si pomagaš, on pa, zvit kot kozji rog, ti povzroča kup nadlog, še to leto pa vse zveš, če z njim enkrat v disko greš. 2ENSKE — Prav zares boš tudi letos vse temeljito pretehtala, preden se boš za kaj odločila. Prek tega ne moreš, ker ti je v krvi in v zvezdah. Brez tega bi bilo precej več ljubezni, dovoljene in nedovoljene, a precej manj denarja. Pri zdravju boš še vedno pretirano občutljiva, z zdravili pa bolj previdna. Ta, ki si ga imela doslej, bo vedno bolj pust, pa še opazila ne boš. Spet boš zapravljala tam, kjer se najbolje počutiš. V tem letu pride do neke zamere, ki ne bo prijetna. Ona ve, kaj si, kaj hočeš, pa zastonj preklinjaš, jočeš. Vzemi rajši si dopust, vino pij pa babe pust! To ti tehtnica zdaj kaže ki le redkokdaj se zlaže. MOŠKI — Daljše potovanje, ki si se zanj odločil že lani, bo padlo v vodo, ker boš doma nepogrešljiv. Kar boš s tem prihranil, ti bo hudo prav prišlo, ker boš imel to leto doma velike potrebe po denarju. Tudi dela si boš nakopal, da boš na ljubezen čisto pozabil. Na srečo imaš dovolj dobrih prijateljev. V službi napredovanje in sprememba delovnega mesta. Opustil boš kajenje in nacejanje s turško. ŠKORPIJON Rojeni od 24. oktobra do 22. novembra. Zastran hudega jezika se ti on kaj rad izmika. Bodi v sredo kakor med, pa bo kakor slama vnet, ti pa z njim na magistrat, pa bo le tvoj spred pa zad! ŽENSKE — Tako se boš spremenila, da te bodo celo domači komaj prepoznali, drugi pa sploh ne. Zasluge za to bodo imeli frizer, krojač in lepotila, ki te bodo obdelali zunanje, ter najnovejši, hudo simpatični, ki ti bo temeljito preoblikoval dušo in srce. Prerojena notranje in zunanje se boš čudila sama sebi in vsemu svetu, pa srečna boš kot še nikoli. Ker bo šlo po maslu tudi pri delu in denarju — da o ljubezni ne govorimo — boš ietos uživala srečo z največjo žlico. Ženske ljubijo poklon, a beseda res ni konj: reci, da je lepa, mlada, ne sprašuj pa, kaj bi rada: to nedeljo z njo v naravi zveš, ker dedec si ta pravi. MOŠKI — Če boš priden na cesti, pri delu in doma, ne boš ne kaznovan, ne kregan in ne tepen, kvečjemu pozabili bodo, da sploh obstajaš. Pa boš poskrbel, da ne bo tako, ker jim boš prenekatero ušpičil. Izredno boš seksi in po tej strani neugnan, tudi vozil boš divje, a s pametjo, skakanje čez plot boš pa imel za trim. V klapi boš imèl glavno besedo, doma se boš šel pa šerifa. Samo eden ti bo kos, ker je za glavo višji od tebe. S.D.M. YOUTH REPORT Quite a period of time has passed since my last editorial and no major catastrophies or great happenings have transpired, but I shall do my utmost and cudgel my brain to find something of interest for you, our readers. The majority of you would have heard and some even attended the' elections of the Youth Committee, which was held on the 9th September, 1979. New Committee Members are as follows: Robert Ogrizek, President; Sonia Fistric, Vice-President; Lil Prosen, Secretary; Anna Mandelj, Treasurer; Jenny Špilar Carmen Gril Johnny Hartman Ciril Čampelj Draga Mladina in vsi % odrasli! & As you can see, we have tive new committee members who will do their best to bring you an eventful year full of fun and surprises. Sometime ago, way back in September on the first day of that month, Father's Day was celebrated by us up at Ellham with a Dinner and Dance for the Dads. The Dinner was prepared by their loving wives. After which they danced the night away to the melodious sound of Planinka. Sunday after the dance bid fair to being a lovely day and as it was Father's Day the (old) Youth Committee decided to give the dads and mums a reprieve from kitcen duties and so took over themselves. The air was filled with the prevailing odour of "FISH" twenty kilos to be exact (and that's a lot of fish) which were cleaned by the lovely though definitely fishy fingers of Marta, Janja and Maria. By the time they finished cleaning them, the scales were in the balance, going by appearances and smell, of who looked better, the fish or the girls? Members started arriving around lunch time, many of whom stayed also for tea. During lunch, light music (Slovenian) was piped through our sphere. Just in case you are under the hnpression that fish was the only item on the menue, snitzels and ćevapčići were also on order. Rex and Andrew were in charge of the čevapčiči, you could see by their style that they knew how to take care of the meat. Later in the afternoon dancing was the order of the day, when Mr. Kalister took his accordion in hand, (Johnny Zemlič also played us a few tunes) and played for te entertainment of us all. None too soon Sunday came to an end (except for the fish, we still had about three kilos left) and I can safely say a good time was had by all. On "the 7th October at 9.00 a.m. on a bleak and very wet Sunday morning, twenty of the S.D.M. youth went to Planica to attend their sports games. Due to bad weather the games were postponed to a later date. So instead we had a very active morning at the Moorabbin Bowls. Amongst us were a few very good bowlers like Doroty, Andrew, Ciril and Victor, whose scores were over 130. Drago (Porky), in particular caught your eyes with his unusual style (he needed more than a 3 meter run before letting go of the ball) and heaven help you if you got in his way. Sue Kodila started off poorly but after three games could beat the best of them. Everyone had a great time and the Sunday morning wasn't a complete waste. Now for a little trivia. A movie was held in the Youth Building on 13th October during the dance to occupy the kids. The title of the show was "Grand Theft Auto". Around 80 children attended and the night was a great success. More of such nights will be held in the future. Bowling Competitions took place at Jadran on 28th October, the winner of the Youth Section was S.D.M. Players were Andrew Fistric, Sandra and Sue Škrlj and Boris Špilar. Congratulations and keep up the good work. A DISCO NIGHT has been organised for the 1st December, on the Club premises, .starting at 8 p.m. ending midnight. Everyone is welcome. Light refreshments will be available in the dining room. Students who are studying for end of the year or matriculation exams, on behalf of the Youth Committee I would like to wish you all the best of luck. I have two very special announcements to make where congratulations Iz Festivala v Elthamu. "Float" Slovenskega Društva Melbourne, ki je are in order. prejel drugo nagrado. Dorothy Dolenc and Rex Gregorič, ^^^^»»»»^»»»»^^»»»»»^»»»»»»»wwwffw^w^wwww*. on 2nd November, celebrated their engagement at the residence of Mr. and Mrs. Dolenc amidst love and best wishes of their friends and relations. Also on the 17th Day of November, Lily čuček and Henry Gomizelj will be joined in Holy Wedlock at the Slovenian Church in Kew, followed by a reception at S.D.M. Eltham. On behalf of all the Youth, congratulations and the best of luck for the future. Well, my brain has run dry (of news that is) so: That's all from me till next time. Nasvidenje. Ani , o a o a'ft'o o a a aaaa'fl o o c o a a~a a a a a a a ~ o P.S.: Come One Come All! On 2nd December during the bowling competitions sports games have been organised. Everyone is welcome, games to be played are as follows: Volley Ball Net Ball Crab Soccer Table Tennis • t WWW iiiiiiiiiMiiiHiiiHmiiiHiiiiiHimititiiiiiiiiiiiiiHiiiiiaiiuiiiiHfmiiiiiiiiiiiitiimiiifiiiiiiiiiittinii^ ................................................................................... Mladinci S.D.M. Tilo Udovčič in Sonia Fistrič sta pomagala s prodajo srečk na eni naših zabav v preteklem letu. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolicb, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044. Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 siisiiigEiEiSEi^ PROGRAM ZA PROSLAVITEV 25-LETNICE SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE Ob 10 h zjutraj: Od 11 h dalje: L* ^ ^f^^fJSJilJIigp 24. NOVEMBER 1979: Ob 3 h popoldne : Otvoritev razstave likovne umetnosti Ob 7 h zvečer: Jubilejni družabni večer — samo za člane 25. NOVEMBER 1979: Ob 8 h zjutraj: Meddruštveno balinanje Šport za mladino Vaški sejem — piknik Lovska družina prireja strelsko tekmovanje z zračno puško Razstava fotografij za mladino Odkritje spomenika umrlim Slovencem Otvoritev šole in mladinske koče Naša beseda, plesi in pesmi, Nastop pevskih zborov iz Melbourna, Nagovor uradnih gostov, Podelitev nagrad, Rezanje "jubilejne torte" Ob 5 h popoldne : Začetek prijaznega večera ob zvokih "Drave" MiiMimisiOTim Ob 2 h popoldne: Ob 2.30: Ob 3 h: 3 Kras Na Primorskem Kras leži, tam poleti burja spi. Ko novo leto se oznani spet burja zavihra med nami. Od Nanosa po dolih piše se v Štorjah sila h j e poviše, Proti Sežani zdaj drvi tam po zraku vse leti. Na Krasu vse vasi pometa, i> Dutovljah bolj počasi leta. Potem se znova razsrdi, k Nabrežini zabuči. Ko zadnja vojna je začela, burja tam je mlin imela. Tako je močna b'la nje sila, da je na Bivji vlak zvrnila. Drevje je lomila, strehe mnoge pa odkrila. Ko po cesti sem hodila kot pero me je vrtila. Okrog ogla je zavila in na tla me je pobila. Torbico, ki v roki sem nosila na drobne koščke je razbila. V Trstu, ob morja obali r času burje vrvi so navezali. Ako bi tega ne storili mnogi bi se utopili. Pred petdesetimi leti bilo drugače je na sveti. Vodo na glavi smo nosili po snegu, ledu smo hodili. Kadar pa burja pihat je začela vodo iz škafa nam je vzela. Lep spomin mi je na Kras, saj tam je moja rojstna vas. MARCELA BOLE Touruj POTNIŠKA AGENCIJA AKREDITIRANA ZA VSE LETALSKE DRUŽBE NA SVETU. Ta potnična agencija z večletnimi iskušnjami Vam nudi sledeče : • Organizira potovanja do vseh mest na svetu.; • Skupna potovanja za Ameriko, Pacifik, Azijo in Evropo. + Dovoljenje staršev in prijateljev iz Stare Domovine. • Brezplačno urejuje vse dokumente za potovanje: — Vize — Potne liste — Prošnje in dokumente za emigrante itd. Za vse informacije se obrnite na g. Kosta Pavlovič, tel. : 26 5689 priv. TOUR WORLD INTERNATIONAL 155 COLLINS ST. MELBOURNE TEL 63-4832 14-dnevno potovanje na Havaje od $605 dalje !