PoStnfna plačana v gotovini
r
tmtn
Leto X. — Štev. 14*
Posamezna številka 10 din
==::" :=:-J =::~=§ Izdaja Casopisno-založnlško podjetje »Polete — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št-602-»T«-84 — Telefoni — uprava: 21-281, uredništvo: 83-009, 21-193 In 20-278 — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din

V Ljubljani, 4. april« 1954
!"L=.
==!!
I. zvezna nogometna liga
Slab napad In nervoznost
povs&h&čiča visok, poAa& Odhoda
Beograd, 4. aprila. Moštvo Odreda je imelo danes v Beogradu trdo preizkušnjo — borbo z eno naših najboljših enaj-storic, Crveno zvezdo. Malokdo je verjel v uspeh slovenskega ligaša. Prvi polčas je vlil nekaj upanja, da Odred ne bo tako poceni prodal svoje kože. Toda v drugem polčasu so Odredove vrste popustile — končni rezultat 5:1 za domačine.
C. ZVEZDA : ODRED 5:1 (1:0)
Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Zekovič, Zlatkovič, Spajič, Djajič, Rudinski, Popovič, Mitič, Cokič, Veselinov.
Odred*. Bencik, Piskar, Životič, tumbar, Lesjak, Berginc, Palatinus, Toplak, Belcer, Pelicon, Brezar.
Strelci: za Crveno zvezdo — Mi-thS v 40. in 81., Rudinski v 55., Po-v >vjč v 60. in Cokič v 79. minuti.
Zoran Polič
Mesna vzgoja
in niem pmisfemi
V preteklem letu smo razpravljali • vprašanjih telesne vzgoje, pa tudi pisali smo več kakor v prejšnjih letih. Lahko bi celo dejali, da smo pre-v.Ti pisali in govorili, premalo pa je *» <» konkretnega dela na temu oz. •»»voj na terenu ni sledil dogovorje-uuu načelnim spremembam, ki bi dale naši organizaciji novih vzpodbud ta s tem novega življenja. Človek Ona večkrat občutek, da piše ali go-rori zaradi neke osebne potrebe, da dolgočasi ljudi s svojimi izpovedmi, Ki ne ustrezajo stvarnim potrebam, ua jin sili v stvari, ki jih ne žele ali so jim celo protivijo, da širi idejo, ki uiso v skladu s postavljenimi načeli organizacije, da ima svoje pripombe, s«1 ne strinja, ima boljše predloge itd. Vse nekje na površini se včasih za-Krešejo iskre, ko se postavlja vprašanje, ali je ta in ta šport še potreben, ali je šport sploh potreben in ali ni partizanstvo preživela oblika telesno-vzgojnega dela in podobno. Nihče pa noče (ali pravilneje: malokdo) zasekati v bistvo vprašanja. Zato se naše razprave več ali manj zadovolje z ob-absodho profesionalizma, z borbo zoper športno stavo, z razpravo o športni morali, z neko akcijo za določeno panogo v tisku, z improviziranimi prireditvami in tekmovanji, z razgovori v ozkem krogu itd., itd. Toda to ni rešitev našega vprašanja, to ni smelo obravnavanje osnovnih problemov naših organizacij, to ni sprejemanje pouka iz konkretnih pojavov, to ni prilaganje načina svojega dela neposrednim zahtevam prakse oz. točneje: v svojem delu živimo od starih izkušenj za ohranjanje starih oblik dela, rešujemo le drobna vprašanja, v ostalem pa dopuščamo večkrat, da teče življenje mimo nas in preko nas. Toda to življenje ima svoje zakone in zakonitosti. Njih ne videti, se jim upirati — hote ali nehote — jih zavirati ali pa jih skušati zlorabiti, vse to vodi na eno samo pot, do enega samega konca, do odvajanja organizacije od stvarnega življenja in s tem do njene likvidacije. To sicer sam® po sebi ni tako strašno! Organizacija lahko danes ali jutri propade, potrebe po telesni vzgoji nihče več ne more ukiniti (niti z dekretom, niti samo po sebi). Nasprotno, ta potreba bo vedno bolj živa, vedno bolj neposredna in zato vedno bolj stvarna, ker raste iz dnevnih zahtev delovnih ljudi. Toda če imamo danes organizacijo in to celo več organizacij, zakaj bi dopustili njihovo likvidacijo, če vemo, da so koristne, da so potrebne, če jih s tem, da jih postavimo na pravo mesto, da jim damo pravo vsebino, lahko s pridom uporabimo za potrebe delovnih ljudi? Ali ni to pametneje, kakor pa pričeti znova? Zmagati mora samo eno načelo, da namreč ni organizacija tisto, kar je nespremenljivo, kar je osnovno, kar je treba ohraniti za vsako ceno, temveč da je, kakor smo že večkrat poudarjali, človek — naš delovni človek, naša mladina — osrednji problem, kadar govorimo o telesni vzgoji, da je organizacija (in vse njene oblike) samo stalno spremenljivi način prenašanja koristnih, potrebnih in vedno bolj znanstvenih dognanj s področja telesne vzgoje na konkretnega človeka. Zato pri nas ni na mestu nobena simbolizacija dolo-5ene obstoječe organizacijske oblike, temveč mnogo bolj stalno iskanje najprimernejših in s tem najbolj učinkovitih oblik dela z ljudmi, z mladino.
(Nadaljevanje na 2. strani)
za Odred Piskar v 87. minuti iz enajstmetrovke.
Stadion Crvene zvezde v Beogradu, gledalcev nad 16.000, sodnik Da-miani.
Crvena zvezda je v I. polčasu dosegla le en gol. Ko pa je v II. pol-
v gol — 1:0. V 55. minuti je prav tako Mitič visoko podal žogo pred gol. Nanjo so startali Bencik, Piskar in pa Rudinski, ki je bil najhitrejši ter je žogo streljal preko vratarja Bencika v mrežo — 2:0. V 60. minuti je Crv. zvezda dosegla svoj tretji gol. Popovič je iz bližine ostro streljal tako, da Bencik ni mogel strela ubraniti. V nadaljnjem toku igre je prav tako z ostrim strelom Cokič v 79. minuti dosegel 4. gol za Zvezdo. Na 5. gol ni bilo treba dolgo čakati, saj je že 2 mi-
zmedena obramba pa ni mogla ni-(Nadaljevanje na 6. strani)
času napad Odreda nekoliko popu- nuti kasneje Mitič petič potresel stil, se je potem borila samo še ob- Odredovo mrežo. Strel je bil oster,
ramba. Obramba je nosila vse bre- ------1---1-----^ - -	1
me napadalcev Crv. Zvezde, ki so bolj in bolj ogrožali Odredova vrata. Sicer so igralci Odreda pokazali veliko volje in borbenosti, vendar je ta upadala po doseženem golu. Igralci so popuščali, njihove vrste niso bile več urejene in tako je iz te nervoze prišlo, tudi do incin-denta z Bergincem. Djajič se je večkrat nešportno ponašal, sodnik tega ni posebno kaznoval. Berginc se je zaradi tega vznemirjal ter v nekem takem srečanju tudi on nešportno reagiral. Sodnik je seveda ta prekršek Berginca kaznoval in moral je v 78. minuti zapustiti igro.
Odredovo moštvo je nadaljevalo tekmo samo z 10 igralci.
V dolinah se je sneg že davno umaknil toplim žarkom spomladanskega sonca, vjsoko gori v hribih pa so alpski smučarji še vedno neumorni. Prihodnjo^ nedeljo se bodo zbrali na Kaninu vsi najboljši mojstri alpske vožnje, teden dni nato, 18. aprila, pa bomo imeli pri nas veliko mednarodno tradicionalno tekmovanje — Triglavski smuk. Razen teh tekem bodo imeli naši smučarji vsako nedeljo še več manjših prireditev, tako da bo smučarska sezona zaključeno šele konec maja.
II. zvezna nogometna liga
Več kot zaslužen uspeh Branika
Plaznik težko poškodovan
KAKO SO PADALI GOLI?
Prvi gol je dosegel v 40. minuti Mitič. Veselinov je prodrl ter prišel do prostega Mitiča, mu podal, ta pa je ostro streljal iz razdalje 12 m
LESTVICA:
Dinamo	20	14	3	3	52:17	31
Crvena zvezda	20	14	3	3	41:16	31
Partizan	20	13	4	3	60:26	30
Hajduk	21	14	2	5	39:29	30
Vojvodina	20	10	4	6	48:31	24
Spartak	20	9	3	8	37:39	21
Sarajevo	21	9	2	10	27:36	20
BSK	21	7	5	9	33:31	19
Vardar	19	4	8	7	26:27	16
Radnički	21	6	3	12	38:39	15
Lokomotiva	21	5	4	12	30:37	14
Proleter	21	4	6	11	24:48	14
Rabotnički	21	4	3	14	18:63	11
Odred	20	3	4	13	28:55	10
Maribor, 4. aprila.
Okoli 3000 gledalcev še ni zavzelo svojih mest, ko je sodnik že nepričakovano pokazal na belo točko v kazenskem prostoru Branika. Kaj se je zgodilo? Prodorni napadalec Budučnosti Radovič je ušel po desnem krilu, v kazenskem prostoru sta ga vzela v škarje Saho in Železiuger in sodnik je zapiskal. Prav gotovo preostra kazen! Toda Vučekovič je brezsrčno zatresel Branikovo mrežo — 1:0 za Budučnosti
BRANIK : BUDUČNOST 2:1 (1:1)
Tudi ta neobičajna uvertura ni vzela Branikovcem poguma. Polagoma so se znašli in začeli s premišljenimi akcijami. Toda, spočetka ni bilo usipeha. Šele v 10. minuti je prišlo do izenačenja. Plaznik je dobil žogo in tekel po levem krilu. Krasno je preigral branilca in centriral. Žoga se je odbila od nekaterih igralcev Budučnosti in prišla do Fivešija, ki jo je prisebno porinil v mrežo 1:1! V nadaljevanju
2 ena slmetovki
igre se vrstijo obojestranski napadi, pri tem pa opažamo, da sodnik ni zanesljiv v presoji prekrškov. V 18. minuti imajo zopet gostje zrelo priložnost Levo krilo je preigralo Pirca in podalo v sredino. Radovič je ostro streljal, toda Filipančič je bil na mestu. Po tej akciji je Branik prevzel pobudo v svoje roke. Napadalci igrajo poletno^ in mnogo streljajo. Toda, žoga noče^ v gol! Zrele priložnosti imajo Fiveši, nato dvakrat Plaznik, toda vratar gostov je res odličen, ostali streli pa gredo mimo vrat V 26. minuti doseže Branik prvi kot Lepo ga strelja Norkovič. Tudi Plaznik podano žogo lepo prestreže z glavo, toda vratar gostov zopet
Železničar je dobro pripravljen
Maribor, 4. apr. Na igrišču Železničarja sta se danes pomerili v prijateljski tekmi moštvo prvoligaša Ljubljana in domačega Železničarja. Za domače je bila to zadnja preizkušnja pred kvalifikacijskim tekmovanjem, ki bo v soboto in nedeljo v Karlovcu. Domačini so zmagali 42:33 (28:15).
BRANIK : FUŽINAR 3:0
Maribor, 4. aprila. Danes so Bra-nikovi odbojkarji prvič nastopili v novi sezoni. Za nasprotnika so si izbrali moštvo Fužinarja iz Raven, v katerem nastopa tudi bivši državni reprezentant Antekolovič. Brani-so brez težav zmagali s 3:0 (15:10, kovci so bili danes mnogo boljši in 15:8, 15:11). V predtekmi je mladinsko moštvo Branika porazilo moštvo Železničarja z 2:1.
ubrani. Nekaj minut kasneje se izkaže Elsner, ki v padcu skuša z glavo poriniti žogo v mrežo, vendar ne uspe. Do konca polčasa ima Branik rahlo terensko premoč.
Sprememba v drugem polčasu
V drugem polčasu se je slika precej spremenila. V 49. minuti je Šaho krasno rešil nevarno situacijo pred Branikovim golom, ko sta Radovič in Darmanovič preigrala Gajška. Veliko priložnost je imela Budučnost tudi v 54. minuti, ko se je Vučekovič naenkrat znašel sam pred Filipančičem. Vratar domačih je tekel iz gola, žoga pa se je k sreči odbila od vratnice v out. Zaradi dobre igre krilske vrste prehaja Branik še bolj v ofenzivo. Lepih priložnosti ne izkoristijo Norkovič, Posavec in čučko. V teh minutah so bili skoraj vsi igralci Budučnosti v svojem kazenskem prostoru. Toda, vse to ni rodilo uspeha. V 65. minuti je igralec Budučnosti igral v kazenskem prostoru z roko, nekaj minut kasneje pa je bil napadalec Branika (Nadaljevanje na 6. strani)
LESTVICA:
Zagreb	10	7	2	1	22:8	16
Mačva	10	5	3	2	19:8	13
Velež	10	6	0	4	22:17	12
Lovčen	10	4	3	3	15:10	11
Napredak	10	5	0	5	14:11	10
Budučnost	10	4	2	4	11:15	10
Zeljezničar	10	4	1	5	23:20	9
Branik	10	4	0	6	15:27	8
Šibenik	10	2	2	6	6:15	6
Borac	10	2	1	7	8:24	5
Napredak : Velež 2:1 (1:0) Šibenik : Željcczničar 2:1 (2:1) Zagreb : Borac 1:0 (1:0) Lovčen : Mačva 0:0
IMA zmagal na Zelenici
V sredo dopoldne, 31. marca, je bila v telovadnici na Taboru slovesna otvoritev Instituta za telesno vzgojo. — (Poročilo na 5. strani.)
Ekipno prvenstvo Slovenije v sabljanju
ODRED nima resne konlurence
Ljubljana, 4. aprila. Včeraj in danes je bilo na Taboru ekipno prvenstvo Slovenije v sabljanju. Udeležilo se ga je 6 moških in 3 ženske vrste v floretu ter 3 moške vrste v sablji.
Najprej so se pomerili moški v floretu. Tekmovali so v dveh skupinah po 3 ekipe. V finalu je prvo mesto sigurno ‘osvojilo moštvo Odred I in dokazalo, da še vedno nima resnega nasprotnika v Sloveniji. Republiški prvak je nastopil v postavi Klopčič, Baumgarten, Pahor in Brčic. Drugo mesto so osvojili tekmovalci ASS, ki so od lani precej napredovali. Tudi sabljači II. moštva Odreda so zadovoljili, saj so v moštvu nastopili sami mladi tekmovalci.
Pri ženskah je Odred I, zasluženo osvojil prvo mesto (Mihelič Maja in Eli ter Spelak in Zanoškar). Druga je bila ekipa Branika.
V sablji so bile prijavljene tri ekipe: Odred, Kladivar in Branik. Braniku se je mudilo na vlak, zato je odstopil od tekmovanja. Pomerila sta se samo Odred in Kladivar. Borba je končala neodločeno 8:8, vendar je Odred izboljšal tuš razliko ter osvojil republiško prvenstvo.
Rezultati (moški polfinale) 1. skupina — Odred I : ASS 9:1, ASS : Kladivar 9:7, Odred I : Kladivar 9:1. II. skupina: Branik : Odred II 8:8, Branik : Partizan-Tabor 9:6, Odred II : Partizan-Tabor 9:3.
Finale: Odred I : ASS 14:2, Odred I : Odred II 11:5, ASS : Odred II 9:7, ASS : Branik 13:3, Odred II : Branik 10:6. Vrstni red: 1. Odred I, 2. ASS, 3. Odred II, 4. Branik.
Ženske: Odred I : Odred II 11:5, Odred I : Branik 11:5, Branik : Odred II 13:3. Vrstni red:	1. Odred I, 2. Branik, 3.
Odred II.	^
Zelenica, 4. aprila. Smučarski klub Enotnost je priredil danes svoje klubsko prvenstvo v 'veleslalomu na prekrasnih terenih Zelenice pri Tržiču. Na tem tekmovanju so sodelovali ne samo alpski tekmovalci vseh kategorij, temveč so pritegnili tudi tekače in skakače, kar je vsekakor zelo vzpodbudno. Tekmovanja se je udeležilo veliko število pionirjev (27), kar kaže, da opravlja klub dobro vzgojno delo in skrbi za tekmovalce, ki bodo nadomestili člane.
Tehnični rezultati: člami: 1. Ilija 1:12.7, 2. Janc 1:14.9, 3. Pogačnik 1:18.4, 4. Megušar 1:19.0, 5. Rodič 1:25.0. Med članicami je zmagala Jana Furlan v času 2:39.6. Mladinci: 1. Slovi ček 1:20.0, 2. Lupša 1:42.8, 3. Pungerl 1:59.8. V skupini skakačev in tekačev je zmagal Braz v času 1:55.1 pred Rogljem 2:02.6 in Kranjcem 2:02.9. Društveni zmagovalec pri pionirjih od letnika (940 dalje je postal najmilajši tekmovalec Guček Aleš v času 42.0.
Veleslalom na Platku
Reka, 4. aprila. — Na tradicionalnem jadranskem veleslalomu na Platku je sodelovalo 62 tekmoval-
cev iz Jugoslavije, Avstrije in Švice. Zmagal je Avstrijec Hasslinger, ki je prevozil 800 m dolgo progo v času 1:22.9, pred rojakom Zauner-jem in Jugoslovanom Lukancem Slavkom 1:27.8. Proga je bila precej težavna, tekmovalce je oviral že zelo slab sneg.
Črnomelj ima novega kopjaša nad 50 ml
KESTELIC V METU KOPJA 51.40!
Črnomelj, 4. aprila. Lepo vreme je privabilo danes črnomeljske atlete na tekmovalno stezo. Tekmovanje je veljalo kot izbira za srednješolsko reprezentanco, ki bo tekmovala v srednješolski ligi. Kot gost j<* nastopil član Odreda Plut. Zelo dober rezultat je dosegel Kestelic v metu kopja, in sicer 51,40 m. Kljub kratki stezi (1 krog 140 m), so bili v teku na 1000 m doseženi prav dobri rezultati:	1.	Simonič	2:52.8,	2.
Ivanošič 2:53.6,	3. Klein 2:58.2;	50 m:	1.
Čop 6,3, 2. Plut 6,6,	3.	Likovec	6,8; met
kopja: 1. Plut 56.60,	2.	Kestelic	51.40,	3.
Č»p 42.10; daljina: 1. Plut 5.77 ra, 2. Likovec 5.44, 3. Čop 5.42; višina: 1. Zulič 1.55 m, 2. Mušič 1.45; krogla: 1. Mušič 12.42 m, 2. Čop 12.37, 3. Jamšek 12.12. Plut je 7 kg kroglo vrgel 10,95 m.	V	švedski	štafeti	j®
zmagala I. štafeta gimnazije v času 2:21,5,
Zoran PoliS
TELESNA VZGOJA in njeni problemi
Kako misli mladina v RadoviHci!
(Nadaljevanje s i. strani)
Ce katera organizacija, potem se mi (člani »Partizana« in športniki) ne moremo zadovoljiti s tem, kar je bilo včeraj _ ne vsebinsko, ne organizacijsko, ne po metodi dela — saj smo vse preveč povezani z življenjem, z delom naših ljudi in zato tudi z organizacijskimi oblikami njihovega žvljenja, s spremembami, ki jih doživljamo na področju gospodarstva in v političnem delu.
Po namenu svojega dela smo gospodarski činitelji prav tako, kakor je gospodarski činitelj vse tisto, kar pospešuje proizvodnjo, kar dviga storilnost dela in s tem razvija naše narodno bogastvo, smo pa tudi politični činitelji tako po svoji vzgojni vsebini, kakor tudi po množčnih oblikah, v katerih razvijamo svoje delo. Ta dvojni pomen našega dela mnogo premalo uveljavljamo in zato tudi večkrat zaman iščemo moralne in materialne podpore pri vseh, ki se živo zanimajo za uspehe našega dela (delovni kolektivi, mladina).
Ne bi hotel dajati nekih posebnih ali novih receptov za naše delo, saj za to je poklicana organizacija kot celota, za to so poklicani naši znanstveni organi (Institut). Hotel bi pa znova in zopet znova pričeti pravdo o naših nalogah, o vzrokih slabega napredka, o pogojih in o množičnostih našega dela. »Pravdo« zaradi tega, ker se vse prevečkrat javljajo »sodniki«, ki izrekajo svojo sodbo o telesni vzgoji (tudi športu) na osnovi izgubljene nogometne tekme ali slabega uspeha v neki atletski prireditvi in podobno, ne pa na oceni koristi, ki jih je imela in jih ima telesna vzgoja za opravljanje vsakodnevnih fizičnih in duhovnih nalog delovnih ljudi.
Toda dovolj o teh nagibih, lotimo se raje neposrednih vprašanj.
1.	MESTO TELESNE VZGOJE V BORBI ZA SOCIALIZEM
Pravzaprav sem o tem govoril že v uvodu. Potrebne so le še neke dopolnitve. Kar zadeva spretnost, sposobnost in s tem dviganja storilnosti se v vsebini organiziranega dela ni prav nič, ali vsaj ne mnogo spremenilo v novih pogojih našega družbenega življenja. Nogomet igramo prav tako kakor kapitalistične dežele, telovadimo na orodju, plavamo in smučamo prav tako kakor tam, včasih z malo več sreče, včasih pa z manj. Temu primerni so tudi naši mednarodni uspehi. Toda značaj oz. točneje, pomen tega dela je mnogo širši. Kar je bilo včasih stvar posameznikov, večkrat tudi sredstvo za politično zaslepljevanje delovnih množic (dajmo jim iger, da ne vidijo svoje bede), to lahko postane danes v naših pogojih sestavni del bitke delovnih ljudi, preventivno sredstvo v borbi za izboljšanje splošnega ljudskega zdravja, bistvena sestavina vzgoje mladine v demokratičnem, socialističnem duhu. Pravim, da lahko postane, saj danes telesni vzgoji niti formalno, niti dejansko takega pomena večina oz. točneje večina v odgovornih, predvsem vzgojnih organih in ustanovah, ne priznava. Tega vprašanja seveda ne bomo rešili samo z razpravami. Biti moramo stvarni in zato nastopati z dokazi.
Vzemimo delavca, ki goji vsaj eno panogo telesne vzgoje (gojiti jo mora seveda redno in izdatno) in primerjajmo njegov delovni učinek z drugim, ki tega ne dela. Vzemimo več takih primerov in ne samo z besedo, v praksi bomo dokazali odločilno vlogo telesne vzgoje za dvig delovnega učinka. Izvršimo zdravstveni pregled mladinca, ki se mnogo giblje v prosti naravi, ki plava, smuča in podobno in ga primerjajmo z drugim, ki takega življenja ne pozna. Izvršimo več takih pregledov in zopet ne samo z besedo, v praksi bomo dokazali odločilno vlogo telesne vzgoje v zdravstvenem razvoju naše mladine, pa tudi delovnih ljudi v podjetjih. Ali ni potem večkrat bolje žrtvovati skromna sredstva za odvračanje bolezni (igrišča, plavali-šča, telovadnice), kakor pa dajati ogromna sredstva za zdravljenje (bolnišnice, sanatoriji, okrevališča)? Čimbolj se bo uveljavila telesna vzgoja kot preventivno sredstvo, ker bo z utrjevanjem telesa skrbela za očuvanje pred raznimi boleznimi, tem manjši bodo izdatki za zdravljenje, tem manjši bo naval na bolnišnice in zdravnike sploh. S tem seveda nočem reči, da je treba danes omejevati potrebne izdatke za zdravstvo; nasprotno, eno z drugim je treba pravilno vskla-diti. Ce s tem povežemo še vpliv telesne vzgoje na utrjevanje moralnih kvalitet, potem šele vidimo njeno funkcijo v polnem obsegu.
Zato ima telesna vzgoja — sistematična in izvajana na znanstvenih dognanjih — važno vlogo v socialistični izgradnji pri nas, ko je nič ne ovira, da se po obsegu in vsebini prilagodi potrebam vseh delovnih ljudi in vse naše mladine, poveže pa zadovoljevanje teh potreb z utrjevanjem demokratične zavesti in demokratičnih odnosov tako v organizaciji, kakor tudi izven nje.
2.	OSNOVNA NAČELA V TELESNI VZGOJI
Ce se strinjamo z vlogo oz. mestom, ki naj	ga ima	telesna	vzgoja	pri nas,
potem	morajo	veljati	tudi že	večkrat
ponavljana in na zadnji skupščini »Partizana« soglasno sprejeta načela.
Ce naj bo telesna vzgoja res vzgoja, potem	moramo	pričeti	delo z	otrokom
v njegovih najzgodnejših letih. Dejansko je telovadba osnovni element predšolskega	življenja	otroka,	ki se	ves dan
giblje, se igra v prosti naravi (sicer res da nesistematično, toda vendarle skoraj vedno v zadostni meri) in prilagaja svoje gibe predmetom okrog sebe. Drugače je, ko prične za otroka šolsko življenje. Kakor da bi pozabili na stoletja znan vpliv gibanja na razvoj človeškega telesa, kakor da bi hoteli nasilno ločiti duha od telesa, tako uravnavamo študij v šoli dn izvenšolsko zaposlitev. Vsi drugi predmeti so važni, le telesni vzgoji ni dodeljena nobena 'ura ali pa mačehovsko le ena in še ta v razredu, kjer se odvija običajni pouk. To je v popolnem na-
sprotju z našiim osnovnim načelom, ki pravi, da mora biti vzgoja enotna, da mora biti telesna vzgoja prav tako važen element šolske vzgoje oz. vzgoje sploh, kakor je n. pr. higiena, zgodovina, računstvo itd.
Ce se strinjamo z vlogo, ki naj jo ima telesna vzgoja v dnevnem življenju vsakega delovnega človeka, vsakega mladinca, potem se seveda nujno vprašamo, ali lahko imamo več vrst telesne vzgoje. Teh več vrst lahko razumemo samo tako, da bi ena telesna vzgoja zasledovala samo prej nakazan cilj, druga morda neke posebne politične cilje, tretja zopet nekaj drugega itd. Kaj takega v naših pogojih življenja ne more biti. Mi gradimo socializem, mi usmerjamo vse sile v to, da bi čimprej in čim uspešneje izvedli to delo. Tudi telesna vzgoja je eden izmed elementov, ki prispevajo k uspešni graditvi boljšega življenja. Ce je to njena naloga, potem ne moremo dovoliti, da bi se njene sile drobile, da bi morda deloma celo zavirale izpolnitev osnovne naloge, potem mora biti v celoti (tudi šport) vključena v aktivno borbo za izgradnjo socializma pri nas, potem mora biti, kakor pravi naše drugo osnovno načelo — enotna.
Delo v sami organizaciji, kakor tudi njeni odnosi navzven, morajo počivati na najbolj demokratičnih načelih, kakcr to zahteva naše tretje osnovno načelo. Ta tri osnovna načela dajejo dejansko novo vsebino našemu delu, našim naporom in usmerjajo našo skrb prav tja, kjer so ta načela najbolj zapostavljena, večkrat nedosledno izvajana ali pa celo zavestno ogrožena.
Spoznanje nujnosti teh načel in njihovo priznanje kot osnove za delo naših organizacij, pomeni že pol uspeha. Diu-go polovico bomo ustvarili z izvajanjem teh načel v praksi. Težko, da bi praksa zanikala pomembnost in veljavnost vseh treh osnovnih načel, tako za bodočnost naše organizacije, kakor za uveljavljanje telesne vzgoje (vključno šport) sploh.
3.	POSLEDICE PRIZNANJA
OSNOVNIH NAČEL
Načelo enotnosti vzgoje sploh zahteva, da se odločno borimo za spremembo sistema šolske vzgoje. Šolski urnik naše mladine ne sme biti preobremenjen s študijem, ki zapira mladini pot v naravo, v zdravo gibanje, v telovadbo. Pravilno razvijanje umskih in fizičnih sposobnosti bo najboljša osnova za vse napore. ki jih bo terjalo poklicno delo. Prav tako pa bo tudi najboljša oblika utrjevanja zdravja ter razvijanja telesnih sil in sposobnosti. Seveda tudi v obratni smeri ne sme biti pretiravanja, za kar pa za sedaj — saj po sedanjem odnosu do telesne vzgoje — prav gotovo ni nobene bojazni.
Načelo enotnosti telesne vzgoje zahteva, da padejo umetne pregrade med delom v partizanskih in športnih društvih, da najdemo poti, ki to delo povezujejo, ker sta to dejansko — v današnjih pogojih pri nas seveda — le dve obliki te-lesnovzgojnega dela, ki vedno bolj izgubljata svoje posebnosti, čimbolj se športna društva lotevajo sistematične vzgoje in čimbolj uveljavljajo partizanska društva tekmovanje kot sestavni del svoje metode dela.
Enotnost telesne vzgoje, potem ko se bo naše organizirano praktično delo vršilo izključno le na samem terenu (v podjetju, šoli, na vasi) bo seveda zahtevala popolnoma drugačne oblike organizacije zvez, kakor pa jih imamo dandanes. Toda o tem je danes verjetno še prezgodaj podrobneje razpravljati.
Načelo demokratičnosti vodstva zahteva, da ima predvsem osnovno besedo v delu naše organizacije samo članstvo, da se uveljavlja v društvih in višjih vodstvih kolektivno vodstvo dela, da se razvija najširša razprava o samem delu, da se dajejo in sprejemajo predlogi za razne organizacijske, metodološke in vsebinske spremembe, da se zbori (društveni, okrajni in zvezni) uveljavijo kot tribune za-načelne razprave itd. To je najlažje kar moramo uveljaviti v naši organizaciji, posebno še, ker tako po duhu, kakor tudi po nekaterih oblikah ustreza razvoju našega političnega in gospodarskega življenja.
4.	PRAVILNOST SEDANJIH
ORGANIZACIJSKIH OBLIK
IN METOD DELA
Ne mislim, da je mogoče o tem izreči že dokončno besedo. Vendar nekaj drži. Mi smo v celoti prevzeli organizacijske oblike in metode dela bivše sokolske organizacije in nekdanjih športnih klubov. Predvsem velja to za samo delo na terenu. Toda ali niso bili takrat pogoji drugačni? Morali smo imeti v Sokolu na eni strani strumno organizacijo aktivnih članov z zveznim,, župnim in društvenim načelnikom ter ustrezajočimi tehničnimi odbori na čelu in na drugi strani še večjo četo neaktivnih članov s starostami in prosvetarji na čelu. Taka organizacija je bila primerna tako takratnemu številu, kakor namenu. Ali pa more taka organizacija ustrezali tudi današnjemu oz. predvidenemu številu ter sedanjemu njenemu namenu? Prav gotovo, da ne! Posebno še, ker prehajamo vedno bolj od starega načina dela, ki nam je bilo osnovno telovadnica, orodje in proste vaje. v nov način, ko se vsaj začasno zadovoljujemo z vsakim primernim prostorom — predvsem seveda v prosti naravi — ter gojimo v obilni meri atletiko, smučanje, igre i. dr. poleg orodja in prostih vaj, oz. točneje, vse panoge prihajajo do polnejšega izraza ob svojem času in na kraju, ki je zanje primeren. Takega dela ni mogoče več voditi do vseh podrobnosti in s potrebno strumnostjo iz nekega višjega centra, n. pr. iz republiškega (še manj seveda iz federalnega). Tak višji center lahko le na splošno usmerja, daje enotna principialna navodila, skrbi za čim enotnejšo vzgojo kadrov, za enotni tisk in podobno, ne pa za drobno vodstvo društev. To prav gotovo zahteva tudi drugačen organizacijski sestav zvez (morda ne več prednjački zbor, ker ta je lahko le aktivni organ v društvu, kjer bo moral ostati, pač pa
razni odbori in komisije, kakor n. pr. komisija za vzgojo kadrov, komisija za delo na vasi, komisija za delo v podjetjih, propagandna komisija, odbor za orodno telovadbo itd-). Osnovna skrb centralnih organov postaja vzgoja kadrov, propaganda in znanstveno obravnavanje telesne vzgoje. Isto velja tudi za centralne organe športnih organizacij.
Tudi društva bodo verjetno morala najti nove organizacijske oblike dela. Dokler bo veljalo načelo, da je redno delo mogoče le, če so organizirani v dru-' štvih klubi, sekcije in aktivi, bo to vedno zaviralo uspešen razvoj v širino. Vsaka taka vrganizacija zahteva svoje vodstvo. Številna vodstva pa društvo prej ali slej razbijejo v njegove sestavne dele. Društvo mora ostati celota, ki goji čimveč panog telesne vzgoje v svoji red-. ni vadbi, izven te vadbe pa vse tiste panoge ki jih članstvo še posebej želi. Toda zato ni potrebna sekcija potreben je vaditelj strokovnjak in prosta ura v telovadnici oz. na telovadišču. Tako tudi postane vaditeljski zbor osrednji organ v društvu ki o vsem strokovnem delu sklepa, ga vodi, razpravlja o tekmovanjih in ima sploh odločilno vlogo v življenju društva in s tem v življenju naše organizacije sploh (ker je resnično življenje naše organizacije samo na terenu).
Novim organizacijskim pogojem dela bo seveda ustrezala tudi nova metoda dela. Predvsem pa imajo tu besedo strokovnjaki, ki dandanes žive v naših organizacijah, ki v njih praktično delajo in imajo zato tudi največ izkušenj.
VZGOJNIH ORGANIZACIJAH
Ne mislim razpravljati o podrobnostih, niti zopet dajati nekih receptov. Poudarjam le, da mora naš program dela ustrezati sodobnim zahtevam. Toda ne samo v tem smislu, da naj naša društva uvedejo v svoje delo vse ali čimveč panog telesne vzgoje tako po splošnih pogojih dela, kakor tudi po željah članstva, temveč predvsem v skladu z zahtevami, ki jih imamo do telesne vzgoje. Telesna vzgoja naj koristi v delu, naj nudi zabavo, zadovoljstvo, naj utrjuje zdravje itd. Zato ne moremo in ne smemo govoriti ne o športnem, ne o sokolskem programu, temveč o programu, ki ustreza gornjim zahtevam, ki je prilagojen prostoru, letni dobi, krajevnim prilikam in pa tudi delovnim pogojem, če imamo opravka prvenstveno z delavci in delavsko mladino. Kakor ni dober program dela, ki vsebuje le orodno telovadbo in proste vaje, prav tako ni primeren oz. je še bolj škodljiv program dela, ki ima za izključen cilj rekord. Naš program dela mora ustrezati zahtevi po sistematični telesni vzgoji, po zabavi in razvedrilu, ki naj postane sestavni del življenja delovnega človeka, vrhunski rezultat v določeni panogi pa sme biti izključno le rezultat tega dela, ne pa sam sebi namen. Drugače imamo takoj opravka s profesionalizmom, z enostranskim telesnim razvojem, z nezdravim klubaštvom itd. Tega pa nočemo, zato moramo pri iskanju novih dopolnitev našemu programu ostati zvesti osnovni zahtevi, da je telesna vzgoja sestavni element vzgoje sploh, ne pa, v obliki borbe za rekorde, sama sebi namen.
»Francozi so naši tradicionalni nasprotniki,« je dejal tov. Kajfež, »ki se borijo, tako kakor mi, za prestiž v Zahodni Evropi. Poraza, ki so ga lani doživeli v naši državi, še danes ne morejo pozabiti. Ko smo prispeli v Bordeaux, so nam takoj predlagali, da odigramo z njimi uradni meddržavni dvoboj, čeprav je bilo prvotno sklenjeno, da bomo odigrali prijateljsko srečanje. Spoprijeli smo se na betonskih tleh, ker so mislili, da nas bodo na takšnem terenu laže ugnali v kozji rog. Toda zmotili so se. Naši reprezentanti so navajeni različnih terenov, zato smo tudi tu pobrali ves izkupiček. Poznali a so tudi naš način igranja, zato so takoj poklicali svojega izkušenega igralca Du Jar-dina iz Pariza, ki je kapetan moštva in ki zna sijajno povezovati igro. Francozi so se hoteli na vsak način rehabilitira4' Lizboni, saj so poleg Jugoslovanov. Nizozemcev in Portugalcev bili tudi oni med povabljenimi. V Bordeauxu so naši reprezentanti odigrali še dve tekmi in v obeh gladko premagali domačine s 3:0!
KAKO PRITI NA PORTUGALSKO?
Zares velik problem! Skozi Španijo ne moremo in nočemo! Torej preostane samo ena pot z avionom čez Pireneje. In -es, odbojkarska
V »Ljubljanskem dnevniku« št. 76 z dne 1. aprila je na 2. strani izšel članek pod naslovom »Prestari smo, da bi se zanimali za mladino«, ki ga je podpisal aktiv LMS Radovljica. V članku očita mladina, ki bi želela dobiti na razpolago telovadnico za plesno šolo, odbornikom partizanskega društva, da so starokopitni, da nimajo razumevanja za mladino, da streme samo za dobički itd. Najbolj zanimiv pa je zadnji odstavek, kjer pišejo takole: »Tudi z obliko telovadbe se mladina ne strinja z odborniki, ki uvajajo togo in strogo disciplinirano telovadbo, o športu pa sploh ni nobenega sledu.«
Ne bom se spuščal v presojo, ali so očitki radovljiške mladine na račun odbornikov utemeljeni ali neutemeljeni. Ce bi hotel to storiti, bi moral na lastna ušesa slišati, kaj pravita oba »tabora«. Želel bi le ob zgoraj citiranem odstavku sprožiti nekaj načelnih vprašanj.
Najprej bi rad vprašal radovljiške mladince, kaj pojmujejo pod pojmom telovadba in šport. Po mojem mnenju sta ta pojma že dovolj razčiščena, vsaj jaz razumem pod telovadbo tisto vse-strano udejstvovanje, ki zajema poleg prostih in orodnih vaj vse glavne panoge, kot atletiko, odbojko, plavanje, smučanje itd., dočim je šport vrhunsko prizadevanje v neki določeni panogi (n. pr. v smučanju). Potemtakem bi se mladina iz Radovljice morda lahko le to pritoževala, da je telovadba v društvu premalo pestra, premalo raznolika, ne pa, da o športu ni sledu.
Se bolj zanimiva pa je trditev, da odborniki uvajajo togo in strogo discip-
lino. Kaj pa je ta »toga in stroga« disciplina? Po mojem mnenju nobeno smotrno delo, pa naj bo v telovadbi ali v športu, ne more biti brez discipline. Tudi športnik se mora pokoravati navodilom trenerja, mora spoštovati določena pravila, mora živeti (ali bolje — bi moral živeti) v določenem solidnem režimu življenja itd. In vse to pa terja disciplino. Sicer je res, da mora ta disciplina biti zavestna, prostovoljna, izhajajoča predvsem iz subjekta in se Strinjam, da v partizanskih društvih ali
V zvezi z gostovanjem naših odbojkarjev v Portugalski pa je treba spregovoriti še nekaj, namreč o dveh Članih naše državne reprezentance, ki se iz tujine nista vrnila domov. To sta Jošt Julko in BudiŠin Gavra.
O teh dveh igralcih, ki sta svoji domovini obrnila hrbet, bi bilo sicer odveč trošiti toliko črnila, saj sta se s tem dejanjem sama odtrgala od nas in podrla za seboj vse mostove. Prav gotovo ne bo za njima noben pošten športnik in sploh noben pošten državljan potočil ene same solze, kajti od takih »športnikov« naša skupnost res nima nobenih koristi in potemtakem z njima nismo prav nič izgubili.
zveza Portugalske je sklenila, da plača naši reprezentanci vožnjo z avionom iz Francije v Lizbono. In tako smo Jugoslovani, kljub vsem zaprekam, leteli skozi megleno morje visoko gori nad Pireneji ter se končno spustili v glavnem mestu Portugalske.
PORTUGALCI SO NAS LEPO SPREJELI
Naši športniki so bili na Portugalskem šele drugič. Pred leti so bili v Lizboni zagrebški nogometaši, ki pa so jih domačini takrat prav po-šteno naklestili. Zato je vladalo za naš nastop izredno zanimanje. Sam sem imel ploščo z jugoslovansko himno na eni in Internacionalo na drugi strani. Treba je bilo nekaj več kakor običajnih besed, da sem dopovedal, kakšna je naša himna. Čeprav se je turnir že začel, so ob našem prihodu znova organizirali slovesno otvoritev, saj, kakor so sami dejali, celoten turnir ne bi imel takšne veljave, če ne bi bili prisotni Jugoslovani. Jugoslovansko himno so zaigrali po vsaki naši zmagi. Menda še nikjer v svetu ni bila tolikokrat zaigrana kot ravno v Lizboni, saj smo bili v vsakem srečanju zmagovalci. Dvorana, v kateri smo nastopali, je bila prvovrstna in je lahko portugalski arhitekturi v ponos. Celotna zgradba
kjerkoli ni umesten nikakšen »iandar-ski režim«. Vendar pa mislim, da je danes i v Športnih društvih, pa tudi v partizanskih, še vse prevet težnje za neko »svobodo«, ki pa je v mnogih primerih prav blizu samovoljnosti, anarhiji, podivjanosti. Zato dvomim, da je pri nas upravičena bojazen, da je disciplina preostra. Kvečjemu obratno je res, namreč, da je dandanes discipline vse premalo. K temu me navaja tudi sama zahteva v dopisu, ki govori o tem, da si mladina želi predvsem plesa, ne pa redne raznovrstne in zanimive telovadbe. Kjer bo mladina tako gledala na telesno vzgojo, seveda ne moremo pričakovati, da se bo zavestno vključevala v partizanska in športna društva in s tem skrbela za utrjevanje svojega zdravja, za razvedrilo, za redno in disciplinirano izpolnjevanje nalog, ki jih danes postavlja življenje pred njo. Tak odnos pa prav gotovo ni pravilen in zato takih dopisov mladinski kolektiv v svojem lastnem interesu ne bi smel objavljati.
Poudarjam pa ponovno, da s tem ne mislim ocenjevati medsebojnih odnosov in dela v partizanskem društvu, kjer so res lahko napake, ki jih je treba s konstruktivno kritiko odpravljati. O tem bo treba prav gotovo še pisati. p.
Veliko tekmovanje skandinavskih smučarjev
V	iiovaniemi ju na Finskem je bilo
veliko smučarsko tekmovanje, na katerem je nastopila večina najboljših skandinavskih tekmovalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati:	15 km:	Hakulinen
52.13,	2. Alatalo 52.32, 3. Lonkila 52.48, 4. Mikkola 53. OS, 5. Heikkinen (vsi Finska)
53.13,	6. Jernberg (S) 53.22, 50 km: 1. Ko-lehmainen 3;01:04, Vidtanen 3;02:40, Mo-nonen 3;04 : 54, Lautala 3;06:57, Karkia (vsi Finska) 3;07:19, Hakulinen, Kiuru ter vsi inozemci na čelu z Norvežanom Stokkenom so odstopi i i. Kombinacija: Stenersen (N) 455,1, 2. Kemppainen (F)
443.4,	3. Korhonen (F) 442.4, 4. Maardalen
(N) 438.2, skoki: Stenersen (N) 222.3, Hei-nonen 221.6, HvvSrinen 221.5, Momm8 • 220.8, Pietikainen 216.8,. Laitir.en (vsi Fin- ! ska) 215.2; ženske — 10 km:	Hietamies
40.04,	Rantanen 40.40, Kiero (vse Fin.) 40.51, Eriksson (S) 40.52.
V	Arosi je bilo mednarodno tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo izvedeno v treh tekih na različnih progah. V prvem je zmagal Othmar Schneider (A), v drugem Obermuller (Nem), v tretjem pa Molterer (A). V skupnem plasmaju je zmagal Schneider (A) pred Molterer-jem (A) in Bahrom (Nem).
Je pa nekaj drugega, zavoljo česar ob tem in sličnih dejanjih ne moremo nikoli dovolj pisati. Pravzaprav je bilo o takšnih pojavih že ogromno govora in pisanega, a žal niso besedam v enaki meri sledila dejanja. To sramotno dejanje _ je ponoven kričeč opomin našim društvom, našim organizacijam, našim funkcionarjem in trenerjem, da je problem pravilne vzgoje v športnih organizacijah prvo in osnovno vprašanje. Kaj nam koristijo vsi vrhunski rezultati, kaj nam koristijo celo svetovni rekordi, če pa so nosilci teh rekordov ljudje, ki jim je vsa naša stvarnost tuja, ljudje, ki so pripravljeni ob prvi priliki poka-zaii svoji domovini hrbet in se prodati za peščico dolarjev.
leži ca vzvišenem prostoru, v modernem delu Lizibone. Povprečno je bilo na turnirju okrog 2500 gledalcev.
TAKSNE BORBE SE NISEM VIDEL
Za odločilno srečanje med Jugoslavijo in Francijo je vladalo ogromno zanimanje. Lahko rečem, da je bila ta borba najlepša, kar sem jih doslej videl. Francozi so se hoteli oddolžiti za vse poraze, ki so jih doživeli v dvobojih z nami, mi sarm pa smo hoteli za vsako ceno odnesti ne samo zmago nad 1'raneijo, ampak tudi prvo mesto na turnirju. Naši igralci so dobesedno »zbombardirali« Francoze. Bili smo močnejši v serviranju, pa tudi borbenejši na mreži, skratka, v našem moštvu ni bilo slabih mest, Francozi so se sijajno branili. Vsak strel so v izrednem stilu, v padu nazaj, skusali ubraniti. Naši igralci so tudi začeli posnemati njihov način obrambe in zlasti Skerbineku se je to »epigonstvo« že v veliki meri posrečilo. Nedvomno je bila to ena najlepših tekem in sam trener Sirotanovič je izjavil, da je bilo srečanje s Francijo pravzaprav doslej najpopolnejša ekshibicija moderne odbojke.
Ostale tekme niso bile toliko zanimive. Nizozemsko je na primer naša druga garnitura že v prvem nizu pregazila s 15:0! Potem boste menda razumeli, da niiti Nizozem- ; ska niti Portugalska nista bili za na« kdo ve kako trd oreh. V Lizboni smo tortej zasluženo osvojili prvo mesto in na tej skrajni zahodni točki Evrope znova afirmirali naš športni sloves.«	L. M.
Članek »Telesna vzgoja in njeni problemi« je bil napisan prvotno za »Vodnika«, kjer bo tudi izšel v celoti. Ker pa nudi članek pomembno gradivo za bližnjo skupščino Zveze »Partizan« (25. t. m.), g a priobčamo tudi v našem listu.
(Dalje prihodnjič)
»Videl sem najlepšo tekmo v življenju"
je izjavil predsednik Odbojkarske zveze Slovenija tov. Kajfež Karel
Naša državna odbojkarska reprezentanca se je prejšnji teden vrmla z velikega turnirja v Lizboni v domovino. Pred tem turnirjem pa so naši odbojkarji odigrali v Franciji še mednarodno tekmo s Francijo, kjer so po dramatični borbi premagali svojega »večnega« rivala s 3:1. O tem potovanju nam je pripo-vedoval sam predsednik OZS tov. Karl Kajfež, ki je tudi spremljat našo reprezentanco.
KMmnHi«— 9 JM g M« = fig « mm MB
Nov opomin društvom
• Svetovno smučarsko prvenstvo na Švedskem je že zdavnaj pri kraju in šele sedaj pravzaprav laliko počasi zberem in nekako »sortiram« vse vtise, ki sem jih dobil. Takrat, ko sem vse te dogodke videl od blizu in mi je bila glava vsak dan polna novih vtisov, tega res nisem mogel.
S CIM SO ZMAGOVALI RUSI?
Vsak dan me sprašujejo znanci, ki jih srečujem: »Dobro, povej mi, kako je pravzaprav tekel tale Rus Kuzin, da je lahko dosegel take uspehe?« Da, uspehi so tu, ni jih mogoče zanikati. Samo majhen pregled nam pove tole: v nedeljo starta Kuzin na 50 km in je prvi. Cez dva dni starta na 15 km in je deseti, zopet čez 2 dni starta v štafeti kot zadnja predaja in pridobi čez minuto naskoka, ki jo je izgubil tretji ruski tekač. In ne mineta niti 2 dneva, ko starta Kuzin na 50 km in prepričljivo osvoji v tej najtežji disciplitni prvo mesto. In vendajr moram o Kuzinu, ki sem ga videl na vseh teh prireditvah teči, povedati to, da pravzaprav Kuzin ne zna niti prav dobro smučati. Tudi njegova oprema ni talca, kot jo imajo ostali svetovni mojstri (Kuzin teče s precej krajšimi palicami, kot so tekli Finci in Švedi). Toda ima nekaj, kar imajo vsi ruski tekmovalci, in to je — lahko bi rekel — nadčloveško kondicijo. Kaj smatram pod tako kondicijo, vam bo dovolj jasno, če povem to, da je po 50 km, torej po zadnji tekmi, pritekel v cilj tak, kot bi tekel kakšnih 5 km za ogrevanje pred glavno tekmo. Smejoč je odgovarjal novinarjem: »Harašo, harašo,« odklonil celo čaj ter odšel v svojo garderobo, kot da ga tale tekma na 50 km zelo malo prizadene. Nič čudnega ni, če so švedski časopisi prinašali njegovo sliko s podpisi kot »smučarski robot na delu«, ali »kdo bo ustavil rusko lokomotivo?«. Tudi pri vseh ostalih tekmovalcih je bila slika ista. Kondicija, kondicija in še enkrat kondicija. Jasno je, da so vsi. ki jih stvar zanima, skušali izvedeti čimveč o ruskem treningu in o načinu, kako vežba Kuzin. Mislim pa, da to ni nikomur uspelo. Trenerji ruskega moštva so z obrazom egiptovske sfingo odklanjali kakršna koli pojasnila. Vsi opazovalci na svetovnem prvenstvu pa so si bili v eni stvari edini, namreč, da so ruski tekmovalci zelo daleč od tistega, kar pri nas imenu jemo amaterstvo, saj so sc pripravljali za naskok na nordijsko trdnjavo že več let po raznih športnih taboriščih in jim je Lilo glavno opravilo le trening in samo trening.
KONFERENCA Z ERIKSENOM
V Are je razsajala svojevrstna »mrzlica«, katere žrtev sem postal v najkrajšem času tudi sam. Vsi novinarji, poročevalci, radiorepor-terji, fotografi itd. so namreč bolehali na iskanju znamenitih osebnosti in lovu za intervjuji z njimi. Najteže je bilo »ujeti« Steina Erik-sena, svetovnega prvaka v slalomu in veleslalomu. Fant se je namreč pripeljal na vsako tekmo v svojem elegantnem Buicku in po vsakem tekmovanju z njim tudi izginil. Kljub temu, da sem imel občutek, kadarkoli sem ga videl, da
sedaj lovi z vso silo popularnost za rop, si je vendar vzel toliko časa, da je po zmagi v slalomu napovedal tiskovno konferenco z vsemi novinarji. Na sami konferenci pravzaprav o njegovem načinu treninga nisem zvedel dru-^a kot to, da je odličen telovadec, da se veliko ukvarja s parterno gimnastiko, da teče na 100 m li.3(l!) ter da goji v poletnem času veliko atletike in plavanje. No, zanimivo bo to, da je na vprašanje, kateri je njegov najljubši Šport, odgovoril na začudenje vseh: »To je pa namizni tenis.« Ne vem, če ima namizni tenis mnogo skupnega s smučanjem, kakor tudi te njegove izjave ne jemljem najbolj resno. Ce bi bil namreč sam na njegovem mestu in bi moral odgovarjati na vsa vprašanja, ki so mu jih stavljali, bi verjetno tudi sam odgovoril na tak način. Kajti navsezadnje, kaj bi lahko sicer drugega odgovoril na vprašanja kot so: »Kdaj ste dobili prve zobe?« »Ali vaši bratje radi pijejo ribje olje?« itd., ki so mu jih stavljali reporterji z vseh koncev sveta.
Ker pa me je njegova osebnost močno zanimala, sem skušal več zvedeti o njem po ovinkih. Tako sem dobil neko popoldne v mlečni pivnici švedskega tekmovalca So-landerja, ki je njegov dober prijatelj. Ta mi je povedal, da se Stein med drugim ukvarja s trgovino s smučmi, da ima dolgoročno pogodbo z Amerikanci za izdelavo smuči (ki so, resnici na ljubo povedano, zaradi njegovega imena, ki je vrezano spredaj v krivinah, za precej božjakov dražje) in še z drugimi takimi »športi«.
COUTTET PRIPOVEDUJE
Najbolj simpatična pojava vsega svetovnega prvenstva v Are pa je bil brez dvoma bivši olimpijski zmagovalec James Couttet. Kljub vsem naslovom, ki si jih je priboril, je ostal tih in skromen športnik, ki ima za vsakega prijazno besedo.
Francozi so stanovali v majhnem hotelu ob vzpen jači in tam sem nekega večera dobil tudi Jamesa. Poznava se pravzaprav že iz Davosa,
■ mt . fuasm ASK ustanavlja šolo
Običajno so bile tovrstne šole bolj propaganda za določeno športno panogo. Šola, ki jo bo ustanovil AŠK, in se bo začela okoli 15. aprila, pa ne bo imela samo tega značaja, temveč jo je narekovala nujnost. Dva problema postajata vedno bolj pereča: mladinci, ki so bili > samouki, niso mogli več dohitevati svojih kolegov in nesistematično delo ni zadostovalo, da bi ligaši lahko pričakovali dostojne namestnike. Imeli so neizdelano tehniko, bili so brez osnovnih pojmov taktike itd. In drugič, starejši zapuščajo areno, šola košarke pa mora preprečiti, da ne ostane prazna. Sprejetih bo okoli 50 mladincev, rojenih med 1938 in 1941. Po enomesečnem šolanju bodo razdeljeni v 4 moštva, ki bodo v medsebojni konkurenci ustvarili pod vodstvom trenerjev, članov ligaškega moštva, močan kolektiv.
kjer je bil na posvetu smučarskih učiteljev, in prva stvar, ko me je videl, je bila, da me je s prisrčnim pozdravom »Bon soir, cameradel«, povabil za svojo mizo. Tu sva pričela prav prijateljski razgovor.
James Couttet je danes star 32 let in je bil najstarejši tekmovalec v Are. Sedaj je lastnik majhne trgovinice v Chamonixu ter gorski vodnik v pogorju Mount Blanca. Zanimal sem se za njegov trening, pa je rekel, da mi o tem kaj izčrpnega .niti ne more povedati. »Smučam že, smučam, in to veliko. Da bi se pa prav specialno pripravljal na velika tekmovanja, pa ne morem reči, kajti doma imam prostega časa prav malo, ker navsezadnje mora človek le živeti. Če pa hočeš živeti, moraš pri nas v Franciji trdo delati.«
Dejal mi je tudi to, da je letošnje leto njegovo zadnje v mednarodni areni. V razgovoru o ostalih francoskih tekmovalcih mi je dejal, da največ nade polaga na mladega, komaj 16-letnega Bonlieuja in na enookega Mattisa, ki sta po njegovem mnenju že danes tehnično absolutno enakovredna prvi peterici na svetu, manjka jima le še mednarodna rutina in malo več samozavesti, ki pride, kakor on pravi, šele z leti.	Dr. Hodalič
■=» •Mj;: /K. V"	^ J E '
Po ustanovitvi hrvatsko-slovensk e lige
Ediaa plavalna liga v Jugoslaviji
»Mali raogu, veliki ne mogu«, pod takim naslovom je beograjski »Šport« komentiral ustanovitev slo-vensko-hrvatske lige. In res, kar so smatrali »veliki« za neostvar-Ijivjo iz ne vem koliko razlogov, to so lahko ustvarili »mali« hrvat-ski in slovenski plavalni klubi.
Kot srno že v zadnji številki objavili z drobno notico, je bila preteklo nedeljo ustanovljena hrvatsko-slovenska plavalna liga. Težko je že danes naprej ocenjevati, kakšne sadove bo rodila ta liga, vendar pa bo imela prav gotovo nekaj pozitivnih strani. Ce odstranimo finančne težave, ki jih bo to tekmovanje prav gotovo povzročilo sodelujočim klubom, mislim, da bo glavna novost novi nepoznani nasprotniki. Slovenski plavalci so bili zadnja leta precej zaprti v krog svojih medsebojnih tekmovanj. Marsikdo je tožil, da se je teh tekmovanj naveličal, saj je lahko že vnaprej določil svoj plasma, tako dobro so se tekmovalci med seboj poznali.
Slovenci v waterpolu — Hrvati v skokih
Čeprav je kvalitetna raven vseh sodelujočih klubov verjetno precej različna, bodo v vsaki skupini tudi prav zanimivi dvoboji. Tekmovanje v water-polu pa bo prav gotovo v veliki meri koristilo slovenskim klubom. Hrvatski udeleženci lige predstavljajo sicer drugorazredne hrvatske klube v vvaterpolu. vendar bodo slovenskim nedvomno enakovreden ali celo boljši nasprotnik. Z druge strani pa so prav vsi pozdravili sklep, da se kot enakovredna panoga plavanju in vvaterpolu pridružijo tudi
skoki. Hrvatski klubi (z izjemo Napri-jeda) so v skokih popolni začetniki dn. se bodo od slovenskih tekmovalcev, ki imajo v tej panogi več rutine, mnogo naučili.
Plavalni program obsega z izjemo 1500 m prosto kompleten olimpijski spored, in sicer: moški 100, 400, 4 X200 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno in 200 m metuljček. Zenske: 100 400 in 4X100 metrov prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno in 100 m metuljček. Čeprav so nekateri delegati na konferenci dokazovali, da je ta program za en dan preobširen, smotram, da ima prav ta obilnost programa tudi svojo dobro stran. Ker je število nastopov posameznega tekmovalca omejeno, bo moral marsikateri klub (če ne prav vsi) temeljito pregledati in razširiti vrste svojih »prvotimcev«, četudi bo šlo kdaj s težavo. V skokih ho letos nastopal le po en tekmovalec, vendar so hrvatski klubi obljubili, da bodo že drugo leto povečali ekipe na dva tekmovalca.
Preveč strnjeni termini
Gotovo najslabša stran tega tekmovanja pa je koledar. Vse tekmovanje, kt obsega za vsak klub 8 nastopov (4 doma in 4 zunaj) je strnjeno v razdobju 20 dni. Čeprav bodo nekatere tekme še v avgustu, se bo celotno tekmovanje odvijalo v glavnem od 10. do 30. julija. To bo predstavljalo za tekmovalce, ki bodo imeli ponekod šele mesec dni treninga za seboj, hud napor, saj bo vsake 3 dni po ena tekma. Pod takimi pogoji bo tudi zelo malo časa za trening. To je nedvomno precejšnja hiba lige, ki pa se ni dala odpraviti zaradi zelo kratke sezone in preobilice terminov drugih tekmovanj.	M. P.
Ljubljana je že danes o velikem pričakovanju mednarodne nogometne tekme med B-repre-zentancama Anglije in Jugoslavije, ki bo 16. maja v Ljubljani. Organizacijo te prireditve je Nogometna zveza Jugoslavije poverila naši republiški zvezi. Ta prireditev bo eden največ jih športnih dogodkov v naši republiki in prva meddržavna nogometna tekma, ki je bila kdajkoli odigrana V slovenski prestolnici.
Zaradi obširnih priprav se je že te dni sestal poseben odbor, ki ima nalogo, da bo za to tekmo pripravil vse potrebno, tako na stadionu Odreda, kjer bo ta dvoboj. in izoen njega, kakor tudi glede prometa, rediteljske službe
Dne 7. t. m. bo skupni sestanek oseh športnih novinarjev., predstavnikov Putnika, Turistične zveze Slovenije, Tajništva za notranje zadeve in Direkcije drž. železnic, kjer bodo dodobra prerešetali vso problematiko okoli tega mednarodnega dvoboja. Pripravljenih bo več posebnih vlakov iz raznih krajev, pričakujemo pa tudi številne goste iz sosednjih držav. Za to pomembno tekmv bo izšla posebna brošura, v kateri bomo med drugim našli tudi biografije naših in angleških nogometašev, ki bodo nastopili o Ljubljani. Natiskali bodo tudi poseben letak in posebne vstopnice, medtem ko zaenkrat še n? moremo povedati, kolikšna bo cena.
V beograjskem >Futbalue smo o predzadnji številki zasledili čla-
nek izpod peresa M. Peirooica, ki govori o sestavi jugoslovanskega B-moštva. Med drugim pravi takole: sVerjetnb bodo našo državno B-reprezentanco sestavljali tile igralci: Stojanovič. Belin, Zekovič, Manlula, Milovanov, Pa-jevič, Petakooič, Veselinovič Rn-dinski, Kaloperovič in Doornič. V poštev pa pridejo še Kralj, Radovič, Djajič, čonč in Herceg. Nedvomno bo takšen sest tv naše reprezentance najboljši nasprotnik drugemu angleškemu moštvu.*
Z vsem tem se tudi mi strinjamo, ne moremo pa mimo dejstoa, da so izločili našega Toplaka, ki je o zadnjem času v takšni formi, da ga celo član komisije za sestavo državne reprezentance, Leo Lemešič, predlaga kot kandidata za svetovno prvenstvo v Švici. V zadnji številki »Futbala* piše o našem Toplaku znani nogometni strokovnjak iz Splita dr. Šime Podaje precej obširno in pravi med drugim, da je Toplak v takšni formi, da ga morajo na vsak način upoštevali pri sestavi naše državne reprezentance. Na drugem mestu smo zasledili tudi članek pod naslovom »Opasan centar-for<, kjer pisec trdi, da je Toplak danes eden najboljših nogometašev o državi, njegova igra pa nas spominja na znanega avstrijskega reprezentai.'. Diensta. Iz vsega tega lahko zaključimo, da mora naš Toplak igrati vsaj o Ljubljani, če že ne bo nastopal na svetovnem prvenstvu v Švici.
*
Na prvenstvu ameriških univerz v Syraeusah je bil poleg svetovnega rekorda na 220 y dosežen še en odličen rezultat. Ford Konno je zmagal na 1500 metrov s časom 18:14.4, kar je boljše od svetovnega rekorda Japonca Furuhasija (18:19,0), vendar rezultat ne bo priznan, ker je bil dosežen v 25 metrskem bazenu.
Razpis »Triglavskega smuka«
Gorenjska smučarska podzveza — Jesenice razpisuje za dne 18. t. m. »Triglavski smuk« z mednarodno udeležbo. Pričetek tekmovanja ob 9. uri s startom pod Ržjo in ciljem v Zg. Krmi. Prijave je treba poslati do 15. t. m. na naslov »Gorenjska smučarska podzveza« — Jesenice, Fizkuitumi dom. Pravico nastopa imajo vsi člani, registrirani pri SZS in SZJ. Žrebanje startnih številk bo 17. t. m. ob 19. uri v Staničevi koči. Stroške tekmovanja nosijo tekmovalci sami odn. društva. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
Ob tej priliki razpisuje GSP-Jesenice ekipno tekmovanje za prehodni pokal, katerega poklanja za 1., 2. in 3. mesto. Za sestav ekipe se računa plasma prvo-plasiranih 3 članov, 2 prvoplasiranih mladincev in prvoplasirane članice. Pokal preide v trajno last, če ga ekipa osvoji 3-krat zaporedoma ali 5-krat v presled-k'h.	Odbor.
Spored tekem slovenske lige
ZAHODNA SKUPINA — XII. KOLO — 11. APRILA 1954
Jesenice — Jesenice : Piran ob 15.30, služb. Gantar (Tršinar), Solkan — Branik : Aurora ob 15.30, služb. Zorn (Birsa), Ljubljana — Odred n. : Postojna, čas po sporazumu, služb. Malič (Lazar), Slovan : Krim ob 10, služb. Cerv (Škof), Domžale — Domžale : Železničar, ob 15.30, služb, mejni sodnik.
Vzhodna skupina — X. kolo — 11. aprila: štore — Kovinar : Drava, Zagorje — Proletarec : Železničar (M), D. Lendava — Nafta : Rudar (T), Celje — Celje : Aluminij, Murska Sobota — Sobota i Rudar (V).
John Hunt:	12	Priredil J. B.
VZPON h« EVEREST
Malo preden smo prišli v vas, nas je pozdravilo odposlanstvo, v glavnem sorodniki naših mož. Pričakali so nas ob poti s sodčkom čanga-piva, mlečne barve, ki ga varijo iz riža in z veliko posodo tibetanskega čaja. Ta prisrčna dobrodošlica, kr je bila sicer bolj namenjena Šerpam, pa tudi nam, je značilna za te prijazne ljudi.
Presenečeni smo našli v vasi Namche radijsko oddajno postajo, katero so upravljali indijski uslužbenci. Značilno za prijaznost indijskega poslanika v Katmanduju je, da je naročil gospodu Thvariju, ki je upravljal to postajo, naj za nas pošilja nujna sporočila. Med našim bivanjem na Everestu smo mu bili za to večkrat nadvse hvaležni.
Zadnji dan našega pohoda je bil tudi višek planinskega užitka, odkar smo zapustili dolino Nepal. Zopet nas je pričakala skupinica prijateljev in sorodnikov iz bližnje vasice Kumjung. Še več, iz samostana so poslali celo ponija, ki sicer ni bil najboljše zunanjosti, a je bil le močan, da bi me ponesel preko zadnjih pobočij. Sicer nisem jahač, a ta ježa v čistem gorskem zraku je bila edinstvena. Na moja čutila so močno vplivala lepote v bližini. Tyang-boche je eden najlepših krajev na svetu. Višina znaša nad 3.650 m. Samostansko poslopje stoji na vzpetini ob koncu velikega hrbta, ki ga je odrinila na stran reka linja. Samostan daje s sedanjimi poslopji, ki so zgrajena v nenavadnem slogu, nekak srednjeveški vtis in je čudovito pod-vznožje za najčudovitejše gorsko ozadje, kar sem jih kdaj videl, bodisi v Himalaji ali kjerkoli drugod. Nad odejo temnih mecesnov in priklon jenih brez, ki so zaradi velike višine že pravi pritlikavci, se dvigajo na vsako miljo v
zrak ogromni ledeni stolpi. Skupina Everesta zapira dolino in 7600 m visok zid gore Nuiptse pada v enem samem, kakem 2400 m visokem prepadu od grebena do ledenikov v podvznožju.
Čeprav je ta pogled nadvse veličasten, vendar vleče oči nase ogromen zob, ki stoji malo desno, srednje oddaljen in zlovešče visi nad dolino. Ta gora je 6950 m visoki Arna Damblam, ki je na pogled nepreplezljiv in prekosi najbolj senzacionalne poglede na Matterhom im se lahko primerja s stolpom Mustag v daljnjem Karakorutnu.
Tik nad hrbtiščem samostana, proti jugovzhodu sta dvojčka, zalita z ledom im z njunega grebena se dvigajo stolpiči, ostri kakor igle proti nebu. To sta Kangtega in Tamserku, oba visoka nad 7600 m. Na severozahodu se dviga nad reko Dud Kosi skoraj absolutno simetrična gora, jugozahod pa zapira več milj dolg in vseskozi nad 6000 m visok greben gore Kvvamgde.
Brez besede smo občudovali ta veličasten prizor s planinskega pašnika, po katerem se je mirno pasla živina. To je bil idealen kraj za naše prvo glavno taborišče. Življenje je bilo zelo lepo.
Naše izhodiščno taborišče v T!iyangbocbnu je tiste tri dni, ki smo jih prebili tam, nudilo kaj živ in slikovit pogled. Cas, ki smo ga še imeli do začetka aklimatizacije, smo namenili za počitek, a smo le malo počivali. Preveč dela in načrtov nas je še čakalo. Naš čas je bil res izredno izpolnjen. Zaradi nekaterih priprav nismo smeli zanemariti drugih. Petnajsti maj pa je bil končni datum, do katerega smo morali biti dokončno pripravljeni, da pričnemo plezati na gori. Dnevnik dne 28. marca vam nudi le bežen pogled v ves ta vrvež.
‘Včeraj je prispela druga karavana in jutri odide naša prva skupina na trening — torej imamo dela čez glavo. Izplačali smo kulije, ki se zdaj vračajo na svoje domove. Bremena so lepo zložena. Bar.vaste proge naznačujejo, kje je treba tovor odpreti. Skladovnico zase tvorijo zaboji s hrano, ki so zloženi v obliki dolgega četverokotmega zidu.
Druga skladovnica vsebuje kisik im je posebej ograjena z vrvjo. Tenzing je s plezalno vrvjo ogradil tudi celotno taborišče, da bi nas zavaroval pred zijali iz vrst domačinov in popotnikov.
Prvič smo razpeli vse šotore. Bilo jih je okrog 20, različne velikosti in barve. Trije so zelo majhni, namenjeni za zadnje taborišče pod vrhom; oranžne bomo postavili v izhodiščnem taborišču in nad njim, Rumene bomo rabili do vstopa v Zahodno globel. Značilni švicarski šotor je Tenaingov začasni dom. Imamo še dva večja šotora mehurjaste obliike. V prvem so Šerpe, v drugem mi. Pred nekaterimi šotori še zračijo svetlordeče, olivne im rjave spalne vreče. V oddaljenem kotu taborišča je Thondup postavil svojo kuhinjo. Stene je napravil iz zabojev, za streho pa mu služi nepremočljivo platno. Med njegovimi številnimi podložniki vidimo tudi ženske. Nekatere čistijo posodo ali krpajo obleko, druge pa se češejo in si spletajo dolge črne kite.
Ko smo zaključili zajtrk, je sonce še na travi topilo slano, ka j ti bili smo v višni 4000 m in je bilo ponoči še vedno zelo mrzlo. Sedeli smo na zabojih okoli mize, sestavljene iz zabojev za kisikove bombe. Presenetljivo je, da smo še vsi bolj ali manj čisto obriti. To je BourdiiTlonova zasluga. Oskrbel nas je namreč z brivskimi aparati, kajti preveč kosmati obrazi bi otežkoSiili dedovanje kisikovih mask.
Dnevno delo je v polnem teku; več manjših skupin se bavi z različnimi opravili. Prvo skupino uči Tom Bourdillon uporabljati kisikove aparate z odprtim kroženjem. Pri tem mu pomaga Michael Ward. Njegovi učenci pripravljajo svoje aparate, da jih bodo prvič preizkusili na griču nekaj sto metrov nad taboriščem. Ed Hillary je središče druge skupine, ki jo sestavljajo večinoma Šerpe. Razlaga jim uporabo kuhalnikov, tolmači pa Tenzing. George Band razvija prenosljive radi jske oddajnike, popoldne pa nas bo poučil o njihovi uporabi.
(Dalje)
V rudniku delo, v društvu razvedrilo
Obisk pri zagorskih športnikih ♦ Rudnik sloji društvu ob strani Člani delajo čez ure, da lahko poleti nastopajo ♦ Vzorno sožitje z domačem ,»Partizanom
Ce stopiš na postaji Zagorje iz vlaka, te ^ najprej pozdravi vlažen hlad iz Savske kotline in zazreš se v sive pečine, ki se strmo dvigajo v nebo. Občutek imaš, kot bi že takoj prišel v nekakšno »luknjo«, kjer ni sonca, ne nebesne modrine . .. Pa vendar, po nekaj minutah hoda se ti odpre zanimiv pogled — zagorska kotlina se razširi, mesto raste, na prijaznih gričkih je posejanih vedno več novih hišic, kjer prebivajo kopači »črnega diamanta« — naši rudarji.
Ko sem šel po dobro urejeni cesti v središče tega revirskega mesta, mi je po glavi rojila misel, kakšno je kaj življenje teh ljudi in kaj počno kot športniki.
Prvo srečanje
»Novinarska radovednost me je privedla k vam, tovariš predsednik, da bi zvedel, kako gleda ljudska oblast na športno dejavnost v vašem kraju,« sem pozdravil predsednika mestne občine tovariša Lukača, ki mi je rade volje postregel z nekaterimi odgovori. Dejal je, da je vesel napredka telesne vzgoje v Zagorju in da skuša pomagati, kolikor pač finančne možnosti to dopuščajo. Seveda je težko z obljubami, ker ne vedo, koliko bo razpoložljivih sredstev in pri tem skomignil z rameni: »Denar je boleča točka, denar in spet denar, sicer bi že kaj pomagali. . .«
radi kdaj pa kdaj odrinejo kakšen prostovoljni »šiht« v jami za to, da bi prispevali svoj delež k pomoči društvu. In društvo? Tu so spet po večini rudarji. Predsednik društva je rudar. Milko Gostiša mu je ime, čvrst in odločen mož. Obložen je z raznimi'funkcijami v političnih organizacijah, zraven tega dela v jami »na tri smene« (kot pravijo domačini), pa vendar ne zanemarja društva. »Kar sem si zadal kot cilj, hočem do konca izpeljati,« je njegovo geslo. Seveda ne naleti zlepa na gluha ušesa. Upravni odbor rudnika z direktorjem je vselej voljan pomagati — seveda v okviru danih možnosti. Lani, ko je še »laže šlo«: so jim prispevali 1 milijon v denarju, precej gradbenega materiala in tudi za letos so obljubili, da bodo v rudniških obratih pripravili vso električno in vodovodno instalacijo za društveni dom. Seveda je prosilcev več kot prstov
na roki, vsem pa res ni mogoče ustreči. Tudi rudnik ima lastne obveznosti, ki jih mora prvenstveno izpolnjevati.
Pa še nekaj: tudi cementarna v Trbovljah je imela razumevanje za Zagorjane. Prispevala jim je brezplačno precej cementa za dom.
Sodelovanje s »Partizanom«
Zanimalo me je tudi, ali so stiki z domačim partizanskih društvom dobri. Bilo je pred leti nekoliko trenj, pa so odpadla. Funkcionarji »Partizana« so šli »Proletarcu« na roko, precej športnikov pa tudi aktivno sodeluje v partizanskem društvu. Članice rokometne sekcije so pozimi vadile v telovadnici, pridružili so se jim še košarkarji. Uprava »Partizana« \e nekaterim sekcijam celo brezplačno odstopila v uporabo telovadnico za zimske trenninge (marsikomu za zgled!). Tudi sicer obiskujejo od časa do časa en in drugi funkcionarji seje obeh društev, imajo pa tudi medsebojne skupne sestanke, kjer se tovariško pomenijo o raznih vprašanjih. Spet posnemanja vredno!
Za slovo še na seji
Seje in sestanki so običajno suhoparna stvar, če le moreš, bežiš od njih. Toda jaz nisem bežal. Odzval sem se
vabilu predsednika tovariša Gostiše, sedel v kot in poslušal — seveda zraven tudi beležil. Bila je to izredna seja, na kateri so obravnavali najnujnejše probleme ob začetku spomladanske sezone. Seveda moram takoj grajati: povabljeni so bili predsedniki in sekretarji sekcij — pa se jih nekaj sploh ni odzvalo. In vendar so začeli. Ugotovili so, da je društvena uprava pravilno usmerjala svoje delo, med sekcijami so bili pa najbolj pridni rokometaši, nogometaši in namiznoteniški igralci. Uprava društva želi pridobiti čimveč mladne, zato je priredila nekaj sestankov, imela s pionirji razgovore in v bodoče namerava to obnavljati — še več, kazali jim bodo tudi športne filme. Nekaj pa je bilo pri tem narobe. Trenerji posameznih sekcij pa le niso prišli tedaj, ko so se zbrali mladi, športa željni dečki in vprašujoče čakali, kdo jim bo kaj pokazal.
Delili so tudi nekaj denarja za rekvizite. Glavno besedo je imel finančni »minister« tovariš Vipotnik. »Da veste, razsipavali ne bomo, ker denarja ni odveč,« je že vnaprej opozarjal. Razdelili so sredstva res najpotrebnejšim sekcijam. Toda o razsipavanju ni bilo govora.
Poslovil sem se ;n odšel. Med potjo me je spremljala misel: »Takšni so torej zagorski športniki. Trdo je njihovo življenje; tudi v športu jim ni postlano z rožicami. A vendar ne klonejo . . .«
Tone Bančič
Denar in spet denar
Ta refren se je pojavil povsod, kamor sem ta dan zašel. Na zunanjem obratu rudnika smo zagledali krepkega moža, ki so se mu zasvetili beli zobje sredi očrnelega obraza. Bil je to odbornik Proletarca tovariš Košak, vedno pripravljen izvršiti vsako delo za svoje društvo. »Veste, če le utegnem, žrtvujem s svojimi tovariši nekaj ur prostega časa za izdelavo raznih konstrukcij, ki jih potrebujemo pri gradnji doma in igrišča. Saj veste, denarja ni, mi bi pa le radi nekaj skup spravili.« Stisk roke, pa naprej. Kam? Na kegljišče.
Nekoč za bogataše, danes za delavce
V bližini upravne zgradbe rudnika na obronku nad cesto sem zagledal neometano zgradbo — novo dvostezno kegljišče. Predsednik kegljaške sekcije, tovariš Hribar, tudi delavec in predsednik delavskega sveta v rudniku, mi je razkazal vso stavbo, v kateri je prostorno in lepo urejeno kegljišče. Na zidu so obešene diplome in nekaj razglasov, prostora je tudi za precej gledalcev, le garderobe, buffet in nekaj stranskih prostorov morajo še zgraditi. Ponosno je povedal: »To smo zgradili kegljači sami s prostovoljnim delom, precej pa nas je podprl rudnik. Samo sedaj nam je zmanjkalo denarja in bo treba »žicati«, ker je treba še precej urediti.« Spet denar! Ob tem sem se spomnil, da je nekdaj ravno na teh prijetnih terasah užival vse blagostanje bivši direktor bogataš, ki mu ni bilo treba nič delati, ker je užival sadove delavskih žuljev.
Le nekaj mi ni šlo v račun. Kegljači se hočejo odcepiti od matičnega društva. To prav gotovo ne more koristiti razvoju športa, tudi kegljanju ne.
Večina članstva so mladi rudarji
Srečal sem sekretarja uprave rudnika. »Kako pa kaj Odred? In kaj je s Haj-dukovo afero in . . in. . .« Tako so se vrstila vprašanja, znak, da se Zagorjani zanimajo tudi za šport po vsej domovini!
»Zadovoljni smo, da se kaže viden napredek, čeprav ne gre vse tako kot bi želeli,« so zatrjevali funkcionarji. Veseli jih, da imajo dobre stike z Ljubljano (namreč s prejšnjim Železničarjem), ki prav rada pošlje svoje tekmovalce. Tudi razumevanja pri nekaterih lokalnih činiteljih je vedno več, čeprav jim je zaennkrat bolj pri srcu še kulturna dejavnost. Funkcionarji »Proletarca« so marljivi; radi bi čimveč storili za svoje društvo, za svoje člane, ki so res pravi amaterji.
Menda ni odveč, če povem, da večino članstva sestavljajo mladi rudarji. »Siht« je naporen, po več ur ne vidijo sonca. Ko pa končajo z delom, si ne iščejo počitka. Pot jih zapelje v Potoško vas, kjer je njihovo igrišče. Mnogokrat se tudi zgodi, da rudar celo noč do jutra koplje v rovu, zjutraj pa brž domov in nato na vlak. Cez nekaj ur pa si ta rudar krepi sile kot nogometaš, rokometaš, boksar ali kar koli. Pozimi so delali več dni čez ure, samo da ne bo v sezoni, ko bodo morali nastopiti, trpela produkcija. Takšnih primerov ni najti vsak dan med našimi športniki! Toda med Zagorjani je borbena rudarska zavest. prava predanost delavcev.
Doma raste — toda počasi
Prijeten vtis napravi na človeka vabljiva dolina, kjer je začel leta 1949 rasti športni park. Najprej so si uredili nogometno igrišče, ki je pokrito s travo, nato pa postopoma druge objekte. Sedaj je v gradnji dom. Dograjen je en del — navidez skromna stavba, ko pa stopiš v notranjost, vidiš precej raz-sežne prostore. Precej žuljev in denarja je vloženega že doslej, toda do konca je še daleč Marljive roke društvenih članov so vložile v gradnjo že nad 5000 prostovoljnih ur. Sodelovali so brez izjeme vsi — funkcionarji in člani vseh sekcij. Mnogo je pomagala uprava rudnika, ki jim je dala precej gradbenega materiala, nekaj občina in tako je šlo, čeprav včasih malo »zaškriplje«.
Rudarji, rudnik, »Proletarec« vsi so eno!
Malokje je opaziti takšno povezanost z delovnimi kolektivi, kot prav v Zagorju. Rudarji so ponosni na svoje društvo,
M iDHAROD
Severna Irska : Wales 2:1
V	sredo *je v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo v prvi skupini reprezentanca Severne Irske v Londonu premagala Wales z 2:1 (0:1).
Lestvica I. skupine:
Anglija	2	2	0	0	7:2	4
Škotska	2	1	l	0	5:3	3
Sev. Irska	3	1	0	2	4:7	2
Wales	3	0	1	2	4:8	1
Čeprav mora biti odigrana še tekma med Anglijo in Škotsko, sta se tako Anglija kot Škotska že plasirali v finale svetovnega nogometnega prvenstva. Tekma med Anglijo in Škotsko je pomembna le še toliko, ker bo odločila o tem, v kateri skupini bosta obe reprezentanci igrali.
V	ponovljeni polfinalni tekmi za nemški nogometni pokal je VfB Stuttgart v Frankfurtu premagal Neuendorf, tako da se bosta v finalu, ki bo 18. aprila, srečali moštvi 1. FC Koln in VfB Stuttgart.
Brazilska nogometna zveza je objavila spisek igralcev-kandidatov za potovanje na svetovno prvenstvo v Švici. Zanimivo je, da je med 22 igralci le troje nogometašev, ki so sodelovali na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji. To sta krilca EM in Bauer ter napadalec Baltazar.
Madžarska nogometna zveza je povabila dunajsko Austrio, da bi nastopila 16. maja v Budimpešti na trening-tekmi proti madžarski reprezentanci. Tudi Ra-pid je dobil podobno ponudbo od Nogometne zveze CSR. Tekmo z reprezentanco CSR bo igral 28. aprila v Bernu.
Ruski nogometni prvak Dinamo iz Moskve je izgubil v polfinalni tekmi za nogometni pokal kar z 1:5 proti moštvu armije CDSA, katero je zopet začelo nastopati v prvenstvu. Po neuspehu na olimpijskih igrah v Helsinkih so namreč to moštvo, ki je dalo večino igralcev v državno reprezentanco razformi-rali. V finalu pokala se bosta srečali moštvi CDSA in Spartak iz Moskve.
Coppi spel premagan
V	prvi dirki za letošnje kolesarsko prvenstvo Italije na 242 km dolgi progi s startom in ciljem v Reggiu, Calabria, je v sprintu zmagal Minardi v času 6:50 pred Coppijem, ki je zaostal za dolžino kolesa. Tretji je bil Monti z zaostankom 2:32, 4. Albani, 8. Magni, 21,. Bartali.
Kolesarska zveza Italije je objavila program letošnje dirke po Italiji. Dirka se bo začela 21. maja in bo trajala do 13. junija. Letošnji Giro bo imel naslednje etape:	1. Palermo (moštvena
dirka na kronometer), 2. Palermo—Taori-na, 3. Reggio Calabria — Catanzaro, 4. Cantanzaro—Bari, odmor v Bariju, 5. Bari—Neapelj,	6. Neapelj—L’Aquila, 7.
L’Aquila—Rim, 8. Rim—Chianciano, 9. Chianciano—Firenze, 10. Firenze—Cese-natico, 11. Cesenatico—Abetone, 12. Abe-tone—Genova, 13. Genova—Torino, 14. Torino—Brescia, odmor v Brescii, 15. Gardone—Riva del Garda (posamezno za kronometer), 16. Riva—Abano, 17. Abano —Padova, 18. Padova—Grado, 19. Grado —San Martino, 20. San Martino—Bolzano, 21. Bolzano—St.Moritz, 22. St. Moritz— Milano.
V	šestdnevni kolesarski dirki v Zii-
richu sta zmagala Koblet in von Buren (Š), ki sta v 145 urah prevozila 2969 km in* zbrala 434 točk. Na naslednja mesta so se plasirali Roth-Bucher (Š)	222,
Schulte-Peters (Niz) 206 in Godeau — Senfftleben (F) 168 in 1 krog zaostanka.
Peterson vrgel disk 54.29 m
V	Kaliforniji se je že začela letošnja atletska sezona. Ze na enem prvih tekmovanj je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Peterson in Koch sta vrgla disk 54.29 oz. 52.49 m, Mayer pa kroglo 16.47 metrov.
Na tekmovanju v Sidneyu je Vernon skočil v višino 2.02 m (nov avstralski rekord). Drugi rezultati: 220 y: Job 21.5, 880 y: Bailey 1:52.8, troskok: Oliver 15.25; ženske —	100 y:	Matthews 10.7,	80 m
ovire: Wallace 11.2, daljina: Wallace 5.75.
Na atletskem tekmovanju v dvorani v Dortmundu so bili doseženi najboljši rezultati v metu krogle za ženske: Bieder-mann 14.37, Werner 14.05 Anhoff 13.24.
či*tg£&ž Wahd\0Jp
svetovni rekorder na 220 vardov
V Syracusah se je zgodilo na plavalnem prvenstvu ameriških univerz veliko presenečenje. Angleški plavalec Jack Wardrop, ki študira v ZDA in ga trenira znani Kiputh, je zmagal na 220 y prosto v času novega svetovnega rekorda 2:05.0. Drugoplasirani Ford Kon-no je z 2:05.3 bil prav tako boljši od dosedanjega rekorda, katerega je držal Avstralec Marshall z 2:05.5. Wardrop Je sicer že dalj časa spadal med boljše plavalce, saj je bil na olimpijskih igrah peti na 400 m, vendar takega rezultata od njega ni nihče pričakoval.
Argentinski plavalec Jorge Vogt je dosegel nov državni rekord na 1500 m z rezultatom 19:12,8.
Detriot prvak Amerike v hokeju
Hokejsko moštvo Detroita je letos ponovno osvojilo prvenstvo Sev. Amerike v hokeju na ledu za profesionalce. V
prve^tvu je letos sodelovalo 6 naj-
Borba za naslov evropskega prvaka srednje kategorije med sedanjim prvakom Randolphom Turpinom In izzivalcem Tiberijem Mitrijem (I) bo 30. aprila v Rimu.
Prvak britanskega imperija težke kategorije, Don Cockell, je v New Yorku premagal enega najboljših boksarjev težke kategorije Rolanda La Starzo.
V	Lodzu je tudi poljska B-reprezen-tanca v boksu premagala reprezentanco Belgije s 14:16.
Iz raznih športov
V	18. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Pavia : Junghans 54:47, Itala : Varese 51:51, Gira : Triestina 75:53, Borletti : Vdrtus 65:63, Goriziana : Roma 45:45, Be-nelli : Reyer 49 : 47. — Lestvica: Borletti 34, Gira 32, Virtus 22, Triestina 19, Pavla 18.
V	Palermu sta se srečali reprezentanci ItaPie in Francije v sabljanju s flore-
Ameriški plavalec Ford Konno je dosegel na 1500 m nov svetovni rekord, ki pa ne bo priznan zaradi prekratkega bazena.
boljših moštev ZDA in Kanade. Vsako moštvo se sreča z vsakim 14 krat. Prvenstvo je osvojil Detroit z 88 točkami pred Montrealom 81, Torontom 78, Bostonom 74, New Yorkom 68 in Chicagom 31.
Težka zmaga Carruthersa
Svetovni boksarski prvak bantam kategorije Avstralec Jimmy Carruthers je le z veliko težavo premagal avstralskega boksarja Bobija Sinna tesno po točkah.
V New Yorku sta se srečala boksarja težke kategorije Dan Bucceroni, ki je trenutno na 3. mestu svetovne lestvice, in manj znani Tommy Jackson. Bucceroni je bil seveda velik favorit, toda mladi črnec Jackson je bil mnogo boljši in je že v 6. rundi zmagal s tehničnim k. o.
tom. Srečanje se je končalo neodločeno 18:18.
Svetovni prvak v rokometu v dvoranah, Švedska, je odigrala na svoji turneji po Nemčiji še dve tekmi. V Frankfurtu je premagala jugozahodno Nemčijo s 13:10, v Karlsruhe pa je bil v revanšni reprezentančni tekmi dosežen zopet neodločen rezultat, tokrat 10:10.
Rezultati mednarodnega smučarskega tekmovanja v Nurii (Španija):	slalom:
1.	Schuster (A) 1:37.4, 2. Julen (S) 1:38.8, 3. Schneider (S) 1:38.9, 4. Sailer in Hill-brandt (A) 1:39.0, veleslalom: 1. Sailer (A) 1:12.4, 2. Schneider (Š) 1:13.6, 3. Julen (Š)	1:14.3,	4. Schuster (A)	1:14.7;
ženske — slalom: 1. Hofherr (A) 97.1, 2. Blattl (A) 100.2, 3. Thiollier (F) 102.5, 4. Rodolph (ZDA) 102.7, veleslalom: 1. Ro-dolph (ZDA 1:25.6, 2. Hofherr (A) 1:27.6,
Seixas zmagal v Miamiju
Na mednarodnem teniškem turnirju ▼ Miamiju na Floridi so bili doseženi naslednji rezultati: moški-četrtfinale: Bur-rows (ZDA) : Nilsen (D)	3:6,	6:4, 6:3,
Seixas (ZDA) : Davidson (Šved) 6:2, 6:1; polfinale: Larsen (ZDA) : Burrows 4:6, 6:4, 6:3, 5:7, 6:3, Seixas : Mulloy (ZDA) 6:3, 4:6, 8:6, 8:6: finale: Seixas : Larsen
Amerikanec Seixas, zmagovalec v Miamiju
3:6, 13:11, 9:7,	6:3; ženske — polfinale:
Fletcher (VB) : Fry (ZDA) 6:2, 0:6, 6:3, Hart (ZDA) : Mottram (VB) 6:4,	6:2;
finale: Hart : Fletcher 6:4, 6:4; moške dvojice — finale: Stevvart — Burrows : Larsen — Schvvartz (vsi ZDA) 6:4, 7:5; ženske dvojice — finale: Hart — Fry (ZDA) : Fletcher — Mottram (VB) 6:0, 5:7, 6:3.
Rezultati finalnih partij mednarodnega teniškega turnirja v Aleksandriji:	—
moški:	Morea (Arg) : Gardini (I) 6:2,
6:0, 5:7, 6:4, moške dvojice: Patty (ZDA) — Von Cramm (Nem) : Morea (Arg) — Shea (ZDA) 3:6, 6:3,	7:5, 6:4; ženske:
Abbas (Eg) : Zehden (Nem) 6:4, 2:6, 6:3.
Še o telovadnem troboju SZ, ČSR in Finska
Poročali smo že o telovadnem troboju moških reprezentanc SZ, Finske in CSR, ki je bil v Leningradu. Se nekaj podrobnosti s tega tekmovanja, na katerem so premočno zmagali Rusi, Cehi pa so se zelo izkazali s svojo zmago nad Finsko. Na posameznih orodjih so bili doseženi naslednji rezultati: prosta vaja: Daneš (CSR) 9.80, Muratov (SZ) 9.75, Leonkin (SZ) 9.70; krogi: Azarjan (SZ) 9.90, Sa-ginjan (SZ) 9.75, bradlja: Daneš (CSR), Muratov in Azarjan (SZ) 9.80, preskok: Ruzek (CSR) in Saklin (SZ) 9.70, Daneš (CSR) in Leimuvirte (Fin) 9.65; konj: Saginjan 9.90, Saklin in Korolov (SZ) 9.80; drog:	Muratov (SZ),	9.80, Daneš
(CSR) 9.70, Suoniemi in Viskari (Fin) 9.60.
Akademija »Partizan« Narodni dom se ponovi v nedeljo,
11. aprila
Svečana akademija, ki jo bo priredil »Partizan« Narodni dom v petek ob 20. uri v Operi v proslavo 80- letnico rojstva dr. Viktorja Murnika, bo pomemben dogodek. Tega se zavedajo tudi številni ljubitelji telovadbe, ki so pohiteli z nabavo vstopnic. Ker ni več dobiti vstopnic za petek zvečer, prijave društev in posameznikov pa še stalno prihajajo, je uspelo upravi društva dobiti pristanek opernega vodstva, da se bo akademija ponovila še v nedeljo 11. aprila popoldne ob 15.30 uri. Zato opozarjamo vsa društva, ki so vstopnice naročila, pa jih niso dobila, da takoj javijo, ali velja naročilo tudi za nedeljo.
Opozarjamo tudi vsa društva, ki bodo sodelovala v nedeljo dopoldne na republiškem prvenstvu v akademijskih sestavah, da si lahko popoldne ogledajo akademijo.
»Partizan« Narodni dom
Plodna skupščina Okrajne zveze »Partizan« Celje
Celje, 4. aprila. Nad 30 delegatov se je danes udeležilo skupščine Okrajne zveze »Partizana« Celje. Po plodnih referatih tov. Kanduča in Grobelnjika je bilo razvidno, da je partizanska organizacija dosegla vidne uspehe. Skoraj 3000 pripadnikov partizanskih društev nedvomno predstavlja pomemben družbeni či-nitelj. Štiriurna debata je prinesla vrsto novih sklepov. Načelnik -»Partizana« Slovenije tov. Savnik je čestital odboru k tako uspešnemu delu.
Kratke iz »Partizana«
Na skupščini Okrajne zveze »Partizan« v Ljutomeru, ki je bila preteklo nedeljo, se je pokazalo, da je ta okraj med najboljšimi v Sloveniji. V 15 društvih je zajetih okoli 3000 aktivnih pripadnikov, na lanskem okrajnem zletu je nastopilo 1500 članov. Društva so lani priredila 10 akademij, množične tekme s 3400 udeleženci in še celo • vrsto tekem, nastopov in podobnih prireditev. V 4 tečajih je bilo vzgojenih 75 novih vodnikov, v gradnji so 4 telovadnice, ki bodo dograjene najbrž letos.
Tudi v Murski Soboti skrbe za vzgojo novih vodnikov. Pred časom je bil končan tečaj za moške voditelje, 28. marca pa je bil zaključen 14-dnevni tečaj za vodnice. Kljub skromni udeležbi (le 11 tečajnic) je tečaj prav lepo uspel.
Okrajna zveza »Partizan« v Ljutomeru je nedavno organizirala vodniški tečaj, katerega se je udeležilo 36 vodnikov, ki v društvih že delajo. Uspeh tečaja je bil zelo zadovoljiv.
OBVESTILO
Železničarski atletski klub Ljubljana obvešča vse člane, da bo v sredo, 7. t. m. ob 17 na stadionu v šiški predavanje za atletske sodnike. Vabimo k udeležbi.	ŽAK Ljubljana
Uspešna skupščina Planinske zveze Slovenije
Slad 35.000 plamniev v 82 društvih
Zagorski telovadci se prav pridno pripravljajo za letošnji republiški zlet »Partizana« v Ljubljani. Vsi oddelki redno vadijo, zato so prepričani, da bo na zletu lahko sodelovalo najmanj 150 Zagorjanov. Posebno marljivi so pionirji, katerim je zelo pri srcu parterna gimnastika. V tej panogi so že taki mojstri, da celo obvladajo težke članske prvine. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se društvo trudi za dvig orodne telovadbe. Samo v letošnjem letu bodo priredili v tej panogi 3 dvoboje, in sicer s Celjani in Trboveljčani ter še z enim društvom.
Planinska Titova štafeta v Celju
Celje, 4. aprila. — Danes so celjski planinci sprejeli od planinskega društvo Laško štafetno palico
planinske štafete, ki je preko Mrzlice, Kala in Šmohorja prišla v celjsko območje. Celjani so jo ponesli na Celjsko kočo, odtod pa v Celje. Jutri jo bodo mladi planinci I. gimnazije na Boču predali planinskemu društvu Poljčane.
Svoboda (Lj.) : Branik 5:3 (0:1)
Maribor, 4. apr. Na stadionu v Ljudskem vrtu sta se sestali ženski ekipi Svobode jz Ljubljane in domačega Branika v prvenstveni tekmi slovenske lige. Zmagale so Ljubljančanke s 5:3, potem ko je v prvem polčasu vodil Branik z 1:0.
Maribor, 4. aprila. Državne, slovenske in planinske zastave so včeraj in danes pozdravile v Mariboru zastopnike slovenskih planinskih društev, ki so se zbrali na III. redni skupščini svoje organizacije.
Današnji skupščini je prisostvovalo 136 delegatov slovenskih društev in Planinske zveze Slovenije. Pred pričetkom skupščine je mariborski planinski oktet zapel nekaj pesmi, nato pa je v imena domačega PD pozdravil zborovalce inž. Degen. Skupščini je prisostvovalo tudi nekaj visokih gostov — predstavnikov oblasti. JLA, in množičnih organizacij, med njimi dr. Marjan Brecelj, Zoran Polič, Ledinek, dr. Dougan, Sotler itd. ter nestor slovenskih planincev, popularni Joža Cop.
štvib je včlanjenih 35.504 članov. Iz poročila je bilo nadalje razvidno, da so lani dosegli lepe uspehe slovenski alpinisti, ki so priredili tudi nekaj alpinističnih taborov. Kot uspelo planinsko manifestacijo je tovariš Košir omenil proslavo 60-letni-co SPD in odkritje spomenika dr. Kugvju.
Poročilo upravnega odbora in komisij so bila tiskana v lični knjižici, v (kateri je marbor&ko planinsko društvo dodalo še zvezek z naslovom »Planine ob meji«, ki daje pregled dela mariborskega društva s posebnim ozirom na lepote južnega Pohorja.
Zborovanje se je nadaljevalo z delom komisij, ki so svoje sklepe predložile v nedeljo v potrditev
skupščini. Izmed sklepov velja omeniti predlog, ki ga je dala Gospodarska komisija. Težišče gradbenega dela se naj namreč prenese na dograditev že obstoječih objektov. Ziborovalci so nadalje sklenili povišati število naročnikov Planinskega vestnika, tudi alpinizmu in vzgoji kadrov bo treba posvetiti kar se da veliko pozornost. V zvezi z alpinizmom vel|a omeniti še to, da je stališče P Zb do letošnje odprave v Centralne Alpe še vedno neizpre-menje . Torej PZS je mnenja,-naj sestavljajo odpravo res najboljši jugoslovanski alpinisti, ne glede na republiško pripadnost. Po poročilih nadzornega odbora je bila izglasovana ruzrešnica staremu odboru in izvoljen nov odbor s tov. Koširjem na čelu.
V mariborskem derbiiu
ZMAGAL BRANIK 11:9
Telovadni dvoboj Jugoslavija : B avarska
BRANIK : ŽELEZNIČAR 11:9
Maribor, 4. aprila. Za današnji lokalni derby mariborskih boksarskih klubov Železničarja in Branika je vladalo veliko zanimanje, tako da se je v dvorani kina Udarnik ^bralo okoli 800 gledalcev, ki so videli zanimiv in kakovosten dvoboj. Branik je tesno zmagal z 11:9, vendar bi bolj ustrezal neodločen izid. Rezultati — Muha: Kaiser : Drobne 2:0, k. o. v drugi rundi. Bantam: Hauptman : Sojič 2:0 t. k. o., pero-lahka: Žurman : Hcktel 0:2 p. t., lahka: Jezernik : Macur 0:2 p. k. o., polwelter: Lalovič : Zupanc 2:0 p. k. o., welter: Mitrovič: Vukadin 2:0 . t., polsrednja: Milovanovič : Stru-ar 0:2 p. t., srednja: Žohar : Peršak 1:1 poltežka: Panjšek: Vojino-vič 0:2 (diskvalifikacija), težka:
Slabe-Branik ni imel nasprotnika (prvoimenovani so boksarji Železničarja).
BOKS — L ZVEZNA LIGA Partizan (Bgd) : Metalac (Zgb) 12:8
Spartak : Radnički (Bgd) 13:7
*
Carl Olson premagal Kida Gavilnna
V boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji sta nastopila v Chicagu dosedanji svetovni prvak srednje kategorij Carl Olson in svetovni prvak vvelter kategorije Kid Gavilan. Carl Olson je z zmago po točkah v 15. kohi borbe ohranil naslov svetovnega prvaka.
Soetooni boksarski prvak perolahke kategorije Sandy Saddler je bil v New Torku premagan od Salazara s tehničnim k. o. v 7. rundi. Dvoboj ni veljal za naslov prvaka.
Plenum Plavalne zveze Slovenije
Predsedniško poročilo je podal predsednik Fedor Košir. V zgoščenih besedah je dal pregled dela, uspehov in neuspehov slovenska planinske organizacije v pretekli delovni dobi. Poudaril je, da o društva dosegla velike uspehe, predvsem v gospodarskem poslovanju, pri tem pa so marsikje zanemarila vzgojna in politična vprašanja. Govornik je apeliral naj še bolj zaostrijo borbo za ohranitev lepot naših planin — izkoreniniti je treba pijančevanje v gorah in uničevanje planinske flore. V nadaljevanju svojega govora je tov. Košir poudaril tesne zveze, ki jih ima PZS z našimi telesno-vzgojnimi organiza-mi ier inozemskimi zvezami, kar nedvomno mnogo koristi razvoju našega planinstva. Številčno stanje PZS je trenutno sledeče: v 82 dru-
Pet ur debate — samo zaradi fiaaacl
Ljubljana, 4 .aprila. Danes je zasedal plenum Plavalne zveze Slovenije, ki naj bi rešil najvažnejše tehnične in organizacijske probleme v plavalnem športu. Slovenije. Kot je kazalo, po doslej najbolj številni udeležbi in po uvodnih besedah predsednika dr. Linharta, smo pričakovali, da bo prinesel plenum mnogo koristnih sklepov za nadaljnji razvoj. Toda končni vtis, ki smo ga dobili po končanem plenumu — ki se je razšel brez vsakega oficielnega zaključka zaradi odhoda večine '^gatov — nam daje sliko zelo neresnega, nekonstruktivnega in ozko klubaškega dela nekaterih slovenskih klubov.
Ze takoj po uvodnem referatu dr. Linharta se je ob drugi točki dnevnega reda razvnela živahna debata o hrvatsko-sloven-
Odbojka v šolah
Ljubljana, 4. aprila. Včeraj in danes je bilo v Ljubljani tekmovanje dijakov srednjih šol v odbojki. Zaradi velike udeležbe bodo finalna srečanja, ki bodo prinesla zmagovalca, šele prihodnjo nedeljo. Dosedanje tekmovanje je pokazalo visoko raven te najbolj priljubljene športne igre med našimi dijaki.
Hittofro. wticaU<H/awa •za pca&ti* mc
Ljubljana, 4. aprila.Včeraj zvečer je bila v dvorani Železniške direkcije namiznoteniška prireditev. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v London so se naši trije reprezentanti Gabrič, Grujič in Barlovič pod imenom »B državna reprezentanca« spoprijeli še z najboljšimi Slovenci. V tem dvoboju so Slovenijo zastopali Kocjan, Podobnik in Valentar. Vse to, kar smo videli, nas še zdaleka ne zadovoljuje. Ce so državni reprezentanti pokazali vse svoje sposobnosti, res ne vemo, zakaj potujejo v London. Končni rezultat tega dvoboja je bil 5:1, seveda za državne reprezentante, lahko p>a bi bilo tudi obratno če bi Slovenski igralci imeli nekoliko več skušenj, saj so se vsi nizi končali z neznatnimi razlikami.
Medvešček najboljši Mariborčan
Maribor, 4. apr. Včeraj in danes je bil v Mariboru turnir 15 najboljših mariborskih igralcev. Končno stanje:	1. Medvešček, 2.
Štern, 3. Klanjšček, 5. Vrhunc (vsi Branik), Gojkovič (Žel.) itd.
Ljubljana, 4. aprila. Danes je bil v Ljubljani plenum košarkarske zveze Slovenije, ki je sprejel nove statute in pravila. Na plenumu je bilo ugotovljeno, da se košarka vse bolj širi med mladino. Predvsem je nastalo več novih sekcij v okolici Ljubljane in na Gorenjskem, do-čim na Štajerskem košarka skoraj izumira. Delegati so sklenili, da bodo letos moštva sodelovala v treh ligah poleg zvezne lige. V prvi ligi bodo igrali Branik in Železničar iz Maribora (kolikor se zadnji ne plasira v zvezno ligo). Rudar iz Trbovelj, Celje in »Partizan« iz Šoštanja. V drugi ligi bodo nastopala partizanska društva iz Medvod, Kranja, Domžal, Hrastnika, Kovinar iz Štor. Proletarec ter Litija. V tretji ligi pa bodo
ski ligi. Delegata Ilirije iu Kamnika sta namreč i 3 dolgotrajni diskusiji izjavila, da njihova kluba nista dokončno pristala na sodelovanje v tej ligi. Seveda so vsi ostali delegati smatrali take izjave za neresne, če so se delegati istih klubov teden dni prej že vse dokončno dogovorili o taisti ligi. Fi-nančn težave, ki sta jih navajala delegata kot največjo oviro za sodelovanje v tej ligi, so bile znane že pred tednom dni, ko so se sestali predstavniki klubov v Zagrebu in je danes resnično nastala neprijetna situacija, da dva kluba iz Slovenije po že definitivnih dogovorih odpovesta sodelovanje.
Ta problem, ki je zajemal dobršen del plenuma in je povzročil, da se o nekaterih važnih vprašanjih zaradi pomanjkanja časa sploh ni diskutiralo, da so bili v naglici izglasovani nekateri zelo nelogični zaključki in da se plenum sploh ni zaključil.
Z zapletljaji okoli slov.-hrv. lige in pozneje slovenske lige se nam je podrl ves sistem ekipnega prvenstva Slovenije, ki je zadnja leta le slonel na takem sistemu, po katerem se je lahko vsakemu najmanjšemu
Preteklo sredo, 31. t. m., je bila dopoldne v domu na Taboru skromna slovesnost. Naš Institut za telesno vzgojo, ki je v pozni jeseni že pričel s svojim delom, je bil ta dan oficielno otvorjen.
V telovadnici so se zbrali visoki predstavniki naše ljudske oblasti, množičnih organizacij, kulturnih ustanov, telesnovzgojni in športni delavci, zastopniki tiska ter celoten profesorski zbor z gojenci Instituta. Med navzočimi smo opazili člana Izvršnega sveta LRS tov. Kimov-ca-Žigo, Zorana Poliča, predsednika Sveta za kulturo in prosveto dr. Melika, rektorja univerje dr. Zwit-tra, sekretarja CK LMS Remškarja. dalje tov. Vodopivca, Kresetu, dr. Murnika, inž. Bloudka itd. Navzoče je pozdravil direktor Instituta prof. Stepišnik in v krajšem nagovoru poudaril pomen te ustanove, za njim pa je spregovoril tov. Kimo-vee-Ziga. ki je dejal tole:
»Iz tega, kar je bilo na današnji slovesnosti odpiranja »Instiutta Z3 telesno vzgojo v Ljubljani« že povedano, sledi.
bodo nastopala moštva »Partizana« iz Postojne, Kamnika in Vrhnike ter Ilirija iz Ljubljane. Zenska liga se bo pričela 25. aprila, v njej pa bodo sodelovale ekipe dz Celja. Maribora ter ASK in Železničar (zadnja dva bosta tekmovala tudi v zvezni ligi). 25. in 26. septembra bo tudi ženski pokalni turnir. Prvenstvo za mladince in mladinke bo 26. in 27. junija. Delegati so soglasno izjavili, da se tekma Švica Jugoslavija mora odigrati v Ljubljani — tu ne smejo biti problem finančna sredstva! Ljubljanska reprezentanca bo sodelovala na turnirju evropskih mest, ki bo 1. in 2. maja v Zagrebu. V Ljubi’‘rn bo za časa »Ljubljanskega festivala« tudi mednarodni turnir.
klubu nudila priložnost napredovanja v višji razred.
Ekipno prvenstvo Slovenije (slovenska liga) bo obsegalo 9 oziroma 10 ekip, ki bodo razdeljene na 3 skupine: a) Bled, Prešeren (Radovljica), Mladost I. (Kranj); b) Ilirija II, Ljubljana II, Rudar (Trbovlje) ter v primeru nesodelovanja v hrv.-slov. ligi še Kamnik; c) Celje, Branik II in Murska Sobota.
ŽPK Ljubljana, Mladost (Kranj) in Branik bodo sodelovali v hrv.-slov. ligi, medtem ko najmočnejši plavalni kolektiv v Sloveniji, Ilirija, ne bo nastopal v nobeni ligi.
Ob zaključku bi morali pribiti še eno ugotovitev. Čeprav je predsednik PZS v uvodu nakazal dovolj problemov za diskusijo, (problem razširitve plavanja, problem kvalitete, strokovnih kadrov, moralno-političnc vzgoje, plavalnih šol itd.), ki naj bi se jih delegati dotaknili v zadnji točki dnevnega reda, do tega sploh ni prišlo. Večina delegatov je namreč predčasno zapustila plenum, s čimer je še poslabšala že itak slab vtis današnjega plenarnega sestanka.
da so priprave za delo take ustanove v glavnem končane.
S tem seveda ne mislim reči, da so s tem dani že vsi najugodnejši pogoji za dobro delo te ustanove. Dolžnosti, ki jih naša socialistična družba postavlja pred Institut za telesno vzgojo, bo vsekakor mogoče doseči le z zahtevami in trdim delom vseh njegovih sodelavcev, kakor tudi gojencev, ki naj jih ta ustanova daje našim šolam in vzgojnim ustanovam, kakor tudi družbenim organizacijam, ki se posebej ukvarjajo s telesno vzgojo. Kakor na vseh področjih družbenega življenja, imamo seveda tudi na tem opraviti z mnogimi kvarnimi vplivi starega, prežvelega, s čimer se bo moral boriti Institut za telesno vzgojo kot pedagoško-znanstveni center. Boriti se bo moral z vsemi borci za množično telesno vzgojo, ki naj služi i Izobrazbeno-vzgojni i higienski svrhi, istočasno pa naj daje nešteto pobud za zdrav počitek in zabavo delovnemu človeku na vseh področjih dela. To velja še posebej za potrebe delavske mladine po tovarnah in podjetjih, da se bo lahko tako utrjena z močno voljo uprla vplivom alkoholizma, slabe druščine in sploh temu, kar označujemo z vzdevkom »vpliv ulice«.
Naloge instituta za telesno vzgojo so mnogostranske in bodo uspešno reševa-ne le, če bo kolektiv izhajal iz potreb in možnosti, ki jih daje naš čas, t. j. čas izrednih naporov za napredek na vseh področjih vsem našim delovnim ljudem.
S to mislijo v srcu izročamo danes Institut za telesno vzgojo v Ljubljani v službo naše socialistične stvarnosti.«
Za njim je pozdravil Institut v imenu Zveze »Partizan« njen predsednik tov. Polič, ki je želel Institutu obilo uspehov. Poudaril je, naj bodo napori Instituta posvečeni koristim našega delovnega človeka, kadri na tej ustanovi naj se specializirajo za vzgojo delavcev, kmetov in nameščencev, zlasti naše mladine
S tem je bila oficialna otvoritev končana in navzoči so se še nekaj časa zadržali v prostorih Instituta v prijateljskih pogovorih.
Plenum Košarkarske zveze Slovenije
Institut naj služi delavnemu človeku
• v •
Reka, 3. aprila. Danes dopoldne je bilo v dvorani kina Partizan povratno mednarodno srečanje telovadnih vrst Bavarske in Jugoslavije v vajah na orodju. Zanimanje za ta dvoboj je bilo precejšnje, saj je bila dvorana nabito polna.
Po pozdravu in izmenjavi daril se je pričelo tekmovanje. 'Vršita tekmovalcev iz Bavarske je bila sestavljena večinoma iz. starejših telovadcev, saj je bila srednja starost 28 let. Jugoslovanska vrsta pa je bila sestavljena iz mladih tekmovalcev z izjemo Kujundžiča.
Prva disciplina je bila preskok čez konja. Videli smo veliko lepili plovnih skokov in so v tej disciplini le z majhnim naskokom zmagali i.avarci, ki so dosegli 56.30, Jugoslovani pa 56.15 točk. Tudi na bradlji je zmagala Bavarska vrsta s 56.85 točkami, medtem ko je jugoslovanska vrsta dosegla 55.10 točk. Razlika v točkah pri tem orodju bi morala biti večja, saj so Bavarci izvajali najtežje prvine z vso lahkoto in sigurnostjo, vendar so bili sodniki pri ocenjevanju preveč popustljivi. Bavarci se imajo za svoje lab,kotno in sigurno izvajanje zahvaliti izredni moči in pa popolnemu obvladanju prvin. Organizacija tekme ni bila najboljša.
Na konju z ročaji pa sta imeli obe vrsti precej smole, saj je bila
m' us. .umbiij,.:
le redka vaja izvedena do konca. Bavarci so pokazali težje vaje in lepšo izvedbo. Našim tekmovalcem manjkajo osnovna odbočna kolesa, drža telesa pri izvajanju in drža nog.
Na krogih je prišla do izraza ve lika moč bavarskih telovadcev, k so prednjačili tudi v stojah na rokah ter v lepi drži nog. Naslednja točka so bile proste vaje. V tej točki je zmagala Jugoslavija pred Bavarsko s 56.20:56.00 točkami. Naši so bili zelo dobri, nekateri pa bodo morali vaje še izpremeniti, ker so slabo sestavljene. Kot zadnja točka so h” tekme na drogu. Naši so bili v tej disciplini gostom enakovredni, so pa imeli smolo, da so morali ..ekateri vaje prehitro končati. V končnem plasmanu je zrn; gala Bavarska s 335.40 točkami na jugoslovansko vrsto, ki je dosesr' 329.80 točk.
Končni vrsti red: 1. Pfan (B) 57.20, 2, Wo!f (B) 56.45, 3. Furlan (J) 55.70, 4. Dossler (B) 55.40, 5. Kropf (B) 55.25, 6. Sehmalzl (B) 55.10, 7. Jurjevič J) 55.00, 8. Caktec (J) 54.95, 9. Skaza (J) 54.00, 10.-11. Ludwig (B), Kujundžič (J) 53.90. Longiika *
O poteku dvoboja med ženskima reprezentancama, ki je bil v Kar-1 vev ob zaključku redakcije š nismo prejeli poročil, ker se je dv boj pričel šele ob 18. uri.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ANGLIJA — VVest Bromwich A. : Wol-verhampton 0:1, Bolton : Arsenal 3:1, Burn-ley : Chelsea 1:2, Charlton : Sheffield Utd. 3:0, Liverpool : Sunderland 4:3, Manchester Utd. : Cardiff 2:3, Middlesbrough : Aston Villa 2:1, Nevvcastle : Machester City 4:5, Prestou : Portsmouth 4:0, Sheffield Wcd. : Huddersfield 1:4, Tottenham : Blackpool 2:2. Na lestvici vodita Wcst Bromwich in Wol-verhampton s 50 točkami.
ITALIJA — 27. kolo: Internacionale : Ju-veutus 6:0 (presenečenje!), Atalanta : Spal 0:1, Bologna : Novara 2:0, Fiorentina : La-zio 0:1, Lcgnano : Milan 2:2, Roma : Palermo 3:1, Sampdoria : Genoa 0:0, Torino : Triestina 1:1, Udinese : Napoli 3:3. — Lestvica: Intcr 40, Fiorentina in Juventifs 39.
AVSTRIJA — Admira WAC 1:4,, Au-stria (S)	:	Simmering preložena, Rapid :
Sportkluh 2:3, Austria (B) : Vienna 2:0, FC Wien : Sturm preložena, LASK : FAC 7:0, GAK : Wackcr 2:3.	— Lestvica: Rapid 37,
Austria 33.
FRANCIJA — 29. kolo: Marseille : So-chaux 0:0, Roubaix : Strassbourg 0:0, Lcns : Le Mavre 3:1, Nice : Monaco 1:2, Stade Francais : St. Etienne 1:2, Nimes : Lille 1:1, Nancy : Bordeaux 2:2, Toulouse : Reims 1:3, Sete-Metz 4:1. — T.estvica:	Bordeaux
42, Reims 40, Lille 39.
ŠVICA — 23. kolo: Basel : Chaux de Fonds 4:2, Bicl • Chiasso 3:4, Grasshoppcrs : (Lausanne preložena, Fribourg : Bellinzona preložena, Luzern : Grenchen 1:3, Servcttc : Ziiricb 4:0, Toung Boy? : Bern 2:1. — Lestvica: Chanx de Fonds 34, Grasshoppcrs 32.
Grnsshoppers premagan
V	ponovljeni polfinalni tekmi za švicarski nogometni pokal je Grasshopers doživel poraz od Fribourga z 1:3. Tako se bosta v finalnem tekmovanju za švicarski pokal srečali enajsterici Chaux de Fonds in Fribourg.
Belgija : Nizozemska 4:0
V	Antwcrpnu je Belgija v reprezentančni nogometni tekmi premagala Nizozemsko s 4:0.
V	kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je reprezentanca ZDA premagala reprezentanco Haitija s 3:2. Tekma je bila odigrana v Fort au Prince.
V	kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je angleška nogometna reprezentanca premagala Škotsko s 4:2 in dosegla v svoji skupini prvo mesto kot druga neporažena reprezentanca v tem tekmovanju poleg Jugoslavije. Tako sta sc kvalificirali v finale Anglija in Škotska.
Milan v Budimpešti
Mad:>!rskn nogometna zveza je povabila italijansko nogometno enajsterico Milan v
Budimpešto, da bo nastopila kot sparing-partner proti madžarski državni reprezentanci v zadnji tekmi pred odhodom na svetovno prvenstvo v Švico. Milan je vabilo sprejel.
Rapid : Bangu (Braz) 4:2
Pred 40.000 gledalci jc dunajski Rapid na Dunaju premagal brazilsko moštvo Rangu s 4:2 (4:2). Gole so dosegli: Dicnst 2, Merki in Hannappi po 1 za Rapid, za Bangu pa Nemeces in Zezinho.
Ženo Colo spet zmaguje
Trikratni italijanski smučarski prvak Ženo Colo jc spet začel nastopati ter je tekmoval na mednarodnem tekmovanju v Cer-viniji. V smuku na približno 8 km dolgi progi z višinsko razliko 1500 m je premagal mnoge ameriške, francoske in avstrijske smučarje ter tudi svetovnega prvaka Norvežana Eriksena. Rezultai: 1. Ženo Colo (I) 5:34.6 (ca. 87 km na uro), 2. Miller (ZDA) 5:37.3, 3. Voiznct (F) 5:45.3, 4. Hinterseer (A)	5:45.5,	5. Oberaigner (A)	5:49.1,	11.
Eriksen (Nor) 6:10.2.
Štirje svetovni rekordi v New Havemi
Na plavalnem tekmovanju v New Havcnu je ameriški plavalec Dick Cleveland dosegel nov svetvoni rekord na 100 m prosto v času 54.8. Prejšnji svetovni rekord je imel Allan Ford s 55.4. Havajec Oykawa je na istem tekmovanju dosegel nov svetovni rekord na 100 m hrbtno v času 1:02.8. Dosedanji svetovni rekord je imel Francoz Bo-zon z 1:03.3. Moštvo univerze New Haven pa je nato doseglo nov svetovni rekord v štafeti 4 krat 100 m prosto z rezultatom 3:44.4 in na 4 krat 100 y prosto z rezultatom 3:19.4.
K O 5»/V f* »C/V J
ŽELEZNIČAR V NEMČIJI
V dneh od 26. do 29. marca je ženska ekijra ljubljanskega Železničarja odigrala v Heidelbergu 2 tekmi. Prvi dan so izgubile z rezultatom 45:39 (20:22), drugi dan pa dnTulo 7 rezultatom 31:30 (18:12).
MIE T
Mladinci: Ljubljana : Papirničar 9:1 (3:0)
Odred : Duplica 5:0 (3:0) Pionirji: Ljubljana : Odred 1:0 (1:0)
nogometna li ga
Slab napad in nervoznost v sl	,e
{fdtZ&cUb Sl@Wli^ WlS@fe@
(Nadaljevanje s 1. strani) česar pomagati. Odred je dosegel častni gol v 87. minuti, ko je bil v kazenskem prostoru Crv. zvezde grobo zrušen Toplak. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Tiskar z ostrim strelom izpremenil v gol, edini gol za Odred.
V moštvu Crv. zvezde so bili najboljši Stankovič, Rudinski in Mitič, pri Odredu pa Bencik, Piskar, Ži-votič, Berginc, Toplak in Palatinus.
Sodnik Damiani je često sekal igro, vendar njegove odločitve niso vplivale na rezultat.
Po tekmi sem poiskal v slačilnici Odredove igralce ter zaprosil člana uprave Odreda tov. Obersnela, naj da izjavo za čitatelje Poleta o današnji tekmi. Tov. Obersnel je rekel: »Odred je igral nervozno, kar je vplivalo na samo igro. Prejšnje njegove igre so bile boljše. Prvi gol, ki ga je dosegla Crv. zvezda, je bil dosežen zaradi prekrška nad igralcem Odreda, tretji pa iz čistega offsidea. Sodnik je bil precer slab.	Curčič
Vojvodina : Partizan 1:1 (0:1)
Novi Sad, 4. aprila. — Stadion "Vojvodine, gledalcev nad 16.000, vreme oblačno. Za Partizan je bil uspešen Milutinovič v 22. minuti, za Vojvodino pa Krstič II v 40 minuti. Sodnik Milan Nikolič, Beograd. Tekma v Novem Sadu je bila zelo živahna in razburljiva. Prvi del je pripadal Partizanu, drugi pa Vojv -dini. V drugem delu je bilo precej grobosti in so bili poškodovani trije igralci Vojvodine Milovanov, Veselinovič in Krstič II.
Radnički : Spartak 6:1 (2:0)
Spartak:	Glončak, Tapiška, Bogešič, Či-
koš H, Čikoš I, Kujundžič, Bogojeoac, Pal-fi, Jovanovič, Takač, Branisavljevič.
Radnički:	Petrovič, Čokič, Katunkovič,
Ljubenovič, Pavlovič, Djordjevič, Petakovič, Josipovič, Jezerkič, Ognjanovič I, Ognjanovič II.
Strelci — za Radnički: Petakovič v 11. in
55.,	Josipovič v 41., Jezerkič v 54., 65. in Ognjanovič I v 85. minuti. Za Spartak: Branisavljevič v 80. minuti.
Stadion Crv. zvezde, gledalcev okrog 15 tisoč. Sodnik Leo Lemešič iz Splita.
Beograd, 4. aprila. Na današnji tekmi je Radnički visoko premagal moštvo Spartaka iz Subotice. Gostje so bili v današnji tekmi L zvezne nogometne lige slabše moštvo ter so bili zasluženo poraženi. Pri njih so zadovoljili Tapiška, Takač, Branisavljevič, pri domačinih pa Petrovič, Ljubenovič, Ognjanovič I in Jezerkič. Sodnik je sodil odlično.
Curčič
Dinamo : Hajduk 3:1 (0:1)
Dinamo: Kralj, Šikič, Crnkovič, Režek, Horvat, Mantula, Lipošino-vič, Conč, Osojnak, Čajkovski, Dvornič.
Hajduk: Beara, Kokeza, Grčič I., Luštica, Grčič H., Brokete, Senčar, Vukas, Matošič, Vidoševič, Šenauer.
Strelci za Dinamo: Osojnak v 47. in 63. ter Čajkovski v 60. minuti, za Hajduk pa Vukas v 18. minuti.
Sod -'k: Vaša Stefanovič iz Beograda. Stadion Dinama, gledalcev
30.000.
Zagreb, 4. aprila. Ponovila se je ti.-.dicijj. in tudi v današnji nogometni tekmi I. zvezne lige je Haj-duik v prvem polčasu dosegel uspeh.
ob koncu tekme pa je odšel poražen z igrišča. Dinamo je dosegel v tekmi proti Hajduku rezultat 3:1, ki pa bi bil lahko še bolj katastrofalen za goste, saj so domači zaigrali odlično ter popolnoma prevladovali na igrišču. Ce ne bi imel Hajduk vratarja Beare, bi bil rezultat prav gotovo dvoštevilčen. Zelo slaba obramba ni predstavljala nobene ovire za razpoložene napadalce Dinama, ki so hitro prihajali pred Hajdukova vrata in Bearo večkrat zaposlili. Nasprotno pa so Hajduikovci preveč kombinirali. V tem je zlasti prednjačil Vukas. Opazili smo, da so gostje premalo zaposlili šenauerja, saj mu branilec Šikic ni mogel ovirati niti enega prodora in ga ni mogel zadrževati. Prav tako je tudi Senčar zaman pričakoval, da mu bodo podali žogo. Malo boljši pri Hajduku so bili v današnji tekmi Matošič, Grčič H. in Šmauer.
'V moštvu Dinama razen Šikiča, ni bilo slabega mesta. »Plavi stroj« j 3 zaigral tako, kot v najboljših časih in vprašanje zmage mi prišlo v poštev, tudi tedaj ne, ko so Haj-diukovci vodili z 1:0. Bilo je le vprašanje, koliko časa bodo gostje vzdržali pritisk. Vratar Beara se je često metal iz kota v kot ter reševal brezupne situacije. S svojimi paradami in svojo obrambo je navdušil zas> ;bško občinstvo.
Zmaga Dinama je zaslužena im če bodo tako nadaljevali, potem bodo lahko dosegli največji u-spel). Sodnik Vaša Stefanovič je sodil dobro, zan rili bi mu edino to, da je prepočasi dajal odločitve. Modrič
Proleter : BSK 0:2 (0:0)
Sarajevo : Rabotnički 3:0 (3:0)
Ljubljana, l. aprila. Po katastrofalnem porazu Ljubljančanov o Splitu pač ni nihče pričakooal dogodkov, ki so se danes odvijali na stadionu v Šiški. Na sporedu je bil slooenski derby hroatsko-slovenske nogometne lige med Kladioar-jem in Ljubljano. Med 1500 gledalci je pred začetkom tekme vladalo napeto vzdušje. Nekateri so sicer uživali nad živahno igro Ljubljane B in 2SD Celje B, o kateri so Ljubljančani zmagali s 4:0 (1:0), toda nihče ni pričakooal, da se bo ta rezultat ponovil tudi o glavni tekmi in — spet o korist domačih.
Pričakovali smo, da ho Kladivar na vsak način izenačil. Toda kot bi imeli igralci Ljubljane med odmorom nekakšno posebno >šolo«, so začeli še silneje napadati in v 51. minuti povišali rezultat na 2:0. To je bil eden izmed najlepših dogodkov tekme. Razbornik je namreč streljal tik pod prečko v mrežo, žoga se je odbila Vojnovu na nogo, ki, je ponovno silovito streljal in dosegel gol. Že tri minute kasneje je sledila nova akcija, ki se je končala po strelu Marjanoviča z golom — 3:0. S tribune se je zaslišal vzklik: »Fantje, še šest!« Najbrž je kdo mislil, da bi bilo dobro občutno razliko pretekle nedelje izravnati. Priložnosti je bilo dovolj, saj so bili Ljubljančani skoraj ves čas pred vrati gostov, čeprav tekma ni bila tako lepa kot prvi polčas. 20 minut zatem je Vojnov po kombinaciji z Marjanovičem dosegel četrti gol in končni rezultat, nato pa je Razbornik dosegel še peti gol, ki ga je pa sodnik razveljavil, ker je bil Razbornik v offsideu.
Ljubljana : Kladivar 4:0 (1:0)
Kladivar: Klajnšek, Božič, Coklič II, Mah-kovec, Cater, Coklič I, Kvartič, Posinck, Dobrajc, Marinček, Vodeb.
Ljubljana: Ouček, Leban, Čretnik, Gruden, Sočan, Lah, Razbornik, PerhariČ, Marjanovič, Vojnov, Čekov.
Takoj po začetnem udarcu, ki so ga imeli domači, so tudi ostro napadli. Med gledalci je zavrelo. »Plavi naprej!< »Beli naprej!« »Plavi« so bili namreč gostje. Toda gostje so napad takoj vrnili in Marinček bi kmalu dosegel gol, če ne bi Ouček žoge spretno ujel. Nekoliko za tem so imeli domači sijajno prliožnosrt doseči gol, toda Vojnov je po lepo streljanem kotu zgrešil vrata. Igra je začela hitro valovati iz polja v polje, vendar smo videli, da je Ljubljana prodornejša in nevarnejša. Domači so spet izsilili kot, pa ga niso izkoristili. Kmalu bi Kladivar spet dosegel gol, če ne bi Dobrajc zgrešil vrat. Pritisk Ljubljane se je bolj in bolj stopnjeval, Celjani pa so se krčevito branili, tako da je tekma postajala vse bolj živahna in zanimiva, pravi užitek tudi za razvajene gledalce. Videli pa smo nekaj: tehnično izdelano igro domačih, njihove smiselne kombinacije ter zelo nevarne prodore gostov, ki bi se ob kakršni koli nepazljivosti obrambe lahko končali z golom. In vendar smo morali na prvi gol dolgo čakati. Dosegli so ga Ljubljančani kmalu za tem, ko je Dobrajc krasno streljal, nizko tik leve vratnice in je Ouček še lepše ubranil v kot. Tri minute za tem dogodkom je Vojnov hitro prodrl na nasprotnikovo polovico, nad njim je bil storjen prekršek. Gruden je streljal prosti strel, PerhariČ je prestregel žogo z glavo in jo mimo presenečenega vratarja poslal v mrežo — 1:0. Igra vse do konca polčasa ni popustila. Igralci obeh moštev, bučno vzpodbujani od gledalcev, so se zagrizli v borbo, ki je bila lepa in še dokaj na športni višini.
LJUBLJANA
ni Segesta dosegla več kot 1 gol v 24. minuti, ki ga je dosegel Fraunberger. V drugem polčasu je igral srednjega napadalca Mihelčič, kar je znatno poživilo Korotanov napd. Domači so postali nevarnejši, prevzeli so pobudo v svoje roke in v 18. minuti je Stular izenačil. Smola je hotela, da je prejel Korotan v času svoje premoči slučajen gol, ko se je žoga nepričakovano odbila od igralca Segeste Sorgenta v gol. Ta gol je Kranjčane zelo potrl in Segesta je zopet prevladala na igrišču. Tri minute pred koncem je Temšek iz dvomljive situacije dosegel tretji gol.	Štempihar
Metalac : Lokomotiva 5:1 (2:0) Slovan : Sloboda 3:0
Tekstilac
Metalao
Slaven
Split
Ljubljana
Kladivar
Segesta
Sloboda
K vam er
Lokomotiva
Korotan
LESTVICA: 12 7
11	7
12	6
12
12
12
12
12
11
12
12
23:13 29:14 29:16 33:18 14:17 17:22 20:17 22:24 6 17:19
8	18:29
9	11:42
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Aurora premagala Odred B
Krim : Jesenice 1:1 (1:0)
Ljubljana, 4. aprila. Še slabše kot preteklo nedeljo proti Železničarju iz Gorice, je Krim zaigral danes proti Jeseničanom. To je bila tekma bolj podobna začetniškemu, kot pa dobremu nogometu. Jeseničani so se večinoma branili in skušali za vsako ceno obdržati čim višji rezultat. Razen požrtvovalnosti pri njih nismo opazili ničesar dobrega, poleg tega pa so večinoma odbijali žogo v out,in se pred svojimi vrati tako zgostili, da domači niso mogli izkoristiti nobene prložnosti za dosego gola. Še v slabši luči pa se je predstavil Krim. O nogometnem znanju Krimovcev tokrat ni bilo ne duha ne sluha.	RM
Postojna : Domžale 5:0 (5:0)
Postojna, 4. aprila. Danes popoldne je bila v Postojni na igrišču Postojne prvenstvena tekma slovenske republiške lige med domačo Postojno in gosti iz Domžal. Domačinom, ki so imeli v I. polčasu vidno premoč, je uspelo petkrat potresti mrežo gostov. Uspešni so bili: Miletič v 9. in 55., Hervoj v 29. in Korbar v 30. in 43. minuti. Sever
Aurora : Odred B 3:0 Piran : Branik 4:1
lestvica:
Piran	9	6	1	2	25:10	13
Aurora	9	6	1	2	23:11	13
Postojna	10	5	0	5	23:17	12
Slovan	9	5	2	2	15:16	12
Branik	10	5	1	4	23:22	11
Železničar	9	4	2	3	20:15	10
Krim	10	4	2	4	21:19	10
Jesenice	10	3	1	6	17:27	7
Domžale	10	0	0	10	6:37	0
(izven konkurence)						
Odred B	11	5	3	3	34:17	13
	*					
Drava	: ŽSD Celje 4:3				(3:0)	
Celje, 4.	aprila. — Nogometaši				Celja	so
Več kot zaslužen uspeh BRANIKA
(Nadaljevanje s 1. strani)	Fiveši, Plaznik, Elsner, Posavec
Plaznilc grobo zrušen v kazenskem pro- (trener: Kirbiš).
štoru gostov. Toda sodnik obeh pre- Budučnost: Dedovič, Perovič, Pe-krškov ni kaznoval, v 75. minuti je iz- trovič, Darmanovič II., Popovič, Ze-vedel Branik preko Plaznika nevaren čevič, Vučekovič, Radovič, Darma-napad vendar brezuspešno. Žogo je novič Lj Vasovič, Radonjič (trener namreč dobil Norkovic, ki je ostro stre- Tomaševirl Ijal čez gol.	'*
Igra postaja vse bolj ostra in od stra-	ergant ml.
ni Budučnosti tudi surova. Tri minute pred koncem tekme se Plaznik lepo prebije skozi obrambo gostov, toda branilec ga j« grobo zrušil in sodnik je vendarle pokazal na belo točko, Plaznika pa so z zlomljeno ključnico odnesli z igrišča. Najhujšo kazen je Gajšek zanesljivo pretvoril v gol in tako rešil Braniku dve zasluženi točki.
Branik: Filipančič, Pirc, Železin-ger, Šahu, Tajšek, Cučko, Norkovic,
r'
PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ST. 45
1.	Crvena zvezda : Odred	1
2.	Dinamo : Hajduk	1
3.	Vojvodina : Partizan	x
4.	Proleter : BSK	2
5.	Radnički : Spartak	1
6.	Branik : Budučnost	1
7.	Ljubljana : Kladivar	1
8.	Korotan : Segesta	2
9.	Tekstilac-V : Split	1
10.	Krim : Jesenice	x
11.	Železničar-NG : Slovan ni rezultata
12.	Postojna : Domžale	1
Med 3281 reševalci imajo 10 pravilnih rešitev Kunej Natalija,Celje, Dečkova 40 — Flandja Ivan, Jesenice, Gosposvetska 80 — Sipek Ivan, Ljubljana, Rožna dolina cesta 11/38 — Žmauc Miro. Ljubljana, Miklošičeva 10. Vsak prejme po 25000 dinarjev.
Poletov nagradni natečaj
N
ODREZEK št. 46
1. Sarajevo : Odred	
2. Radnički : Hajduk	
3. Partizan : Rabotnički	
4. Lokomotiva s C. zvezda	
5. Vardar : Dinamo	
6. Železničar : Branik	
7. Tekstilac V. : Kladivar	
8. Metalac : Ljubljana	
9. Branik S. : Aurora	
10. Slovan : Krim	
ll. Nafta : Rudar T.	
12. Proletarec : Zelezninčar	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
Ulica in hišna številka:
PLEMENITA GESTA
Ljubljana je sprejela v goste nogometaše ŽSD Celja, ki so, kot smo omenili, odigrali prijateljsko predtekmo. Kot je znano, se to društvo bori s precejšnjimi finančnimi težavami. Zato je uprava NK Ljubljana ob koncu tekme podarila nogometašem Celja 11 popolnoma novih nogometnih dresov, kar je vsekakor lepa gesta in jo je treba posebej pozdraviti.	T. B.
KEOLJ A E
Tekstilne : Split 2:0 (1:0)	Gradis : Šlander 4600:4437
Varaždin, 4. aprila. — Tekma je bila za- Ljubljana, 4. aprila. Na kegljišču nimiva zato, ker je odločala, kdo bo tre- Ilirije je bila prvenstvena keglja-nutno prevzel vodstvo na lestvici. Tekstilac gka tekma v okviru ekipnega pr-
TTChT-iol-rrr, T DO	J _____J' ____ •_ T
je bil danes boljše moštvo in je zasluženo premagal Split z 2:0. Oba gola je dosegel Lampelj, ki je bil obenem tudi eden najboljših pri Tekstilcu.
Segesta : Korotan 3:1 (1:0)
Kranj, 4. aprila. Segesta: Draženovič, Sorgent, Franjevič, Smeč, Stanič, Rožič, Fraunberger, Dokler, Domljenovič, Zu-banj, Tenšek.
Korotan:	Kovačič, Peternel, Štraus,
Žvokelj, Mihelčič, Jan, Kalinov, Ijačič, Norčič, Srakar, Stular.
Današnjo tekmo je Korotan po nesreči izgubil. Čeprav za Segesto lahko rečemo, da je zaslužila zmago že po igri v prvem polčasu. Prvi del igre so namreč gostje, dobesedno nadigrali domače in le z dvema uspešnima intervencijama Kovačiča se Korotan lahko zahvali, da
danes znova doživeli poraz v prvenstvenem srečanju. Nogometaši Drave so v ponovljeni tekmi (jesenska tekma je bila razveljavljena) dosegli že 4 gole in šele po tem so se Celjani nekoliko razgibali in z lepo igro znižali rezultat. V predtekmi so se mladinci Drave in Celja v prijateljskem srečanju razšli z neodločenim rezultatom 2:2.
Mladina — Kladivar : Železničar (Mb) 5:1 (1:1).
Propagandni nastop v Kočevju
Kočevje, 4. aprila. Včeraj so gojenci zadnjega letnika Zavoda za fizktuluro nastopili v Kočevju. Nastop, ki je vseboval nekaj zelo lepih telovadnih in športnih točk, je imel namen navdušiti on*dotno mladino za telesno vzgojo. Žal pa se je zbralo v Seško-vem domu razmeroma malo gledalcev.
Projektor : Jesenice 16:9
Kranj, 4. aprila. Danes je bil v Kranju prijateljski namnizo-teniški dvoboj med moštvoma Projektorja in Jesenic. Zmagali so Kranjčani: Rebolj in Hlebš po 5 zmag, Ahačič 3 zmage. Teran 2, Česen 1 zmaga. Jesenice: Valentar 3 zmage, Sabec, Strumbelj, Jeram po 2 zmagi ter Stana brez zmage.
Košarka
PARTIZAN (KRANJ) : PROLETAREC 53:25 (31:10)
Beograd, 4. aprila. Skupščina Nogometne zveze Jugoslavije je začela svoje delo že v petek dopoldne v dvorani MLO Beograda, ter zasedala vse 3 dni, in še danes ni končala s svojim delom. V svojem referatu je predsednik Branko Pešič prikazal delo dosedanjega upravnega odbora, ki je bil izvoljen na izredni skupščini ▼ preteklem letu. Nakazal je vrsto problemov, ki niso bili rešeni niti v preteklem letu, niti na redni, niti izredni skupščini. Razlog temu je to, da ni pravilnikov, predvsem pa da ni statuta Nogometne zveze Jugoslavije. Izdelan je bil statut ter poslan v diskusijo vsem, na žalost pa je bil slab. Tako so to vprašanje reševali delegati na skupščini. Nadalje je tov. Pešič podčrtal, da je treba več pozornosti posvetiti naši reprezentanci. V pogledu mednarodnih odnosov je bil precejšen uspeh, saj so naši klubi odigrali 144 mednarodnih tekem, med temi 25 doma, 119 pa v inozemstvu. Dalje se je dotaknil tudi kritičnih pojavov profesionalizma ter kritiziral črne fonde, ki so podpirali to, da je nekaterim nogometašem postal nogomet edini poklic. Potrebno je sicer, da dobe tekmovalci
DRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU
.J
Slavonska Požega, 4. aprila. — Danes dopoldne je bilo v Slavonski Požeg! prvenstvo Jugoslavije v krosu. Na tem tekmovanju je sodelovalo 60 najboljših tekmovalcev. Ves dan je v mestu vladalo veliko zanimanje za to tekmovanje. Tekmovalci Partizana so imeli največ uspeha in so zmagali na 4000 in 8000 m in v ekipnem plasmanu. Zavzeli so po tri prva mesta. Lep uspeh pa sta dosegla tudi Kladivar in Ljubljana, ki sta dosegla naslov državnega prvaka med članicami in mladinci.
Rezultati: mladinci 3000 m; 1. Je-
remič (C. z.), 2. Bendekovič (Metalac, Osijek), 3. Hafner (ŽAK Lj.); članice — 1200 m: 1. Slamnik (Kladivar. Celje), 2. Hiršter (Met. Os.), 3. Belaj (Kladivar, Celje); člani — 4000 m; 1. Pavlovič, 2. Štritof, 3. Ce-raj (vsi Partizan); člani — 8000 m: 1. Mihalič, 2. Cetinič, 3. Djuraško-vič (vsi Partizan).
Letos bodo praznovali naši odbojkarji 20-letnico svojega obstoja. Proslave bodo v jugoslovanskem merilu in za to priložnost organizira Zveza v Beogradu velik mednarodni turnir, na katerem bi sodelovale vrste Turčije, Italije, Grčije in seveda tudi Jugoslavije. Kakor smo izvedeli, se nam obeta v okviru tega tekmovanja __ tudi v Ljubljani mednarodno srečanje, in sicer med Jugoslavijo in Turčijo.
5. in 6. junija bo v Ljubljani mednarodni ženski turnir, na katerem bodo sodelovale vrste Francije, Belgije, Italije in Jugoslavije.
Konec aprila se bo začela zvezna odbojkarska liga, ki je letos enotna. Za sedaj so znana naslednja moštva: Partizan. Crv. zvezda, Mladost, Branik, AOK in Železničar (Beograd). V ligi bo nastopalo 10 moštev, zato bodo odločale še kvalifikacijske tekme za ostale 4 udeležence, med katerimi je tudi novomeški »Partizan«.
a
Jesenice : Beton 4555 : 4451
Celje, 4. aprila. — Na kegljišču Betona sta se danes srečali moštvi Jeseničanov in Celjanov. Jeseničani so bil boljši in zasluženo''zmagali. Jesenice (Spec 771, Šlibar 747, Korošec 726, Rebolj 734, Crv 760, Kelih 817), Beton (Lubej 794, Logar 699, Zagorc 701, Vanovšek 791, Škorjanc 71, Tepe] 755).
venstva LRS med Gradisom iz Jesenic in Šlandrom iz Maribora. Doseženi so bili le povprečni rezrultati. Najboljši rezultat med Jeseničani je dosegel Arčon s 785 in Rožič s 782 keglji, med Mariborčani pa Svetina s 774 in Žnideršič s 760 keglji.
Ilirija : Gradis 4431:4412
Kranj, 4. aprila. V Inteksu sta danes tekmovala Ilirija in Gradis iz Ljubljane. Zmagala je Ilirij v postavi: Mihelič 794, Reya 748, Ahlin 698, Novak 710, Stanko 789, Dolinar 737; Gradis: Cotič 706, Mar-tinšek 707, Toni 734, Lazar 742, Premk 720, Satler 803. Ilirija ni poravnala svojih finančnih obveznosti in bo sodniški zbor predlagal suspenz.
SKUPŠČINA
NOCOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE
v I. in II. zvezni ligi nekaj pomoči, osnovno pa naj jim bo delo in učenje. V diskusiji, ki se je razvila po referatu, so se di-skutanti izjavili proti pojavu profesionalizma, proti temu, da se preveč pažnosti posveča samo glavnim klubom. Poudarili so tudi skrb za zdravstveno stanje naših tekmovalcev. Delegat iz Zagreba tov. Jure Naglič je iznesel tudi primer kaznovanja Beare in Vukasa ter pokazal, da disciplinsko sodišče ni dovolj ostro kaznovalo prestopka Beare in Vukasa. Smatra pa, da je prestopek Beare manjši in obsoja pri tem način uprave kluba Hajduka, ki se je poslu-žilo nekakega štrajka. Tov. Rajbenšu iz Maribora je predlagal, da se ukine II. zvzena liga, ter da se formirata dve vzhodni ligi.
Skupščina je izvolila tudi 23-članski upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije in 5-članski nadzorni odbor. Kot stalna delegata za Zvezo športov Jugoslavije sta bila izvoljena Pešič Branko in Lišanin Mi-lorad. Od slovenskih predstavnikov so ▼ upravnem odboru Lavrič Stane, sekretar NZS, Dernač Vlado in Kopač Ivan.
Kladivarjeve članice in mladinci Mubljane najuspeineiši
KRATKE IZ ODBOJKE