NAGRADA ZVESTOBE IN DISCIPLINE Te dni so katoliški Slovenci v Argen¬ tini priredili vrsto lepih zborovanj m prireditev, ki so vse imele namen kar aajbolj dostojno proslaviti šestdeset¬ letni jubilej prveg-a katoliškega shoda. Kakor je bil Slov. katoliški shod v izsel¬ jenstvu lep dokaz, kako nas trdno veže zvestoba idejam in delu, ki se je začelo pred 60 leti, tako je bila jubilejna pri¬ reditev slovenskega katoliškega narod¬ nega gibanja, ki tudi slavi letos šestde¬ setletnico, nov dokaz, kako globoko so kili postavljeni temelji, ki so zbrali v vrstah katoliškega javnega in politične¬ ga dela najboljše predstavnike in može slovenskega katoliškega političnega gi¬ banja. Kdor je prejšnjo nedeljo sedel med našimi možmi in fanti, je moral s ponosom ugotoviti, da je globoko pro¬ drlo delo SLS v domovini in da ohi*anja to delo lep prestiž med tistimi, ki so se v to delo povezali predvsem s sred¬ stvi discipline, zvestobe in zaupanja. Kakor v v3eh 60 letih doma teh ljudskih množic nikdar ni razdvojil kak razkol, kakor jih niso pretresli poskusi razdo¬ rov in sporov, tako zremo danes vsi na to naše katoliško narodno gibanje in nje¬ ga enotnost s posebnim ponosom in ve¬ liko vero v njega bodočnost. Seveda se bo marsikdo z bridkostjo spomnil na udarce in preizdušnje, ki smo jih v tej borbi doživljali, a so nam ohranjale ta ponos in to vero v času raz¬ nih poskusov razdvajanja ali razbijanja enotnosti. Različni idejni in programski koncepti so pretresali v preteklosti vse večje stranke in politična gibanja v dru¬ gih katoliških deželah, kjer so te stran¬ ke povrh vsega razpolagale z drugimi sredstvi, kakor pa jih je bilo na razpo¬ lago slovenskemu političnemu življenju. Spomnimo se le velikega preokreta na levo, ki je pretresal nemški katoliški centru m v prvem desetletju po prvi sve¬ tovni vojni. V Porenju, trdnjavi nem¬ škega katoliškega gibanja, sta okoli glasila “Das neue Volk” sprožila močno gibanje proti enotnosti in za “moderni¬ zacijo” katoliškega socialnega progra¬ ma duhovnik Vitus Heller in Nikolaus von Ehlen. V katoliški publicistiki tiste¬ ga časa je bilo malo tako “udarnih in mečnih” peres, kakor je bilo pero teh takrat tako zvanih “idealistov”. Toda, kako hitro se je to gibanje razblinilo; napravilo je sicer precej škode, zlasti v delavskih vrstah, toda oba voditelja sta se kmalu znašla v Moskvi, kjer sta postala sekretarja v kom. internaciona¬ li. Drug-, še bučnejši, je primer strankar¬ skega pokreta, ki ga je v Belgiji sprožil Leon Degrelle s svojim reksističnini gi¬ banjem. Tudi on je krenil v razkol, ki je takrat za hip mnogo škodoval belgijski katoliški stranki, pri prvih volitvah je celo prejel prodorno število glasov, toda že čez nekaj mesecev se je gibanje raz¬ blinilo v ambicijah in agitatorski plehko¬ sti, okoli jedra katoliške stranke pa se je kmalu še odločneje zbralo tudi de¬ lavsko krilo katoliškega gibanja in iz vsega pretresa je vzrastla sedanja bel¬ gijska katoliška stranka, ki jo moremo v zboru evropskih krščansko-demokrat- skih strank šteti med najvzglednejšo in najmodernejšo. Ime Leona Degrella pa ponuja evropska politična zgodovina kot svarilo tistim ambicioznežem, ki iščejo v zgodovini naroda pred vsem ugodnih “momentov” za lasten nastop ali afir¬ macijo, ne pa temeljev za obogatitev narodnega političnega koncepta. Bilo bi pa odveč iskati dokazov v tem, kam vodijo razkoli in razdori v narod¬ nem političnem gibanju samo pri tujih narodih. Nekaj dokazov o tem nam nu¬ di tudi naša slovenska politična zgodo¬ vina. Ako bi hoteli začeti pri imenih ve¬ likega “kalibra”, potem bi nas moglo hudo zaboleti ime izrednega političnega talenta in velikega moža — drja Ivana Šušteršiča. Za njim naletimo potem kmalu na nova imena in to vse v naše čase, na imena majhnega ali pa prav ne¬ znatnega kalibra. Kakor ni dr. Šušter¬ šič s svojim nastopom povzročil poseb¬ ne katastrofe, tako tudi drugim ni šlo in ne gre to žito v klasje. Toda naša slo¬ venska politika je bogata na raznih po¬ sebnostih in ena takih posebnosti je ta, da slovenskim -strankam ni toliko škodo¬ valo fronderstvo, nergaštvo ali pa sku¬ pinsko razdvajanje. Veliko škodo v poli¬ tičnem konstruktivnem delu posameznih strank so povzročali možje, ki so se na- zivali “ideološki teoretiki, programski renovatorji” in slično._ Ti ljudje, ki so včasih celo trdili, da prezirajo politiko, so vendarle prehajali tudi v politiko in se od nje oddaljevali, kakor so pač ču¬ tili, da so “svoje delo” že opravili. Tako se je, sredi prejšnjega stoletja začela pri nas “velika doba” obračunavanja med takozvanim “starinstvom in mladin- stvom” in v tej dobi je posegla v ta boj lepa vrsta mož z velikimi imeni. Z ideološkega področja so prenesli v poli¬ tično in strankarsko delovanje elemente, ki neposredno nikakor niso mogli ko¬ ristno vplivati na strankarske politične programe, kaj še le delovanje; izzvani so tako bili sicer razdori in doseženi neuspehi, po končanem boju pa je mora¬ lo nazadnje politično vodstvo pometati razbijače in popravljati razvaline (za primer navajamo žalosten konec mlado- slovenskega gibanja v nemškoslovenski koaliciji v kranjskem deželnem zboru ob začetku tega stoletja in degeneraci¬ jo preporodarskega gibanja, ki se je po¬ topilo v medlem jugoslovenarstvu v tret¬ jem desetletju tega stoletja.) Skoraj bi lahko rekli, da je mnogim razdomim po¬ javom v slovenskem političnem življen¬ ju trdno korakal na čelu mož “zgolj” ideološke akcije, ki je politično delo v začetku javno ali tajno preziral, pri tem pa le računal na to, >da mu bo kdaj pri¬ sojena posebna pomembnost tudi pri ob¬ likovanju političnih konceptov. Seveda omogoča prava demokracija pravilno u- veljavljanje vsem takim stremljenjem in jih tudi s časom pravilno absorbira, le pri nas se je tak naravni razvoj na¬ zadnje spačil, ker je tak mož akcije pre- i pozno -spoznal, da mu je manjkal pravi čut za realizem v politiki. Kako se nad vsemi še uveljavlja ta tradicija, nam more biti najlepši vzgled prav polpretekla izkušnja iz dobe pred komunistično revolucijo in med njo sa¬ mo. Slovensko narodno katoliško gi¬ banje in z njo SLS kot njena politična predstavnica, je bila proti poskusom razkola in razdora v katoliškem taboru šo razmeroma izredno trdno zavarovana. Po može razkola in razdora so zato šli iz sovražnega tabora v vrste sredine in levice, ki politično ni skoraj nič pomeni¬ la, pač pa je slovela po raznih več ali manj močnih imenih iz znanstvenega, filozofskega ali literarnega področja. Slovensko katoliško narodno gibanje in z njo SLS je imela svoj trden koncept -— in ga tudi ima — in v njenih vrstah ni mož, ki bi mogli ugotoviti kako po¬ sebno različnost in nasprotje v glavnih konceptih narodnega programa. Kadar je hotel kdo slovensko katoliško politič¬ no enotnost razbiti ali ji škodovati, se je naprej obrnil na ljudi z drugih področij, ne pa na politično. Ko je tam dosegel svoj namen, je povečal “pomen” in “ob¬ seg” te nove skupine ali akcijskega od¬ bora, sredine ali levice in nato pokazal s prstom na omajano ali porušeno edi¬ nost katoliškega političnega tabora. To¬ da navadno je pri tem sebi nazadnje le malo koristil, “razkolnike” in pa “opo- zicionalce” pa je kmalu lahko pokopal. Vse to smo skušali pojasniti, da si ta¬ ko lahko razložimo moč in silo duha, ki je prejšnjo nedeljo preveval jubilejno zborovanje slovenskih katoliških politič¬ nih delavcev. Seveda je to delo imelo in bo imelo še veliko težav in preizku¬ šenj, sledili si bodo še poskusi razkolov in razdorov, a ravno dosedanje izkušnje nam nudijo padlago za trdno vero in prepričanje, da je te vrste na globoko prežela šola naukov in tradicij, ki so jih SLS ob njeni ustanovitvi in poslej zapustili in jih dajejo tudi danes njeni najboljši možje in predstavniki. Disci¬ plina, zvestoba in zaupanje niso samo plod politične vzgoje, ampak pri nas tu¬ di močan porok za pravo vrednotenje in usodo vseh dosedanjih in bodočih posku¬ sov neenotnosti. Zaleteli volilne b@rlb@ v IJSM Oba glavna kandidata za predsednika Združenih držav, general Eisenhower in Adlai Stevenson sta koncem avgusta za¬ čela z volilno kampanjo, ki bo trajala sedaj ves september in oktober do prve¬ ga torka v novembru, ko bodo volitve. Zanimivo je, da sta oba kandidata bila povabljena, da spregovorita najprej u- deleženeem kongresa Ameriške legije, to je Zveza ameriških bivših bojevnikov. Kongres je bil v New Yorku in je prvi govoril general Eisenhower, dva dni za njim pa Adlai Stevenson. Po prvih podatkih sodeč je imel ge¬ neral Eisenhower večji uspeh na zbo¬ rovanju te bojevniške organizacije — in to je gotovo razumljivo, saj je govoril tistim, ki jih je v zadnji vojni vodil do zmage. V svoji kritiki demokratske vla¬ de je bil zelo oster in je posebno opo¬ zarjal na važnost vojaške priprave, ker more biti samo močna država zadosten porok za varnost domovine. Kakšen je bil učinek njegovega nastopa, se lahko presodi tudi po tem, da so ti bojevniki zelo hitro prešli na postavljanje zahtev čisto političnega značaja in tako terja¬ li, da naj Truman takoj odstavi svoje¬ ga državnega tajnika Deana Achesona. Te spremembe sicer bojevniki ne bodo dosegli, toda značilno je, da so ti možje postavili to zahtevo zavedajoč se, da smejo kaj takega storiti kot tisti, ki so v drugi svetovni vojni s svojo krvjo pri¬ borili Ameriki današnji vodilni položaj in zato lahko terjajo, da naj se v vladi izvajajo tiste spremembe, ki jih oni pre¬ sodijo za nujne in potrebne. Ko je -dva dni za Eisenhowerjem go¬ voril Adlai Etevenson, ni kar nič okle¬ val, da bi bojevnike opozoril, da se v drugi svetovni vojni gotovo niso vojsko¬ vali zato, da bi si zato zagotovili poseb¬ ne politične pravice. Seveda so na boji¬ šču opravili veliko žrtev, toda enake žrtve so v okviru svojih dolžnosti in na drugem poprišču doprinašali tudi dru¬ gi ameriški državljani. Stevenson je kar naravnost povedal članom Legije, da si naj zapomnijo, da se bo, če bo izvoljen, vedno uprl vsakemu takemu pritisku, k: bi ga na potek političnega dela hote¬ li izvajati bojevniki kot člani Legije. Ponovil je, da se bo njegova vlada, ako bo izvoljen, trdno držala načela, ki ga je postavil že Jefferson, ko je rekel; “V Združenih državah imajo vsi enake pra¬ vice, nikdo pa ne sme imeti posebnih pri¬ vilegijev.” Kar so bojevniki storili za domovino na bojišču, so storili predvsem iz patriotizma. To rodoljubje pa more biti pravilno le tedaj, ako se vsi zaveda¬ jo svojih odgovornosti do domovine. Tako se je prva “runda” volilnega bo¬ ja zaključila zelo zanimivo: Eisenho- \verjev štab je skušal potegniti Legijo za seboj ko meni, da lahko računa na bojevnike, ki mislijo, da jim mora do¬ movina dajati vedno in povsod neko po¬ sebno “nagrado” za to, ker so vestno opravljali svoje dolžnosti. Stevenson pa je močno posvetil na jedro vsega prob¬ lema, ko je podčrtal nevzdržnost kakih takih posebnih računov, ker nobena de¬ mokracija ne more izpolnjevanja držav¬ ljanskih dolžnosti plačevati s posebnimi nagradami; dolžnosti imajo vsi enake, zato pa naj bodo tudi pravice vsem pri¬ sojene v eneki meri. USPEHI REPUBLIKANSKE AGITACIJE NA JUGU Južne dežele Združenih držav so bile vedno trdnjava demokratske stranke. Pet ali šest južnih držav je že več de¬ setletij imelo samo demokrate za guver¬ nerje in ponekod republikanci kot taki sploh niso obstojali. Odkar je Truman EL GENERAL PERON PRESIDIO LA CEREMONIA INAUGURAL DEL POUCUMKO EVITA Presidente de la Nacion general PERON presidio el sabado pasado la eere- monia inaugural del grandioso Policlinico Evita, construido por la Fundacion Eva Peron, en la localidad 4 de Junio en Lanus. El Presidente, que fue entusiasmente aclamado por la muchedumbre firmo en primer lugar el pergamino con el aeta inaugural del Policlinico Evita. En nombre de los trabajadores que construyeron el magnifico policlinico hablo el obrero Rey, quien le hizo entrega al general Peron en forma simbolica del edi- ficio. El Subsecretario de Informaciones de la Presidencia de la Nacion Sr. Raul Apold destaco en su discurso la gran obra social y humanitaria realizada para la clase humilde por Eva Peron, seguidamente entrego al Presidente Peron una medalia recordatoria que simboliza el amor fanatico de Eva Peron por su espo- so v por su pueblo. El Primer Magistrado, hondamente conmovido, agradecio el emotivo recuer- do de su ilustre esposa desaparecida. La ceremonia inaugural termino con un conceptuoso discurso del GENERAL PERON quien le pronuncio visiblemente emocionado destacando que Eva Peron ha sueumbido bajo el peso del dolor de millones de humildes, pero su memoria vivira en estos monumentos erigidos a su gran sentimiento y a šu inmenso corazon. Al terminar su discurso la concurrencia aclamo los nombres del General Peron y de Eva Peron. GENERAL PERON SLOVESNO ODPRL POLIKLINIKO EVITA Predsednik republike GENERAL PERON je v soboto odprl veliko Polikli¬ niko Evita, ki jo je zgradila Fundacion Eva Peron v kraju 4 de Junio v Lanusu. Pok. gospa Eva Peron je želela, naj bi se poliklinika imenovala “17 de Octubre”, po njeni smrti so ji pa dali ime po njej. Množice so generalu Peronu ob prihodu priredile navdušene ovacije. V Poli¬ kliniki je general Peron najprej podpisal pergamentno listino, s katero je t imenu vlade prevzel novozgrajeno zdravstveno ustanovo, nakar je na slavnost¬ nem zborovanju prvi govoril eden od delavcev, ki so zgradili to mogočno poslopje in je v njihovem imenu simbolično izročil polikliniko gralu Peronu. Podtajnik za informacije Sr. Raul Apold je v svojem govoru poveličeval ogromno delo, ki ga je izvršila pok. Eva Peron za siromašne sloje ter je predsedniku izročil zla¬ to spominsko medaljo, ki priča o brezmejni ljubezni, ki jo je nosila v srcu 'Eva Peron do svojega soproga in voditelja. Tako medaljo mu je hotela ona sama iz¬ ročiti ob otvoritvi tega sanatorija, pa je njene načrte prekrižala smrt. Vidno ginjen je predsednik Peron sprejel ta drag spomin na svojo pokojno soprogo ter je nato v svojem vsebinsko globokem govoru naglašal, da je Eva Peron sicer podlegla pod težo trpljenja milijonov siromašnih, toda spomin nanjo bo živel vedno v teh spomenikih, ki jih je postavilo sočutje v njenem brezmej¬ nem srcu. Ob zaključku svojega govora ga je množica navdušeno pozdravljala z vskli- ki Peron in Eva Peron. na oblasti, se je to začelo spreminjati (Truman sam je po rodu z juga) in pred štirimi leti je prišel na jug za guverner¬ ja še James F. Byrnes, ki je šel tja za¬ to, ker ga je Truman odslovil kot držav¬ nega tajnika in mu je zato skušal po svoje plačati to dejanje. No, plačal mu je tako, da sedaj Byrnes sam ne more več držati nazaj demokratov, da ne bi prehajali k republikancem. Bymes po¬ ziva še demokrate v enoten nastop — toda je že prepozno. Pri izbiri delega¬ tov in kandidatov so ponekod pokazali rezultati, da imajo republikanci tam, kjer jih včasih sploh ni bilo, 40 do 50% volilcev. Komaj je Eisenhovver končal svoj na¬ stop v New Yorku, je že odpotoval na jug, kjer ima sedaj velike agitacijske shode. Vozi se s posebnim letalom in ima po tri shode dnevno in to vsakega v dru¬ gem mestu ali drugi državi. Ta preokret na jugu navajajo kot naj¬ večji uspeh republikanske volilne stra¬ tegije. Stevenson pa ima dosedaj zase ta največji uspeh, da so se delavske stro¬ kovne organizacije odločile priporočiti delavcem, da naj glasujejo za demokrat¬ skega kandidata. Poleg tega pridobiva Stevenson, ker ima dejansko večji in privlačnejši program, kakor pa Eisen- hower, ki navaja povsod predvsem to misel, da mora sedaj priti njegova stran¬ ka na površje, ker da so bili demokrati že predolgo na oblasti. Stevenson in Tru¬ man zatrjujeta, da bodo zmagali demo¬ krati, tisti pa, ki radi ugibajo o volilni odločitvi (in teh je v USA vedno dosti) šo ugotovili, da je možno, da Eisenho- wer ne bo zmagal. V zadnjih 90 letih nikdar ni zmagal republikanski kandi¬ dat, ako se je letnica volilnega leta kon¬ čala s številko 2. V zunanji politiki so republikanci po¬ stavili zahtevo, da se mora doseči, da bodo sovjeti odrinjeni na svoje prave meje, ne pa da bi bili samo zadrževani, kakor je to delala dosedaj demokratska zunanja politika. John Foster Dulles je za republikance povedal, kako si zamiš¬ lja, da bi se sovjeti morali umaknti iz satelitskih držav. Tako meni, da je tre¬ ba narode, ki so pod komunističnim re¬ žimom, podpreti pri njih upiranju in jim tudi dejansko poslati pomoč v 1 orožju m opremi. Ko se bodo začeli upirati ti na¬ rodi, bodo tudi ljudstva v Sovjetski zve¬ zi začela dvigati glavo in se upirati vla¬ di v Kremlju. Ko bo potem sovjetska vlada videla, da doma ni dovolj trdna, se bo s svojo vojsko umaknila iz satelit¬ skih držav, ki bodo vrele v uporu, ker bo doma morala ohraniti oblast za mo¬ že v Kremlju. Upori v satelitskih drža¬ vah bodo povzročili upor v Sovjetski zvez in to bo uvod v končni propad ko¬ munizma. Tako Foster-Dulles. LEP USPEH SLOVENSKIH SMUČARJEV V BARILOCAH Znani pobornik andinizma med Slovenci g-, dr. Vojko Arko nam je v nedeljo, dne 31. avgusta poslal iz Bariloč brzojavno sporočilo, da je pri- argentinskem smučarskem tek¬ movanj u na dolge proge prvi pri¬ spel na cilj France Jerman. Drugo mesto je zasedel Janez Flere, tretji je prispel na cilj tudi Slovenec in to Andrej Kukoviča. Četrto mesto je zasedel Bruno Pertile. Vse naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo, da nam čimprej po¬ ravnajo naročnino, za letošnje leto, če tega že niso storili. Naročnina je 60 Pesov. Ta znesek nam lahko pošljete i po giro ali bono postal. Svobodna Slo¬ venija se vzdržuje samo z naročnino, zato je njeno redno izhajanje odvisno od rednega plačevanja naročnine vseh naročnikov. Kdor pa le more, naj pri¬ speva tudi v tiskovni sklad. “POLJUB” je najlepša pesniška zbir¬ ka Dr. Tineta Debeljaka. Izšla je v bi¬ bliofilski izdaji in stane samo 32 Pesov. Pri naročilu po pošti 2 Pesa več. Dobite jo lahko na Victor Martinez 50, Buenos Aires. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. IX. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Malik zapušča položaj glavnega sovjetskega delegata pri ZN ter bo na njegovo mesto prišel dosedanji sovj. za¬ stopnik zun. min. Valerian A. Zorin. Ta je tretji sovj. delegat pri ZN. Prvi je bil Gromiko, sedanji sovj. veleposlanik v Londonu, ki je 24krat uporabil veto, drugi je bil Malik, ki je 17 krat izjavil “njet”. Zorin je sezonski sovjetski dip¬ lomat. 20 let star je bil že v vrhovnem komiteju sovj. mladine. L. 1941 je vsto¬ pi! v sovj. zun. ministrstvo, 1. 1945 po¬ stal sovj. veleposlanik v Pragi. V krat¬ kem času je izginil iz češke ter se vrnil na isto mesto takoj po padcu Beneš-Ma- sarykovega režima 1. 1948. L. 1947 je bil medtem član sovj. delegacije na skup¬ ščini ZN. Na Malikovo mesto bo sedaj stopil ok. 15. septembra. Malik je izvršil zadnjo polit, potezo v ZN, ko je v petek glasoval za odobritev letnega poročila ZN za glavno skupščino. Je to ena od redkih važnih zadev, ki jih Malik ni ve- stiral. — Amer. šef letalskega štaba gen. Vandenberg je izjavil, da “ni sred¬ stev, ki bi mogla zaustaviti ameriško atomsko protiofenzivo, niti jih ne bo v bližnji bodočnosti.” Za to govoi'e tri dejstva: 1. USA lahko sedaj uporablja atomsko orožje proti slehernemu objek¬ tu, ne samo. velikim. 2. Ameriška grad¬ nja letal tako hitro napreduje v vseh smereh, da jo bo težko prekositi. 3 Po¬ večana učinkovitost atomskega orožja in njegova masovna izdelava je v pol¬ nem zagonu. Sleherni vojaški nalogi od¬ govarja posebno atomsko orožje. — USA pripravlja načrt za potrošitev ene milijarde dolarjev več kakor doslej za oborožitev držav NATO v prihodnjem letu. KANADA: V Alberti v Kanadi so od¬ krili velikanska ležišča urana. GUATEMALA: Oblasti so odkrile, da glavno radijsko postajo 'države vodijo komunisti in da denar za to dobivajo direktno in indirektno iz Moskve. BOLIVIJA: Policija je po več terori¬ stičnih aktih odkrila zaroto proti seda¬ nji vladi dr. Paz Estensora, v katero naj bi bili zapleteni člani desničarske stran¬ ke- Falange Socialista Boliviana. VENEZUELA: V pripravi je objava zemljevida, ki označuje kot venezolan- sko posest 44.000 kv. km, ki so sedaj pod brazilsko suverenostjo. ANGLIJA: Churchill se namerava se¬ stati s Stalinom kmalu po ameriških predsed. volitvah. Vlada je predložila sklicanje konference za obrambno pogod¬ bo med državami Srednjega Vzhoda, na katero naj bi prišle USA, Avstralija, No¬ va Zelandija, Južna Afrika, Francija in Turčija. Egipt je izključen, vendar se zanj potegujejo Amerikanei. Sedež naj bi organizem imel na otoku Cipru, ki pa je trenutno predmet spora med Grčijo in Anglijo. ITALIJA: Socialisti Saragatove sku¬ pine se zavzemajo za plebiscit na Trža¬ škem svobodnem področju, ki naj Trst in vse njegovo zaledje vrne Italiji. Za¬ htevajo tudi, da morajo Jugoslovani iz¬ prazniti zono B. VATIKAN: Papež Pij XII je odredil, da bo 36. Mednarodni evharistični kon¬ gres leta 1955 v Rio de Janeiro v Bra¬ ziliji. ZAHODNA NEMČIJA: Predsedstvo soc. stranke bo po Schumacherjevi smr¬ ti prevzel Erich Ollenhauer, dosed. pod¬ predsednik stranke. BERLIN: V Berlinu so kom. razboj¬ niki ugrabili advokata dr. Linse-a, pred¬ sednika berlinske protikomunistične ad¬ vokatske zbornice. Ameriške oblasti so že dvakrat protestirale pri sovjetih in zahtevale njegovo vrnitev. Nemška poli¬ cija je dala zablokirati vse ceste, ki vo¬ dijo iz zah. Berlina v sovjetski sektor, da se taki primeri, ki jih je bilo v zad¬ njem času veliko, ne bi mogli več doga¬ jati. VZHODNA NEMČIJA: Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška pri¬ pravljajo vojaški trojni pakt pod pokro¬ viteljstvom ZSSR. kot protiutež voja¬ škemu bloku NATO. K tej trojni voja¬ ški zvezi bodo pozne j o pristopile tudi druge “ljudske demokracije” vzhodne Evrope in sicer Albanija, Madžarska, Romunija in Bolgarija. Moskva priprav¬ lja tudi združitev težkih industrij Polj¬ ske, Češke in Vzhodne Nemčije pod e- notno vodstvo z dobavo surovin iz ZSSR, kot protiutež skupni premogovni in že¬ lezni industriji zahodnih držav po zna¬ nem Schumanovem načrtu. ZSSR bo imela v Vzh. Nemčiji tudi velike vojaške manevre, ki se jih bodo udeležile arma¬ de Poljske, češke in Madžarske pod sov¬ jetskim vrh. poveljstvom. BELGIJA: Belgijski kom. agitatorji so razdelili med belgijskimi vojaki na Komunistična Jugoslavija in Koroška Avstrijski zun. minister dr. Karel Gruber se je mudil od 18. do 23. junija t. 1. na uradnem obisku v Jugoslaviji. V Beogradu je imel razgovore s predstav¬ niki zun. ministrstva in ostalimi kom. ministri, nazadnje pa še s Titom na Brionskih otokih. O razgovorih avstrijskega zun. mini¬ stra dr. Gruberja s Titom navajamo po¬ ročili, ki sta bili objavljeni v ameriškem listu “Christian Science Monitor” in pa v švicarskem dnevniku “Neue Zuericher Zeitung”. Omenjeni ameriški list v zvezi z raz¬ govori Dr. Gruber — Tito omenja tudi koroško vprašanje in pravi dobesedno: “Jugoslovani opisujejo Gruberjev obisk kot poslanstvo prijateljstva, ki naj omo¬ goči razgovor o mnogih kompliciranih vprašanjih, v glavnem gospodarskih, z namenom, da bi se vzpostavile prijatelj¬ ske zveze med obema državama. Vpra¬ šanje Koroške •— tako pravijo Jugoslo¬ vani — najbrže sploh ne bo prišlo na dnevni red, ker beograjska vlada sma¬ tra, da je sedanji položaj Slovencev, ki 'živijo pod Avstrijo, zadovoljiv. Jugoslo¬ vansko zahtevo po Koroški, ki so jo po¬ stavili takoj po vojni, so že davno polo¬ žili v arhive...” Tako je poročal dopis¬ nik “Christian Science Monitor” dne 18. junija t. 1. iz Beograda. “Neue Zuercher Zeitung” pa je o istem vprašanju dne 26. junija t. 1. zapisala naslednje: “Na Dunaju prevladuje upa¬ nje, da se dajo odnošaji med Dunajem in Beogradom urediti na široki podlagi. Prepir radi koroške meje je, tako izgle- da, končnoveljavno zaključen, dasi se jugoslovanski režim še vedno nekaj za¬ nima za pravni položaj slovenske manj¬ šine. Z ozirom na to, da obe strani želi¬ ta, da bi ne dajale povoda za oboje¬ stranske občutljivosti, sta sklenili, da nekdanje koroško vprašanje omenjata čim manj. . . Glede koroške meje so zad¬ nje čase bila nesoglasja. Ta prepir je bil sicer dosti hitro spravljen s sveta, toda bila je še vedno nevarnost, da ne bi zagrenjenost, ki je ostala, povzročila kake druge slabe posledice. Ta nevar¬ nost je sedaj tudi odstranjena. Med dve¬ ma sosedoma, ki sta gospodarsko in zu¬ nanjepolitično navezana drug na druge¬ ga, ne sme biti nobenih nesoglasij, ki bi mogle ogrožati medsebojni promet, medsebojne trgovske zveze in medseboj¬ ne dobre odnose...” List navaja, da se je v tem smislu iz¬ razila tudi “Neue Wiener Tageszeitung”, glasilo avstrijskega zveznega kanclerja. Za lita je vera "praznoverje" V Beogradu je bil nedavno ustanovni kongres Zveze učiteljev in srednješolskih profesorjev. Po končanem kongresu so se vsi šli poklonit Titu, katerega je po¬ zdravil prof. Milivoj Oroševič ter mu obljubil, “da bodo učitelji vzgajali mla¬ dino v duhu jugoslovanskega socialistič¬ nega patriotizma”. Tito je nato v svojem govoru med dru¬ gim povdarjal tudi tole: “Vem, da mečejo iz tujine na nas po¬ lena in kamenje, češ, da odtujujemo otroke od Boga, cerkve itd., toda ne mo¬ remo se strinjati s tem, da bi mladina zapadla v praznoverje. Za nas je nam¬ reč vse to samo praznoverje, če pozna¬ mo splošne zakone prirode in če smo se povzpeli do te stopnje, da pravilno poj¬ mujemo splošni razvoj v vsemirju in v družbi, se moramo boriti proti prazno¬ verju. Vere ne preganjamo, ne moremo pa dovoliti, da bi otroke, ki jih je tre¬ ba šele vzgojiti, vzgajali po želji tistih, ki so ubrali povsem drugačno pot, kakor bi mi želeli. Država ima pravico vzga¬ jati otroke in mora jih vzgajati.” S temi besedami je pravoverni komu¬ nist Tito zopet jasno povedal, da ne bo dopustil, da bi bila mladina vzgojena v verskem duhu, kakor to žele njeni star- ! ši in kar je tudi njihova dolžnost, am¬ pak bo z vsemi sredstvi delal na to, da mladina v njegovi diktaturi v Boga ne bo verovala in ne priznavala božjih za¬ povedi. HfiVATSKI GLAS" 0 POLITIKI HSS G. Dr. Vladko Maček predsednik Hr- vatske seljačke stranke, ki živi s svojo družino v Washingtonu v USA, je 20. julija t. 1. praznoval 73. letnico svojega rojstva. To priliko je porabilo glavno glasilo HSS v svobodnem svetu, kanad¬ ski “Hrvatski Glas” da je' objavil uvod¬ nik, v katerem prikazuje predvsem, na¬ pore g- dr. Vladka Mačka in HSS za rešitev hrvatskega naroda izpod komuni¬ stične diktature in za njegove pravice ter svobodo v sedanjem grupiranju in trenju svetovnih velesil ter borbi za de¬ mokratizacijo sveta. Izvajanja “Hrvatskega Glasa” so za¬ nimiva in važna, ker prikazujejo g. dr. Mačka, kako se kot predstavnik svojega naroda trudi, da bi v času, ko svetovne velesile iščejo predvsem rešitve za ve¬ like svetovne probleme, vodil tako poli¬ tike za svoj narod, da bi bila v skladu tudi s končnimi cilji teh velesil in da bi od njih imel koristi tudi hrvatski na¬ rod. “Hrvatski Glas” med drugim pravi, da v organizmu, ki se imenuje človeštvo v sedanjem času marsikaj ni zdravo in da si zato največji umi sveta prizadevajo, kako bi to stanje spremenili. V takih razmerah seveda ne posvečajo posebej pozornosti malim narodom in njihovim problemom. “Hrvatski Glas” za tem u- gotavlja: “Za nas Hrvate je vsekakor najvažnejša naša stara 'domovina, kar je čisto naravno in razumljivo, toda odločujoči činitelji, ki so precej visoko in imajo boljši razgled na daleč in ši¬ roko, skušajo najti rešitev vsaj za važ¬ nejše probleme, ki tlačijo danes svet in to posebno velik del narodov v Evro¬ pi, v kateri je tudi naša Hrvatska. To¬ da, če se ne bo rešilo tako, kakor je potrebno, vprašanje, na kakih temeljih raj se ustvarijo Združene Evropske Dr¬ žave, vsak pameten človek ve, da se tudi naše (hrvatsko) vprašanje ne more re- tisoče letakov, v katerih jih pozivajo na upor radi dveletne obvezne vojaške služ¬ be. Manjše upore v nekaterih vojašni¬ cah je vojaška policija hitro zadušila, v splošnem pa vojaštvo agitatorjem ni na¬ sedlo. PERZIJA: Mosadegh je zavrnil pred¬ log predsednika Trumana in Churchilla za rešitev petrolejskega problema. Ko¬ munisti s pomočjo stranke Tudeh razvi¬ jajo vedno večjo akcijo proti Ameriki in Angliji ter posebno napadajo ameriške¬ ga petrolejskega izvedenca Jonesa kot vohuna, ki ga je treba takoj izgnati. JAPONSKA: Imperator HirOhito je razpustil parlament na predlog vlade in razpisal volitve za 1. oktober. To bodo prve volitve na Japonskem, odkar je ta država zopet svobodna. Sed. predsednik vlade Jošida bo znova kandidiral. Izida volitev ni mogoče predvidevati. Komuni¬ sti so na Japonskem precej močni in s pomočjo Moskve razvijajo veliko kam¬ panjo. FORMOSA: Odkrili so priprave za državni udar, s katerim naj bi odstranili Čangkajška. Vojaška in tajna policija sta aretirali več tisoč oseb, vpletenih v zaroto. Upor so podprli kitajski komu¬ nisti s celine, denar pa je poslala Mos¬ kva. siti tako , da bi se hrvatski narod konč¬ no v resnici čutil svobodnega in srečne¬ ga v svoji domovini, v eni najstarejših evropskih držav. Zato tudi dr. Vladko Maček ne more kategorično že sedaj iz¬ javiti: Samo to hočem, tega in onega pa ne. Vse je odvisno od tega kako se bo razvijal svetovni položaj. Konkretno: ali se bodo velesile znašle za zeleno mi¬ zo, da tam poskusijo odstraniti vse ovi¬ re pravemu miru, ali pa bo napetost v mednarodnih odnosih privedla do nove¬ ga prelivanja krvi. V tem zadnjem slu¬ čaju se bo pri sedanjem stanju med drugimi godilo slabo tudi naši stari do¬ movini. Tako se nam zdi. In tako bi bil načrt, ki bi prihajal v poštev za razpra¬ vo v prvem slučaju, popolnoma brez vrednosti v drugem primeru. Skratka: Kakor niti velesile in njihovi državniki ne vedo, kaj vse se bo rodilo iz tega, je čisto naravno, da tudi predsednik dr. Vladko Maček ne more konkretizirati na¬ šega - hrvatskega načrta in reči: to se mora priznati.” V nadalnjih izvajanjih pa “Hrvatski Glas” obračunava s tistimi, ki mislijo, da so pametnejši od g. dr. 'Mačka in na¬ stopajo z raznimi programi. Za nje pra¬ vi, da brvatskemu narodu pripravljajo tako “obleko”, kakršna njim ugaja. Cerkveni koncert zbora Spored slov. kat. shoda v Bs. Airesu od 15. do 17. avg. t. 1. je bil prijetno po¬ življen s pevskim koncertom cerkvene glasbe dne 16. avg. zvečer v lepi cerkvi El Salvador na Callao 590. V okvir vseh prireditev kat. shoda je nujno spadal tudi umetniški nastop našega najboljše¬ ga pevskega zbora “Gallus”. Slovenci smo namreč pevsko in glasbeno nadarjen narod. Ako se postavljajo osnove versko- nravnega preroda in se obravnavajo na- rodno-socialna in obče kulturna vpra¬ šanja, tedaj ima tudi glasbeno udejstvo¬ vanje svojo pomembno vlogo za naš na¬ rod; kajti glasba je pač najlepša pano¬ ga umetnosti, najbolj duhovno dvigajo¬ ča, blažilna in tudi najbolj odmaknjena sleherni perverznosti. Spored koncerta je odgovarjal idejnim smernicam kat. shoda, hkrati pa počastil vzvišeno po¬ kroviteljico tega shoda: Marijo vnebo- vzeto. Petelin-Gallusova latinska maša je so¬ lidna skladba poznega srednjega veka, ki je bil prežet z globoko vero v Boga. Brez kakih težav ali nevarnih modulacij teče melodija ob jasnih akordih, ki se kajpada v tolikih mašnih spevih tu in tam enolično ponavljajo in razvajenega poslušalca skoro malce utrujajo. Toda zbor “Gallus” je mašo odlično predna- šal brez orgelske spremljave v kleni po¬ vezanosti glasov, ki so kakor nalašč u- stvarjeni za tovrstne skladbe. Vmesni koralni spevi (Introitus, Graduale, Offertorium, Communio) so glasbeno do- Siloviti ameriški letal¬ ski inapadi na KoreJ Na Koreji so mirovna pogajanja v po¬ polnem zastoju. Toliko bolj živahno pa je postalo zavezniško letalstvo, ki je v zadnjem tednu izvršilo vrsto težkih na¬ padov na najvažnejša industrijska in vo¬ jaška središča severne Koreje. Severno¬ ameriške veletrdnjave so bombardirale električne centrale ob mandžurski meji, dalje važne vojaške tvomice ob korej- sko-sovjetski meji ter med drugimi kra¬ ji tudi Pyongyang, ki so ga dobesedno porušile. Poleg vojaških so tudi civilne žrtve velike. Pyongyang so bombardira¬ li potem, ko so nekaj ur prej točno ob¬ javili začetek napada. Kljub temu ni bi¬ lo močne letalske obrambe, toliko bolj pa je delovalo kom. protiletalsko top¬ ništvo. Kljub na veliko organiziranim le¬ talskim napadom zavezniško letalstvo v preteklem tednu ni imelo posebnih izgub. polnjevali uživanje celotne latinske “pe¬ te maše” v smislu liturgičnih predpisov. Izvajanje koralnih melodij bi moralo bi¬ ti za spoznanje bolj gladko tekoče, brez ostrih ritmičnih poudarkov, oplemenite¬ no z vsemi dinamičnimi finesami. D. , Scarlattijeva orgelska skladba “Andante” naj bi bila nekak prehod od starejše cerkv. glasbe do novodobnih u- stvaritev. Skladba sama nima bogve kaj izrazne moči (saj Domenico Scarlatti je bil bolj klavirski virtuoz nego kompo¬ nist), zato tudi orgelsko izvajanje ni na¬ redilo posebnega vtisa. Foersterjev “Večerni Ave” za moški zbor zahteva dobre zasedbe v moških glasovih in prožnih tenoristov. Skladba izvira iz zadnjih let Foersterjevega živ¬ ljenja, ko se je mož kot skladatelj moč¬ no umiril, pa nič približal modernemu načinu komponiranja. Zato pesem, če¬ prav jo je moški zbor razmeroma dobro zapel, po prvem zagonu akordov nekam v prazno izzveni. “Večerni zvon” dr. Fr. Kimovca je ena izmed skladb njegovega sloga. Tudi brez označbe skladateljevega imena bi jo zgolj po poslušanju prepoznal kot nje¬ gov izdelek. Za učinkovito prednašanje je pesem močno zahtevna: poleg števil¬ nega zbora, čistih sopranov, izdatnih al¬ tov. lahkotno zvenečih tenorjev in fun- damentalnih basov mora tudi dirigent izrabiti vse dinamične možnosti in izraz¬ na sredstva, da poslušalcem pričara ne¬ beško lepo stopnjevanje in odmevanje prisrčnih vzdihov “Zdrava Marija!” Di¬ rigent s pevci vred se je zelo približal pravilnemu tolmačenju delikatne sklad¬ be. Mavov “Rožni venec” je večno lepa pesem bogonadarjenega skladatelja. Pre¬ prosta po obliki, pa izvirna po zamisli, je privrela naravnost iz srca častilca Marijinega; zato tudi seže pevcem in poslušalcem vsakokrat v srce. Če bi jo prednašali po skladateljevi želji neko¬ liko bolj zmerno, bi se nedvomno pove¬ čala lepota pesmi in zborovega petja in sopranistka bi zavidljivo briljirala. Sattnerjeva “Vstal je Gospod” je- daljša, z modulacijskimi prehodi natr¬ pana skladba za izurjene pevce v moč¬ nem zboru in ob dobrih orglah. Pred le¬ ti sem slišal “Sattnerjev zbor” (ki je imel izbrane pevce s kvalitetnimi gla¬ sovi ljubljanske opere in Glasbene Ma¬ tice) pod osebnim vodstvom komponista izvajati to pesem ob spremljavi fran- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Poslanska zbornica in senat sta vel¬ javnost dosedanje stanovanjske zašči¬ te podaljšala do 30. septembra 1953. Komisija za postavitev spomenika Evi Peron je sporočila, da ta spo¬ menik ne bo stal na križišču Avde 9 de Julio in Avde de Mayo, ampak bo¬ do zanj poiskali primernejši prostor. Na tem mestu ga ni mogoče postavi¬ ti radi predorov podzemskih železnic. V Buenos Airesu se je pod častnim predsedstvom predsednika generala Perona v nedeljo začel IV. Medame- riški kongres specialistov za srčne bolezni. Nanj je prišlo nad 700 spe¬ cialistov za te bolezni. Po podatkih min. za industrijo in trgovino je bilo v letu 1945 v Buenos Airesu 155.359 potrošnikov plina. Do avgusta meseca t, L se je število po¬ trošnikov plina v tem mestu podvo¬ jilo in jih je sedaj 311.096. Buenos Aires je prav tako, kakor velika svetovna mesta New York, Chicago, London in Pariz, polno brez¬ vestnih ljudi, ki hlastajo za velikim dobičkom in bi radi čez noč obogate¬ li in to tudi na škodo ljudi. To so šte¬ vilni ponarejevalci raznih likerjev, vin in brezalkoholnih pijač ter pro¬ dajalci slabe vrste živil ali pa celo že pokvarjenih živil. Z vsemi temi tipi so v Buenos Airesu v neizprosni stal¬ ni vojni organi Mestnega ravnatelj¬ stva za bromatologijo, ki z najmoder¬ nejšimi pripravami ugotavljajo prist¬ nost tako alkoholnih ali brezalkohol¬ nih pijač, kakor tudi kakovost vseh hranil in živil, ki so ljudem na razpo¬ lago po trgih in! trgovinah. V ta na¬ men organi omenjenega ravnatelj¬ stva na področju Buenos Airesa stal¬ no nadzorujejo 30.000 trgovcev z de¬ likatesami in živili ter 10.000 večjih in manjših industrijskih obratov za izdelovanje in pripravljanje raznih hranil. Organi tega ravnateljstva po¬ narejene ali slabe alkoholne in brezal¬ koholne pijače ter pokvarjena živila takoj zaplenijo m jih uničijo. To de¬ lajo ali s sežiganjem ali pa potap¬ ljanjem na najbolj globokem mestu La Plate. Vsako leto zmečejo v La Plato ogromne količine pijač in živil, ki so jih brezvestneži pripravili za prodajo ljudem. N. pr. do 60.000 kg posušenega sadja, 15-20.000 kg raznih konserv, 5-7.000 kg Mate čaja, do 20.000 buteljk raznih likerjev, kakih 10.000 steklenic slabega sifona, nad 800.000 kg raznih karamelov, bonbo¬ nov in čokolad, okoli 2.000 kg starih piškotov in nad 30.000 slabo priprav¬ ljenega svežega sira. Vse te pijače in živila bi brezvestneži mirno prodali ljudem, če bi jih ne zalotila pri tem oblast in jim preprečila zločinskega početja, s katerim bi lahko spravili na tisoče ljudi v smrtno nevarnost. V novih argentinskih provincah Eva Peron in Presidente Peron — prej. nac. področji La Pampa in Cha- co — bodo prve volitve guvernerjev in podguvernerjev ter poslancev v zvezni in provinc, parlament dne 12. aprila 1952. Prejšnji petek je minilo 95 let, od¬ kar je v Argentini danes slavna maj¬ hna lokomotiva La Portena, prevo¬ zila progo 10 km od mesta, kjer sto¬ ji sedaj v Bs. Airesu gledališče Co- lon do Floreste. Na prvi vožnji je vlekla za sabo samo 2 vagončka. Ljudje so tedaj s strahom občudovali “peklenski stroj”, ki je hropel poča¬ si naprej. Na prvi vožnji je to loko¬ motivo vodil angleški inžmer Tomaž Allan, ki je kot pogodbeni inžiner argent., vlade gradil prve železnice v Argentini. Argent. letalstvo je imelo pred dne¬ vi velike letalske vaje. Težki bom¬ bniki so se dvignili s svojih baz v Villa Mercedes v prov. San Luis in Parana v Entre Rios in so nastopali kot napadalci na let. baze v okolici Bs. Aires. Branilci so bili lovci na reakcijski pogon. Po končanih vajah so let. oblasti ugotovile, da so lažji bombniki kljub močni obrambi le pri¬ speli na svoje cilje in so “odvrgli bombe” na letališča, najtežji bombni¬ ki pa ne. “Celulosa Argentina S. A.” je za¬ čela v svojih tovarnah v Zarate izde¬ lovati časopisni rotacijski papir. Ka¬ kovost papirja je dobra in je prejšnji četrtek z njim natisnila vso svojo naklado “La Prensa”. Domingo Mercante, prejšnji guver¬ ner prov. Bs. Aires, se je po daljšem potovanju po inozemstvu vrnil v Buenos Aires. Buenos Aires, 4. ESC. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 8. Ilovice iz Slovenije*- IVAN ZAJEC UMRL Pred nekaj tedni je umrl v Ljubljani starosta slovenskih kiparjev Ivan Zajec. Dočakal je 83 let. Bil je sin podobarja Franca Zajca, pri katerem je dobil prvi poduk, nakar je odšel na dunajsko aka¬ demijo. Po letih je bil sodobnik naših velikih slikarjev Groharja, Jakopiča, Jame in Sternena ter arhitekta Plečni¬ ka, ki jim je bil dober tovariš in prija¬ telj, a jih ni dosegel po svoji umetniški moči, čeprav si je pridobil temeljito in solidno znanje. Bili je zapoznel klasicist. Približati se je poskusil sicer Rodinu, delal je tudi v Meštrovičevi delavnici, to¬ da vedno se je vračal spet h klasični antiki, kar se je najbolj kazalo v najbolj osebnih delih, tistih, ki jih je gnetel in klesal zase. Na arhitektonskem oddelku ljubljanske univerze je — pač po Plečni¬ kovi izbiri — podučeval modeliranje. Med cerkvenimi deli je ustvaril keruba za oltar na Rožniku in skupino na pro¬ čelju šentjakobske cerkve v Ljubljani. Najbolj znano Zajčevo delo pa je Prešer¬ nov spomenik pred frančiškansko cer¬ kvijo v Ljubljani. Spomenik je zbudil svojčas hude debate. Ivan Cankar je na¬ stopil proti Zajcu, še preden je videl o- snutek, Jakopič se je zavzemal za Ber- nekerjev projekt, ki da je bil na razsta¬ vi osnutkov “edino izvirno delo, edino značilno pojmovanje Prešerna in polno poezije”. Vsi osnutki so se menda po¬ razgubili, ostal pa je Zajčev spomenik, čeprav je moral kipar prvotni zasnovi nekoliko spremeniti, a ne toliko, da bi zato umetnikov ugled kaj trpel. — Za¬ jec je bil prav majhne postave in nekam plahega nastopa, zato so ga klicali “Zaj¬ ček”; bil pa je razgledan umetnik in do¬ ber človek. Na Homcu pri Kamniku je umrla 2. avgusta v 76. letu starosti ga Ana Go- stič. Pokojna je bila mati znanega slo¬ venskega opernega pevca Jožeta Gosti- ča. (Nadaljevanje z 2. strani) čiškanskih orgel v Ljubljani. Lahko re¬ čem, da “Gallusovo” prednašanje te pes¬ mi skoro ni zaostajalo za “Sattnerjevim zborom”. S tem je zbor “Gallus” doka¬ zal, da je kos tudi težkim, oblikovno za¬ motanim skladbam. Z izvajanjem Hayd- novega oratorija “Stvarjenje” in Mozar¬ tove fuge “Cum sancto špiritu” pa je iznova potrdil, da more tudi izbranemu občinstvu učinkovito predstaviti muzi¬ kalne vrednote iz svetovno glasbene li¬ terature. Organist se je spretno prilagodil in uspešno podpiral zborova izvajanja, le mestoma je premočno spremljal fino zborovo petje. Orgle so dobre in najbrž dovolj sposobne za izvajanje tudi samo¬ stojnih orgelskih skladb. K celotnemu uspehu je pomagala izborna akustika cerkve. Zbor “Gallus” je glasbeni instrument v veščih rokah dirigenta, ki mu ljube¬ zen do glasbe daje pogum in vnemo za vztrajno učenje, naštudiranje in prire¬ janje uspelih koncertov. Njegov smoter bodi: vsako leto dva koncerta — eden v cerkvi in eden v koncertni dvorani! J. R. Jošt. Ljubljana se je v zadnjem času moč¬ no spremenila. Vse ulice so prekrstili. Izginiti je moralo iz prejšnjih nazivov vse, kar le malo spominja na kakega svetnika ali škofa. Tako v Ljubljani ni¬ majo več Šentpeterske ceste,, ne Bara¬ gove ulice in tudi ulice. Pred škofijo ne. Nadomestili so jih z imeni raznih “hero¬ jev”, ki jih je že več sto. Ljudi so tako zmešali, da marsikdo več ne ve, v kate¬ ri ulici stanuje. V Kolodvorski ulici so podrli vse stare hiše. Prav tako na Du¬ najski cesti, vse od Medijatove hiše do Gospodarske zveze, izginiti je moral tu¬ di Novi svet in vse hiše v Vošnjakovi u- iici. Komunisti so mojstri v rušenju. in podiranju. To znajo zelo dobro. Novih stanovanj ne zidajo in tudi odškodnine za porušene hiše ne plačujejo, ali pa vsaj smešno nizke. Komunisti to delajo v ča¬ su, ko tako zelo primanjkuje stanovanj v Ljubljani. Zvečer je Ljubljana bajno razsvetljena. Pa ne vsa. Kaj še. V svet¬ lobi žarnic se koplje samo ožje središče mesta, to je okoli nebotičnika. V pred¬ mestjih pa nimajo luči, ker ni žarnic. V mestu so trgovine sedaj več ali manj moderno urejene, toda so skoraj prazne. Nihče si ne more skoro ničesar kupiti, ker primanjkuje denarja. Cene so za “delovno ljudstvo” nedosegljive. Pojav¬ lja se močno že tudi brezposelnost. V prvi vrsti zadeva “reakcionarje”. Precej ljudi je že, ki ne vedo kako se bodo pre¬ živih. Brezposelne podpore so neznatne. Teh ljudi se loteva obup, ki ga stopnju¬ je še dejstvo, da Amerika stalno vali do¬ larske podpore komunističnemu molohu v njegovo nenasitno žrelo. Ljudje sploh ne morejo razumeti kako more tako svo¬ bodoljubna država kot je Amerika pod¬ pirati tako stoodstotne komuniste kot so Titovci, ki bodo Amerikance in njiho¬ ve zaveznike ob prvi ugodni priliki pobi¬ jali z njihovim lastnim orožjem. Škof Vovk je najbolj priljubljena oseb¬ nost v Ljubljani, čim bolj ga komunisti preganjajo, tem bolj ga imajo radi ljud¬ je in še v večjem številu zahajajo v cer¬ kev. Molitev je največja uteha ljudem v njihovem brezmejnem trpljenju. Umrli so. V Ljubljani: Gvido Čadež, biv. trgovec. Mina Klodič, roj. Miczuda, gospodinja, Marinka Gadžič, gospod., Marija Kuhar, gospod., Marija Halik, gospod, in Stanko Cizej v Polzeli, An¬ ton Mod.ič, biv. posestnik in gostilničar v Ivanjem selu pri Rakeku, Uršula Ko¬ gej, gospod, v Ptuju, Rudolf Goršek, rav¬ natelj gimnazije v Ivanjici v Srbiji, Janko Svete .v Preserju, Gabriela Fran¬ ko, roj. Doljak, žena dr. Franka v Sol¬ kanu, Helena Povšnar, posestnica v Zg. Kokri, Ernest Kreže v Trbovljah, Mi¬ hael Pristov v Pod kočni, Franc Bobnar, biv. kolarski mojster in posestnik v Stepanji vasi, Jožefa Črnoga v Variši vasi, Marija Brolih, posestnica v Gunc- ljab pri Št. Vidu, Matilda Hrovat, roj. Uban v Novem mestu, Marija Anžur v Zg. Zadobrovi, Alojzij Langus v Radov¬ ljici in Otmar Skale ,veterinarski inšpek¬ tor v p. v Novem mestu. “Zasluge” narodnih herojev. V zadnji številki smo poročali, da so komunisti doma zopet proglasili več kom. krvnikov za “narodne heroje”. Ti “heroji” so se proslavili med kom. revolucijo takole: N. pr. Bukovec-Franc Ježovnik, kovino¬ strugar iz Šmartnega pod Šmarno goro se je spoznal z vod. komunistov Fran¬ cetom Leskoškom, ki ga je spravil v kom. partijo in po nalogu kom. partije je nato vstopil v sindikalno organiza¬ cijo krščanskih socialistov ter jo kot predsednik vodil “brezkompromisno in borbeno”. Leta 1936 je v papirnici na Količevem organiziral stavko. V začetku okupacije se je klatil najprej po kam¬ niškem okraju, oktobra 1941 je bil ra¬ njen ter so ga kom. tajno prepeljali na zdravljenje v Ljubljano. Po ozdravitvi je odšel nazaj v partizane in ustanovil partizanski dolomitski odred in postal njegov komandant. Pozimi 1942 je bil poklican v partizanski glavni štab. Kom. tisk ga poveličuje in naglaša, da je bil Bukovec “ves čas svojega političnega in vojaškega delovanja iskren revolucionar, do kraja zvest partiji, ter zelo nepo¬ pustljiv pri izvajanju partijske linije in odredb Glavnega štaba”. Naslednji “heroj” Jože Borštnar, je doma od Sv. Križa nad Litijo. Dokončal je gimnazijo in en semester prava ter dveletno železničarsko šolo. Pred vojno je bil železniški prometnik. Komunistič¬ no poročilo o njem pravi, da je v 1941 in v prvi polovici 1942 delal kot “par¬ tijski voditelj in organizator priprav prvih partizanskih enot”. Prišel je na najbolj odgovorne politične in vojaške kom. položaje in so ga zato komunisti pošiljali v različne slov. pokrajine. Ta¬ ko je s svojimi oddelki strahoval ljud¬ stvo po Dolenjski in v Beli Krajini, na¬ to se je “udejstvoval kot osvoboditelj” po Savinjski dolini (1944). Istega leta ga je kom. vodstvo poslalo na Primor¬ sko za poveljnika IX. korpusa. Kom. po¬ ročilo ve o njem tudi povedati, da je le¬ ta 1945 “odločilno pomagal IV. armiji v osvobodilnih bojih v Trstu in Gorici”. V zaglavju “Drobtine iz 'dolenjske po¬ potne malhe” beremo v “Dolenjskem li¬ stu” z dne 23. maja t. 1. naslednje po¬ ročilo iz Kočevja: “Sedeli smo v kavar¬ ni. Zabavno je bilo; postrežba odlična, godba primerna-le nekateri plesi so bili bolj podobni opičjemu zvijanju in poskakovanju obsedencev kakor pa pra¬ vim plesom. Moški in ženske so poska¬ kovali drug okoli drugega, frizurice so mahedrale, krila se dvigala, ženske po¬ čepale, fantje pa so cepetali okoli njih. “Rašplo” plešejo, nikar tako ne glej, Janez, me je hrabril znanec, ko sem za¬ čel odpravljati domov. Okoli enajste zvečer grem rad k počitku, ko pa sem med vratmi kavarne srečal drobceno de¬ kletce, morda je imelo 15 let, sem šel pa spet nazaj. V kavarni je bilo cel kup otrok. No, če velja za mlade kočevske gospodične, da imajo kavarno za otroško nočno zabavišče, smem tudi jaz posede¬ ti v tej otroški restavraciji, kaj ne? Do štirih zjutraj smo se potem zabavali, tako, da sem zjutraj komaj odcijazil z kolesom v Belo Krajino”. Tako komunisti doma načrtno zavaja¬ jo mladino v slabo družbo ter jo mo¬ ralno kvarijo, da bi jo še bolj priklenili nase. Ko pa “nadebudna mladina” po¬ nekod izvršuje samo to, česar so je ko¬ munisti ves čas učili, se pa komunistič¬ ni mogotci spričo splošnega zgražanja in obsodb javnosti zganejo in licemer¬ sko obsodijo početje svojih gojencev. Tako n. pr. beremo v “Slovenskem Po¬ ročevalcu” poročilo o “Neprimerni za¬ bavi srednješolcev” v Ljubljani, ki je potekala takole: “V prvomajskih dneh so delovni ko¬ lektivni priredili tudi razne zabave. To je v redu. Moramo pa se dotakniti za-! bave, ki jo je pripravila uprava inter¬ nata Tehnične srednje šole na Vidovdan¬ ski cesti. Dijaki sami so sestavili ne¬ kakšen odbor, ki je imel nalogo stvari tehnično pripraviti in paziti na red. Uprava internata je preskrbela jedila in pijačo. Na zabavi so bili prisotni tudi dijaki ostalih šol, predvsem dijakinje, učitelji¬ šča, ekonomske srednje šole in srednje vzgojiteljske šole itd. Toda ta zabava je vsekakor presegla svoje meje. Popili so okrog 400 litrov vina in nekateri di¬ jaki niso imeli ravno jasnih glav, mar¬ sikaj bi se lahko pripomnilo glede sa¬ mega obnašanja nekaterih dijakov in di¬ jakinj. Na zabavi je bilo prisotnih tudi nekaj profesorjev TSš in vzgojiteljev internata. Zabava je trajala do 4. ure zjutraj. V tem času so se vračali domov in v internate, dijaki in dijakinje sred¬ nješolci ... Oton Dimitrij Jeruc: Večerne pesmi Samozaložba. Tiskano v Louvainu, Belgija, meseca maja 1952 v tiskarni ARTA. Etr. 61. Bivši domobranski nadporočnik, po¬ tem agilni prosvetni delavec v vojaških taboriščih Forli in Eboli, zdaj umetnost¬ ih zgodovinar v Louvainu, je izdal v be¬ gunstvu že tretjo knjigo svojih pesmi; prvi dve sta izšli v Eboliju. Ta, zadnja je najboljša. Ta zbirka obsega štirideset liričnih pesmi, ki so razdeljene na poglavja Do¬ mov bi rad, V samoti, Hrepenenje, Ptič¬ ke pojejo in Jesen prihaja, že naslov knjige Večerne pesmi in podnaslovi cik¬ lov dajejo slutiti nežnega, čustvenega, po domu hrepenečega pesnika, ki mu je tujina ob spominu na sončno domovino kot mračen večer. Vse prve tri skupine izvirajo iz iste ljubezni do doma; v sa¬ moti tujine se mu vedno oglašajo doma¬ či zvonovi, v bežnih prividih pa se mu vrstijo prividi domačij, žitnih polj, fan¬ tovskega vasovanja, kresovanja, rdečih dekliških rut, plodnih njiv in orača na njih, vonj prsti, kosci, rosna trava, cve¬ toča jablana, pisano polje, rdeči mak, brezov gozd. V tujem mraku med topo¬ li in brezami belgijske ravani se ogla¬ šajo vedno znova sladke besede: mati, domovina, Bog. Najljubši motiv pa so Jerucu drobne ptičke in z njihovim petjem je naslovil venec pesmi o dekletu rumenih las, ki ga čaka tam med Kranjem in lepo Škof¬ jo Loko, v hišici med drevjem. Te pes¬ mi so najživahnejše, ne le po ritmu, am¬ pak tudi po pestrosti podob. Polne so lepih, svetlih spominov, a spet sledi nova tožba, naslovljena “Jesen prihaja”, kjer je spomin na lepe čase zagrenjen s pol¬ no čašo žolča in pelina. Jeruca bi postavil kot tretjega v vr¬ sto za Murnom in Golarjem, le da je res¬ nejši od drugega, kot je pri borcu-begun- cu razumljivo. Oblikovno je preprost in IZ NAŠIH ORGANIZACIJ Slovenci imamo organizacije radi. Tu¬ di v emigraciji se organiziramo in ima¬ mo najrazličnejših organizacij na pre¬ tek. čuli pa smo v zadnjem času, da naj bi bilo ustanovljeno v Parizu tudi slo¬ vensko novinarsko društvo. Ker pa k temu društvu ni bil povabljen, kolikor nam je znano, noben slov. poklicni no¬ vinar, katerih velik del živi v Argentini, te vesti nismo vzeli resno. Pa smo dobili ponovno vest, da je ta¬ ko društvo ustanovljeno v Parizu in da ima 2 ustanovna člana. Eden je g. Franc Erjavec, dragi pa po poročilu ni Slove¬ nec. Tudi ta vest se nam je zdela pre¬ cej neverjetna. Sedaj pa smo dobili v roke brošuro, ki je izšla letos v Parizu v zbirki brošur “Dokumenti o Jugoslaviji”. Tu stoji za¬ pisano sledeče: “Gospodin Fran Erjavec, publicista i rani ji referent Ministarstva prosvete ne¬ davno je izabran od Srba na 2 predsed- nička položaja: U Federaciji novinara i pisaca naroda Jugoslavije i u Francu- sko - jugoslovenskom dobrotvornoni) društvu”. V isti brošuri je tudi sledeče poročilo: “Ivonferencija novinara iza gvozden« zavese u Berlinu. — Krajem aprila održana je u Berlinu konferencija novi¬ nara iz zemalja iza gvozdene zavese. Konferenciji su prešuštvovali i delegati “Federacije novinara i pisaca naroda Jugoslavije”, čije je sedište u Parizu. U ime Srba konferenciji su prisustvovali g. g. Milan Puric, dr. Radivoje Vorka- pič i Dimitrije Lazarevič, advokati; u ime Hrvata g. g. Dr. Ilija Jukič, Mato Vučetič i Oreškovič; u ime Slovenaca g. g. Fran Erjavec i Stevan Trivunec, advokat.” Ker nihče od slovenskih novinarjev ne pozna Slovenca Trivunca, niti nam ni znano, da bi kak Slovenec kedaj pod tem imenom sodeloval pri kakem slo¬ venskem listu, zato je morda le verjet¬ no, da je to tisto “Slovensko” novinar¬ sko društvo, v katerem je en ustanovni član Slovenec, drugi pa po vsej verjet¬ nosti — Srb. Med knjigami, ki so jih izdali slovenski emigrantje v svobodnem svetu, imajo brez dvoma trajno vrednost KOLEDAR¬ JI - ZBORNIKI SVOBODNE SLOVE¬ NIJE. Kdor še nima tega zbornika za leto 1952, ga še vedno lahko dobi na Victor Martinez 50. Stane samo 35 Pe¬ sov. poje v gladkih kiticah. Zato so pesmi vsakomur lahko razumljive. Ker so prav vse tudi vsebinsko neoporečne, da, etič¬ no pozitivne, jih lahko priporočimo zla¬ sti odrasli mladini, ki bo v njih cula odmev lastnih srčnih utripov. Belgijska tiskarna je natisnila sloven¬ sko knjigo z vzorno pozornostjo skoraj brez napake. Na prvem listu je pesnikov portret, med posameznimi cikli slike go¬ renjskih pokrajin. Knjigo lahko kupite (ali naročite) v pisarni Društva Slovencev, Victor Mar¬ tinez 50, Buenos Aires za $ 15.—. M.M. 9 Acamag^ua, altaz demtedfi detev Major argentinske vojske inž. Orlan¬ do M. Punzi je pred kratkim izdal knji¬ go o plezalnih podvigih na najvišji vrh Argentine in obeh Amerik, na Aconca- guo. Knjiga je izšla por naslovom “Acon- cagua, el altar de nueve sacrificios” (Aconcagua, oltar deveterih žrtev) ter v njej pisatelj poleg dragih popisuje tu¬ di vzpon slovenskega izseljenskega du¬ hovnika Jožeta Kastelica, ki je našel sredi ledenikov in snežnih viharjev več¬ no bivališče tik pod vrhom Aconcague. Kasteličevo zadnjo življenjsko pot popi¬ suje knjiga takole: Leto 1940. na Aconcagui. Pod pokrovi¬ teljstvom Andinističnega Kluba v Men- dozi se pripravlja Link — že 1. 1936 je dosegel vrh — popeljati največjo ekspe¬ dicijo, kar je pomni kronologija “Straže kamenitih skladov”, pravo križarsko voj¬ sko, pravo romanje na nepremagljivi vrh. Utrditi hoče vez, ki ga priklepa na goro, z neraztrgljivo zvezo (pretrgala jo je gora 1. 1944) in znova dokažati svo¬ jo močno voljo po osvajanju andske kral¬ jice. Izurjeni športniki, znanstveniki, me¬ teorologi, geologi, radiotehniki, umetni¬ ki in filmski operaterji sestavljajo to pi¬ sano druščino, v kateri se dovršeno izpo¬ polnjujeta izkušen hribolazec z mestno damo, izvežban zemljepisen s pisateljem — hribolazcem in slikar — umetnik z izurjenim smučarjem. Nad petdeset jih je vseh skupaj, toda, komaj se podajo na pot, pri Puente del Inča, že nekate¬ rim upade pogum in ostanejo, ko se je bilo treba pognati v skalovje kordiljere peš po razriti stezi Horcones. Sovražna klima visokega pogorja je razblinila san¬ jave želje strahopetnežem. MRZLIČNE PRIPRAVE 13. februarja 1940. Resnobna postava veličastne gore, ovita v belo tuniko z neporušnim zidom ledenikov, visečih raz njo kakor srebrni trakovi, vzbuja obču¬ dovanje in strah dolge karavane, ki se vzpenja po stezi... Dva dni pozneje do- speje prvi andinisti na Plaza de Mulas, izhodno taborišče. Dnevi, ki slede, so polni mrzličnih priprav. Najbolj navdušeni so: Adriana Bance de Link, P. Franke, A. Rios, D. Lopez, C. Olano, P. Etura, J. Semper, M. Saez in vedno priljubljeni W. • Schil¬ ler, prvi geolog Aconcague. Medtem ko eni preiskujejo okolico, opazujejo bližnji ledenik, “ledeno mesto” in plezajo na dosegljive vrhove, druge drzne skupine postavijo na višinah 5200 m: in 5800 m dve taborišči. Link in Lopez za poskus naskočita izredno težko dostopen vrh Cuerno, prednjo stražo Aconcague. 24. februarja preseneti vse prihod sloven¬ skega duhovnika Jožeta Kastelica, ki da¬ ruje naslednji dan sv. mašo na Plaza de Mulas, prvo v tistih pustih planjavah 4200 m visoko. Vzpon se nadaljuje. Franke, Perez, Semper in Lopez prenočijo na višini 5800 m. 26. februarja se Franke, utrujen od čakanja, vrže vt boj z Aconcaguo, se bori, se dviga in pada in zmaga, ko do¬ seže vrh. Uspeh navduši vso skupino. 29. februarja postavijo nov bivak (6400 m) in 1. marca osem mož, z Linkom na če¬ lu, skuša posnemati Frankeja. Ne po¬ sreči se jim... Pet dni pozneje (5. marca) se v višini 6700 m pridruži skupini, ki namerava zavzeti vrh, Kastelic in, kljub naporom, ki presegajo njene moči, tudi Adriana de Link. Zadnja faza plezanja se začne opoldne, 8 marca, toda šele ob 18.30 do¬ sežejo 6850 metrov, kjer morajo preno¬ čiti. IZČRPANOST Plezalci so izčrpani vsled težkega vzpo¬ na po skladih ledu in vsekavanja stopinj. Kastelic je dospel zadnji, onemogel. Noč je neskončna. Pod šotori neudobje, živčna napetost; zunaj ledeno mrzel ve¬ ter. Vlaga se sproti spreminja v ledene kristale, ki bodejo kakor igle. Opoldne, ko se sonce končno prikaže izza oblakov in obsije kamenite sklade, se prične borba z goro. Franke vodi. Za njim stopa Kastelic, izčrpan, pada, se dvigne, se znova zgrudi, toda noče odne¬ hati na svojem križevem potu. Ob štirih popoldne skupina doseže vrh. Toda Ka¬ stelic manjka... Ob zatomu dneva se prično spuščati in na višini 6900 m na¬ letijo na Kastelica, ki hoče še vedno pri¬ ti na vrh: je kakor v prividih. Zaman ga skušajo odvrniti. “Sam hočem nadal¬ jevati svojo pot,” odgovarja. In tam o- stane, sam, sredi neme tihote gore. ISKANJE BREZ USPEHA Medtem šest zmagovalcev (Link, Ad¬ riana, Franke, Etura, Lopez in Semper) sestopajo proti Plaza de Mulas, po viso¬ kem snegu, ki je zametel pot. Nastane grom in vihar, kakor da bi se velikan zavedel svojega poraza, da se maje ves masiv. Ob 19 h plezalci kar popadajo v zavetje šotorov, vsi na koncu s svojimi močmi. In Kastelic? Nič se ne ve o njem. Ne vrneta se tudi Schiller in Saez,, ki sta odšla sama proti vrhu po sledi prve sku¬ pine. Sneži ter morajo čakati dva dni, pred- no morejo začeti z reševanjem. Dne 11. marca ob 12 uri Link in Olano odideta na pomoč zakasnelim in najdeta Schiller¬ ja in Saeza napol živa pri —40°C. Reši¬ ta ju. Toda v višinah ni nobenega znaka o izgubljenem duhovniku. Od 12. do 14. marca majhne reševalne skupine preiskujejo kote in prepade go¬ re, toda brez uspeha. Sneg mete. šotor na višini 6800 m je prazen. V soboto, 16. marca, zadnja reševalna skupina v se¬ stopu doseže Plaza de Mulas, praznih rok. Ostalo je samo osem oseb od petde¬ setih, ki so se podale na pot. Kastelic se ne vrne nikdar več... Dva dni nato se skupina vrne do Puen¬ te del Inča. In ko se bliža večer, sončni žarki trepetajo na belem snegu Aconca¬ gue in slaboten svit vztraja na vrhu ka¬ kor bronasti odsev križa, pripetega na mirne prsi mrtvega duhovnika... 9tam 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. IX. 1952 Slovenci v Argentini Buenos Aires Družinska sreča. V družini g. Stanka Jerebiča in njegove ge Nade, roj. ele¬ mente v Hurlinghamu se je rodil sin- iek. Sinček je razveselil tudi družino g. Rudolfa Rozine in njegove ge Veronike, roj. Mlinar v Lanusu in prav tako dru¬ žino g. Ladota Telič in njegove ge Pepce, roj. Pulko v Ramos Mejia. Emsius Krajevni odbor Društva Slovencev za Lanus vabi vse rojake na sestanek, ki bo v nedeljo, 7. septembra t. 1. po osmi maši v cerkveni dvorani. Na sporedu je zanimivo predavanje iz slovenske zgo¬ dovine. Odbor Poroka. V soboto, 30, avgusta t. 1. sta se poročila g. Anton Zajec iz Sodražice in gdč. Slavka Berčič iz Šmartna pri Kranju. Mlademu paru ob vstopu v no¬ ve življenje želimo vso srečo in mnogo božjega blagoslova. SLOVENCI P O SVETU Manada Poroke V Kanadi so se v zadnjem času poro¬ čili naslednji pari: Dr. Anton Suhadolc iz Dobrove pri Ljubljani in Marica Plev¬ nik iz Ježice, Alojzij Knavs iz Loškega potoka in Marija Šircelj s Prema pri Ilirski Bistrici, Božidar Golob iz Ljub¬ ljane in Helena Ambrožič iz Dobrove pri Ljubljani, Franc Bolta iz Šmartna pri Ljubljani in Alojzija Garbaš iz Šmarja j)ri Ljubljani, Ludvik Stojan iz Kaplje na Kozjaku in Slavica Tratnik iz Št. Petra pri Novem mestu, dr. Peter Ur¬ banc iz Šenčurja pri Kranju ter Lea Ma¬ rija Seljak iz Tržiča na Gorenjskem, Anton Lesar in Karlina Levstik oba iz Dolenje vasi pri Ribnici, Marijan Gogelj iz Doba pri Domžalah in Marija Helena Dolenje vasi pri Ribnici, Marijan Rogelj Markež iz Kranja in Marija Strle iz Blok (oba sta pred kratkim prispela v Kanado iz Madrida), Stanislav Pleško iz Dobrove pri 'Ljubljani in Anica Šifrer iz Žabnice na Gorenjskem, Jože Kropar iz Cerkelj pri Kranju in. Francka Vid¬ mar iz Brezovice pri Ljubljani, Feliks Sobane iz Trebelnega na Dolenjskem in Angelca Dejak iz Ribnice. Iskreno če¬ stitamo ! Rojstva Anton Ferkulj in Marija, roj. Kern, sta dobila deklico Metodijo Dorotejo, Janez Valanti in Tončka, roj. Oblak, sta dobila sina, ki sta ga. krstila za Janeza- Marka, družino Jožeta Mihevc in Anice, roj. Zorc je razveselila hčerka, ki jo kli¬ čejo Ana-Marjeta, v družini Franca Stražarja in Julke, roj. Zorc, je bil rojen fantek Andrej, Anton Skubic in Lojzka, roj. Zorc sta dobila hčerko Marijo- Marjeto, Anton Juha in Marija, roj. Zu¬ pančič sta dobila hčerko Marijo Magda¬ leno, v družini Antona Dolenc in Slavice, roj. Jakopič, se je rodil sinček, Janez Slana in Marija, roj. Škrlj imata fantka Janeza, Jože Jaklič in Lida, roj. Zupan¬ čič pa prav tako sinčka. Čestitamo. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Kakšna je ureditev davč¬ nih obveznosti v provinci Buenos Aires glede nezazidanih zemljišč (lotes bal- dios) in glede stanovanjskih hiš (casas habitacion — viviendas propias) ? Odgovor: Predvsem je treba vedeti, da je lastnik vsake nepremičnine dolžan plačevati dve vrsti davkov: občinske (impuestos municipales) in državne (impuesto inmobiliarios — contribucion territorial). Občinski davki: njih višina zavisi od prometne vrednosti in lege nepremični¬ ne, lege ob tlakovani ali netlakovani ce¬ sti (afirmado), obstoja cestne razsvet¬ ljave (alumbrado), rednega pobiranja in odvažanja smeti (recoleccion de basura), kanalizacijskih naprav (desagues —- obras sanitarias), snažen ja in pometanja cest (limpieza y barrido). Plačujejo se vsakega pol leta (por semestres) na se¬ dežu pristojnega občinskega poglavar¬ stva (Oficina impositiva de Municipali- dad). Davke za prvo polletje je treba plačati do 30 junija, za drugo polletje pa do 31 decembra vsakega leta. Kdor je s plačilom v zamudi, mora poleg dav¬ kov plačati še okoli 25% kazni. Kdor zaostane s plačilom davkov več let, je v nevarnosti, da mu davčna uprava pože¬ ne. nepremičnino na javno dražbo. Državni davki: ta vrsta davkov neka¬ ko odgovarja naši zemljarini m zgrada- rini skupaj in jih je treba plačevati sa¬ mo enkrat na leto v Banco de la Provin- cia, in sicer na podlagi likvidacije, ki jo lastniku napravi “Oficina de Rentas”, ki obstoja na vseh sedežih občin. Odme¬ ra teh davkov je redno mnogo višja kot pa je občinska m tudi kazni ter obresti zaradi zamude so znatno višje. (8 pro milov od cenilne vrednosti). Splošno pravilo je, da se mora vsak lastnik nepremičnine sam pobrigati za redno in pravočasno plačevanje davkov, ker davčni uradi ne pošiljajo nobenih zadevnih obvestil ali pozivov. Davčna obveznost začne teči z dnevom, ko se je izvršil zamljisko- knjižni prepis nepremičnine na novega lastnika (eseritura), razen če ni v pre¬ pisni listini drugačnih določil. Višina davkov se ravna po ocenitvi nepremič¬ nine (valuacion), ki jo izvede po svojih izvedencih ločeno in popolnoma nezavis- no druga od druge občina in “Oficina de Rentas”. Zaradi tega pogostoma obsto¬ ja velika razlika v višini ocenitve enega in drugega urada. Lastniki nepremičnin naj si dobro za¬ pomnijo, da davki na stanovanjske hiše (tako občinski kot državni) začno teči po preteku 6 mesecev od dneva, ko je pristojna občinska oblast odobrila grad¬ beni načrt; računajo namreč, da je vsa¬ ko stanovanjsko hišo možno zgraditi v tem roku. Seveda veljajo za javne ter in¬ dustrijske gradnje drugačna določila. Seveda zavisi tudi višina davka na hiše od predhodne ocenitve, ki jo spet oba davčna urada izvršita vsak zase. Ta no¬ va ocenitev hiše razveljavi prejšnjo oce¬ nitev zemljišča samega; to pomeni, da nova ocenitev vključuje vrednost zemlji¬ šča in stavbe. Praviloma bi moral urad¬ ni cenilec pregledati in oceniti vrednost nepremičnine na licu mesta, vendar iz- vrše mnogo ocenitev kar r.a podlagi na¬ črtov in spisov v pristojnem uradu sa¬ mem. Treba je vedeti tudi, da nobena ocenitev ni trajna, ampak da jo od časa do časa spremene — seveda nikoli na nižji znesek. Slivenski Cerkveni Pevski Zfser RAMOS MEJIA priredi v soboto, 6. septembra ob 20. uri M 0 N C E M T slovenskih narodnih pesmi v cerkveni dvorani v Romos Mejia. Koncert se bo ponovil v nedeljo, 7. septembra oh 17 uri popoldne istotam. Vstopnice se dobe v predprodaji pri članih zbora po $ 6.—, 5.— in 3.— SOD - SFZ 14. septembra v Moronn telovadni nastop £It DRUŽABNA PRIREDITEV Izredno zanimiva razstava dekliških ročnih del * V globoki žalosti sporočava v imenu vseh sorodnikov prijateljem in znancem, da je dne 2. avgusta 1952 v 76. letu starosti umrla na Homcu pri Kamniku naša predobra mama, stara mama, sestra in teta (gospa Ana Gostie, rog. »Jerman K večnemu počitku so jo položili dne 4. avgusta 1952 na domačem po¬ kopališču na Homcu pri Kamniku. Janez in Marijan Golob vnuka Homec — Ljubljana — Buenos Aires Vsak novi lastnik nepremičnine bo izvršil prvo plačilo občinskih kot držav¬ nih davkov v pristojnem občinskem dav¬ čnem uradu oz. v provincijalni banki na osnovi prepisne listine (eseritura), ki jo je treba ob plačilu predložiti. Vsa na¬ daljnja plačila pa je moči izvršiti ved¬ no le proti predložitvi potrdila o zadnjih plačanih davkih. Pritožbe glede ocenitve ali davčne odmere pa je pri občinskih davkih naslavljati na Oficina impositi¬ va pristojnega mestnega poglavarstva pri državnih pa na Direecion general de rentas, Ciudad Eva Peron FCNGR). OBVKSTHLA . Fantje-domobranci! V nedeljo, dne 7. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne bo v farni cerkvi v Tem- perley-u sv. maša za dušni pokoj pokoj¬ nega generala Leona Rupnika. Fantje- domobranci vabljeni! Dohod: V Temperley vozijo vlaki s po¬ staje Constitucion, iz Morona pa pelje veliki beli avtobus “Costera Criolla” (San Isidro — La Plata), ki ustavi na trgu pred postajo v Temperley-u, od ko¬ der je ena sama kvadra do farme cer¬ kve (po ulici Avellaneda”). Soc. organizacijski tečaj Družabne pravde bo v ponedeljek, 8. septembra ob pol osmi uri zvečer v prostorih Društva Slovencev. Predava univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin. Članski sestanek Družabne pravde bo v sredo, 17. septembra, ob pol osmi uri v mali cerkveni dvorani v Ramos Mejia. Na sporedu je važno predavanje. Odbor Slovenski oder v Argentini priredi v soboto 20. in v. nedeljo 21. septembra 1952, obakrat ob 18.30, v cerkveni dvorani v Ciu- dadeli veseloigro "(VRČEK ZA PEČJO" v režiji g. Jožeta Urha Ker je število vstopnic zelo ome¬ jeno, se odločite pravočasno! Kupite jih v predprodaji na Al- varado 350 — RAMOS MEJIA. T. E. 658-0827 GENERALI V EMIGRACIJI Dopisnik ameriškega dnevnika “New York Times” v Nemčiji je na dan oblet¬ nice smrti generala Mihajloviča obiskal skupino srbskih generalov in višjih čast¬ nikov, ki žive v emigraciji v Nemčiji. Obiskal jih je na gradu Coesfeld in v svojem poročilu tako popisuje grad in njegove prebivalce: “V starodavnem gradu Coesfeld, v ka¬ terem že pada omet s sten, sem obiskal 32 mož, ki so ravno obhajali dve žalostni obletnici in to ob skopih obrokih pre¬ hrane, ki jo jim dajejo nemške oblasti. Teh 32 mož, od teh 24 generalov in 8 polkovnikov bivše kraljeve jugoslovan¬ ske vojske, je tisti dan pripravljalo spominsko službo božjo na dan obletni¬ ce smrti generala Mihajloviča. V grad je prišel od nekod pravoslavni duhovnik, da je opravil molitve. In vsi ti možje so se tudi spomnili, da je bilo ravno 11 let, odkar jih je nesrečna usoda prinesla v ta grad, potem ko je Jugoslavija v aprilu 1941 podlegla nemškemu orožju. V juliju 1941 so prišli v te podrtine sta¬ rega gradu. Njih dobočnost je črna. Daši formal¬ no niso begunci, so odklonili vrniti se v domovino, dokler bo tam na oblasti Tito. Ker se njih starost giblje med 58. in 75. letom, nimajo izgledov, da bi mo¬ gli kam emigranti. Vse so jih pobrali Nemci leta 1941 kot ujetnike. Mnogo oficirjev so Nemci ime¬ li do konca vojske v taborišču v Osna- l'rucku; tam jih je bilo nad 3500. Po voj¬ ski jih je mnogo šlo domov, mnogo jih je odšlo v emigracijo, mnogi so tudi sto¬ pili v službo pri angleških vojaških po¬ licijskih oblasteh v Nemčiji. Teh 32 pa živi sedaj v gradu, ki je bil last princa Salm Horstmara in grb tega princa se še vidi na vseh kosih pohištva v gradu. Danes skrbi zanje nemško socialno ministrstvo. To jim plačuje za dnevno hrano 1 marko in 20 pfenigov, skromna kosila pa jim kuhata dva nemška slu¬ žabnika, ki ju nadzoruje poseben “sta¬ rešina menze 1 ” in brano jim strežejo za mizami, ki so pogrnjene s kosi iz starih oblek. Vsak od njih prejme še 12 mark mesečno za osebne potrebščine. Celi skupini načeluje brigadni gene¬ ral Dimitrije Živkovič, ki je bil nekoč poveljnik obrambe Beograda in Mihai¬ lovičev profesor na akademiji. Ta mi je pravil: “Mi se nič ne pritožujemo. Nem¬ ci so do nas zelo korektni, če vpošteva- fflo, da smo se proti njim vojskovali v dveh vojskah. Hrana, ki nam jo dajejo, je zadostna za stare ljudi, ki se ne gib¬ ljejo preveč. In sami ne dalamo tako, da bi se kaj preveč utrujali Le denarja za osebne izdatke je premalo. Vsota 12 mark ni zadostna za perilo, za britvice in vse drugo, kar si moramo kupovati. Vsi smo se že odvadili kajenju. Smemo potovati po vsej zahodni Nemčiji, toda manjka denarja za taka potovanja. In tako smo ves čas tukaj.” Vsi v gradu smatrajo generala živko- viča za svojega predstojnika, dasi ni u- vedena kaka posebna disciplina. Tako mi je nadaljeval: "Pomislite, kakšno življenje za generala. Navajeni smo si¬ cer da vstajamo zgodaj. Nato moramo sami očistite svoje sobe in si urediti po¬ stelje. Ostalo opravijo naši nemški slu¬ žabniki.” Večina teh oficirjev ima svoje družine v Jugoslaviji. Toda nikdo od sorodni¬ kov ni bil doma posebej nadlegovan za¬ radi tega, ker se oni niso marali vrni¬ ti v domovino. General Živkovič mi je rekel, da so se vsi odločili ostali skupaj in emig-rirati samo v celoti, ali pa sploh ne oditi nikamor. “Toda ne verjamen, da bi sa nam odprle možnosti za emigraci¬ jo. Bilo je že več načrtov. Toda vse je propadlo zaradi pomanjkanja denarja. ! Angleško-jugoslovansko društvo v Lon¬ donu nas je hotelo preseliti v Anglijo, pa je načrt propadel, ker ni bilo denar¬ ja-” Od časa do časa se njih število skrči zaradi bolezni, ko bolnike odpeljejo v bližnjo bolnišnico v Coesfeldu. Pred 6 tedni je eden od njih bil pri zdravniku, ki mu je rekel, da je tako bolan, da bo v nekaj mesecih umrl. Odločil se je, da o- dide v Jugoslavijo, da ga položijo v grob v domači grudi. Nekaj od njih še vedno nosi stare uni¬ forme. Večina pa nosi obnošene, slabo zašite obleke, ki jih je razdelila IRO ali pa nemški Rdeži križ. Toda skoraj vsak od njih ima na sebi kak znak svoje bi¬ vše vojaške slave — kolajno svojega pol¬ ka ali pa kako drugo odlikovanje, na vod¬ nih mestih po sobah pa vise slike kralja Petra. Naročaji® in širite Svobodno Slovenijo Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires FRIZERSKI SALON " V E M A ” 5 Calle Ersilla 6120 (blizu Liniersa) Se vljubno priporoča svojim sta¬ rim strankam za nadalnji obisk, no¬ ve pa vljudno vabimo, da nas čim prej obiščete. Postreženi boste čisto po domače. Trajna ondulacija, vodna ondulaci- ja, frizure itd. Frizura in obleka naredita človeka! Važno! Iz Liniersa pridete 2 kva¬ dra peš do postajališta sedaj kolek¬ tiva No. 217 (prej 15). Vožnja traja manj kot 10 minut do Calle Acasuso, nato pojdite peš v smeri kolektiva eno kvadro in nato eno kvadro na desno! Obiskujte domače tvrdke Frizerski salon “VENA” Prodam lepo zemljišče v Floridi, pol kvadra od asfalta. Naslov v ured¬ ništvu. Odda se v najem velika soba z bal¬ konom in kopalnico v slovenski hiši: v Ramos Mejia. Interesenti naj se zgla¬ sijo pri g. Kržišniku, Necochea 440 — Ramos Mejia. Slovenska strojna delavnica sprejme vajenca B. SELJAK c. Del Paraiso 259, Santos Lugares Km. 9 Vse šolske potrebščine; zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih sa darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Vlctor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč OB ČETIRI OBLETNICI OBSTOJA TRGOVINE "B 0 Y U" OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 in v okviru splošnega varčevanja so usmerjene za mesec avgust na j nižje cene: budilke “Mauthe” $ 93.—; moške zapestne ure znamke “PROVITA”, anker 15 kamnov, v jeklu $ 295.—; damske ure, močne izdelave in zaprte proti prahu $ 145.—; elegantne damske ure znamke “ROYCE”, 17 kamnov, pla- tirane v 20 krt zlatu, posebej nabavljene za to jubilejno prodajo $ 365.—; križci, 18 krt masivno zlato, velikost 4 cm. x 2.20 cm, plastične oblike s finimi rubini $ 98.—; verižice, 18 krt zlato masivno ? 105.—; poročni pr¬ stani, 18 krt zlato že od $ 120.— naprej; krasne srebrne ovratne verižice, nemška izdelava $ 12.—; svetinjice v srebru in 18 krt zlatu, okrašene z markaziti $ 25.—; lepa koristna darila za poroke v kristalu od $ 14.— na¬ prej; krstna darila, tako jedini pribor od $ 17.— naprej, uhančki odpirači, masivno 18 krt zlato $ 42.—. VELIKA ZALOGA ur znamk: Zenith, Cyma, Dexa, Record Wateh Geneve, Unver, Hidalgo, ki so vsa ponos Švice in v korist kupcu zaradi svoje preciznosti in trajnosti. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE SKRBNO IN HITRO Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto 5.