Znamenita šestnajststoletnica. nMesto Ptuj je toli srečno, da se sme ponašati z razsvetljenim škofom in mučen. sv. Viktorinom." Dr. M. Napotnik v knjigi BSv. Viktorin" (str. 181). LetoSnji vernih du§ dan nas vodi v davno, davno minule čase, za celih tisoč in Sest sto let nazaj, torej v leto 303 po rojstvu Kristusovem. Vse drugače je bilo Se takrat v naših slovenskih krajih na Spodnjem Štajerskem. Imena štajerske dežele 8e ni bilo na svetu, ampak sedanja sloveoska Stajerska }e bila s sosednim Ogrskim in HrvaSkim združena v pokrajino Panonijo. Okoli leta 33 pred Kristusovim rojstvom je prisla ta bogata in lepa dežela pjd rimsko obhst. Ponosni Panonci so se sicer pozneje spuntali, toda 1. 8. pred Kristusom jih je Tiberij užugal. Rimliani so si po teh krajih pozidali lepe palače, napravili dobre ceste, ki se Se deloma zdaj poznajo, in utrdili mesta, mcd katerimi je bil posebno imeniten Ptuj. Ko je cesar Trojan pnšel v Ptuj, sta mu mesto in okohca tako ugajala, da je dal mestu svoje ime: colonia Ulpia Traiana. Prebivalci pa so bili takrat še malikovalci. Toda že zg)daj je prisvetila v naSe kraje tudi luč Knstusovega evaogelija. Ptuj je bil po Dravi in po suhih cestah v zvezi z imenitnim panonskim mestom Sreincm, kjer je učenec sv. Pavla, Aadrcnik bil prvi fikof; v Srem pa je priSlo krSčanstvo iz So- luna, kjer je sam sv. Pavel ozaan|eval krSčansko vero. Rimski cesarji so sicer z ogniem in mečem »kuiali zatreti krSčansko vero, pa zast jdj. Š nlo se je tako naglo, da sta v današnjem Spodnjem Štajerskem koncem 3. veka bili že dve škciiji in sicer v Piuju in v Colju. Imena prvih plujskih fiktfor se nam niso ohranila; prvi, ki ga po imenu pozaamo, je slavni sv. Viktorin, ki je vladal ptujsko šk< liio okoli 1. 300 ter je dne 2. novembra 1. 303, ko j-3 cesar Deoklecijan grozao pregaujal kristjaDe, umrl mučeniske smrti. Letos torej poteče 1600 let od stnrti tega slavnega moža. Kje drugod bi se ta spomin gotovo obhajal kar najslovesuejSe, v naSih razmerah pa gre to bolj na tiho, a naSe čitatelje moramo nekoliko opozoriti na to redko obletnico. Sv. H.eronim, ki je bil brzkono doma iz Štrigove pri Ljutomeru. torej bližnji rojak Viktorinov, pravi, da je Viktorin bolj razumel grški kakor latinski jczik. U tega sklepajo mnogi, da je bil doma iz GrSkega. Smemo pa vendar Viktorina svojiti si za dombčina, ker na starih rimskih kamenih, ki se Se najdejo pri nas, se večkrat najde ime Viktorin, torej je sv. Viktorin prav lahko dtmač rojak. Kot ptujski škcf je Viktoria delal z apostohko gorečnosljo. Neutrudno si je prizadeval, da bi svoje ovčiee dobro poučil v pravi veri ter jih obvaroval zmot, krivoverce pa pridobil za resnico. Kamor pa ni segnila njegova živa beseda, tamkai je prižigal luč s svcjitui spisi. Viktoria je spisal moogo znamenitih knjig v latinskem jeziku; razlagal je sv. pismo in branil pravo vero zoper krivo- verce. S svojimi spisi je Viktorin dalefi zaslovil, a v poznejSih viharnih časih so se njegova dela večinoma izgubila; pozDamo jih le po imenu, ki nam jih je zapisal sv. H.eronim. Uieni možie Se daadanes iščejo z veliko skrbjo ostanke Viktorinovih spisov. Kakor je Viktorio lepo živel in učil, tako je tudi slavno umrl za Kristusovo vero. Premagal je ves svet ia smrt ler prejel venec neminljive siave, tako, da se po pravici imenuje Viktcr.n, to je: Zmagovalec. Paganski templji raesta ptuj-kega so dandaaes v razvalinah pod zemljo, kjt-r zdaj sloveaski kmetič orje svoje rjjive; nad razvsl.naini pa se ponosno dviga knž Knstusove vere, za katero ie Viktorin umrl. Pravična ia sveta stvar enkrat gotovo zmaga nad krivicD in hudobijo. Starodavno ptujsko mesto, ki je nekdaj bilo srediSče katoliške vere za naše kraje, naj bi ne bilo v prihodnie ve6 kovačnica bujskanja in laži, ampak !u5 pravice in krščanskcga življenja Di, Ftuj je labko ponosen na svojega sv