Celjski tednik
Celje, 14, septembra
Leto XII. štev. 36
GLAlilLO SOCIALISTIČNE ZTKI
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
UST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO  PODJETJE
.CELJSKI TISK<
CBNA IZVODU 20 DIN
VelKasten
spreiem
Celje — 14. septembra... Mesto,
jti ga že nekaj dni nazaj preveva
ffrijetna nestrpnost pričakovanja
dragih gostov z bratskih repub-
Uk, je dočakalo svoj veliki dan.
V ranem jutru se je prebudilo,
ieprav na delovni dan, v praznič-
ni preobleki. Transparent na Ti-
lovem trgu navdaja z majhno ne-
jevoljnostjo ljudi, ki hitijo na do-
poldansko izmeno in ne bodo mog-
U biti navzoči ob sprejemu. Otro-
gi gredo radostni v šolska poslop-
ja. Ne zato, ker jim bo prihod
gostov skrajšal komaj začeti pouk
za nekaj ur, temveč zato ker
bodo videli in pozdravili dobrot-
nike svojih staršev, stricev, tet...
V tem času, ko mesto — sredi-
iie okraja gostitelja — preživlja
urg podobne onim, ko pri odprtih
i^ratih pričakujemo najdražje, da
bi jih no pragu krepko in prisrčno
objeli, je dolga kompozicija vlaka
Franc Simonič, sekretar OK ZKS
v Celju
»Bratstva in enotnosti-« prebirala
kilometre na progi od Zagreba v
Slovenijo. Nekaj čez osmo zjutraj
je vlak pripeljal v Zidani most,
kjer so goste pričakali člani okraj-
nega in občinskih odborov za
sprejem. Tu se je vlak razdelil
na dve polovici. En del je ob
pozdravih množice na peronu od-
peljal v kranjski, drugi pa v celj-
ski okraj.
Od kilometra do kilometra je
tudi v vlaku napetost pričakova-
nja rastla. Mnogi gostje iz Srbije,
Bosne in Hrvatske svojih znancev
iz vojnih let niso videli, odkar so
se jim ganjeno zahvaljevali za
nesebično pomoč v težkih trenut-
kih pregnanstva. Mnogih svojih
gostiteljev v Sloveniji niso še ni-
koli srečali. Ce je poprej njihove
poglede vodila radovednost po
slovenski pokrajini, ki je bežala
mimo vlaka, so zdaj nestrpno po-
gledovali v smeri vožnje.
Rimske Toplice... Laško. S
časom in daljavami zajezeni val
navdušenja, toplih prekipevajo-
čih občutkov se je sprostil kot
plaz. Slovenci smo le zlezli neko-
liko iz svoje alpske zadržanosti.
No kljub temu so nas gostje v
svojem temperamentu in sprošče-
ni prisrčnosti nadkriljevali.
Ko je vlak na celjskem kolod-
voru končal svojo dolgo pot, so
se tisoči Celjanov in okoličanov
zgrnili pred kompozicijo. Ni ga
bilo, ki bi zdaj vzpostavil običaj-
ni red. Nad mestom je krožilo le-
talo z napisom: DOBRODOŠLI!
Dobrodošlica, kakorkoli že iz-
Povedana, kakršne koli besede so
se prelivale v vihar glasov —
vse je bila ena sama dobrodošlica.
I^obrodošlica na listkih, ki so kot
dež zasuli Titov trg, je bila samo
tiskan odraz dobrodošlice v srcih
tisočev, ki so se zlili k postaji,
Oostje iz vlaka so se v hipu po-
*nešali med prevladajočo množi-
co mesta gostitelja.
Pred železniško postajo je po
zaigrani himni pozdravil udele-
žence vlaka sekretar OK ZKS
*ou. Franc Simonič (v petstotih iz-
^odih smo govor ponatisnili v
srbohrvaškem jeziku), nato pa je
^eka domačinov pomešana z gosti
^Tenila po Prešernovi ulici. Trgu
Y- kongresa na Slandrov trg, kjer
je bila kratka pozdravna sveča-
nost ob pesmi stoterih mladih grl,
ob recitacijah in zvokih godbe.
Po pozdravnem delu sporeda je
sledil komemorativni spored in
ob tej priliki so predstavniki or-
ganizacij raznih krajev iz. Srbije,
^osne in Hrvatske položili k spo-
meniku in grobu herojev vence.
V času, ko je naš list na poti
*2 tiskarne k naročnikom in brav-
cem, preživljajo gosti kratkotrajen
Ostanek v Celju. Po zakuski bodo
Sostje večji del odšli v občine,
^jvečja skupina pa ostane v Ce-
O bivanju dragih gostov v
občinah, pri znancih, o njihovih
in veliko prehitrem slove-
su — q ■vsem tem bomo obširno
^očali v ruislednji številki.
DOBRODOŠLI!
POTNIKI VLAKA „BRATSTVA IN ENOTNOSTI"
MED SVOJIMI
DOLŽNIKI
POZDRAVNE BESEDE SEKRETARJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS FRANCA SIMONICA
OB SVEČANOSTI SPREJEMA GOSTOV NA TITOVEM TRGU V CELJU
Dcofi fiUiatctii,
tovatUiu ih. to Ud cici!
Dovolite mi, da vas v imenu prebivavcev
tega kraja, političnih in družbenih organiza-
cij, organov oblasti, zlasti pa v imenu vseh,
katere ste vi in vaši ljudje v najtežjih dneh
naše skupne zgodovine in pod najtežjimi o-
kolnostmi sprejeli kot svoje brate, kot svoj-
ce, najprisrčneje pozdravim in vam zaželim
toplo dobrodošlico.
Tisti težki, s človečanskega in zgodovinske-
ga stališča najslavnejši in največji dnevi se
ne dajo pozabiti. Zlasti je nemogoče pozabiti
to, s kolikšno humanostjo, bratsko toplino in
junaštvom ste sprejemali naše ljudi, ki so bi-
li, če bi se načrti fašistov uresničili, obsojeni
ne samo na pregnanstvo, temveč tudi na fi-
zično iztrebljenje. Z enako veliko skrbjo,
toplino in gostoljubnostjo ste jih sprejemali
tako v Srbiji, Hrvaški in Bosni.
Pravzaprav se je šele v tistih dneh, nav-
kljub dvajsetletnemu obstoju stare Jugosla-
vije, porajalo in od takrat vse bolj razvijalo
ter jeklenilo pravo, resnično in realno brat-
stvo ter enotnost med našimi narodi. In tako
se je v praksi pokazala resničnost starega iz-
reka: »Na muci se poznaju junaci«. A to ste
vi v resnici tudi bili.
Res so bile po osvoboditvi in vrnitvi preg-
nancev v našo ožjo domovino medsebojne
zveze včasih slabe in preporedke. Tako vas
kot tudi nas so okupirale vsakodnevne, često
zelo težke naloge in skrbi, toda to ne more
in ne sme biti opravičilo, da se ne bi pogosteje
obiskovali, da se ne bi nadalje spoznavali in
kolikor je to mogoče ter potrebno skupaj
reševali skupne probleme in težave. Pa tudi
ti problemi in naloge, ki jih v zadnjih mese-
cih, zlasti po Titovem govoru v Splitu in IV.
Plenumu Centralnega komiteja Zveze komu-
nistov Jugoslavije, uspešno rešujemo v vsej
naši državi, se lahko rešujejo samo na teme-
lju bratstva in enotnosti nas vseh, vseh naših
narodov. Praksa nam dokazuje, da prav nič
ni važnejšega v naši lepi socialistični domo-
vini in nič odločilnejšega od brŽrtstva in enot-
nosti, katero moramo vsi, kot to tovariš Tito
pogosto poudarja, čuvati kot zenico svojega
očesa.
V imenu vseh nas vam želim, da se prven-
stveno med nami počutite kot med domačini,
da nas čim bolj spoznate, da čim globlje spoz-
nate naše probleme in da kot svojci med svo-
jimi poveste svoja stališča.
Želimo vam ugodno bivanje!
Naj živi in se razvija bratstvo in enotnost
jugoslovanskih narodov v socialističnem du-
hu za srečo in napredek domovine.
Naj živi tovariš Tito!
PRED ODHODOM IZ BEOGRADA
v sredo popoldne je v Beograd
prispela skupina tovarišev iz Ce-
lja, Trbovelj in Kranja, ki imajo
nalogo organizirati vlak »-Brat-
stva in edinstva« za odhod proti
Sloveniji. Čeravno je v Beogradu
bilo ta dan vse v znaku atletske-
ga prvenstva Evrope, so tudi pri-
prave za odhod vlaka »Bratstva
in enotnosti« bile v polnem teku.
Na beograjski železniški posta-
ji je bila že postavljena kompo-
zicija dvanajstih vagonov. Želez-
niško podjetje je dalo za to pri-
liko na razpolago same pulmane
prvega in drugega razreda. V
skladišču je bilo tudi vse priprav-
ljeno za primerno okrasitev vla-
ka. Tako je bil tam pripravljen
emblem, ki so ga potem v četrtek
pritrdili na lokomotivo.
Obisk gostov, ki so se priprav-
ljali na pot v Slovenijo, se nam
je izjalovil. V občini Voždovac,
od koder gre največja izmed beo-
grajskih skupin, ves popoldan ni-
smo mogli nikogar najti. Izgleda,
da se je ves Beograd v sredo po-
poldne preselil na stadion JLA k
svečani otvoritvi prvenstva Evro-
pe v atletiki.
V četrtek popoldne je imela
skupina v sprejemnem odboru na
železniški postaji polno dela. Pot-
niki vlaka »-Bratstva in enotnosti-«
sicer še niso začeli prihajati, ven-
dar je bilo treba narediti razpo-
red za približno 650 ljudi, kolikor
jih bo ta dan o polnoči krenilo na
pot. Seveda vsi ti udeleženci ne
pridejo v celjski okraj, saj jih po-
tuje 280 v kranjski okraj, okoli 70
pa v trboveljsko občino.
Vlak »Bratstva in enotnosti« bo
po točnem voznem redu krenil iz
Beograda v petek ob 0,30 uri. Na
poti do Zagreba bodo v vlak vsto-
pali gostje iz krajev, ki se z že-
leznico povezujejo na glavno pro-
go. V ta namen bo vlak stal v
Rumi, v Sremski Mitrovici, v Si-
du, Vinkovcih, Slavonskem brodu,
Novi kapeli, Novski, Sunju, Sisku
in Zagrebu.
(Od našega posebnega do-
pisniika Jurčka Krašovca,
iz Beograda)
JOKALI SMO
OD SREČE...
Vlak je drvel proti Sumadiji.
Končno se je ustavil v Lazarevcu.
Zopet smo zajokali, pa ne od ža-
losti, temveč od sreče in zadovolj-
stva. Sprejela nas je godba, nam
v čast so postavili slavolok, nanj pa
napisali »-Dobro nam došli, brača
Slovenci«. Takrat še nismo pozna-
li besede — slovenačke izbeglice.
Namesto na tuje, smo prišli med
ljudi, ki so nas sprejeli z odprti-
mi rokami in bili pripravljeni z
nami deliti vse...
(Odlomek iz spominov
»Po nas so prišli...-«)
Med mirni nismo
bi i tujci
Prišli smo v novo okolje. Pri-
jazni ljudje nam niso dali časa,
da bi se žalostih, da bi se v mislih
prepogostokrat vračali na domove,
ki smo jih morali zapustiti. Gle-
dali so na nas, kakor na svoje naj-
bližje. Med njimi nismo bili tujci.
Bih smo njihovi.
(Odlomek iz spominov
»Po nas so prišli...«)
VREME
od 13. do 23. septembra
Padavine okrog 15., 20. in 23.
septembra. V ostalem lepo vreme.
V. M.
Milovan Batanovic
na čelu gostov
iz Srbije
v sredo opoldan je člane od-
borov za sprejem gostov iz Celja,
Kranja in Trbovelj sprejel se-
kretar glavnega odbora Milovan
Batanović. V daljšem razgovoru
se je seznanil z vsem kar zadeva
organizacijo obiska. Ker so viso-
kega gosta povabili tudi Kranj-
čani in Trboveljčani, sprva ni
vedel komu bi ustregel. Nazad-
nje se je odločil za Celje, in si-
cer zato, ker v naš okraj potuje
največja skupina. Tovariš Bata-
nović sodeluje že ves čas pri ma-
nifestacijah bratstva in enotnosti,
odkar se je le-ta z obiskom slo-
venskih izseljencev v Srbiji za-
čela.
Kljub temu, da so časopisni, ra-
dijski, televizijski in filmski
ljudje močno okupirani z atlet-
skim prvenstvom, je zanimanje
za vlak v Beogradu te dni zelo
veliko. Kolikor je doslej znano,
potujejo z vlakom novinarji
»4. julija«, »Politike«, »Borbe« in
Radia Beograd, snemalci Avala
filma, gotovo pa tudi poročevav-
ci lokalnih listov iz raznih kra-
jev Srbije.
Res je škoda, da v času, ki je
potreben za posredovanje v Ce-
lje, ne morem priti v stik z ljud,
mi. ki bodo dva dni gostje naših
nekdanjih pregnancev. Zaenkrat
sem v stikih samo z onimi, ki se
na moč trudijo, da bi bilo poto-
vanje čim prijetnejše. Ko to po-
ročam, so iz oddaljenih občin in
okrajev Srbije že krenili ljudje
na pot, v Beogradu pa se je živ-
ljenje komaj pošteno razgibalo.
Ljudje v naši največji republiki
so navajeni potovanj in gotovo
niso tako občutljivi za dolge na-
porne vožnje. Toda kljub temu
lahko pričakujemo, da bodo pot-
niki na kraju poti v Celju in po-
zneje v občinah celjskega okraja
navkljub velikemu navdušenju
zelo utrujeni, saj bodo mnogi tu-
di po štiriindvajset ur na poti.
Zaključujem svoje poročilo iz
Beograda in pristavljam, da smo
vsi zelo nestrpni, kdaj bomo se-
gli v roke prvim gostom. To pa
seveda v globokem prepričanju,
da se tisočim v celjskem okraju
godi isto. Še malo, pa se bo za-
čelo potovanje. Slovenija dobiva
v goste ljudi, ki so pred 21 leti
tako gostoljubno, toplo in s polno
dobrote sprejeli naše ljudi pod
streho in k isti mizi. Oni ne
prihajajo zato, da bi jim vrnili
delček dolga, ki ga nikoli ne bo-
mo mogli povrniti. Prihajajo za-
to, da bi utrdili stara in odprli
nova prijateljstva, da bi utrdili
bratstvo in enotnost naših naro-
dov — največjo dragocenost iz
revolucije in povojne izgradnje.
(Od našega posebnega
dopisnika Jurčka Krašovca
iz Beograda)
Nepozaben je bil trenutek, ki.
je letos v maju peljal skozi Celi^
vlak »Bratstva in enotnosti« oko-
li 300 gostov iz bratske Srbijo
proti Mariboru.
Mala pionirka, ki je s šopkom
rož pozdravila drage goste, je
potem romala iz naročja v naroč-
je. Celjani so še z večjim navdu-
šenjem in radostjo v srcl.i spre-
jeli drage goste tudi danes, ko
so prišli k njim na obisk.
Da bi jim bilo
najlepše...
Kakor v vseh ostalih občinah
celjskega okraja, ki bodo spreje-
le goste iz Srbije, Hrvatske in
Bosne, oziroma udeležence vlaka
»Bratstva in enotnosti«, tako so se
tudi v konjiški občini skrbno
pripravili, da bodo nekdanjim
gostiteljem slovenskih pregnan-
cev pripravili kar najlepši spre-
jem in omogočili najprijetnejše
bivanje.
Tako se bo še danes okoli dvaj-
set gostov skupaj s predstavniki
konjiških občinskih političnih
organizacij okoli trinajste ure na
poti iz Celja v Konjice ustavilo
pri spomenikih talcev v Strani-
cah, kjer bodo položili vence.
Okoli 14. ure pa je predviden
sprejem na trgu pred kulturnim
domom. Tu bo udeležence vlaka
»Bratstva in enotnosti« pozdravil
sekretar občinskega komiteja
Zveze komunistov tov. Adami je.
Po sikupnem kosilu v gospodinj-
skem centru, se bodo gostje na-
potili na domove konjiških go-
stiteljev.
V soboto je že v jutranjih urah
predviden ogled Konusa; okoli
pol enajstih pa bodo domačini
odpeljali svoje drage goste na
izlet na Pohorje.
Nedeljski program obsega raz-
govor s jiredstavniki političnih in
družbenih organizacij; razen te-
ga bodo obiskali zadružno klet
v Slovensikih Konjicah. Po kosi-
lu, ki ga bodo imeli na domovih
gostiteljev, se bodo udeleženci
vlaka že okoli četrte ure popol-
dne podali na pot proti Celju,
kjer bo zanje pripravljena skup-
na večerja. .

CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 36. — 14. septembra 1962
Pogled po svetu
V časih, ko se človeštvo ni halo
nobene druge vojne kot klasične
—temu še ni tako dolgo — je bi-
la razširjena vulgarna resnica, ki
je verjetno potekala še iz trojan-
ske vojne, da namreč še tako hu-
di spori in zapleti na jesen ne po-
menijo, da se bo vojna zares za-
čela. Vojske so se tisočletja vne-
male spomladi tam do kresnih
dni. Danes, ko visi nad svetom
atomski meč, najbrž ta stara res-
nica ne drži več. Zato je pretekle
dni zaplet okoli Kube grozljivo
odmeval po vsem planetu.
Kubanski emigranti so obstre-
ljevali Kubo, Kubanci so prepo-
dili ameriške letalske izvidnike.
Kennedv je sicer izjavil, da ZDA
ne bodo zaradi Kube tvegale voj-
ne, zaplenili so ladje gverilskih
beguncev, toda ameriški vojaški
krogi terjajo, da je treba kuban-
ski režim likvidirati z vojaško in-
tervencijo, in že se govori o dra-
stičnih ukrepih, ki so potrebni za-
radi kritičnega položaja na svetu.
SZ je Kubi pomagala z orožjem
in inštruktorji in to v velikem ob-
segu, sovjetsko orožje so preva-
žale na Kubo celo ladje NATO
držav. Kuba je po ameriškem poj-
movanju tak lepotni madež na
zahodni polobli, da ga ne kaže tr-
peti. Latinska Amerika, uradna
vsaj, s Kubo ne simpatizira. Na
ZDA je vezana, saj od njih zavise
vse te oligarhične in vojaške dik-
tature. Vpliv Castrovega primera
tem vladam seveda ni prijeten.
Mednarodni pomen Kube pa je
tak, da ga je težko premeriti.
Stvari stoje tako, kakor da vži-
galna vrvica pod Marsovim ma-
gazinom tli, vroča iskra preži na
start iz Kube v svetovni spopad.
Zraven je prišla spet afera z
ameriškimi ogledniškimi letali
U 2, to pot na Daljnem vzhodu.
Rusi so ostro protestirali proti te-
mu Powersu »redivivo<^, ZDA so
sicer priznale napako in pokazale
voljo do likvidacije incidenta,
toda na obeh straneh so se zadnje
dni zgostili pojavi, značilni za
hladno vojno. ZDA kličejo rezer-
viste, SZ pa grozi z uničujočim
udarcem, če bi se ZDA zares od-
ločile, da s svojih oporišč po vsem
svetu začno ofenzivo proti SZ, kot
središču tistega, kar bi kapitali-
zem enkrat za vselej spravilo s
sveta. Ali bo Kuba tista jabolka,
razdora? Castro pravi, da bo na-
padalca uničil z orožjem, o kate-
rem ZDA nimajo pojma.
■ Pa tvAi v starem svetu se goste
incidenti, predvsem zaradi Berli-
na. Prav v tem času se je zdelo
de Gaullu prav, da obišče Zahod-
no Nemčijo in tam celih šest dni
govori o konkretnih in praktič-
nih ukrepih za okrepitev nemško-
francoskega sodelovanja. De Ga-
ulle bi rad iz Francije in Nemčije
-naredil tak branik moči in soli-
darnosti, »fcafcor so tudi ZDA^<.
V tem ni pravzaprav nič novega.
De Gaulle je vreden naslednik
tistega francoskega generalnega
štaba, ki je še ob Hitlerjevem na-
stopu sanjal o likvidaciji SZ in
imel za to operacijo pripravljene
vojaške načrte. Ne vemo za ozad-
je, zato prikučimo na kateder zgo-
dovino učiteljico: Ta Evropa brez
Velike Britanije in brez SZ je
lahko samo nemška, Francija ji
ji ne morebiti kos. Ideološke osno-
ve te zveze pa spadajo zares v
ropotarnico zgodovine. De Gaulle
se dobro zaveda psiholoških te-
žav, ki izvirajo iz francosko-nemš-
ke vojaške zveze zoper SZ, zato
je v Nemčiji nekajkrat ponovil
frazo, da so bili nemški in fran-
cojski vojaki včeraj še sovražniki,
danes pa je njihova naloga, da
postanejo bratje. Starčevska mi-
sija de GauUa in Adeauerja je
slabo utemeljena, to stran in on-
stran Rena. Kaže pa vendarle, ka-
ko je ta zgodovinski trenutek na-
pet.
V Alžiru je prišlo do druge raz-
jasnitve, spremenljivo vreme je
še vedno bolje kot dež in sneg.
Zapleta se spet indokitajski spor
v Ladaku, kjer ni posredovavca,
ki bi avtoritativno zahteval konč-
no zakoličenje mejnikov. Gre za
prestiž dveh velikih držav, morda
pa tudi dveh mogočnih osebnosti.
Kitajci vzpostavljajo vojaške po-
stojanke v iMdaku, Indijci pro-
testirajo in pozivajo na pogaja-
nja pri katerih pa naj bi obvelja-
lo njihovo stališče. Indija utrju-
je tudi mejo proti Pakistanu, ki
morda sporazumno s Kitajsko po-
vzroča incident za incidentom.
Skratka, v tem trenutku je tež-
ko biti optimist. Toda treba je
biti, zaradi splošne obrambe miru.
T. O.
\mi BI UHKO ŠE POVEČU
Na pobudo gospodarske zbornice za celjski okraj je
bila v torek dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so naj-
vidnejši predstavniki zbornice — kot predsednik Franjo
Lubej, podpredsednik Fedor Gradišnik, tajnik Risto Gajšek,
nadalje Vinko Prelog — seznanili časnikarje s potekom in
ugotovitvami nedavnih konferenc s predstavniki industrij-
skih podjetij o izvozu.
Štiri konference s predstavniki
industrijskih podjetij na območ-
ju celjskega okraja o izvozu so
dosegle svoj namen, saj so na
koncu koncev osvetlile ne samo
vse probleme, temveč tudi doka-
zale, da ima industrija celjskega
okraja še veliko možnosti, da bi
povečala mednarodno menjavo
blaga. Zato akcija, ki jo je za-
čela gospodarska zbornica, ne iz-
meni konec prizadevanj, temveč
kvečjemu začetek sistematičnega
obravnavanja vseh problemov, ki
se tičejo izvoza in zlasti še pove-
čanja izvoza samega.
Povsem razumljivo je, da so
bili v razpravah o izvozu načeti
še drugi problemi, ki prav tako
lahko vplivajo na močnejšo ude-
ležbo industrije našega okraja
na zunanjem trgu. Tako so se
srečali z možnostmi poslovnega
in fizičnega združevanja podje-
tij, s potrebami večjih ali manj-
ših investicij, zlasti pa takih, s
pomočjo katerih bi lahko že v
kratkem času dosegli zadovoljive
uspehe tudi na tujih tržiščih itd.
Akcija za pospešitev izvoza je
dala dobre rezultate. Tako so v
gospodarskih organizacijah zače-
li resneje proučevati to proble-
matiko, navezovati so začeli sti-
ke z izvozniki, analizirati zuna-
nji trg, zlasti pa usmerjati pro-
izvodnjo glede na potrebe ino-
zemskih kupcev. Ta orientacija
je rodila še en uspeh — namreč
težnjo in željo po zboljšanju kva-
litete izdelkov. Značilno je, da
vse te ugotovitve ne veljajo sa-
mo za velika podjetja, marveč v
enaki meri tudi za manjša, zlasti
v lesni stroki, od katerih so se
mnoga uveljavila že kot stalni
izvozniki.
Razveseljivo je spoznanje, da
so nekatera industrijska podjetja
začela obravnavati vprašanje iz-
voza kot svoj življenjski pro-
blem. Zavedati so se namreč za-
čela, da je od solidnega, stalnega
in povečanega izvoza v premno-
gih primerih odvisen celo njihov
obstoj. Zato pa so presenetili na-
sprotni slučaji, v katerih so zla-
sti organi delavskega samouprav-
ljanja pokazali premalo vneme
za to vprašanje. Nič kaj spod'
budna ni ugotovitev, da so bili
prav predstavniki delavskih sve-
tov na minulih konferencah naj-
slabše zastopani, v kolikor pa so
bili, so silno slabo ali pa sploh
nič poznali problematiko izvoza
v svojih podjetjih. Ob vsem tem
se nehote porodi vprašanje, ali
je problematika izvoza v resnici
prepuščena le strokovnim usluž-
bencem in kako na vse to gleda-
jo v ekonomskih enotah, na se-
jah delavskih svetov? Kako naj'
v teh primerih in podjetjih pri-
čakujemo pomembne uspehe na
področju izvoza, če je ta proble-
matika tuja neposrednim proiz-
vajavcem in upravljavcem?
Če sodimo po minulih konfe-
rencah, bi lahko zapisali, da je
tudi nekaterim občinskim ljud-
skim odborom problematika iz-
voza tuja in nezanimiva. Vseka-
kor čudna in nenavadna misel,
ki se je porodila ob skrajno sla-
bi udeležbi predstavnikov ljud-
skih odborov na vseh štirih kon-
ferencah o izvozu.
Konference so opozorile še na
nekatere druge pomanjkljivosti,
kot na popolno brezbrižnost ne-
katerih podjetij do izvoza, zlasti
tistih, ki imajo na domačem trgu
več ali manj monopolen značaj,
pa menijo, da bi ob izvozu izgu-
bili kupce doma. V nekaterih pri-
merih, kot n. pr. zlatarne, ki ima
naravnost idealne možnosti za iz-
voz, pa to dejavnost ovirajo togi
predpisi.
Razgovori o izvozu s predstav-
niki industrijskih podjetij okra-
ja so potrdili še domnevo, da bo
vrednost izvoza v letošnjem letu
iz celjskega okraja ne samo do-
sežena, marveč tudi presežena,
navzlic dodatnemu planu.
M. B.
Nekdanja vajenska šola za kovinarske stroke ob Dečkovi cesti bo
v kratkem postala novi dom celjske administrativne šole.
Še ena šola
v lastnem poslopju
— Po sklepu občinskega
sveta za šolstvo je z novim
šolskim leto-m zasedla šcisiko
poslopje bivše vajenske šo-
le za kovinarsko istroko na
Dečkovi cesti 1 pred dvema
letoma ustanovljena admini-
stirativna šola, je med dru-
gim odgovoril na vprašanje,
zakaj se je zakasnil zečetek
rednega šolskega dela na ad-
ministrativni šoli njen rav-
natelj Gustav Grobekiik, in
nadaljeval:
Administrativna šola je
dosedaj delovala utesnjena
v pritličju gimnazije, kjer je
zasedala tri, svojemu gosti-
telju prepotrebne učilnice.
Ker dodeljeno šolsko pos^lop-
je ob Dečkovi cesti v higi-
ensko tehničnem pogledu ni
ustrezalo delcliški strokovni
šoli druge stopnje, je sklad
za šolstvo odobril nekaj naj-
nujnejših popravil. Le-ta še
niso končana, zato je bil za-
četek pouka odložen za ne-
kaj dni. Začetek pouka bo
objavljen v Celj'sikem tedni-
ku s posebnim  obvestilom.
Cuje se, da bo šola odprla
v letošnjem letu še en letnik.
Prosim, povejte, kako je s
tem?
— Z letošnjim šolskim le-
tom bo šola odiprla special-
ni tretji letnik, v Ljubljani
imenovan višji administra-
tivni tečaj. Letnik bo delo-
val kot oddelek za odrasle v
popoldanskih urah. Sprejetih
bo ile 25 kandidatk, absol-
ventk dvoletne redne ali do-
pisne šole ter oddelka za od-
rasle. Otvoritev tega letnilka
narekujejo številne prošnje
ter zahteve gospodarskih or-
ganizacij in zavodov po ko-
respodentih - stenod aiktilogra -
fih ter fonodaktilografiih ozi-
roma tajnicah vodilnih služb.
Prijave sprejema šola do 20.
tega meseca.
— Kako pa je z oddelkom
za odrasle?
— Dokler ne bodo absol-
virali dosedanji slušatelji od-
delka za odrasle, soda ne ibo
odpirala novega prvega let-
nika za odrasle. Pač pa bo z
društvom stenografov in
strojepiscev odprla celoletni
adminisitrativni tečaj za ab-
solvente osnovnih šol in gi-
mnazije. Tečaj bo tekel v
papoldanskih urah po piro-
gramu redne administrativne
šole. Tudi za ta tečaj je rok
prijave do 20. septembra.
V celjskem okraju
tri komunalne skupnosti
socialnega zavarovanja
Zadnje redno zasedanje skup-
ščine okrajnega zavoda za soci-
alno zavarovanje v Celju, ki je
bilo v soboto preteklega tedna,
je ibilo v prvi vrstil sklicano zara-
di bližnjih volitev v samouprav-
ne organe ibodočih komunalnih
skupnosti zavarovancev. Razpra-
ve, koliko komunalnih skupnosti
zavarovancev naj bo v celjskem
okraju in kaj naj obsegajo, so
bile taiko žive in konkretne hkra^
ti, da ivd koncu ikoncev ni bilo
težko priti do zalključka, ki ga je
skupščina okrajnega zavoda tudi
soglasino potrdila. Tako bodo v
bodoče delale na okrajnem ob-
močju tri kom analne skupnosti
socialnega zavarovanja in sicer
prva s sedežem v Celju za občine
Celje, Laško, Šentjur, Šmarje,
Slovenske Konjice in- Mozirje,
druga v Žalcu za žalsko občino
in tretja v Šoštanju za občino,
ki zafema Šaleško dolino. Člani
skupščine okrajnega zavoda za
socialno zavarovanje pa so razen
tega sprejeli sklep, da naj šteje
skupščina bodoče celjske komu-
nalne sikupnosti zavarovancev 55,
ostali dve pa po 25 članov.
Formalni obrisi bodočih komu-
nalnih skupnosti zavarovancev
so tu; pred vsemi zavarovanci pa
naloiga, da izvolijo v te bodoče
skupščine, ki bodo odločale o ze-
lo pomembnih zadevah, kot o vi-
šini prispevka za zdravstveno za-
varovanje, res najboljše tovari-
še, ki se bodo zavedali odgovor-
nosti, ki jo s tem sprejemajo.
Delo bodočih skupščin komunal-
nih skupnosti zavarovancev bo
zelo odgovorno tudi zaradi tega,
ker že sedanji pokazatelji O|po-
zarjajo. da sredstva za zdrav-
stveno zavarovanje ne zatdoščajo
za nemoteno delo na tem jKvdroč-
ju. To dokazuje tudi primanj-
kljaj v višini 254 milijonov di-
narjev, ki ga je okrajni zavod za
socialno zavarovanje zabeležil v
prvih sedmih mesecih letošnjega
leta.
Tehnično plat volitev v skup-
šoine komunalnih sikupnosti za-
varovancev bodo opravile poseb-
ne komisije. Priprave za volitve,
ki morajo biti opravljene naj- i
pozneje do 10. oktobra, sio tudi,
v glavnem končane. Spričo tega
se zdi, da bodo volitve v te skup-
ščine maj na območju celjskega
okraja opravljene že do konca
lega meseca. Tako bo tudi dovolj
časa za prva sklicanja novih
skupščin, ki morajo ibiti najpoz-
neje do 20. oktobra.
Na poslednji skupščini okraj-
nega zavoda za socialno zavaro-
vanje so govorili tudi o finanč-
nem stanju. Cetiiidi je primanj-
kljaj za zdravstveno zavarovanje^
v prvih sedmih mesecih narasel
že na 254 milijonov dinarjev, ne-;
kateri pokazatelji igovorijo, da se
stanje vendarle zboljšuje in da
so mnogi kolektivi z veliko odgo-
vornostjo prere,šetali vsa vpraša-
nja izostankov od dela in podob-
no. Med te, ki so vložili veliko
naporov za zmanjšanje števila iz-
ostankov od (dela, velja posebej
omeniti kolektiva velenjskega
rudnika lignita ter štorske žele-
zarne. M. B.
O kmetijstvu in
socialnem zavarovanju
Minuli teden je v Slovenskih
Konjicah zasedal plenum občin-
skega odibora SŽDL. Glavni del
razprave so posvetili političnim
nalogam ,pri obravnavanju kme-
tijske proizvodnje; razen tega so
razpravljali še o problemih soci-
alnega zavarovainja v občini,
V. L.
ZLATA PLAKETA
ZA CELJSKE
BRIGADIRJE
Ta teden se je vrnila z avtoce-
ste »Bratstva in enotnosti« druga
cel jsika mladinska delovna; briga-
da »Boris Kidrič«. Ko je brigada
odhajala, smo zapisali o njej, da
je številčno šibka in da bi bil
zato res izreden uspeh, če bi bri-
gada uspela taiko kot so vse do-
sedanje. Zgodilo pa se je ravno
nasprotno. Po mesecu dni biva-
nja na avtocesti ise je brigada vr-
nila domov z zlato plaketo — iz-
redno visokim priznanjem mla-
dinskih delovnih akcij. Poleg te-
iga je bila dvakrat udarna in
dvakrat posebno pohvaljena. Res
presenetljiv in razveseljiv uspeh.
Preteklo soboto pa je na avito-
cesto odšla tretja celjska mla-
dinska delovna brigada. Brigada,
ki se imenuje po pesniku Karlu
Desiovniku-Kajuhu, je kmečko
delavska in bo ostala na avtocesti
dva meseca. Šteje sto štirideset
brigadirjev in jo štejemo za naj-
močnejšo brigado zadnjih let.
Brigadirjem želimo veliko uspe-
hov, prijetno bivanje na avto-
cesti in kar največ veselja.
Pomembni sklepi
obeh zborov ObLO Celje
Včeraj dopoldne je bila skup-
na seja obeh zborov občinskega
ljudskega odbora v Celju. Po
predlogu dnevnega reda so spre-
jeli invesiticijski program za .grad-
njo tehniške sprednje šole v Ce-
lju. Po tem načrtu naj bi to šolo
z vsemi delavnicami ter oddelki
zgradili in uredili v šestih letih,
oziroma v štirih etapah. Vrednost
celotne investicije bo znašala ne-
kaj nad 932 milijonov dinarjev.
V predlogu dnevnega reda je
bila še razprava in sklepanje o
potrditvi investicijskega programa
za samopostrežno restavracijo v
Gaberju ter poročilo odborniške
komisije o delu zavoda za uprav-
ljanje nepremačmin.
Na ločenih sejah obeh zborov
pa so med drugim sprejeli tudi
odlok o agrominimumu.
O delu
kmetiiske
zadruge
Na zadnji seji zadružnega sve-
ta kmetijske zadruge v Sloven-
skih Konjicah so med drugim ob-
ravnavali finančno poročilo za-
druge za prvo polletje letošnjega
leta. Ugotovili so, da tvorijo pre-
cejšen del dohodkov odkupi
kmetijskih pridelkov, živine in
lesa. Spričo slabe sadne letine,
bo letošnji odkup sadja nižji od
lanskega.
Člani zadružnega sveta so raz-
pravljali še o tekočih proizvod-
nih nalogah, pa tudi o sklepanju
kooperacijskih pogodb. Letošnji
plan predvideva, da bodo s po-
godbami o proizvodnem sodelo-
vanju zajeli okoli 300 ha posev-
kov s pšenico in 150 ha z ječ-
menom. V. L.
ČITAJTE
Ceiiski UdHik
Milan Četino -
70 letnik
Včeraj je slavil svoj sedemde-
seti rojstni dan Milan Cetina,
star Celjan, ki ga malone pozna
sleberni prebivavec mesta ob Sa-
vinji. Kako tudi ne, saj je njego-
vo delo tesno povezano s celj-
skim mestom, njegovim dogaja-
njem, zlasti kar tiče tiskarske,
novinarske in v zadnjem času
čisto reklamne stroke. Kljub te-
mu, da je že trinajst let v zaslu-
ženem pokoju, vodi reklamno
podjetje celjskega Olepševalne-
ga in turističnega idruštva.
Milan Cetina se je rodil 13.
septembra 1892. leta v Galiciji
pri Celju. Veči del prve svetovne
vojne je preživel na primorski
fronti. Po vojni je bil upravnik
celjstke Zvezne tisikarue. Na tem
mestu Je ostal vse do 1939. leta,
ko je postal novinar-dopisnik zu
celjsiko stran mariborskega Vc-
černika. Tudi po drugi svetovni
vojni je ostal zvest časopisom in
tis(karnam. Tako ga najdemo v
Mohorjevi tiskarni kot korektor-
ja vse do upokojitve 1949. leta.
Kot dopisnik pa je v prvi vrsti
sodeloval pri Celjskem tedniku,
Slovenskem poročevalcu in Veče-
ru.
Z delom pa ni prenehal tudi
po vstopu v pokoj. Zdaj vodi
podjetje »Reklama«, sodeluje pri
našem tedniku in Večeru; razen
tega pa se je izkazal še kot teh-
nični urednik »Lepega mesta«,
glasila celjskega Olepševalnega
društva.
Ob pomembnem jubileju mu
želimo še dosti zdravih in srečnih
let ter pogumne roke pri pisanju
in obravnavanju celjskih vpra-
šanj.
M. B.
20 let
JUGOSLOVANSKE
VOJNE MORNARICE
Desetega septembra je
poteklo dvajset let, odikar je
bil v Podgori pod Biokovim
ustanovljen prvi mornariški
odred narodnoosvobodilfne
vojske. Ta odred, ki je vna-
šal strah in trepet v vrste
dkupatorjev. je sestavijailo
nekaj lesenih ribiških čol-
nov. Navzlic temu pogumni
mornarji niso prizanašali so-
vražniku in njegovemu moč-
no olboroženemu ladjevju.
Od desetega septembra 1942.
leta naprej sovražnik ni imel
več miru na Jadranu. Niti
posebne ladje, ki jih je po-
slal okupator v bitko, niso
moErle uničiti partizanskih
ladiic. iNasprotno. iz dneva
v dan se je krepila ta mor-
narica in z njo svobodoljub-
ni duh vzdolž cele jadranske
obale.
Te ribiške ladje so danes
v muzejih, po morju pa kri-
žarijo moderne enote Jugo-
slovanske vojne mornarice.
Njene plovne enote ne bodo
nikoli zaplule v tuje vode in
k tujim obalam. One J>odo
ostale v naših vodah, ker so
bile formirane samo zato, da
branijo naš Jadran in našo
obalo. Zato so v prvi vrsti te
enote lahke, da lahko hitro
in odločno napadajo sovraž-
mika. če bi ogrožal varnost
aiaše idržave.
Rušilci, podmornice, tor-
pedni čolni, patrolne ladje in
drugi plovni objekti, na ka-
terih je moderno orožje ter
navigacijske naprave, to je
materialna osnova nase Ju-
goslovanske vojne mornari-
ce.. Ljudje, naši mornarji,
pa so poroštvo obrambe in
svobode našega morja in
obale, ker so dostojni na-
sledniki hrabrih mornarjev-
partizanov.
Kot pripadniki vseh osta-
lih rodov Jugoslovanske
ljudske armade, tako tudi
mornarji z veliko zavzeto-
stjo spremljajo vsa notranje
politična dogajanja v domo-
vini ter aktivno sodelujejo
pri nieni socialistični izgrad-
nji. Brigade mornarjev so na
mnogih deloviščih širom po
domovini osvajale nazive
uidarnih brigad. Njihove
krepke roke so gradiile to-
varne in hidrocentrale, gra-
dile kilometre dolge cesite.
uomagale pri spravljam ju
kmetijskih pridelkov itd.
Oni pa. ki so zapustili mor-
narico po odsluženju roka,
so se vračali v svoje kraje
in .na stara ali nova delovna
mesta z novim znanjem in
dragocenimi! izikušmjami.
V dvajsetih letih je Jugo-
slovanska vojna mornarica
postala nepremagljiv čuvar
našega morja in obale, po-
stala pa je tudi pomemben
vzgojitelj mornarjev.
V počastitev dvajsetletnice
ustanovitve Jugoslovanske
vojne mornarice je bila na
sam praznik v Podgori veli-
ka svečanost, katere se je
med drugimi visokimi gosti
udeležil tudi predsednik Ti-
to s soprogo Jovanko. Ob tej
priložnosti -so na hribu, ki se
dviga nad Podgoro, odkrili
monumentalen trideset met-
rov visok spomenik, posve-
čen spominu ustaaovitve in
razvoja Jugoslovanske vojne
mornarice.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV^36£^ 14. sep-tembra 1962

Z NAMI SO DELILI VSE
SPET SO OŽIVELI SPOMiNI NA TISTA STRAŠNA VOJ-
NA LETA. OŽIVELI SO SPOMINI NA SLOVO OD DOMA V
TISTIH JUNIJSKIH IN JULIJSKIH DNEVIH DEVETNAJST-
STOENAINŠTIRIDESETEGA, NA MELJSKO VOJAŠNICO V
MARIBORU, KJER SO SESTAVLJALI TRANSPORTE SLO-
VENSKIH PREGNANCEV, NA POT V NEGOTOVOST, NA GO-
STOLJUBNE LJUDI, KI SO SPREJELI SLOVENSKE IZGNAN-
CE KOT SVOJE BRATE.
OŽIVELI SO SPOMINI NA TISTA LETA, KO JE NA TI-
SOČE SLOVENSKIH BREZDOMCEV NAŠLO V SRBSKIH
KRAJIH IN VASEH, NA HRVAŠKEM TER V BOSNI SVOJ
DRUGI DOM, V KATEREM NI MANJKALO TOPLINE IN PRI-
JAZNE BESEDE.
VNOVIČ JE STEKLA BESEDA O LJUDEH, KI SO NA
STEŽAJ ODPRLI VRATA SVOJIH HIŠ, ODSTOPALI POSTE-
LJE IN DELILI VSE KAR SO IMELI S TISTIMI, KI SO MO-
RALI ZAPUSTITI DOMOVE SAMO ZAVOLJO TEGA, KER SO
BILI SLOVENCI.
OŽIVELI SO SPOMINI, DA BI JIM REKLI: TEGA NISMO
IN NE BOMO NIKOLI POZABILI...
NJIM, KI PRIHAJAJO TE DNI NA OBISK IN ONIM, KI
SO OSTALI DOMA, ALI JIH MORDA NI VEC, SO NAME-
NJENE TUDI NASLEDNJE VRSTICE.
Ni mi takoj odigovorila. Zami-
slila se je, sklonila glavo in s
težko žalositno besedo opisala
strašen dogodek:
Bilo je drugega avgusta, ko so
v vais vdrli ustaši. Zaslutili smo,
da pripravljajo nekaj strašnega.
O tem, kaj delajo s pravoslavnim
prebivavstvom, smo že silišali,
toda težko verjeli. Zdaj pa smo
vse to doživeli pred las,tnimi
očmi.
V vrsti smo ise morali zbrati
vsi prebivavci te vasi. Potem pa
so začeli izbirati. Iz te pisane
kolone so izločili vse domače
moške, stare nad šestnajst let.
Potem se je zgodilo tisto, česar
smo se najbolj bali. Počile so
ustaške puške, pod njihovi stre-
li so padala in omahovala tele-
sa ... Tako je padel tudi naš prvi
gostitelj. Vendar krvolokom to
ni bilo dovolj. Zdaj, ko so vas
spremenili v morišče, so se lotili
še enega zverinskega dela. Po-
žgali so jo. V njej ni ostala cela
niiti ena hiša.
Po tem dogodku smo zapustili
Dugo selo in krenili v Bosanski
Petrovac. Našli smo drugega go-
stitelja, Drakuličevo družino.
Tudi ti so luas sprejeli z odpr-
timi rokami. Dali so nam vse naj-
boljše in vse najlepše, kar so
imeli. Kako so nas sprejeli in ka-
ko gostili,' se ne da povedati. To
se tudi ne more nikoli pozabiti.
Bili so ubogi, pa vendar so z na-
mi delili vse, kar so imeli.
Dobro se še spominjam dogod-
ka,- je še pripovedovala tovariši-
ca Zoretova, ko je pokajo prav
blizu vasi. Krogle so švigale mi-
mo hiš. Vsi smo se tiščali zidov
in čakali, kaj se bo zgodilo. Te-
daj se je oglasila lakota. Ker v
hiši ni bilo nič primernega za
pod zob, se je gospodar po tre-
buhu splazil na vrt, natrgal ne-
kaj fižola in nam iga priimesel, da
smo ga skuhali in utešili prazne
želodce.
— In kdo bo v teh dneh vaš
gost?
— To bo najmilajši Drakuličev
sim. Dragoljub. Takrat, ko' smo
bili mi pri njih, je imel sedem
let. Bil je še otrok. Zdaj pa je
odrasel in kolikor sklepamo po
iišmu, že poročen. Sicer pa, to
Domo vedeli že v petek. Vsi se
veselimo srečanja z najmlajšim
predstavnikom naših nepozalDnih
gostiteljev. Od takratnih pre-
gnancev naše družine ga bomo
pričakali trije; očeta ni več. Tu-
di mama se zelo veseli tega obi-
ska. Ker je že priletna, jo pri-
pravljamo na to srečanje, da ne
bo v sreči zanjo pretežko.
Upam, da se bodo naši gostje
tudi v naši sredini počutili lepo
in da bodo spoznali, kako velika
je naša hvaležnost za vse tisto,
kar so nam nudili in dali v tistih
najtežjih časih ...      M. Božič
FRAN ROS:
Z vlakom
bratstva
in enotnosti
Zavriskal je vlak, naš veliki vlak ...
Nov dan se nad širno ravnino drami,
ko Srbija draga pozdravlja nas
in Beograd že zablešči pred nami.
Hiti, šumi v Sumadijo vlak
v zastavicah, z oken plapolajočih,
nekdanjih pregnancev pesmi zvene,
zbujene ob lepih spominih in vročih.
Milena, ki šteje sedemnajst let,
v Kragujevac daljni se je namenila
in rada spoznala bi slavni kraj,
kjer se nekoč je v pregnanstvu rodila.
Zamislil se je invalid Andrej,
ki z njim so žena in dva otroka.
O, v Sremu je kruto kosila smrt!
Ostala mu tamkaj desTia je roka.
Ciril je na poti tja v Kraljevo
in z njim sta sestra in siva mati,
da cvetje talcem na grob poneso,
med njimi je tudi njih očka zlati.
Ozira se z okna Stanko, že mož,
nekoč tu preživljal dneve je mlade,
medalja za hrabrost mu prsi krasi
— kurir je tedaj bil srbske brigade.
Alenkin stric na Jastrebcu tam
prebijal se skozi sovražni obroč je,
pod bukvami v gori neznano kje
je legel bratski zemlji v naročje.
Spet vlak se ustavlja, naš veliki vlak
in godba igra, vijo se zastave,
radostni pozdravi kličejo nas,
v objemih se h glavam sklanjajo glave.
Bili smo si bratje v kravih dneh,
povezani šli smo v boj in trpljenje
in bratje smo danes, ko sebi sami
gradimo življenja vredno življenje.
Po srbski zemlji slovenski vlak
hiti v svobodne, svetle daljave,
ko nove enotnosti je glasnik
na poti veselja, sreče in slave.
Fran Ros
Novi prijatelji, stari spomini
Častnega meščana in pisatelja Franja ROŠA
sem obiskal zgodaj, toda našel sem ga pri pisal-
nem stroju. Na nosu mi je bral, po kaj sem
prišei. Z gostoljubno soprogo smo v troje začeli
kramljati marsikaj — toda le na eno temo.
Roševi, ki so bili z drugim transiportom leta
1941 pregnani v So'bijo, ne sprejemajo v hišo
medvojnih dobrotnikov in znancev. V Srbiji so
bili »na svojem« — v hišici, ki je bila prazna.
Imeli so dobre sosede, pa jih je vzelo, kot je
čas zbrisal nekdanjo ulico, v kateri so stanovali.
Hiša stoji zgubljena za lepimi novimi bloki...
Emesto in Anica Feranda sta lanska znan-
ca Roševih. Tovariš Roš je kot eden izmed or-
ganizatorjev stikov (pregnancev z medvojno dru-
go domovino bil povabljen k Ferandovdm, ki
živijo v Ćupriji. Zdaj jim vračajo obisk. Ob
starih trpkih in radostnih spominih je nastalo
novo prijateljstvo.
Ob spominih na pregnanstvo v Srbiji tovariša
Roša nisem vpraševal. Že nekaj mesecev jih
naši bravci z zanimanjem prebirajo v našem
listi*. Tokrat objavljamo tudi )XX)natis knji-
ževnikove pesmi, posvečene obisku bivših preg-
nancev v Srbiji v lanskem letu.
Tovariš Roš se svojih gostov na vso moč
veseli. Sipet bodo kramljali, obujali spomine na
raz/lične, pa vendar skupne poti med vojno, se
veselili ob spominu na lansko prvo srečanje...
No, saj nisem tu, da bi predpisoval kaj vse se
bodo menili.
Tovarišico Roševo obisk prijetno vznemirja
— skrbi jo pa ne. Štiri leta življenja v bratski
Srbiji so zadostovala, da ima vse posebnosti
srbske kuhinje v mezincu.
Ni dvoma. Pri Roševih je gostom vse na
široko odprto: Srca, roke in dom ...
Se stavek zahvalnosti na lastno ix>budo:
Tisočerim zahvalam pridružujemo še poseb-
no zahvalo vsem znanim in neznanim ljudem na
jugu Srbije, ki so pripomogli, da se je Sloven-
cem vrnil drag in spoštovan umetnik, pedagog
in patriot s polnim srcem ljubezni, z bogatimi
zakladi številnih objavljenih in zasnovanih del,
s katerimi je in še bo bogatil slovensko pisane
besede.
J. Kr.
Franjo Roš s soprogo lansko leto na obiska pri
svojih gostiteljih v Ćupriji
Edmund Božiček
Tovariš Božiček iz Žalca
pripoveduje...
Vse to je
nepozabno
Kot učitelj sem jim bil v napoto
in že s prvim transportom sva z
ženo, ki je bila noseča, romala da-
leč vstran v centralno Srbijo. Tež-
ko si je človek zamišljal, kam bo
prišel in prav z negotovostjo sva
pričakovala cilj potovanja. Spre-
jem v Titovem Užicu nam pa je
takoj pregnal skrbi. Tople besede,
dobrodušni, gostoljubni obrazi in
zagotovilo, da nam bodo pomagali,
yse to nam je bilo skorajda res-
nično. Toda nič tega ni ostalo pri
besedah. Iz daljnih okoliških vasi
so prišli kmetje in nas odpeljali
z volovskimi vpregami. Z ženo
sva se znašla v skupini za vas Do-
brovo, ki se danes imenuje Luno-
vo selo po narodnem heroju Luni.
Pričakali so nas, nam napravili
lepo pogostitev v vaški »kafani«,
zatem pa nas je starešina vasi do-
delil posameznim družinam. Do-
deljena sva bila najini prijazni
gostiteljici Milici Dragočevac, ki
je bila srečna, da opravi dobro
delo. Zal mi je, da nje. Milice Dra-
goševac, ne bo med gosti.
Ni-bila premožna; imela je maj-
hno kmetijo, toda ko sva prišla
na njen dom, je z roko pokazala
na polja in dejala: »E, to je sad na-
še! Tako preprosto in vendar tako
vzvišeno. Postala sva člana dru-
žine in ker nisem kot učitelj do-
bil službe, sva štiri leta delala in
pomaeala na kmetiji. Milica je
bila zelo ponosna na naju dva in
z neoDisano radostjo je naju po-
peljnlR vsemu svojemu sorodstvu
na obiske.
Spominjam se nekega dne. ki je
nama ostal neločljivo v sonminu.
Bilo je ravno novo leto 1942. Že-
no sem dan prej odoeljal nekaj
ur daleč v Titovo Užice. zvijajočo
se v porodnih krčih. V teh dneh
so oblast v Užicah prevzeli četniki
po Dodlem izdajstvu. Žena je na-
slednji dan rodila, istočasno pa so
na bližnjem dvorišču četniki po-
pravljali svoje bratoskrunsko
^^čednost« — streljali so skupino
partizanov.
To kar je ta ženska storila za
naju, je nepozabno. Takoj prve
rnesece po osvoboditvi je bila na-
jin gost, pozneje je bila še enkrat
Pri nama, tokrat pa žal ne uteg-
ne priti.
Ker ste me vprašali, če si do-
pisujemo, moram povedati, da ni-
niam enega samega sorodnika, ki
bi mu tako zvesto in vneto pisal
kot njej, preprosti, hrabri, gosto-
ljubni ženi, materi, ki je dehla z
nama vse, kar je sama imela.
To je pač nepozabno in tako
edinstveno. In verjemite mi, da
dvomim, če bi v tistem času pod
enakimi pogoji bih mi Slovenci
toliko gostoljubni, kot je to bilo
obratno.
Ne vem, kdo bo prišel k meni,
Vsekakor pa vem, da bo to eden
tistih, ki je v najtrših časih poka-
ral, kaj je človekoljublje in s tem
Najbrž dokazal svojo visoko stop-
ajo kultumosti. Potrudil se bom,
da bi mu v teh nekaj trenutkih
dal lahko vsaj del tistega, kar so
^eni dajali skozi štiri leta.
-ik
Četudi sem jo zmotil sredi de-
la, v piisarni lesmo industrijskega
podjetja v Slovenskih Konidcah,
ni odrekla prošnji za kratek po-
menek oziroma za oživitev tistih
spominov, ki so vezani na preg-
nanstvo, na gostoljublje bosen-
skih ljudi v najtežjih časih voj-
ne vihre.
— Naš transport je iz Maribora
krenil na pot dvajsetega junija
1941. leta, je pripovedovala tova-
rišica Zdenka Zoretova. Ustavil
se je v Požegi. Od tam so manjšo
skupino pregnancev, v kateri
sem bila tudi jaz z materjo, oče-
tom ter sestro, napotili v Dugo
selo. Naš gostitelj je postal Ni-
kola Dragašić. Toda, na žalost
tod nismo ostali dolgo.
— Zalkaj ne? sem vpadel v be-
sedo.
Zdenka Zore
Ne gnev, ne žalost
Slutila je, da bodo prišli... In ko so prišli, jih je sprejela
z negibnim, kot z jeklom prevlečenim obrazom. Marija Jelen
ni kanila solza na ponosno lice, ko je ljubeče božala stvari, ki
jih niso smeli vzeti s seboj.
Skrbelo jo je le za starejšo hčer, ki je z vnukinjo bila z
doma...
Pa. saj bosta prišli!
Meljska kasarna v Mariboru ... Grad nad Rajhnburgom ...
Surovost stražarjev, za vse je bila nedostopna. In ko je vlak
odpeljal proti jugu, so možu zaplesale solze v očeh. Pol s so-
čutjem in pol z očitkom ga je pogledala:
— Ne, ne privošči jim tega. —
Vlak je drvel proti jugu... Misli so romale k hčerki in
vnukinji. To je bila edina skrb. A pregnanstvo? Vlaki ne vo-
zijo samo v eno smer.
Na postaji v Čačku se je zgodilo tisto, česar Nemci niso
pričakovali. Srbski kmetje na vozovih, z darili in hrano v
naročju in zastavami v rokah. Nemci so posineli od besa.
Marija Jelen se je ozirala po pokrajini, ki jo je prvič vi-
dela. Prišla je kmetica v narodni noši in objela Marijo. Prisrčno
in krepko:
— Dobrodošla, sestra. —
Takrat je Marijo stresel krčevit jok. Ne žalost, ne gnev ji
nista izvabila solze. Zdaj pa se je rušila pod težo gostoljubja,
bratstva, ljubezni in človečnosti...
Usoda je hotela in vojno zlo, da se ženi ne bosta več sre-
čali. Marija je že peto leto pod rv^o. A oni tam doli? Tri dni
potem, ko so se Jelenovi preselili v Beograd, so tiste vasi v
sunku prve ofenzive zgorele s postreljenimi ljudmi vred...
Ne gnev, ne žalost — ljubezen do bližnjega pa gane do
solz. Kr.
o
CELJSKI TEDNIK STE V. 36 — 14. septembra 1962
Z razširjenega plenuma SZDL V Žalcu
Socializaciia vasi možna le
s podružabljanjem zemlie
v PETEK JE ZASEDAL RAZŠIRJENI PLENUM SOCIA-
LISTIČNE ZVEZE V 2ALCU O VPRAŠANJU RAZŠIRITVE
IN IZGRADNJE SOCIALISTIČNEGA DRUŽBENEGA SEK-
TORJA V KMETIJSTVU TER O PREDSTOJEĆIH UKREPIH
O PODRUZABLJANJU, OBDAVČITVI IN O POVEČANJU
DRUŽBENE PROIZVODNJE. POSVETA SO SE UDELEŽILI
PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TOVA-
RIŠ MIRAN CVENK, SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA
ZKS TOVARIŠ FRANC SIMONIC IN MNOGI DRUGI GOST-
JE. POLEG ČLANOV OBČINSKEGA ODBORA SZDL SO PLE-
NUMU PRISOSTVOVALI TUDI VSI PREDSTAVNIKI DELOV-
NIH KOLEKTIVOV ŽALSKE OBCINE IN OSTALIH POLITIČ-
NIH FORUMOV.
DOSLEJ PREMALO USPEHOV
Predsednik občinskega odbora
Socialistične zveze tovariš Debe-
lak je v uvodnem referatu naka-
zal osnovno nalogo kmetijstva, in
sicer modernizacijo ter povečanje
družbene proizvodnje, podružab-
Ijanje zasebnih kmetov, kar vse
mora voditi k izpopolnitvi naj-
osnovnejše naloge, ki jo mora iz-
vršiti kmetijstvo — to je stabili-
zacijo našega gospodarstva in na-
daljnemu razvoju. V bogati raz-
pravi so ugotovili, da je tesna ko-
operacija s privatnim proizvajav-
cem le korak, ki mora voditi k
trajni rešitvi potrebnih tržnih vi-
škov, kar pa je možno le v druž-
beni proizvodnji. Zal pa je boljše
zemlje žalske občine le 13 odstot-
kov v družbenem sektorju in tu-
di letošnja osemmesečna akcija
podružabljanja je zaenkrat od
predvidenih 500 ha pridobila le
263 ha. Nedvomno bodo morali v
akcijo vključiti slehernega poli-
tičnega delavca, da bodo do 1965.
leta uspeli povečati družbeni sek-
tor na 35 odstotkov vseh obdelo-
valnih površin. Tolikšen kompleks
zemlje pa ni le nuja, temveč pred-
pogoj, da bo lahko Agrokombinat
začel v celoti s sodobnim tehno-
loškim procesom proizvodnje in
se specializiral ter moderniziral.
Pri podružabljanju — to je od-
kupu zemlje — igra v zadnjem
času izredno važno vlogo ugoden
ekonomski položaj za kmeta, ki
na ta način povišuje ceno zemlje.
Zanimivo je, da akcija podružab-
ljanja kaže, da so doslej uporab-
ljali vse premalo ekonomskih u-
krepov za povpraševanje oddaja-
nja zemlje.
Ce pogledamo narodni dohodek
v žalski občini, vidimo, da je v
kmetijstvu porasel kar za 39,2 od-
stotka, medtem ko mu je davek
sledil le s 32,7 odstotki. Kmet je
bil torej ekonomsko stimuliran,
saj so se cene pridelkom razen
hmelju dvignile za preko 200 od-
stotkov. Takšen porast pa kaže
na ne najboljšo davčno politiko.
Zato je plenum predlagal občin-
skemu ljudskemu odboru, da
sprejme odlok o dodatni odmeri
za nižinske predele, pri čemer pa
odločujočo vlogo igrajo bonitetni
razredi in velikost obdelovalne
zemlje. V povprečju se bo lestvi-
ca dvignila od prejšnjega maksi-
muma 50 odstotkov na razpon 55
do 85 odstotkov, v primerih več-
jih posestev od 7,5 ha dalje in
kvaliteti zemlje I. razreda pa bo
porasel na 100 odstotkov odmere
od kmetijskega dohodka. V enaki
meri pa bo nujno poostriti vpra-
šanje zaposlovanja in izkorišča-
nja tuje delovne sile od strani za-
sebnega proizvajavca in obenem
rešiti problem formalnega lastni-
štva, ki je doslej omogočalo Se
vedno strnjevanje večjih kom-
pleksov v rokah zasebnikov.
KAJ S POLPROLETARCI?
Nič manj pereč pa ni problem
polproletarcev, ki jih je po zad-
njih podatkih v žalski občini kar
preko 200, saj skupno posedujejo
1100 ha obdelovalne zemlje. V ve-
čini primerov je ta zemlja slabo i
izkoriščena in je zaradi svoje raz- |
drobljenosti velika ovira zaokro- !
zevanja zemlje kot predpogoja so- \
dobne kmečke proizvodnje. Hkrati
pa le-ti nihajo med tovarno in
kmečkim delom ter nikjer niso v
celoti prisotni. Največ teh prime-
rov je v Zabukovci, Preboldu, To-
varni nogavic na Polzeli in dru-
god. V večini primerov bo zaradi
arondacije pač potrena temelji-
tega premisleka in pogovora, kajti
pavšalno arondiranje tudi ne vodi
nikamor. Dober delavec bo sam
razumel potrebe. V predelih, kjer
pa nam zemlja ne more koristiti,
, pač ne bomo uporabljali teh u-
krepov. Zasledovati je treba ne-
nehno arondiranje zemljišča, kaj-
ti ta proces mora biti stalen, če
želimo dosegati ekonomske pred-
noisti proizvodnje na velikih po-
vršinah.
Pri izredno važni nalogi, ki stoji
pred kmetijci in celotno družbo,
je nedvomno prav tako važno, da
so kmetijske in gozdarske naloge
enake, kajti bilo bi hudo napač-
no, če bi kmet s prodajo lesa do-
bil tolikšna sredstva, da bi zemljo
zanemarjal. Dosedanji rezultati na
terenu ne kažejo najboljše ko-
ordinacije, zato se bo moral gozd-
ni obrat prav tako vključiti v pro-
ces podružabljanja, to je odkup
gozdov v tistih primerih, kjer
kmet prodaja vso zemljo.
Dosedanjo ustaljeno politiko za-
kupa bodo morali spremeniti v
odkup in angažirati zadrugo ter
predvsem občinski ljudski odbor,
da bo zbral potrebna sredstva.
V ta namen bodo pri občinskem
Zasedanje plenuma SZDL v 2alcu
ljudskem odboru formirali pose-
ben sklad, in sicer iz povečanih
davkov in sredstev, ki jih dajo
kmetijske organizacije in občin-
ski ljudski odbor za te namene.
POŠTENA, ODKRITA
IN DOSLEDNA POLITIKA
Sekretar okrajnega komiteja
ZKS tovariš Franc Simonič je na
plenumu dejal, da so lahko kmeč-
ki proizvajavci družbenega sek-
torja ponosni na svoje delo in da
imajo kaj pokazati. Dejal je:
Vaši rezultati so zlata vredni in
treba je, da jih propagirate. Ak-
cija ne sme biti aktivistično za-
letava, pač tako zasnovana, da bo
vsak ukrep resnično ekonomsko
upravičen. Frontalen način bi vse-
kakor nič ne koristil. Naša dolž-
nost je, da s temeljitimi pogovori
in na lep, pošten in odkrit način
prepričamo kmeta in mu z na-
šimi uspehi dokažemo, kaj je
boljše. Prav tako se moramo za-
vedati, da bomo, kolikor je v na-
ših močeh, podpirali višinskega
kmeta. Jasno je, da naša akcija
ne bo prizadela srednjega kmeta,
ki je vezan na kooperacijo in po-
leg svojih zasleduje tudi družbe-
ne koristi. Vsekakor pa je druga-
če z 10 odstotki kmetov v Savinj-
ski dolini, ki v svojih rokah zdru-
žujejo nad 52 odstotkov obdelo-
valne zemlje. Njihov standard je
v zadnjih letih porasel izredno
naglo in visoko in kjerkoli je to
bosratenje šlo na račun družbe, je
naša dolžnost, da to onemogoči-
mo. Zavedati se moramo, da je
dolžnost slehernega, da prispeva
k izboljšanju našega g:osDođar-
stva in vsak pošten državljan —
kmet bo prispeval k skupnim na-
porom svoj delež. Z vso ostrino
pa bo potreba nastopati proti ti-
stim kooperantom, ki so na po-
šten način prekrili določen pride-
lek in pa po višjih cenah proda-
jali dalje. Zadruga jim je nudila
vse usluge, ti pa niso priiavili
vseh zeml.iišč hmelia niti količine
pridelka, zato da imajo določeno
količino za rezervo, za ekstra pro-
fit na račun družbe. In na.ičešče
so ravno ti tisti, ki kritizirajo delo
zadruge. -ik
K(ika (hitaše?
Vsekakor so vsem država
Ijanom dodobra znana naSa
idejna načela, ki so daleč od
tega, da bi dajala komurkoli
možnost, da živi na račun
obrestovanja svojih lastnih
sredstev. Morda je kar odveč,
da mora tak stavek tvoriti
uvod, vendar nam praksa ka-
že, da temu le ni tako in da
marsikje ali spregeldajo ali
jih v to tira trenutna nujnost
ali kaj, kajti takšni primeri
obstajajo, čeprav so ne le ob-
sojanja vredni, temveč so na-
črtno izkoriščanje družbe
brez vlaganja lastnega dela.
V Savinjski dolini, ki ima
svojstven greničast vonj po
hmelju, živi v Dobrši vasi bo-
gat kmet, ki poseduje kar
tri traktorje. Nedvomno je
kot obdelovalec zemlje na-
preden, saj vlaga sredstva v
modernizacijo proizvodnje.
Toda ker ne potrebuje vseh
treh (vprašujem se, zakaj je
potem ravno kupil tri?), je
enega dal v najem gozdnemu
gospodarstvu in to proti od-
škodnini po 400 dinarjev na
uro. Poleg teh težko prigara-
nih dinarjev pa je v določi-
lu najemninske pogodbe tudi
klavzula, ki govori o tem, da
je gozdno gospodarstvo dolž-
no traktor čistiti, popravljati,
vzdrževati v redu. To je sa-
mo po sebi razumljivo, da
je vzdrževanje strojnih vozil
neobhodno, vprašanje je le,
kdo naj vzdržuje to vozilo in
ali ni gozdno gospodarstvo to-
liko pri močeh, da bi s pomoč-
jo kredita kupilo lastni trak-
tor.
Takšna politika je zgreše-
na in kaže na kratkovidnost,
saj se lahko ta kmet prav
pošteno smeji, ker si je z do-
ločeno investicijo ustvaril ču-
dovite pogoje obračunanja
teh popredmetenih sredstev.
Prav bi bilo, da bi se o tem
zamislili na gozdnem gospo-
darstvu in se vprašali kam
vodi toleriranje takšnih
proizvodnih odnosov?
NUJNE ZAOSTRITVE
V torek dopoldne so na skup-
nem plenumu občinskega odbora
Socialistične zveze in občinskega
sindikalnega sveta v Žalcu raz-
pravljali o pogojih za ustanovitev
komunalne skupnosti zavarovan-
cev. V razpravi so ugotovili, da
ima občina vse pogoje za to in da
je le v tej skupnosti možna sana-
cija doslej stihijskega trošenja
družbenih sredstev, ki kaže tako
negativne tendence, da je vpra-
šanje, če bi ob takšnem nadalje-
vanju ne prišli v položaj, da ne
bi zmogli več pokrivati potrošnje
socialnega in zdravstvenega zava-
rovanja.
V prvih sedmih mesecih je pri-
manjkljaj narastel na 27.5 mili-
jonov, prav porazna pa je ugoto-
vitev izpada proizvodnje zaradi
izostankov od dela. Razlika med
izdatki in dohodki v primerjavi
letošnjega leta z lanskim znaša
35 odstotkov proti 26. Največji
porast izdatkov je pri zdravilih,
denarnem nadomestilu plač in
zobni negi. Vzroki tega nenormal-
nega naraščanja pa so delno ob-
časne epidemije in orometni trau-
mptizpm. Med najbistvenejše sub-
jektivne vzroke, ki jih je treba
dosledno odoraviti. pa spada pri-
tisk zavarovancev na zdravnike in
sknraida izsiljevanje bolezenskih
doDustnv, pnmanikanie nadzora,
pretirana potrošnja zdravil itd.
Plenum je zavzel stališče, da je
naiosnnvneje tesna povezava go-
spodarskih organizacij z zdrav-
stveno službo, obvezna uvedba in
zaostritev nadzora ter v skrajnem
primeru tudi ostrejše sankcije.
Sklenili so. da se mora nehati ob-
dobie namišljenih bolnikov, ki so
bolehali naičešče v času poljskih
del. Prepričani pa so bili, da bo
ravno komunalna skupnost, kjer
bo neoosredni proizvajavec tudi
upravljavec sredstev za zdravstve-
no zavarovanje, večini dosedanjih
izkoriščevavcev zdravstvene za-
ščite prekrižala račune, ker bo z
upravljanjem porasel neposredni
interes vsakega posameznika.
V lanskem letu so v žalski ob-
čini zaradi poškodb izven dela in
ostalih bolezni izgubili 167.25L de-
lovnih dni ali okrog 140 milijo-
nov dinarjev. Letos pa se je od-
stotek povečal za 1,14.
Drugo polletje bo odločilno
Industrijska proizvodnja v žal-
ski občini v prvih sedmih mesecih
letošnjega leta ni preveč zadovo-
ljiva, saj je le z izjemo podjetja
»■Juteks« vsa pod predvidevanji.
Nedvomno je tem neuspehom bo-
trovalo kar večje število čisto ob-
jektivnih razlogov, vendar nika-
kor ni moč zanikati, da je še mož-
no marsikaj storiti z odpravo sub-
jektivnih činiteljev, kot na primer
še vedno premajhna skrb za te-
meljito proučevanje tržišča in s
tem v zvezi pospešene prodaje,
kar bi odpravilo pereče stanje ko-
pičenja gotovih izdelkov.
Med objektivnimi razlogi so na
prvem mestu težave z nabavo su-,
rovin iz uvoza, občasni zastoji di-^
namike proizvodnje, preuranjeno
upoštevanje novih kapacitet, ki
pa še niso bile realizirane, in tež-
koče pri vključevanju v izvoz. V
največjem zaostanku je vsekakor
rudnik Zabukovca zaradi pomanj-
kanja kvalificirane delovne sile in
slabega odkopa. V zadnjem mese-
cu je s povečano proizvodnjo u-
spel vsaj odpraviti izgubo. Kera-
mična industrija v Libojah je do-
segla 95,2 odstotka predvidevanj,
Preorientirala se je na izdelovanje
večvrednostnih predmetov, kar pa
bo celo dvignilo predvideno reali-
zacijo. Vse sile bo moralo podjet-
je vložiti v prodajo na domačem
tržišču, kajti zapora izvoza — por-
celana je občutno prizadela usta-
ljeno prodajo. Zaradi nezadostne
oskrbe z bombažno prejo je tudi
tekstilna tovarna v Preboldu do-
segla le 95,5 odstotkov od predvi-
denega, medtem ko je pomanjka-
nje surovin tovirni nogavic na
Polzeli krepko prekrižalo plan.
Tudi tovarna pohištva >^Garant«
na Polzeli zaostaja in to v glav-
nem zaradi nujnih popravil v
strojni delavnici.
Iz podobnih razlogov je 5 indu-
strijskih podjetij žalske občine do-
seglo le 30.7 odstotka plana izvo-
za. Gospodarske organizacije bo-
do morale zato v preostalih mese-
cih napeti vse sile, da bodo vsaj
izboljšale, če ne dosegle predvi-
deni izvoz. -ik
Ali nam bo uspelo?
v zadnjih dneh pred sprejemom
gostov iz Srbije, ki bodo danes
prispeli z vlakom »Bratstva in
enotnosti« v 2alec, so se člani pri-
pravljalnega odbora za sprejem v
žalski občini skorajda dnevno se-
stajali, dopolnjevali program in
vsako malenkost natančno preuda-
rili. Zavedajo se, da bo vse to,
kar jim bomo lahko nudili v tem
kratkem času, le majhen, skro-
men, simboličen poklon za vse ti-
sto dobro, kar so oni nekoč nudili
našim izgnancem. Hoteli bi čim-
več pokazati dragim gostom, ven-
dar se zavedajo, da jih čas utes-
nuje, zato so sklenili, da jim bo-
do ob prihodu v Žalec, to je da-
nes okrog 1 popoldne, priredili
slavnostni sprejem pred občin-
skim ljudskim odborom. Pozdrav-
nemu ffovoru tovariša Božičeka se
bo pridružila godba na pihala in
pevski zbor s Polzele. Po sprejemu
pa jih bodo odpeljali bivši izgnan-
ci na svoje domove, kjer .jim bodo
poizkušali pokazati hvaležnost in
jim v tem kratkem času pričarati
vtis, da so doma med domačimi.
V soboto pa se bodo vsi skunaj
s svojimi gostitelji zbrali na Pol-
zeli, kjer si bodo osrledali nov ob-
jekt tovarne nogavic in nov stro-
je. Tamkaj jim bodo priredili sve-
čano zakusko, nakar bodo skupno
odšli na ogled Velenja. Po povrat-
ku v Žalec bodo imeli v hmeljar-
skem domu skupno večerjo, za-
tem pa zaključno proslavo. Na
proslavi bo nastopal komorni zbor
iz Celja ter gojenci niž.je elasbene
šole Iz Žalca, vmes pa bodo vse
goste obdarili s spominskimi va-
zami (izdelkom keramične tovar-
ne v Libojah). Polesr tega bodo
vsakemu gostu podarili po en iz-
vod Savin.jskega zbornika.
Po proslavi bodo imeli družabni
večer. Nedeljo pa bodo gostje
preživeli v krogu družin, ki so že
sedaj pripravile načrte za izlete
v razne kraje. Ves ta čas bodo vo-
zila avto moto društva na razpo-
laeo družinam, ki nima.jo lastnega
prevozneea sredstva, tako da gost-
je ne bodo ničesar pogrešali.
Denar in čas boste prišie-
dili, rešili se skrbi in potao,
če oglašate v
Celjski ^ ^
Sprejemamo tudi česiiike
za družinske praznike.
Iz Loke pri Žusntu
Pred kratkim je odšel na zaslu-
ženi pokoj tov. Jože Žerjav, dol-
goletni vestni pismonoša v Loki
pri Zusmu.
Na svoji 15 km dolgi vsako-
dnevni poti, ki ga je vodila od
hiše do hiše, je seznanjal ljudi z
novicami v svetu in s svojim hu-
morjem odpravil slabo voljo iz
slehernega kmečkega hrama. Zato
tudi ni čudno, da si je v svoji 23-
letni naporni službi pridobil to-
likšen krog prijateljev, ki ga bo-
do zelo pogrešali.
Ob vstopu v pokoj, mu želijo
vsi mnogo zdravih in sončnih dni!
F. D.
NEPOTREBNO
PROSJAČENJE
Tovariš urednik!
Pred kratkim se je v Savinjski
dolini v okolici Petrovč in Žalca
pojavila spet manjša skupina
brezdomcev, ki so mi s svojim
prosjačenjem dali pobudo za te
vrstice.
Vsem nam je znano, da se naša
skupnost trudi slehernemu delov-
nemu človeku urediti dostojno
življenje. Razvoj našega dela in
naoorov je viden na vsakem ko-
raku, zato smo na vse to opravi-
čeno ponosni.
To^l^a je tudi vzrok, da ljudje,
vajeni trdnega vsakdanjega dela,
takih brezdomcev ne sorejmejo
radi. Pri tem jih ne moti le zane-
marjena zunanjost teh ljudi, tem-
več tudi vsiljivo prosjačenje in
brezdelje. Marsikdo ob takšnih
obiskih izreče misel, da naj bi tu-
di ti pričeli delati, saj bi si s tem
uredili dostojne življenjske pogo-
je.
Vse to je res. Toda, kako uresni-
čiti to misel? Dobro namreč ve-
mo, da so ti ljudje dediči posle-
dic zaostalosti in krivic predvoj-
nega družbenega reda. Da je nji-
hova želja po križarjenju v ne-
znane kraje toliko zakoreninjena,
bi jih bilo le težko prilagoditi
umirjenemu načinu življenja.
Menim, da bi naj to nalogo pre-
vzeli socialno varstveni organi pri
občinskih ljudskih odborih. Le-ti
bi morda z lepo besedo in s po-
trebno kontrolo nad potovanji teh
«-ptic selivk« uspeli jih vključiti
v vrste delovnih ljudi in jim za
vedno izbrisati pečat žalostne de-
diščine brezdomstva.
Petrovški
Krompirja bo dovolj
Na tiskovni konferenci, ki jo je
pred dnevi sklical republiški se-
kretariat za informacije v Ljub-
ljani, so novinarje seznanili z naj
aktualnejšimi vprašanji v kmetij-
stvu. Beseda je tekla o novih
predpisih v kmetijstvu, o tistih,
ki so že v veljavi in onih, ki jih
šele pripravljajo. Nadalje so no-
vinarje seznanili z nalogami v
zvezi zjesensko setvijo, s politiko
regresiranja in premiranja v kme-
tijstvu ter z ukrepi za dosego čim
večjih hektarskih donosov. V tej
zvezi so pojasnili pomen odlokov
o agrotehničnem minimumu in
smisel pravičnega obdavčevanja
zasebnih kmetovavcev.
Razen tega so na tiskovni kon-
ferenci obravnavali še probleme v
zvezi z podružabljanjem gozdov in
seznanili novinarje, kako poteka
akcija za sklepanje pogodb z last-
niki zasebnih gozdov. Na kraju je
bila še podana ocena letošnje le-
tine v Sloveniji.
Po dosedanjih ocenitvah bomo
letos pridelali v Sloveniji 1 mili-
jon 192 tisoč stotov pšenice. Do-
nos visokorodne pšenice je oce-
njen na 26,4 stotov na ha, domače
sorte 16,9 stotov na ha, kar daje
v povprečju 21,4 stotov na ha.
Kljub temu, da letos niso bili
najboljši vremenski pogoji za ko-
ruzo (mraz), cenijo letošnji pride-
lek od 26,8 do 29,4 stotov na ha,
pri hibridni koruzi pa celo 42 sto-
tov na ha. Pridelek hmelja je po
količini in kvaliteti dokaj enak
lanskemu, kljub temu, da je v za-
četku slabo kazal, vendar ga je
lepo avgustovsko vreme izboljšalo.
Menijo pa, da bi bila kvaliteta
lahko še boljša, če bi ga začeli
trgati nekaj dni pozneje.
Tudi letošnja letina krompirja
bistveno ne zaostaja za lansko in
ni vzroka za zvišanje cen. Povpre-
čen donos krompirja je ocenjen
na 155 stotov na ha. Računajo, da
ga bodo v Sloveniji pridelali 794
tisoč ton. Ce upoštevamo, da je
sedanja poraba na prebivavca v
povprečju 120 kg krompirja, po-
tem ga za prehrano ljudi odpade
okoli 200 tisoč ton. Za potrebe iz-
ven republike in predelavo pred-
videvajo okoli 88 tisoč ton. Tako
bo za setev in za prehrano živine
še vedno ostalo okoli 506 tisoč ton.
Torej krompirja bo dovolj in bi
bilo vsako pretiravanje s cenami
neutemeljeno.
Sadja, predvsem jabolk, bo za
polovico manj kot lani, le hruške
so dobro obrodile. Kakovost tudi
ne bo najboljša, saj je zlasti na
Štajerskem toča in neurje precej
poškodovala sadje. Tudi krme bo
letos za 30 odstotkov manj kot
lani, vendar ta izpad ne bi smel
vplivati, da bi kmetovavci ne za-
držali kvalitete živine v hlevih.
-ma-
Naši mladi sodelavci
Le poglejte jih, marljive pio-
nirje iz petrovške osemletke!
V preteklem šolskem letu so
nam pri zbiranju novih naročni-
kov priskočili v pomoč in dosegli
v kratkem času rekordni uspeh —
48 novih naročnikov. K temu naj
pripišemo še to, da je med temi
pionirji tudi tisti »najmarljivejši«,
ki je sam pridobil 12 novih na-
ročnikov. Res lep uspeh, ali ne?
Seveda so zato uspešno delo za-
služili tudi nagrado. Upajmo, da
jim bo fotoaparat pripomogel k
uspešnejšemu delu in uresničitvi
želja v njihovem foto krožku.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 36. - 14. septembra 1962

Prisrčno slavje v Kozjem
Občinski praznik šmarske občine, 9. september, so letos
praznovali v Kozjem. Na trgu se je zbrala velika množica ljudi.
Na praznovanje so prišli tudi nekdanji borci Kozjanskega od-
reda. Med gosti so bili prvoborci Risto Mazovec, Luskar, He-
lena Borovšakova, predsednik okrajnega odbora SZDL Celje
ing. Andrej Marine, predsednik krške občine Nunčič in drugi.
Na slavnostni seji občinskega
ljudskega odbora je spregovoril
predstavnik šmarskega Združenja
borcev, ki je orisal razvoj boja na
Kozjanskem. Predsednik občin-
skega odbora Joško Lojen pa je
zbranim občanom spregovoril o
pomenu občinskega praznika, ki
ga praznujejo na dan, ko je bilo
1944. leta osvobojeno Kozje. V
mimohodu mladine, gasivcev, pi-
onirjev so prikazali tudi zadružno
mehanizacijo, ki je vsako leto
močnejša. Težke traktorje so sa-
mozavestno vodili tudi pionirčki,
kar je bilo izredno ljubko.
Na občinski praznik so šmarski
občani prikazali svoje uspehe. To
vzpodbudno vpliva na nadaljnje
prizadevanje v krepitvi komune.
Pevska zbora pod vodstvom Dra-
gice Regvatove in Franca Bizja-
ka sta prisrčno zapela. Popoldne
so se pomerile tudi strelske dru-
žine, med katerimi je dosegla naj-
boljši uspeh ekipa iz Virštanja, ki
je tako osvojila občinski strelski
pokal. Sledita ji ekipi iz Šmarja
pri Jelšah in Mestinja ter še štiri
ekipe. Med posamezniki pa je do-
segel največ krogov Edi Plevnik
iz Virštanja.
Vsekakor je praznovanje na
Kozjanskem bilo prijetno. Poseb-
no pomembno pa je bilo srečanje
nekdanjih borcev na Mohorju pred
praznovanjem, kjer so obujali
spomine in s tem pomagali k ure-
jevanju zgodovinske narodno-
osvobodilnega gibanja v šmarski
občini, ki jo pravkar zaključuje
občinsko združenje borcev.
L.
PRECEJ
NEOBDELAHIH
POVRŠIN
Zadnje čase je bilo v Laškem
več razprav o kmetijstvu. O ko-
operaciji in o nalogah ob jesenski
setvi je razpravljal tudi občinski
komite zveze komunistov in ob-
činski odbor socialistične zveze.
Nekaj dni za tem pa so se sestali
člani osnovne organizacije Zveze
komunistov pri kmetijski zadrugi,
člani osnovne organizacije Marija
Gradec, Vrha nad Laškim in Jur-
kloštra. Na posvetovanju so naj-
več govorili o sklepanju koopera-
cijskih pogodb z individualnimi
kmetijskimi proizvajavci.
Na področju laške občine so v
zadnjih letih dosegli že zelo lepe
hektarske donose visokorodne pše-
nice. Še vedno pa je mnogo pro-
izvajavcev, ki se ne morejo ločiti
od stare vrste pšenice, pa čeprav
imajo tako dvakrat manjši pride-
lek. Na vseh posvetovanjih so za-
to priporočili, naj bi v bodoče se-
jali samo visokorodno pšenico.
Hhrati so menili, naj bi se koope-
racijske pogodbe sklepale za več-
je površine in ne samo nekaj arov,
kot je to ponekod primer.
Govorili so tudi o porabi umet-
nih gnojil. Pokazalo se je, da ta
poraba še vedno ni v skladu s tež-
njami moderne kmetijske proiz-
vodnje Menih so, da bi bilo v bo-
doče treba onemogočiti vsako ne-
načrtno uporabo umetnih gnojil.
Vse te naloge pa bodo terjale od
strokovne službe pri kmetijski za-
drugi mnogo več prizadevnosti in
resnega dela.
V Vrhu nad Laškim imajo okrog
sto hektarov površin, ki so iz-
redno slabo obdelane. Lastniki teh
posestev, ki so nekoč redili deset
do dvanajst glav goveje živine,
opravljajo sedaj zaradi starosti in
pomanjkanja delovne sile le naj-
nujnejša opravila. Načrtni kmetij-
ski proizvodnji pa še zdaleč niso
kos. V takih primerih bi morala
kmetijska zadruga odločneje u-
krepati. Vse kaže, da bodo o tem
še veliko razpravljali.
T. K.

»Se spominjaš?« To je
vprašanje, ki »o ga nekda-
nji borci tisočkrat ponavlja-
li. 3>Še veš? Nenadoma smo
se spopadli, tam je padel
Modras.«
Kako bi ne vedeli! Danes
ob praznovanju se spominja-
jo vsega. Pred oči jim živo
stopajo obrazi nekdanjih to-
varišev, sofborcev. Da, tudi
tistih, ki so padli in so jim
tokrat postavili spodoben
spomenik.
s>Bilo je v Zagorju. Tam so
nas izdali bratje Kovačiči iz
Dobrepolja. Tam je bila ra-
njena Tončka Cečeva, prva
upornica na Kozjanskem.
Tudi njo je izdaja speljala
v smrt. In na Osredku? Še
pomnite? Joštova Vida je iz-
dala Miloševo četo: padli so
skoraj vsi tovariši. Tri so
pozneje ustrelili še na Piše-
eah.«
Pa tu niso samo žalostni
spomini. »Še pomniš, kako
smo se veselili, ko smo pre-
magali jurkloštersiko posto-
janko. In Kozje! Takrat nam
je zrasel pogum. Bili smo
prav srečni!«
»In Marjanaka? Se spomi-
njaš tistega Gabročevega
fantiča, ki je znal tako uka-
niti Švabe? Ne veš, kako jim
je speljal par volov, ki so
jih rekvirirali, z dvorišča, da
smo imeli potem kar za ne-
kaj dni mesa! Pa tisto: ko
ga je žandar dobil, pa se je
zmuznil iz trgovine!«
Taki so bili pomenki ob
šmarskem občinskem praz-
niku in srečanju borcev. In
borci! Zelo redki so bili še v
starih uniformah. Največ jih
je bilo v navadnih oblekah
in so se razlikovali od osta-
lih po tem, da so jim prsa
krasila zaslužena odlikova-
nja, ki so si jih za to sveča-
nost ponosno pripeli.
Tudi ta dva: Muha in Kuž-
ner sta se srečala ob odkrit-
ju spomenika. Doma kmetu-
jeta: prvii na zadružnem po-
sestvu, drugi na domačiji.
»Hudo je bilo, a vendar ...«
sta rekla oba. Da. moralo je
biti tako. Samo skozi ogenj,
upor je vodila pot. Bodite
na to ponosni tovariši!
In mali Franček je rado-
vedno gledal medalje, ki so
se zlatile na prsih nekda-
njih borcev. »Kaj pa je to?
Jaz bi tudi imel«, je povpra-
ševal in terjal. Težko je od-
govoriti. Kaj je odlikovanje?
Za vsako tako medaljo je
napisana lepa zgodba o člo-
veku, ki je v določenem tre-
nutku postal velik, mogočen.
Dostikrat je bilo potrebno
pozabiti nase, na svoje ... To
pa je zelo veliko!
s.
Spomenik v Lesicnem
v soboto popoldne se je na križišču v Lesičnem zbrala velika
množica ljudi, ki je prisostvovala odkritju granitnega spomeni-
ka padlim borcem. Lesično in okolica je dala 61 ljudi, ki so
izgubili življenja v neenakem boju z okupatorjem.
Tu so bili tudi nekdanji prvo-
borci, tovariši, ki so preživeli naj-
težje trenutke: Luskar, Mazovec,
Baloh, Repuloskova in drugi. Pr-
voborec tovariš Baloh je ob gro-
bišču spregovoril o narodno osvo-
bodilni vojni, o požrtvovalnih
partizanskih mamicah na Kozjan-
skem, o družinah Kolarjevih, Ko-
vačičevih, Tacerjevih in še vrsti
drugih ljudeh, ki so z vsem pogu-
mom pomagali prvim borcem na
Kozjanskem. Mladina in odrasli
BO izvajali ganljiv spominski pro-
gram. Posebno izvirno je zapel
zbor tovarišice Dragice Regvato-
ve, v katerem so sami odrasli lju-
dje. Prav tako so starejši izvajali
zelo občutno zborno recitacijo
»Pohorski bataljon«. Zelo redko
najdemo danes še na vasi pevske
zbore odraslih, prav tu na Koz-
janskem pa še požrtvovalno de-
luje. Ob spomeniku se je posta-
vila v vrsto tudi desetina nekda-
njih borcev v partizanskih uni-
formah. Vse to je delovalo globo-
ko in pretresljivo.
Spomenik v Lesičnem stoji v
dolinici, obdani z vencem zelenih
gričev v spomin in opomin poz-
nejšim rodovom. To je letos že
sedmi spomenik, ki ga je postavi-
lo šmarsko združenje borcev. Svo-
jo obljubo je moglo izvršiti s so-
delovanjem občine in množičnih
organizacij. V imenu krajevne or-
ganizacije SZDL se je za vse za-
hvalil domačin in borec Jaka Le-
skošek.
V Laškem
MEHANIČNA DELAVNICA
Komunalno podjetje v Laškem
namerava odpreti novo mehanič-
no delavnico. Objekt že gradijo,
s posojilom, ki ga bo podjetje na-
jelo pri občinskem investicijskem
skladu pa bodo kupili opremo in
potrebne stroje. Ker je v Laškem
vsak dan več avtomobilov, bo ta
delavnica kar prav prišla.
In še en nov objekt imajo v La-
škem. Gre za preurejen lokal mes-
nice, ki je za Laško prav gotovo
vehka pridobitev. Ureditev lokala
je stala več milijonov, preureje-
vanje pa se je zavleklo za nekaj
tednov dlje, kot je bilo določeno.
Zvezde še niso ugasnile, ko so požarni ob
prvih plamenčkih v kotlih zehali v nastajajoči
dan. Skozi mrak odhajajoče noči so se lenobno
belile mize v kuhinji; drevesa so rahlo šumela
in rosa na travah je trepetajoče zdrsnila na
dlan, če si se je dotaknil. Sivi, zeleni in rumeni
hrbti šotorov, stisnjeni v skupine, so mirovali.
Tako, v skupinah, so dajali videz velike družine.
Družine, ki govori jugoslovansko, ki čuti jugo-
slovansko in misli jugoslovansko. Mislim reči,
da pod šotori ni več Srbov, Makedoncev, Črnogor-
cev in Slovencev, ampak Jugoslovani. Narod se
zliva z narodom, slovenska pesem s kozaraškim
kolom, temni pogled južnjaka se zasveti v mod-
rini slovenskih oči, roke se sklenejo in Jugoslo-
vani se skozi tedne vedno bolj spoznava j o,, upo-
števajo, spoprijateljujejo.
Pogreznjeno v sanje je bilo naselje čudno
majhno in prikupno. To je bilo mladinsko naselje
»■Franc Vodopivec«. Smreke so še zaspano kin-
kale, ko je oster žvižg pretresel tišino in praske-
tanje ognja v kuhinji. Zašumelo je po vsej jasi,
gorka toplota je hušnila preko visokih vrhov.
Nato šteje: ena, dve... do petnajst in brigada
stoji mimo v zboru. Trenutek tišine in bučna
svečanost kot obljuba domovini preplavi naselje.
»Hej Slovani, naša reč slovanska ...«. Obrazi so
resno zavzeti, obrnjeni proti nebu, kjer kmalu
zatem zaplapola zastava, jasno in ponosno no-
vemu dnevu naproti. Po zajtrku se na delovišču
razlega pesem, ki se vsako minuto posebej zdru-
žuje s pesmijo krampov in lopat, s sopranom sa-
mokolnic, basom zemlje. Uporna je včasih, ta
naša zemlja, polna skrivnosti, neizpete pesmi,
pa vendar tista, ki se mora ukloniti. Njeno je-
^ čanje je radost lopat, njena smrt rojstvo nečesa
novega. Pesem brigadirjev pa raste s soncem,
zagoreli hrbti se kot poosebljen upor posmehu-
je jo teži vročine. In ko sede ob mizah, ko se
kosilo vabljivo pozibava v skodelicah in krožni-
kih, se nasmeh razširi po vsej brigadi. Zadovo-
ljen, samozavesten nasmeh, tak, ki ga domovina
ljubi in sprejema kot darilo za vse, kar je
pretrpela.
Po počivanju se dvorišča napolnijo z žogami,
brigadirji in veseljem. Zadihani in oznojeni se
pri večerji postavljajo najboljši, oni, ki so pri-
šli s predavanj, pa modro gubančijo čela in po-
tem razpravljajo do spanja o tem in onem. Ples,
ki sledi, ali pa zabavni program, izpolnjujejo
zadnji delček preživelega dne. Ročk, twist, tango
valček, polka... vse je na vrsti. Noge niso več
utrujene, roke ne bole več, srca se radostno
sprostijo v plesu. Imaš vtis, da se brigada rodi
in umre s plesom. Rodi se s plesom dela vsako
jutro, potone v spanec s plesom vsak večer.
In tako vsak dan. Topli šarm Srbov se od-
krije sprejemljivi dobrosrčnosti Slovencev, bri-
gada postane človek z enimi pljuči, z enim di-
hom. Ko zaspi zadnji nemirnež, visoko v vrhovih
smrek še trepeta pesem in prasketanje tabornega
ognja, ki kot baklja svobode zagori ob večerih
visoko pod utripajoče nebo. Tu in tam se utrne
zvezda in ugasne za šotori v temni zelenini smrek.
Tu in tam se zgane ptica in zaskovika v noč.
Sliši se samo še korak požarnega, ki prihaja vse
bliže in se nato spet oddalji. Naselje spi in sanja
o novem dnevu, ki bo prišel.
Brigadirji vedo, da so inženirji nove dobe,
dobe, ki se začenja in konča v ljudstvu. Zato
te dan, dva med njimi prerodi, postaneš nov
človek  ki je zrelejši in popolnejši za naš čas.
Silva Radčenko
^ SPREJEM VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI^
V Šentjurju so pripravljeni
Občinski odbor Združenja bor-
cev Šentjur pri Celju je ob po-
moči množičnih organizacij pri-
pravil vse potrebno za čim prisrč-
nejši sprejem dvaindvajsetih ude-
ležencev vlaka »Bratstva in enot-
nosti» iz južnih krajev naše države,
ki bodo v dneh od 14. do 16. sep-
tembra gostje nekdanjih pregnan-
cev iz Šentjurja. Drage goste bo
delegacija iz šentjurske občine po-
zdravila v petek zjutraj v Zida-
nem mostu in nato z njimi poto-
vala do Celja. Po skupni sloves-
nosti v Celju bodo goste prepeljali
z osebnimi avtomobili do Šentjur-
ja. Okrog trinajstih bodo prispeli
v Šentjur, kjer jih bodo pozdra-
vili predstavniki ljudske oblasti in
množičnih organizacij. Šolska mla-
dina jim bo za dobrodošlico izro-
čila šopke cvetja z željo, da bi se
v Šentjurju počutili kar najbolje.
Po slovesnem sprejemu bodo dra-
ge goste prevzele družine, ki so
med zadnjo vojno našle v pre-
gnanstvu pri njih zatočišče in vso
pomoč. Pri njih bodo gostje tudi
prenočevali.
Za soboto je organizator pred-
videl za goste obširen program z
namenom, da jih seznani z narodno
osvobodilnim gibanjem med vojno
ter z gospodarskim razvojem po
vojni na področju šentjurske ob-
čine. V sproščeni družbi pa bodo
tudi obujah skupne spomine na
težke dni pregnanstva naših ljudi.
Tako bodo odšli na Planino in
od tam k planinski postojanki na
Bohorju. V Stari kašči na planin-
skem gradu bo nato skupno kosilo
in ogled partizanskega kraja Pla-
nine.
Tudi tu bodo šolski otroci in kra-
jevne organizacije pozdravile go-
ste in jim zaželele dobrodošhco.
Po povratku s Planine bo zvečer
v zadružnem domu v Šentjurju
družabni večer s slavnostno ve-
čerjo, kulturnim sporedom in z
izročitvijo spominskih daril go-
stom iz Srbije.
v Rogaško Slatino. Po slovesu jih
bodo gostitelji spremili do Celja,
kjer bo skupno slovo od vseh ude-
ležencev vlaka »Bratstva in edin-
stva.«
Svet za šolstvo občine Šentjur
pri Celju pa je priporočil vsem
šolam, da posvetijo vsaj eno učno
uro obisku gostov iz Srbije, ter da
mladino seznanijo s trpljenjem
slovenskih pregnancev med zad-
njo vojno in s pomočjo, ki so jim
nudili bratje sosednjih republik.
BREZ GNOJA NI PRIDELKA
V šmarski občini so doslej spre-
jeli že več odlokov o agrotehnič-
nih minimumih za določene kme-
tijske kulture. Tako so imeli od-
lok za gnojenje travnikov, odlok
o uporabi umetnih gnojil pri ječ-
menu in pšenici, odlok o negi sa-
dovnjakov in podobno. Vse to pa
je imelo skupno slabost: razvode-
nelost, ker ni bilo primernih po-
gojev za nadzor nad izvrševanjem
odlokov.
V teh dneh so se odločili druga-
če. Doslej so v občini porabili
povprečno na hektar obdeloval-
nih površin samo 27 kg umetnih
gnojil, medtem ko jih nameravajo
odslej vsaj 80 kg, kar pa še vedno
ni veliko. Občinski ljudski odbor
je sprejel enoten odlok o uporabi
umetnih gnojil, ki bo zajel kom-
pleksna območja, čeprav morda
skupno celo manj površin. Novi
odlok omogoča tudi temeljitejši
nadzor nad izvajanjem predpisa.
STATUT LASKE OBCINE
Komisija za izdelavo statuta ob-
čine Laško je pred dnevi izdelala
osnutek statuta, ki ga bodo obrav-
navale zdaj še podkomisije. Ko
bodo besedilo osnutka statuta do-
končno izoblikovali, bodo o njem
razpravljali še občani. Šele po nji-
hovi razpravi bodo osnutek pred-
ložili občinskemu ljudskemu od-
boru v potrditev.
POSVETOVANJE O PROBLEMIH
ZAVAROVANJA
Občinski sindikalni svet v Slov.
Konjicah pripravlja gradivo za
širše posvetovanje o problemih
zaposlovanja, ki bo skhcano v pr-
vi polovici oktobra. Razen pred-
stavnikov sindikalnih podružnic
bodo sodelovali na posvetovanju
tudi zastopniki podjetij in usta-
nov. Obravnavali bodo predvsem
vprašanja, ki se nanašajo na za-
poslovanje novih delavcev, od-
puščanja odvisne delovne sile ter
delovanja organov, ki sodelujejo
pri reševanju te dokaj odgovorne
naloge v podjetjih.
V nedeljo bodo goste popeljali
Trideset let
»Volne« Laško
Te dni praznuje kolektiv laške
»•Volne-« dve pomembni obletnici
— tridesetletnico obstoja podjetja
in dvanajsto obletnico delavskega
samoupravljanja v njihovem ko-
lektivu. V počastitev teh pomemb-
nih dogodkov je bilo v torek v
»Volni-« slavnostno zasedanje de-
lavskega sveta, ki so se ga udele-
žili tudi vsi člani delovnega ko-
lektiva. Na zasedanju so bili še:
predsednik okrajnega ljudskega
odbora tovariš Miran Cvenk, pred-
sednik okrajnega odbora Sociali-
stične zveze tovariš Andrej Ma-
rine, komandant celjske garnizije
polkovnik Rojšek in še nekateri
drugi gostje.
Pred zasedanjem so v tovarni
odkrili spominsko ploščo članom
delovnega kolektiva žrtvam fašiz-
ma, med slavnostnim zasedanjem
pa so med drugim razglasili rezul-
tate tekmovanj med ekonomskimi
enotami in izročili zlate, srebrne
in bronaste značke tistim delav-
cem in uslužbencem, ki so v pod-
jetju zaposleni že daljši čas.
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 36 —   14. septembra 1962
Dve dragoceni pridobitvi
Nova IV. osnovna šola in mestna knjižnica
Celje je v zadnjih dneh dobilo
dve dragoceni pridobitvi na pod-
ročju kulture in prosvete — novo
osemletko ob Dečkovi cesti in no-
vo knjižnico na Slandrovem trgu.
Otvoritvene svečanosti pri no-
vi šoli se je v soboto popoldan ude-
ležilo več sto ljudi terena Dolgo
Polje, Ostrožnega, Lokrovca, Lo-
pate, Otoka in Lise. Predsednik
občinskega odbora SZDL tovariš
Marjan Ravnikar je v uvodnem
govoru pozdravil tudi podpredsed-
nika okraja tov. Cveta Pelka, za-
stopnike biroja za gradnje, »In-
grada«,  projektanta  in  številne
predstavnike političnega ter jav-
nega življenja v občini.
Predsednik občine tov. Jože Jošt
je nato v govoru med drugim po-
udaril, da se je z novo šolo pove-
čala prostornina šol v občini od
nekdanjih 22.800 na 26.800 kva-
dratnih metrov. Nova šola bo spre-
jela nad 1000 novih učencev, ima
16 učilnic ter druge potrebne pro-
store.
V svojem govoru se je zahvalil
za sodelovanj e projektantu ing.
Navinšku, kateremu je to že 35
Šolsko  poslopje  po  osvoboditvi,
Biroju za stanovanjsko in komu-
nalno izgradnjo, gradbenemu pod-
jetju »Ingrad«, vsem drugim ude-
ležencem pri gradnji, zlasti pa no-
vemu šolskemu kolektivu ter pre-
bi vavcem Dolgega polja, Ostrož-
nega, Lopate, Lokrovca ter dru-
gih zaselkov v tem uKuhsu, ki so
ob končni ureditvi šole prispevali
nad 1500 prostovoljnih delovnih
ur.
Na svečanosti so sodelovali pio-
nirji-harmonikarji in mešani zbor
ter recitatorji. Šolo sta na svečan
način prevzela predsednik šolske-
ga odbora tov. Slavko Kukovec in
direktor novega šolskega zavoda
tov. Drago Špendl.
Udeleženci svečanosti so si nato
ogledali novo šolo, ki jo že nekaj
dni polni veselost ukaželjne mla-
dine.
Novi osnovni šoli v soboto je v
ponedeljek dopoldne sledila še
slavnostna otvoritev mestne ljud-
ske knjižnice na Slandrovem trgu.
Tudi te pomembne slavnosti so se
udeležili številni predstavniki jav-
nega in političnega življenja, kot
sekretar občinskega komiteja ZKS
Stane Divjak, predsednik in pod-
predsednik občinskega ljudskega
odbora Jože Jošt ter Beno Krivec,
predsednik občinskega odbora
SZDL Marjan Ravnikar in drugi.
Slavnost je začel predsednik
sveta za kulturo in znanost pri
občinskem ljudskem odboru v Ce-
lju Slavko Belak, ki je v pozdrav-
nem govoru med drugim zaželel,
da bi bilo prav, če bi imeh po-
dobnih kulturnih dogodkov v Ce-
lju več. Zatem pa je opozoril, da
se bo v novih prostorih pa tudi s
pomočjo novega načina dela znat-
no povečala vloga mestne ljudske
knjižnice v kulturnem življenju
Celja. Nazadnje se je zahvalil ko-
lektivu, zlasti pa še upravnici me-
stne ljudske knjižnice tovarišici
Marici Zorkovi za izredno priza-
devnost pri selitvi in urejevanju
novih prostorov.
V imenu kolektiva in okoli pet
tisoč stalnih obiskovavcev je nato
spregovorila upravnica mestne
ljudske knjižnice Marica Zorkova.
Njene prve besede so veljale za-
hvali vsem, ki so pripomogli zla-
sti pa občinskemu ljudskemu od-
boru, ki je odobril sredstva za
težko pričakovano in več kot po-
trebno preureditev nekdanjih
skladiščnih prostorov zraven gle-
dališča^ v novo, lepo urejeno in
okusno opremljeno kulturno usta-
novo. Prav tako se je zahvalila
projektantu inž. Alekseju Januši-
ču, nadalje upravniku študijske
knjižnice Vladu Novaku ter aka-
demskemu slikarju Andreju Ajdi-
ču za strokovno pomoč; iskreno in
prisrčno zahvalo je naslovila čla-
nom kolektiva, ki so zlasti v posled-
njih treh tednih pokazali tolikšno
prizadevnost pri sehtvi iz starih
v nove prostore ter pri urejevanju
le-teh, da si zaslužijo tudi javno
priznanje.
Nova mestna ljudska knjižnica
ima razen velikega prostora, v ka-
terem so v policah naložene knji-
ge in kjer si jih bodo bravci sami
izbirali, še ustrezno skladišče, na-
dalje čitalnico, prostor za ureje-
vanje takoimenovane potujoče
knjižice ter vse potrebne prostore
za upravo ustanove.
Nova številka
Naiih razgledov
Izšla je 17 številka štirinajst-
dnevnika za politična, gospodar-
ska in kulturna vprašanja. V ko-
raku s časom začenja nova števil-
ka »Naših razgledov« z opisom iz-
kušenj proizvodnjega dela na ra-
venski gimnaziji in s sestavkom o
povezovanju šole s proizvodnjo.
Sledi cela vrsta prispevkov s pod-
ročja narodne politike ter o socio-
loških in drugih vprašanjih. Zelo
zanimiv je sestavek o prizadeva-
njih, kako naj se svet postavi po
robu lakoti, ki ogroža Azijo, Afri-
ko in Južno Ameriko skozi njiho-
vo zgodovino. Intelektualca bo go-
tovo zanimalo kaj o kibernetiki
kot filozofskem pojmu meni F.
Jerman. France Brenk uvršča v
številko svoje misli o letošnjem
festivalu v Puli, sledi pa vrsta iz-
vlečkov iz referatov blejskega
zborovanja slavistov. Pravnike bo
gotovo zanimal članek V. Vodo-
pivca o tezah in antitezah v od-
vetništvu. V. Smolej piše še o
proučevanju slovstva med NOB,
Helga Glušič objavlja svoj pre-
gled povojne slovenske proze, na
koncu pa so kot vedno eseji o li-
terarni dejavnosti, novih knjigah
in iveri iz tujih revij.
PONOVITEV
»Celjskih grofov«
NA CELJSKEM GRADU
Igralski kolektiv Delavskega
odra DPD Svobode Celje si ne da
počtika. V jeku priprav na občni
zbor sekcije, ki bo letos že v za-
četku sezone, s čemer hočejo za-
gotoviti nemoteno in dobro zasno-
vano delo med letom, po neslute-
nih uspehih na gostovanjih s
»Celjskimi grofi« v Begunjah na
Gorenjskem in Ribnici na Dole-
njskem, bodo ponovili »Celjske
grofe« na celjskem Starem gradu
v petek 14. t. m. ob 19. uri. V
sobo 15. t. m. ob 19. uri pa bo za-
ključna predstava za goste z vla-
ka »Bratstva ni enotnost«.
Občni zbor sekcije naj bi po-
.leg ostalih vprašanj rešil tudi
vprašanje okvirnega repertoarja
v novi sezoni.
J. Z.
Nova šola
v okviru praznovanja občni-
skega praznika občine Mozirje —
12. septembra — bodo v nedeljo
16. septembra v Raduhi pri Lu-
čah predali namenu novo osnov-
no šolo. Za šolo v Raduhi je vložil
preko 25 milijonov dinarjev ob-
činski ljudski odbor, nekaj pa so
prispevali tudi prebivavci sami v
lesu in gozdno gospodarstvo Na-
zarje. Šola v Raduhi je četrta po
številu med novogradnjami po o-
svoboditvi.
GOR ČEZ JEZERO
Prosvetni delavci občine Šoštanj so pred dnevi odšli na eno-
dnevno potovanje po Slovenski Koroški.
Navzlic kratko odmerjenemu času jim je turistično podjetje
»■Kompas« Celje omogočilo, da so si ogledali vse znamenitejše kraje
od Dravograda do Beljaka.
Mogočno je vplival na njih starodavni spomenik na Gospo-
svetskem polju — vojvodski prestol — kot nema priča nekdanje
moči, slave in svobode slovenskega ljudstva.
Čudovita je bila vožnja po Vrbskem in Osojskem jezeru, ki
ga je Aškerc imenoval »-Prekrasni skriti biser, koroške ti zemlje .. .«
V Celovec so se vračali ob južni strani Vrbskega jezera mimo
Sekire. Tu so se ustavili v moderno urejenem slovenskem hotelu
»Korotan"", kjer so jih sprejeli s prijazno slovensko besedo.
Z različnimi občutki so si ogledovali kraje, kjer živijo naši
ljudje, ki nosijo slovenska imena. Izgovarjali so jih svečano in lju-
beče: Velikovec, vVrba, Celovec, Beljak, Osoje, Sekira... Kako trdo
in neprijazno so zvenela v tuji govorici!
Mrak se je spuščal na dolino jezer in hladna meglica se je
dvigala iz Drave, ko so zapuščali pokrajino, ki je bila nekoč zibelka
slovenstva, kjer se je porajala našo ljudska pesem, a danes jo ločijo
od nas zapornice in različne, vedno neprijetne formalnosti ob njih.
A. Kos
MLADI ROD
je zopet začel srebati znanje
2e veliki pedagoški klasik Jan Amos Komenski pripisuje
vaji in urjenju veliko vlogo.
Zakaj sem napisal stavek, ki bi lahko sodil v epilog. V živ-
ljenju je že vedno tako, da se moramo medsebojno dopolnjevati
in opozarjati. Vsi imamo otroke in vsi jim v razvoju želimo naj-
boljše.
Počitnice so dolge in bogate. Učna snov izgine kot megla na
horizontu. Kajti pred otrokovim umskim svetom se kot shke na
filmu odvijajo pisani prizori, polni sproščenega življenja.
In 5. septembra je mladi rod pohitel v šolo in začel srebati
znanje z veliko žlico. Samo na staro je mogoče zidati novo in
samo to, kar je že predelano, je mogoče graditi naprej, so trdili
pedagoški klasiki. Janezek je lani obiskoval drugi razred osnovne
šole. Popolnoma mu je že izpuhtela poštevanka. »Tri krat devet
je petindvajset«, in tako dalje.
PrVe dni bodo v šoli res utrjevah poštevanko. Toda samo
prve dni. Učni načrt terja dalje!
Kaj potem? Takole smo svetovali vsem Janezkom in njiho-
vim staršem. Še je čas, da se dnevno vsaj enkrat spomnete na
šolo in ponavljate poštevanko. No, ne mislimo samo nje. Tu je
vsa ostala snov, ki je delala otroku preglavice v šoli. Seveda
moramo našega otroka temeljito poznati in zato vedeti, kje je
njegova Ahilova peta.
Nemalo volje in energije je včasih treba uporabiti, da otroka
le zainteresiramo za šolsko delo. Kako tudi ne! Saj so igrače in
prijatelji, ki vabijo ven v naravo in na igrišče, precej bolj mi-
kavni, kot pa zvezki in pisanje. Ponavljanje priporočamo v do-
poldanskih urah. Naj Janezek kaj prepiše ali pa mu napišemo
račune, ki jih izračuna. Nikar pa ne bodimo dolgovezni.
Ob tem moramo upoštevati otrokovo koncentracijo, ki je
glede na čas veliko manjša kot pri nas odraslih. Veliko nalog za
ponavljanje otroku samo ubija voljo do učenja. To bi morali
vedeti vselej, kadar se z otrokom ukvarjamo.
Ponavljanje je posebno pomembn.0 pri onih otrokih, ki so
pozabljivi. Tam ne gre nič drugače, kot večkrat neko snov
utrjevati.
Ce govorimo o metodi, potem zapišimo le to, da naj Mojca
snov, ki jo ponavljamo, tudi zavestno osvoji. Navadno je pač
tako, da radi pozabimo tisto česar nismo dojeli, razumeli.
Še zadnje, najtežje! Učna snov naj bi bila otroku vabljiva
igrača! Potem bi jo tudi rad ponavljal. Zato moramo iskati vse
mogoče motive, s katerimi bi poskušali navezati otroka na do-
ločeno snov, ki mu dela preglavice. To pa je najtežje doseči in
je tohko težje, kolikor je naš učenec mlajši. Pozneje že lahko
poskušamo z življenjskimi izkušnjami, ki kažejo na neki določen
cilj. S prvo in drugošolčki pa je zadeva veliko težja. Poskušajmo
zapisati, kar se da skromno: vsak uspeh nagradimo saj s pohvalo
ali pa, če je večji, tudi z nagrado. Ce je čustveno dovzeten, ga
bomo lahko opozorili na njegov šolski kolektiv, ki ga opazuje,
posluša, in Janezku zato ne sme biti vseeno ali zna ali pa ne!
Vedimo tudi, da se moramo skozi vse leto povezati z raz-
rednim učiteljem, ki nam bo vodnik in tolmač otrokovega živ-
ljenja v razredu. Nikar ne mislimo, da je učitelj lahko vseved.
Pomagaj mu mu! Povejmo mu odkrito, kar menimo o našem otro-
ku, o njegovih duševnih in telesnih sposobnostih in nagnjenjih.
Mogoče bo potem učitelj v razredu veliko laže delal in posebno
z otrokom, ki je manj nadarjen.
»Saj ga bo življenje naučilo!« pripomni marsikdo. »Ko bo
velik, se bo učil.« Da, tudi to je res! Toda stavek, ki ga je izkle-
sala tisočletna pedagoška izkušnja, da kar se Janezek v mladosti
nauči, to Janezek tudi zna, je neoporečen. Gotovo ste ga preiz-
kusili tudi na sebi!
-s-
CELJAN V REKI
V razstavnem prostoru Doma
Jugoslovanske ljudske armade v
Reki je pred dnevi razgrnil svoja
dela, slikana na steklu umetnik iz
Celja Vinko Pevcin.
Slikanje na steklo je pravzaprav
dokaj star način, ki potrebuje po-
sebno tehniko in daje prav tako
poseben umetniški izraz. Vendar
v današnji dobi je kaj malo sli-
karjev, ki bi uporabili steklo na-
mesto platna in drugih materi-
alov.
SUkar Vinko Pevcin je znan
celjskemu občinstvu, zlasti gleda-
liškemu, saj je razstavljal tudi v
predvorju Slovenskega ljudskega
gledališča v Celju.
Prodanovic T. T.: Problem »dredenj«
pojma nastavnih metoda i njihove
k asifkacije.  Beoprad  1956 . S. 22868.
Radonjić  S.:  Transfer  učenj«.  Beograd
1959. S. 22869/1.
Rajman J.: Racionalizacija •dministra-
cijc TI privredi i upravi. Zagreb 1959.
S. 22870,
Raičević D. & N. Gu^: PrirnCnvk za rad
personalne službe u privrednim orga-
nizacijama.   3.   izd.   Zagreb   1962.   S.
22797.
Staton Th. F.: How to Instrnct Suece-
ssfullv. New York. Toronto & Londo«
1960. S. 22787.
Trstenjak A.: Psihologija umetniškega
ustvarjanja. Ljubljana 1953. S. II 1290/8.
Banović A.: Problem opterećenosti na-
ših učenika. Beograd 1957. S. 22875.
Bočkavera V. I. & S. T. Ljubimova
& I. M. Mihajlova: Sovetsjaka litera-
tura. Moskva 1958. S. 22827.
Butorac M.: Umjetni sateliti i kozmič-
ke rakete. Zagreb I96O. S. 22849.
Dolleans Edouard: Robert Oven (1771-
1858). Beograd  1953. S. 22943.
Đuhić V.: Zavera generala. Beograd 1962.
S. 22992/6.
Elliot M. A.: Zločin u savremenom dru-
štvu^ Sarajevo 1%2. S. 23003.
Lavrač L: Tražnja u ekonomskoj ana-
lizi Alfreda Marshalla. Beorrad 1961.
S. 20110/16.'
Majstorović B.: Komentar zakona o op-
štem upravnom postupku. 3. izd. Beo-
grad 1961. S. 17439/102.
Maričić O.: Uvođenje radnika « posao.
Zagreb 1961. S. 22306/2.
Medvcšček I.: Savremeno uredsko po-
slovanje. Zagreb 1961. S. 22593/6.
Miki C: Gospodarski in družbeni po-
men delitve dohodka po ekonomskih
enotah. Maribor 1961. S. 22486/1.
Nietzsche F.: Rođenje tragedije, Beo-
grad 1960. S. 22922.
Pašič N.: .Savremena država. Beograd
1060. S. 22898.
Ricther H.: Das grosse Fernsteuer- Bnch.
Stuttgart 1960. S. 22921.
Rompp H.: Chemische Experimente die
golingen.  Stuttgart 1958. S. 22911.
Stojanović R.: Savrcmeni problemi pri-
vrednog razvoja u socijalizmu. I-II.
Beograd 1960. S. 22852.
VVellingfon B. C. & J. Welington:
Teaching for Critical Thinking. New
York itd. 1960. S. 22822.
Pcrović M.: Osnovi političke ekonomije.
3. izd. Beograd 1961. S. 22814.
Vasic V.: Ekonomska politika Jugosla-
vije. 2. izd. Beograd 1961. S. 22821.
Berdnikov G. P.: Cehov — dramaturg.
Leningrad—Moskva  1957. S. 22828.
Bukljaš L: Kontrola kvalitete i kvan-
titete robe i usluga. Zagreb 1960. S.
22793/8-9.
Grafcnauer B.: Prekmurski Slovenci ▼
zgodovini. Murska Sobota 1961. S.
22792.
Janković D. S.: Kako su stvorene že-
leznice. Beograd 1961. S. 22864.
Kamhi S.: Građanski sudski postupak.
2. izd. Sarajevo 1957. S. 22926,
K].emenc J.: Privredna politika zapadne
Evrope. Beograd 1961. S. 22923.
';=jo V novi sezoni
gledališče
Intervju z upravnikom gledališča
prof. Brunom Hartmanom
— Vsi problemi gledališča so se vse-
lej odražali v njegovi repertoarni poli-
tiki. Tu se je začela in končala vsaka
debata. Razumljivo je, da si celjska pub-
lika obeta od nove sezone določene spre-
nembe. Tovariš profesor, v čem se ka-
žejo te spremembe in kakšna so dela,
ki jih bomo letos gledali v Slovenskem
ljudskem gledališču.
Repertoar je bistvena postavka
slehernega gledališča. Skozenj ne
odseva le njegova idejna usmer-
jenost in izpoved, marveč gleda-
lišču določa tudi neko določeno
formalno smer. Tip repertoame-
ga gledališča, kakršnega zvečine
poznamo pri nas v Jugoslaviji,
problem repertoarja zaostruje, za-
kaj iz objektivnih razlogov se
mora odločiti za raznovrstnost, ki
naj zadovolji čimveč različnih o-
kusov in afinitet. Do neke mere
je repertoama raznovrstnost po-
gojena tudi z raznosmernostjo so-
dobne dramatike. Poleg tega se mo-
ra repertoar, ki je namenjen ne-
kemu določenemu okolju, prilaga-
jati njegovim najrazličnejšim du-
hovnim silnicam, vendar pa ne
sme izgubiti izpred oči bistvene
komponente slehernega umetniš-
kega ustvarjanja, da namreč od-
kriva občinstvu nove, sodobne te-
me, oblikovane na nov, sodoben
način.
Vse te bežno navržene ugotovit-
ve (nadrobneje pa bi se dalo spre-
govoriti še o vrsti najrazličnejših
določevalnih faktorjev) same po
sebi nakazujejo, kakšna naj bi
bila repertoama podoba celjskega
Slovenskega ljudskega gledališča:
v svoji srži naj bi bila sodobna,
če le mogoče, domača. Omogoča
naj tudi sodobnejši igravski slog.
Klasika naj bo zastopana samo v
omejenem številu, kolikor pa
je v repertoarju, naj se izvaja s
sodobnimi problemi. Repertoar
mora biti naravnan v umetniško
dognane sfere, dasiravno more v
gledališču nemalokrat nenavadno
močno prodreti umetniško morda
manj polno, zato pa idejno in odr-
sko učinkovito delo.
Temu ustrezno je zasnovan le-
tošnji repertoar v SLG. Od sodob-
nih del velja izdvojiti domačo no-
viteto Janeza Žmavca »Jubilej«,
Maxa Frischa »Andorra«, ki je v
letu dni tako rekoč zavzela ev-
ropske odre, nato v en gledališki
večer združeni enodejanki nemš-
kega dramatika — Berchtovega
učenca Tankreda Dorsta »Zena
pred obzidjem« in v Parizu žive-
čega Spanca Femanda Arrabala
avangardno grotesko »Piknik na
bojišču«. Nekaj docela novega bo
»Večer .poljske satire«, ki združu-
je uspele točke poljskega politič-
nega kabareta.
Komedija enega najboljših fran-
coskih komediograf o v Marcela
Acharda ^Odkritosrčna lažnivka«
je pisana sicer v tradicionalni ob-
liki, zato pa ima v sebi elemente
kriminalke, sodne obravnave in
karakterne komedije, vse skupaj
obarvano z erotiko.
Ljudska igra Pera Budaka »Me-
tež«, med najboljšimi, kar jih je
bilo pri nas napisanih, bo gotovo
zadovoljila široke kroge občin-
stva.
S klasičnim Calderonovim
»Sodnikom zalamejskim« bomo
uvedli na celjski oder prvega
Španca. Režija mu bo preakcen-
tuirala idejno jedro, s svojim gle-
dališkim bliščem pa bo, upamo,
vreden začetek sezone.
Za mladino bomo pripravili
dvoje del: Walterja Bauerja izred-
no poetično predelavo kitajske
ljubezenske pravljice »Rdeče in
modro v mavrici« (namenjena pa
je tudi odraslim) in musical za
otroke Holandca Erika Vosa »Ple-
šoči osliček«.
Za komorni oder sta namenjeni
dve deli v enem večeru: Becikettov
»Poslednji trak« in O'Neiilov
»Hughie«. Tako se bodo mnogi
Celjani seznanili tudi z dosežkom
najmodernejše dramatike in z
idejno zanimivim delcem velike-
ga ameriškega pisca. Komorni
oder naj bi bil hkrati informator,
umetniško poglobljen pa dobra
igravska šola.
— Kot upravnik in umetniški vodja
celjskega gledališča ste gotovo naleteli
na številne probleme. Kateri so po va-
šem mnenju najbolj aktualni in kako
jih  nameravate odpraviti?
Predvsem se mi zdi, da je treba
celjskemu gledališču natančneje
precizirati njegovo delovno ob-
močje. V Celju se bo morala nje-
gova vloga okrepiti, gostčvati
pa bi moralo zlasti v večjih kra-
jih v okraju, ki premorejo zadost-
no opremljen oder (da bodo pred-
stave umetniško dostojne) in ki
zmorejo sprejeti čim številnejše
občinstvo.
Poskrbeti bo treba za trdne or-
ganizacijske oblike, posvetiti še
več F>ozomosti kar se da ekono-
mičnemu poslovanju.
Problem igravskega kadra smo
rešili z angažmanom celotnega
letnika igravske akademije, z go-
stovanji igravk in režiserjev.
Največjo skrb pa bomo posve-
čali umetniškemu izpopolnjeva-
nju. V ta namen bomo poglo-
bili delovne programe, jih časov-
no vskladili in jih v realizacij-
skem procesu spet in spet prever-
jali.
— Gledališča so pri nas zaradi objek-
tivnih razlogov v časovnem zaostanku
za splošno družbenopolitično situacijo.
Birokratsko sistemiziranje igravcev v
razrede ali grupe ni več zadostna stimu-
lacija, od katere bi lahko gledališče v
svojem umetniškem razvoju napredo-
valo. Novi sistem dela bo te pomanj-
kljivosti odpravil. Kako se je kolektiv
SLG lotil tega vprašanja?
Reorganizacija gledališča iz
uradniško-administrativnega sis-
stema v sistem samoupravljanja
odpira ko-pdco problemov. Reše-
vati jih je treba z dobrim premi-
slekom, zakaj delo v umetnosti in-
stituciji se močno razhkuje od
gospodarskega obrata. Formirali
smo tehnično komisijo; ta bo pro-
učila načelna stališča, ki so se iz-
kristalizirala v daljšem obdobju
razprav na posvetovanjih v revi-
jeh, in jih uravnavala s specifič-
nimi pogoja celjskega gledališča.
Natančne ekonomske analize bodo
nato osnova, na kateri bomo lah-
ko izmerili proporce, ki bodo ve-
ljali za nagrajevanje po storilno-
sti pa tudi omogočili gibko delo
gledališča v celoti. Ti izračuni bo-
do tudi pomagali ustvariti sliko,
v kolikšni izmeri naj gledališče
participira na skladu za ktiltumo
dejavnost.
Ko bo tehnična komisija zbrala
gradivo, ga bo predložila kolekti-
vu v razpravo, nakar bo rezulta-
te formulirala v (pravilnik.       -c
CELJSKI TEDNIK STEV. 36. — 14. septembra 1962

Hišni svet in še kaj
stanovanjska skupnost v Ve-
lenju je ena redkih v vrsti manj-
gih mest, kjer stanovavoi kraja
upravljajo z več kot 6 milijarda-
mi! družbenih sredstev. Zaupanje
tolikšnih sredstev ni malenkost,
vendarle  kaže  zunanja  podoba
Velenja, da tukaj prebivajo ljud-
je ki še sami želijo olepšati to,
kar daje že sama čudovita arhi-
tektonska skladnost. Res je, da
opaziš tu in tam kakšen spodr-
sljaj, vendar je to v mestu, ki
še vedno nastaja, v mestu, kamor
še prihajajo dan za dnem novi
ljudje, nekakšna nujnost. O teh
problemih nas je seznami tajnik
stanovanjske skupnosti tovariš
Ivan. Gorogranc, o katerem veči-
na predstavni'kov hišnih svetov
pravi, da jim je v nenadkriiljavo
pomoč.
• Kako ste uspeli postati nena-
domestljiv?
• To ne drži. Moja napaka je ta,
da sem preveč razvadil nekatere
hišne svete in kar prepričani so,
da pač tudi najmanjše zadeve ne
morejo urediti brez tajnika. Ven-
dar pa to niso vsi in navsezadnje
je tudi moja dolžnost, da imam
čim tesnejše stike s stanovavci,
njihovimi problemi in željami. Ni
pa lahko, saj je v Velenju 150
hišnih svetov, sem pa dejansko
sam za vse. Imam dve administra-
torki, a to je za najnujnejša pi-
sarniška dela. Komajda zmoremo
vse delo. Poleg dela s hišnimi sve-
ti pa je tu še otroško varstvo in
servisi.
# Ali ste v letošnjem letu zgra-
dili kakšno novo otroško igrišče?
# V načrtu je bil pričetek grad-
nje otroškega parka v središču
mesta in seveda tudi prepotrebne-
ga vrtca. Vendar smo zaradi po-
manjkanja sredstev odložili to
gradnjo. Uspeli smo le zgraditi
dvoje igrišč na Šercerjevi cesti,
ki pa sta nedokončani. Trenutno
nam je namreč zmanjkalo sred-
stev, saj je predračun za ureditev
potrebnih igrišč Okrog 12 mili-
jonov. Marsikje so izrazili hišni
sveti željo, da bi sami zgradili
manjša igrišča, pa to zaradi ur-
banističnih razlogov žal ni mo-
goče.
# Kolikšna sredstva boste zbra-
li s samoprispevkom?
# Dosedaj smo dobili že 60
tisoč, dosti več pa ne bo. Od tega
pa smo odvedli za otroška ig-
rišča čez pol milijona, 100.000 pa
bomo dali otroškemu vrtcu. Zara-
di večjih potreb po otroškem var-
stvu pa bomo morali opremiti v
večjih blokih sobice, kjer bi laič-
ne moči lahko pazile otroke v
času odsotnosti staršev. Tako ima-
mo namen to urediti v nebotič-
niku in vsepovsod tam, kjer bi
kazala potreba. Osebo, ki bo pa-
zila na otroke, bodo plačevali sta-
novavci sami.
# In kako delujejo servisi?
# Zadovoljstvo nad deli, ki jih
opravljajo servisne službe je naj-
boljše merilo. Za nas pa je važ-
no to, da ustvarjajo tolikšna sred-
stva, da se lahko sami vzdržujejo.
Težava je le v pomanjkanju pro-
storov. Mehanična delavnica bi se
zaradi vse večjega iskanja uslug
morala razširiti. Ker pa zaenkrat
gostuje v posebni hiši in se mora
do januarja 1963 izseliti, ne vemo,
kje bomo našU prostore.
Poslovili smo se od tovariša
Gorogranca in mu zaželeli še v
bodoče uspeha polno delo; v mis-
lih pa smo se dobro zavedali, da
skrb za čuvanje tolikšnih vlože-
nih sredstev ni najlažja.
-ik
V Velenju so doslej vložili v izgradnjo za življenjski standard pre-
ko 6 milijard dinarjev, saj so v dobrih 12 letih zgradili okrog
1.500 stanovanj. S tem je v glavnem zaenkrat rešeno stanovanjsko
vprašanje. Rudnik je namreč zaključil kapitalno izgradnjo, zato
je tudi prejšnja pospešena gradnja stanovanj sedaj v zastoju. Vse
začete novogradnje bodo v glavnem končali do konca leta in tako
bo središče mesta dobilo zaključeno obliko. Predvidevajo le še dvo-
je komunalnih objektov, in sicer stekleno dvorano za družabne
prireditve v bližini novega hotela in moderno kino dvorano pri de-
lavskem klubu.
Čeprav je v zadnjem času padla marsikatera pikra na račun gra-
dnje v Velenju in s tem v zvezi nedvomno tudi na višino sred-
stev vendarle moramo priznati, da vse to opravičuje visoka storil-
nost velenjskih rudarjev, ki pa ni pogojena le v mehanizaciji, tem-
več v urejenih življenskih pogojih ter s tem v zvezi z vse večjo
zavestjo.
OGULJENA TEMA ŠE ŽIVA
Rad imam vedno kaj novega, a
verjemite mi, da sem sam sebi
verjel, da je končno vsega dovolj.
V zadnjih letih sem kot strokov-
njak, ki mu ga pač ni para v mo-
ji stroki, vedno znova osreča
ženo s tem, da sem širil najino
gnezdeče in ga približal super ci-
vilizacijski stopnji. Le kaj pravza-
prav še nimava?
Stanovanje? Opremljeno po za-
misli mojega kolega — arhitekta
in še to z dopolnitvami, ki jih je
čutila moja žena za potrebne.
Namreč, to sem moral kaj kmalu
spoznati, da so žene genialne in
razumejo vsako stroko toliko, da
vnašajo vanjo dopolnitve. Dnev-
na soba, salon, spalnica, otroška
soba — ne vprašajte, koliko je
vloženega v prostorno izpopolni-
tev. In veste, pri vsem tem je ne-
kaj tako zapletenega, da sam več
ne doumem. Ko sem iz meseca v
mesec hranil ter osrečeval ženo
in četvero hčera, nikoli nisem po-
mislil, da imam premalo plače
(seveda sem že vrsto let pri oseb-
nih dohodkih v strokovnjaški vi-
šini), sedaj pa, ko imam občutek,
da je hiša polna in se je mojemu
Taunusu pridružil še Fiat 1100,
ki ga čudovito vozi žena, še bolje
pa najmlajša hčerka, je nenadoma
vse obrnjeno na glavo. Primanj-
kuje denarja pa kakor obračam.
To sem opazil tako počasi, mimo-
grede in ko mi je nenadoma to
postalo predmetno, sem se zdrznil
in začel premišljevati. V statisti-
ki me vodijo v rubriki — nad
120.000—. K sreči je ta gornja
meja resniČTio gornja meja in se
ne vprašuje za strokovnjake pre-
več, kolikokrat pa imajo nad
120.000 — enkrat,' dvakrat ali tri-
krat. Zaupljivo povedano, sem k
sreči pri srednji omembi, pa ne
gre in ne gre.
Poglejte, le kako naj se obra-
nim ob službenem potovanju v
Ljubljano, da ne bi vzel mojih
hčera in moje skrbne sreče s se-
boj in le kako naj se človek od-
reče trem, štirim morda celo ve-
čim dobrim željam. Tudi to razu-
mem, da človek ne more imeti
v salonu bifeja, ki naj bi bil pra-
zen in še manj, da je prijateljem
mojih hčera pač potreba postreči,
ko ob televizijskih oddajah snu-
jejo načrte za prihodnost. Naj
mar odrečem srečo moji hiši, sa-
mo zato, ker je žena ugotovila,
da poleg velikega Himo hladilni-
ka v shrambi, potrebujemo še pri-
ročni hladilnik v salonu in le kako
naj žalim estetski čut ženi in sebi,
da bi emajlirano površino hladil-
nika pustil neoblečeno. Razumlji-
vo, da je le mahago lahko re->
šil to težavo.
Se dojemljivejše pa je, da polo^
žaju primerno dam možnost mo-\
jim ljubimkam, da so oblečene v
skladu z najnaprednejšimi mod-
nimi poizkusi, saj je resničen uži-
tek videti svoje najdražje kot ob-
čudovance. Se dojemljivejše pa
je to, da omare ne morejo biti
prazne. Večeri, zabave, izleti,
vikendi, družba položaj in osre-
čevanje — kaj naj bo pač lepše
za strokovnjaka. In to da osreču-
ješ, da razumeš, da daš vse, tako
kot jaz. In zato mi je pred dnevi
postalo tesno, ko sem ugotovil, da
ne morem več shajati, kajti imam
za svoje potrebe vse premajhne
prejemke in resnično, da ne
morem doumeti, da mene pri tem
nekateri tovariši ne razumejo.
-ik
Kdaj bodo delili?
To vprašanje se je že ne-
kajkrat pojavilo v vrstah
aktivnih Svobodašev, ki s
svojim požrtvovalnim delom
mnogo prispevajo k vse več-
ji razgledanosti in razvedri-
lu državljanov. Tako je bilo
prosvetnemu društvu v Šent-
ilju že zdav^naj obljubljen
denar, ki bi ga nujno potre-
bovali, saj jim streha že lep
čas toči, denar ne prispe in
ne prispe. Skrb za delitev pa
je na ramenih zelo »aktivne-
ga« občinskega sveta Svo-
bod, ki ima poleg svojega
zelo formalnega obstoja, do-
kaj resnično tehnično tajni-
co, ki prejema honorar za
svoje delo.
Hudo je človeku, če se
spomni, kako svetle cilje si
je postavil občinski svet
Svobod šoštanjske občine na
zadnjem rednem občnem
zboru. Razumljivo je, da je
del načrtov po navadi le iz-
raz smelosti in hotenj bre«
dovoljene osnove, vendar pa
je nerazumljivo, da od obč-
nega zbora sem ni imel ob-
činski svet Svobod ene same
seje in da to ni vznemirjalo
niti občinskih forumov, še
manj pa okrajni svet Svobod
in prosvetnih društev. Kje si
je možno zamišljati koordi-
nirano delo prosvetnih dru-
štev, če vsakdo dela samo
zase in ni nikakršnega pove-
zovanja. Le kako je možno,
da se občinski svet Svobod
sploh ni sestal, ko mu je
pred nosom, to je v samem
Šoštanju razpadla Svoboda
— in to v kraju s tolikšnimi
kulturnimi tradicijami? Mar
ni to malomarnost in morda
še celo več? Volja do dela
pri vseh le ni odmrla, toda
potrebna so sredstva in ob-
činski svet Svobod bi jih
moral razdeliti. Gre za 3,5
milijone, ki so zagotovljeni
v občinskem proračunu.
Ali je res nemogoče to po-
kreniti? Ce občinski svet
Svobod kljub obstojanju ne
»obstaja« več, naj ta sred-
stva deli svet za kulturo pri
občini Šoštanj, kajti tisti, ki
delajo, potrebujejo sredstva.
ŠE EN
LOKAL
VEČ
v zadnjih dveh letih so v šo-
štanjski občini posvetili dokajšnjo
skrb vprašanju gostinstva in tu-
rizma in vložili precejšnja sred-
stva v novogradnje in adaptacije.
Res je, da je po številu gostinskih
obratov kar dovolj, toda enega sa-
mega ni bilo, ki bi lahko nudil
dostojno prenočišče, niti niso vsi
skupaj premogli ene večje dvora-
ne razen restavracije na velenj-
skem jezeru. V takih pogojih ni
bilo mesta turizmu niti ni moglo
zaživeti delo turističnega društva.
Danes pa je to bistveno drugače
— in to v obeh središčih Šaleške
doline. Velenje ima štiri moderne
gostinske obrate in številO' gostov
kaže, kolikšna potreba je bila. Žal
vsi obrati niso najbolj prilagoje-
ni trenutnim potrebam. Tako je
na primer hotel >^Paka<-< v Velenju
še vedno premalo izkoriščen, saj
je v letošnjem letu bil polno za-
seden le v mesecu avgustu, med-
tem ko restavracija na Velenj-
skem jezeru v sezoni večkrat ni
uspela vsem ugoditi. Enako bi
lahko trdili za delavski klub, ki
je ob nedeljah in sobotah pač pre-
tesen.
V Šoštanju to vprašanje šele se-
daj dobiva otipljive j še oblike, saj
je hotel »Kajuh« nekaj let kot
moderen lokal bil edin, čeprav je
v Šoštanju kot v občinskem sre-
dišču pač veliko vsakodnevnega
prometa. Zato so Šoštanjčani toplo
pozdravili obnovo restavracije Pri
stari pošti. Za obnovitev so vlo-
žili 9 milijonov dinarjev, od tega
je gostinsko podjetje »Sloga« vlo-
žilo kot lastno udeležbo 3 milijo-
ne. Bivša dotrajana restavracija
bo imela točilnico po sistemu daj-
dam. Točilna miza pa ima hladil-
ne naprave. Prenovili so tudi dve
sobi, ki bosta nudili petdesetim
gostom prijetno razvedrilo, prav
tako pa so uredili vrt s tridesetimi
sedeži.
Nedvomno je ta lokal nova pri-
dobitev in prepričani smo lahko,
da takšna skrb za gostinstvo pač
na široko odpira možnosti za vse
večjo turistično dejavnost Šaleške
doline. -ik
Spomini na srbijo
11. ZEMLJA IN VAS
Sredi druge zime našega pregnanstva se je z nemškim porazom
Pri Stalingradu pričela nova faza svetovne vojne — obdobje umika-
nja fašističnih sil. Vendar so njihove armade stale še globoko na
tujih zemljah v skrajno zagrizeni borbi, ki še ni obetala skorajš-
njega konca velikemu spopadu.
Naši ljudje so si že v prejšnjem letu dobili v obdelavo koščke
zemlje. Pred pomladjo leta 1943. pa je čuprijska občina ponudila
vsem pregnancem v brezplačno uporabo obsežne komplekse zemlje
na Adi. Tako se je imenovala ravnina ob Moravi, v glavnem trav-
nik z nekaj drevja. Tu so se ohranile tudi še murve kot spomin na
nekdanje sviloprejstvo.
Slovenci smo prejeli svoj izdatni del zemljišča, ki nam ga je
občina dala tudi preorati, mi pa smo si ga razdelili. V lepih dneh
se je tam skoraj celotna naša kolonija spopadala z novim poljem^
oborožena z izposojenim orodjem. Bil je to marsikomu po letu 1940
spet stik z zemljo, ki nam je godil in nas krepil.
Vsa ravnina tu je bila od nekdaj ledina, ki so jo pognojile kdaj
poplave Morave. In vendar — kako obilen pridelek je dala to in
Prihodnje leto! Krompirja, fižola, koruze, zelja, čebule! In nikjer
^ zemlji in na rastlinah mrčesa.
Zdaj smo se kar dobro znašli. Skoraj vsi smo si nabavili prašič-
•^e in jih redili do pričetka zime. Koline so nam pomenile važen praz-
Dali smo jih okusiti tudi najbližnjim domačinom in prijate-
ljem, prav kakor oni nam. A tudi živi so nam bih ti prašički v ve-
selje. 2e po svojih prednikih so bili vajeni prostega gibanja. Zvesto
so daleč sledili znanemu človeku. Takšno svinjče smo imeli zaprto
^ neki vrtni kolibici. Ponoči je uhajalo iz nje k hišnim vratom in
Praskalo nanja vse dotlej, da smo mu odprlL Pomirilo se je šele
Pod posteljo, na kateri je spal kdo izmed nas.
Slovenci smo odhajali tudi v vasi, ki pa so bile redke, a velike
^n dovolj oddaljene tako od mesta kakor med seboj. Tam smo (tram-
Pali^^ (zamenjavali) tekstil za živila. Na nekatere kmete smo se pri
^ni prijateljsko navezali.
Seljaki so se socialno močno diferencirali. Ponekod so si še
•^hranili ostanke stare zadružne skupnosti. Po vaseh je bilo največ
JJ^ajhnih, primitivnih hiš ob blatni ali pa prašni ulici, z ilovnatimi
dvorišči. Smrdelo je po živini in dimu. Med hišami so se krivenčile
akacije in slive. Za siirovimi lesenimi plotovi so bili zaprti psi —
pol volkovi, ki so z ostrimi zobmi in renčanjem grozili vsakemu
Jijcu. Nevarnejši so postali o mraku, ko so jih gospodarji izpustili,
^ jim prosti varujejo domove.
Kmetom je že v krvi bila previdnost pred mestnimi ljudmi,
ustvarila so jo izkustva rodov in ji pridružila prebrisanost. Razmere
pod Turki so jim zmanjšale voljo do dela. Vsak dan si mogel najti
premnoge gospodarje, ko so kje sredi vasi, najraje v občinskem
uradu ali zunaj ob njegovem zidu, v skromnih rjavih oblekah do-
mačega kroja, s šajkačami ali šubarami, pozimi v ovčjih kožuhih.
Tu so kadili, pljuvali in politizirali. V času žganja slivovke so po-
sedli okoli kotla na prostem. Med pogovorom jim je od ust do ust
krožil vrč s toplo žganjico, k njej pa so prigrizovaU pečeno koruzo
in kajmak.
Prenočeval sem nekoč pri bogatem seljaku, ki mu je bilo široko
dvorišče zvečer polno s paše prignanih ovac in koz. V posebni sobi
je imel dve udobni, čisti postelji — samo za goste. Sam je kakor vsa
družina spal na trdih deskah pograda.
Ob »kazanu« v Virinu nam je stari Milosav Vučković živo
opisoval pot srbske vojske čez albanske gore v zimi 1915-16 in še
svoje doživljaje v Afriki in pri Solunu. O Hitlerju je imel kratko
sodbo: Norec je, ki mora izgubiti vojno, ki bi je, če bi bil pameten,
sploh nikoli ne bil pričel!
Samo o starem kralju Petru so seljaki govorili s spoštovanjem.
Po srcu in duhu so bili do monarhije hladni. Junaški značaj pa so
Boško
Djuričič
iz Jagodine,
politični komisar
Pomuravskega
odreda,
padel v Bosni
1942 leta
priznavali princu Djordju, ki ga je brat kralj Aleksander držal
interniranega že dosti let — njega, ki je bil v vojnah šestnajstkrat
ranjen! Neki seljak mi je nekoč zaupal:
»•Slišim o Titu, da se hrabro bije, da tolče Svabe. Menim, pa, da
bi Tito utegnil biti — Djordje ...«
V Supski sem bil, ko se je tja iz Ćuprije vrnil 18-letni pogumni
seljaški fant Radisav. Dal je svojim tovarišem častno besedo, da bo
v mestu vzel puško prvemu oboroženemu Nemcu, ki ga ta dan sa-
mega sreča. Res je zdaj s seboj prinesel puško. Pograbil in v hipu
iztrgal jo je na ulici Nemcu, ta pa je potem bežal od njega v strahu,
da še ustreli za njim, kajti puška ni bila prazna. Zdaj je vsa vas
priznavala Radisavu junaštvo in tudi dekleta so si ogledovala nje-
gov plen, ki se je z njim na ramenu sprehajal po vasi.
V Dražmirovcu sem obiskal Dragomira Malenoviča, učenca iz
analfabetskega tečaja v celjski kasarni! S kakšnimi častmi me je
sprejel! Komaj sem mu ubranil zame zaklati prase, ko se je že
pričel lov za perjadjo po dvorišču. Spoznal sem njegovo lepo ženo
in drobno hčerko. V njihovi zidani, ponosni hiši sem zelo pozno legel
v imenitno posteljo. S stene nad njo je name iz okvira zrlo potrdilo
o izpitu, ki ga je Dragomir opravil v Celju. Na njem je bil tudi moj
podpis, star že dvanajst let...
Slave, kakor so jih slavili v mestu, niso bile za nas nič novega.
Toda s prof. dr. Strmškom sva bila nekoč povabljena na slavo k
nekemu kmetu nad Supsko. Nekaj ur sva prebila pod vtisom stare
srbske patriarhalnosti in kmečkosti, sicer pa so obredi takšnega
praznika z obilico jedače in pijače marsikje trajali po cele tri dni
tudi v vojnem času.
Moj prijatelj iz urada Stojadin Todorovič me je vzel s seboj na
svatbo, ki jo je predsednik občine Supska priredil svoji hčerki.
Hiša je bila polna miz in gostov ob njih, kuhalo se je na prostem,
godba se ni utrudila. Nevesta je bila prava krasotica v bogati obleki.
Meni nasproti je sedela še mlada ženska, resna in nežna. Po
kratkem razgovoru v srbščini me je vprašala, ali nisem Slovenec.
Tudi sama je bila Slovenka — Anica Premerštajn, doma iz Novega
mesta. Tu v Supski pa je bil doma njen mož, aktivni narednik Antič.
Spoznala sta se v Novem Sadu, kjer je služil v vojski, sama pa je
bila tam modistka. Pred meseci so ga mobilizirali četniki in je zdaj
pri njih, ona pa '^vi pri njegovih starših. Sešila je nevesti obleko
in so jo povabili na svatbo. Ubožica, ki je leto pozneje postala
žrtev strašnega zločina!
Mize tu so se šibile pod gomilami različnih vrst mesa in peciva,
tudi okusnega rdečega vina je bilo na pretek. Zunaj je svirala
godba. Ze vinjen nevestin oče — stasit človek z gromkim glasom
me je objel in poljubil ter povlekel venkaj v veselo kolo, kamor
mi je mahal tudi prijatelj Stojadin.
Nekoč sem se znašel v Bigrenici. Bilo je to vlaško selo, od-
maknjeno od glavne ceste in kakor Virine skrito v globeli (v dobi,
ko so cesto uporabljali oddelki turške vojske, je bilo to varneje).
Takšne vlaške vasi so bile manj čiste od srbskih in že po oddalje-
nosti ločene od njih, tako da so navkljub srbski šoli ohranile
svoj stari jezik in običaje. Vlahi so nosili čim več bele obleke.
Srbi z njimi niso mešali svoje krvi. Njihova nekdanja romunščina
pa se je v teku časa močno popačila, tako da je kraljica Marija
(Aleksandrova žena) ob obisku teh krajev kot Romunka ni mogla
razumeti.
Tem Vlahom je zdaj med okupacijo romunsko predstavništvo
v Beogradu pošiljalo romunske abecednike in druge knjige, toda
niso jih znali brati. Kaj bi z njimi, ko pa niso bile tiskane v ciri-
lici! so majali z glavami in si v njihov papir zavijali grobi domači
tobak — za cigarete.
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 36. -14. septembra 196i
ŽENA•DOM•DRUŽINA
Otrok naj dela samostojno
Prešli so brezskrbni dnevi po-
letnih počitnic in v šolah je živ-
ljenje že spet steklo po starem
tiru. Zjutraj so ulice spet polne
mladih ljudi, ki hitijo s torbica-
mi v rokah proti velikim zgrad-
bam in popoldne ni na dvoriščih
nič več tolikšnega živ-žava kot
poleti. Po dolgih tednih igranja,
tekanja in jeze nad slabim vre-
menom zdaj spet sedajo h knji-
gam in polnijo z učenostjo svoje
mlade glavice. Dobršen del šolar-
jev se je vživel v to življenje, še
vedno pa je precej takih, ki se ne
morejo spoprijazniti z mislijo, da
se je povrnil čas trdega dela in
velikih obveznosti. Mislijo, da je
časa še dovolj.
Toda čas teče. Novo učno gradi-
di^o se kopiči, zaostalega učenja
je vedno več in otrok se bo kar
nenadoma znašel v težavah. V šo-
li bo težko sledil, izgubljal bo si-
gurnost, prinašal domov negativ-
ne ocene in lotila se ga bo raz-
burjenost, če že ne otopelost.
Skratka vedeti moramo, da so pr-
vi šolski dnevi izrednega pomena
za nadaljnje otrokovo učenje in
dober uspeh v šoli. Ce želimo to-
rej sebi in otroku prihraniti ve-
like skrbi in nepotrebno jezo,
vztrajajmo, da se bodo šolarji že
od prvega dne dalje z vso res-
nostjo lotili svojih dolžnosti.
Najprej presodite, kakšni so po-
goji, v katerih se otrok uči in piše
nalogo. Ima res mir! Več kot po-
trebno je namreč, da najdemo
otroku za učenje primeren pro-
stor. Ko piše nalogo in se uči, ga
nikar ne motimo — ne z razgo-
vori, ne z radiom in niti ne s tem,
da mu nalagamo kakšno opravilo.
Otrok naj čuti, da je njegovo delo
resno, pomembno in da ga visoko
cenimo. Verjemite, da bo tako
ravnanje velik prispevek k samo-
disciplini.
Marsikateri starši pa v želji, da
bi otroku čimbolj pomagali, veli-
ko grešijo. Sestavljajo jim doma-
če naloge, se z njimi uče in gredo
celo tako daleč, da si z njimi vred
vtisnejo v spomin tudi vsako be-
sedico pesmi, ki se je mora šolar
naučiti. Tak način dela z otrokom
je slab in ima lahko težke posle-
dice. Cez čas bo otrok popolnoma
nesposoben karkoli napraviti sa-
mostojno. Dojemal bo mehanično
in nesigurno bo reproduciral svo-
je znanje. Včasih se tega nekateri
ljudje ne morejo rešiti vse živ-
ljenje.
Seveda pa je prav tako napak,
če starši menijo, da je učenje sa-
mo otrokova zadeva. Stavka: »Tu-
di meni ni nihče pomagal,«- pri
nas ne bi smeli poznati.
Solarček še ni zrel, odrasel člo-
vek. To ni niti, če se popolnoma
zaveda obveznosti, ki mu jih šola
nalaga. Zato ga nikar ne prepuš-
čajmo samega sebi. Otrokovo delo
je treba spremljati, kontrolirati.
To pomeni, da moramo kdaj pa
kdaj prekontrolirati njegove do-
mače naloge, opozoriti na nered
in napake, se pogovoriti z njim o
tem, kaj so se naučili v šoli, doseči,
da nam pove, če se je kaj po-
membnega pripetilo, skratka da si
ustvarimo mnenje o tem, če je
otrok na tekočem ali ne. Najboljši
način, da otroku v resnici poma-
gamo, je v tem, da kontroliramo
njegovo delo, da ga naučimo, ka-
ko si bo pomagal z učbeniki in li-
teraturo, da ga pripravimo do te-
ga, da bo ob delu mislil in da ne
bo sprejemal snovi samo meha-
nično itd. No, seveda ni prav, če
pretiravamo. Otrok naj ne dobi
občutka, da je pod kontrolo, ne
dušimo njegove iniciative, temveč
mu jo poskušajmo z vsem mogo-
čim vzpodbuditi. Pa še nekaj!
Otrokovo delo doma moramo
spremljati z njegovim delom v
šoli. Pojdimo pogosteje v ta hram
učenosti, in pogosteje se pogovo-
rimo z otrokovim učiteljem. Opo-
zorimo ga na otrokove dobre in
slabe lastnosti in tudi on nam bo
govoril o njih. Pa bo manj skrbi
in prelitih solza! -ij
V Laškem rešili
problem pelcarne
že več let je v Laškem vpraša-
nje gradnje nove pekarne izredno
pereče. Glede na skopo odmerjena
finančna sredstva, ki z njimi raz-
polaga občina, z rešitvijo tega
vprašanja iz leta v leto odlašajo.
Sedanja pekarna pa je v resnici
dotrajana in čas je že, da bi rekli
odločno besedo. Ce k temu prište-
jemo še dejstvo, da je bilo pred
vojno v Laškem pet pekarn, da
pa se je zdaj potrošnja kruha po-
dvojila, se lahko bojimo, da bo
pekarna zaradi preobremenjeno-
sti kar nenadoma prenehala obra-
tovati.
Zdaj je občinski ljudski odbor
v Laškem izvolil komisijo, ki naj
prouči stanje pekarne in pripravi
primerno dokumentacijo za adap-
tacijo tega objekta. Zaradi pre-
obremenjenosti in dotrajanosti pe-
karne je tudi kvaliteta kruha
mnogokrat slaba. To pa prav go-
tovo ne vpliva ugodno na dobro
voljo potrošnikov. Kolektiv si si-
cer prizadeva, da bi te napake od-
pravil, vendar ni vselej kos situ-
aciji. Zdaj lahko končno upamo,
da bo vprašanje pekarne rešeno v
doglednem času. T. K.
Poslovili smo se od lahnih poletnih tkanin. Zdaj so prišla na vrsto
oblačila, ki niso niti pretopla, niti prehladna. Kaj takega pa je vča-
sih težko najti. Najprimernejše so seveda dvodelne obleke, ko se
lahko z jopico kar hitro prilagajamo temperaturnim spremembam.
Priporočamo vam ta-le dva modela. Nekoliko mladostna sta, toda
če izberemo primerno tkanino, bosta prišla prav tudi onim, ki ni-
majo več sedemnajst let.
Vaše rokavice
Jesen prinaša s seboj hladnejše
dni. Dež in megla bosta kmalu
naša stalna spremi j evavca. Lahna
letna oblačila bodo zamenjali ko-
stimi in plašči in diskretni toni
jesenske in zimske garderobe se
bodo bolje vskladili s sivino neba.
V tem času bomo spet poiskali
rokavice in to ne samo zavoljo
hladnega vremena, temveč pred-
vsem zato, ker so rokavice zani-
miv in hvaležen modni detajl. Iz-
brati pravilen ton in kvaliteto, to
je stvar vsake žene posebej, toda
negovati jih, to lahko znamo vse.
Rokavice iz usnja, ki ga lahko
operemo, bomo nataknili na roke
in jih oprali v milnici. Z mehko
ščetko lahko zdrgnemo umazana
mesta, vedeti pa je treba, da ro-
kavic ne smemo nikoli drgniti z
milom. Rokavice za tem izplahne-
mo v topli vodi. Nazadnje rokavi-
ce še enkrat izplaknemo v lahni
milnici, jih iztisnemo in položimo
na tkanino, ki bo vpila mokroto.
Pazimo, da ne bo v bližini preve-
like toplote.
Jelen jo kožo in usnje antilope
peremo v milnici, vendar rokavic
ni treba natakniti na roke. V vo-
do za izpiranje pa lahko dodamo
žličko glicerina.
Rokavice iz tkanih bomo oprali
v mlačni milnici, razen, če je tka-
nina obarvana. V tem primeru jih
je treba oprati v hladni vodi in še
to zelo hitro. Vodi lahko dodamo
seveda nekaj dobrega pralnega
sredstva. V vodo za izpiranje bo-
mo vlili nekaj vinskega kisa ali
limoninega soka, rokavice zatem
izstisnili in jih nato položili na
čisto tkanino. Ce so rokavice obar-
vane, jih bomo napolnili z zmeč-
kanim svilenim papirjem.
Preden operemo volnene roka-
vice, narišemo na polo papirja
njihovo točno obliko. Operemo jih
v sredstvu za pranje volne in jih
nato položimo na papir, kjer jih
oblikujemo po obrisu, ki smo ga
zarisali.
Svilene rokavice operemo v mil-
nici, izplaknemo jih v mlačni vo-
di in posušimo v senci. Ce so ro-
kavice črne, kanemo v kavno žlič-
ko tuša pet kapljic olja in s to
zmesjo namažemo vsa tista me-
sta, ki so zbledela.
KADAR POTUJEMO
Ne pozabimo na varnostno spon-
ko, ki nam bo koristila pri vsa-
kem umivanju rok, saj bomo na-
njo obesili prstane in ves nakit,
ki ga sicer radi pozabljamo. Spon-
ko pritrdimo na notranjo stran re-
ver j a ali pa na podlogo naše tor-
bice.
Kakšen je »pajek«, pa si lahko
ogledamo na sliki.
Pripomoček
20 sušenje perila
Pozimi, pa tudi v slabem vre-
menu preko poletja imamo s su-
šenjem perila precejšnje težave.
Za sušenje manjših kosov perila
si lahko pomagamo s pripomoč-
kom, ki ga imenujemo »pajek-«*
ki pa si ga z lahkoto izdelamo
sami. Namestimo ga v kopalnici,
lahko pa tudi v kuhinji pod stro-
pom. Za izdelavo potrebujemo ta-
le material: lesen valj 200 mm,
premera 50 mm ter 16 okrogUh
pahc iz trdega lesa. dolgih 500 mrn
in premera 12 mm. V leseni valj
izvrtamo 16 lukenj enakega pre-
mera kot so palice. Globina lu-
kenj naj bo 20 mm in naj bodo
enakomerno porazdeljene okoli
valja. Konice palic vtaknemo ^
mizarski klej, nakar jih porine-
mo v izvrtane luknje. Počakamo,
da se lepilo posuši, potem pa vsa-
ko palico še utrdimo z žebljičkom-
V strop zazidamo (z mavcem)
žlebasto kolo škripca, ki nam omo-
goča, da »pajka« spustimo niže«
obesimo perilo in ga nato zope*
dvignemo pod strop.
CELJSKI TRG
Bo kar šlo
Kupi čebule in kupi papri-
ke — tega je te dni največ
na celjskem trgu. Toliko je
čebule in tako lepa je, do
bi človek ugriznil vanjo, ka-
kor v jabolko. Tudi za pap-
riko lahko mirne duše kaj
takega zagotovimo. Toda, ni-
kar preveč navdušenja! Ve-
selje nad urejeno preskrbo
nas bo kar kmalu minilo, če
se bomo spomnili na krompir
in na bližajočo se zimo,
Krompirja je namreč zelo,
zelo malo in če ne bo v pn-
hodnje nič bolje, nam ozim-
nica že kar naprej zagotavlja
marsikak nov sivi las. No,
toda o tem prihodnjič. In
zdaj k cenam:
Krompir so prodajali po
36 dinarjev, zelje po 50 in 60,
ohrovt po JO in 80 ter solato
od 60 do 120 dinarjev za ki-
logram. Ce je kdo hotel ku-
piti kilo'gram fižola, je mo-
ral odšteti šest desetakov, za
onega v zrnju pa kar štiri-
najst ali petnajst desetakov.
Paprika je bila po 50 do 70
dinarjev, privatni proizvajav-
ci pa so jo prodajali tudi po
80 dinarjev. Te dni je bilo
ria trgu tudi nekaj paradi-
ževca — po 78 dinarjev za
kilogram.
'■'■Se nikoli niso imele ku-
mare toliko različnih cen,-x
se je zadnjič jezila soseda.
»■Na trgu jih prodajajo po
40 in 70 dinarjev. Kumare
za vlaganje so seveda dražje:
po 150 in 200 dinarjev jih
lahko dobite. Toda tudi po
300 dinarjev so in ta cena je
prav zares previsoka,« je
modrovala naprej. Kar prav
ima, kajne?
Paradižnik je po 70 dinar-
jev, jabolka so po 40, pa tudi
po 80, tisti pa, ki imajo radi
hruške, so morali marsikdaj
plačati za kilogram tega soč-
nega sadja po sto dinarjev.
»DobiZi smo pošiljko lepe-
ga, zdravega grozdja iz Ne-
gotina,« mi je povedal tržni
nadzornik. >^Cena je 140 in
150 dinarjev. To grozdje je
mnogo lepše od onega, ki smo
ga prodajali doslej. Zanimi-
vo in razveseljujoče pa je
tudi, da je kar za dvajset ali
celo trideset dinarjev cenej-
še.«
Vse kaže, da bomo letos
zavomnili vsak posamezni
dan, ko bomo jedli jajčka.
Se tistih nekaj komadov, fet
jih je na trgu moč kupiti,
so-prodajavci namreč močno
zasolili. So po 27, pa tudi po
30 dinarjev. Premalo je tudi
mleka in mlečnih izdelkov,
perutnine pa sploh ni. Toda,
da ne bo pomote! Razen teh
artiklov je na trgu skoraj
vsega dovolj in s preskr-
bo v preteklem tednu smo
lahko kar zadovoljni.
In zdaj samo še droben
utrinek. Ko sem šla mimo
prodajavcev mleka in mleč-
nih izdelkov, sem se pre-
pričala, da predpisi nikomur
ne prizanašajo. Tako so si
morali tudi predstavniki moč-
nejšega spola privezati pred-
pasnike in verjemite, da so
v volančkih in pentljah na
moč — prikupni!
-tj
Preveč izostankov
od
dela
Dagaja se nekaj, kar ni nihče
pričakoval. Zdelo se je, da bodo
letos stroški za zdravljenje zava-
rovancev — po vseh novih spre-
jetih ukrepih — manjši kot pre-
tekla leta. Toda namesto tega se
je pojavil povsem nov problem —
izreden porast izostankov od dela.
V mnogih mestih so skladi
zdravstvenega zavarovanja po-
vsem pK>trošeni, zavodi so v škrip-
cih, izostanki od dela pa rasejo. V
prvih šestih mesecih so porasli od
4,3 na 5,1 odstotka v vsej Jugo-
slaviji. Na prvi EK>gled je to malo.
V resnici pa se za tem skrivajo
miliijarde. Kam to vodd? In v čem
je vzrok za tolikšno povečanje
izostankov od dela?
V nekaterih mestih so to sku-
šali ugotoviti. V Leskovcu so na
primer ukinili svobodno izbiro
zdravnikov. Povod za tako rigo-
rozen ukrep je bil izredno nagel
porast bolovanja, ki ga z niče-
mer niso mogli upravičiti. Ne, ne
gre za to, da bi zdravljenje one-
mogočili, niti za to, da bi prekinili
bolovanje v resnici bolnih ljudi.
Velja pa premisliti o zlorabah na-
šega zdravstvenega zavarovanja,
o zlorabah, ki so se v letošnjem
letu v nekaterih mestih še pove-
čale.
Ko je neko podjetje sklenilo,
da obišče na domu okrog trideset
svojih »bolnih« delavcev, so našli
vse te »bolnike« na njivah. Po-
dobne rezultate so ugotovili tudi
drugod, kjer so »bolniki« delali
na polju, popivali na svatbah itd.
Poznamo torej tako imenovane
sezonske bolnike, ki žbole kar ne-
nadoma in to najpogosteje v ča-
su dela na polju.
Marsikateri zdravniki so preveč
popusitljdvi pri takih '■>špekulan-
tih«. Mnogi popuščajo pred priti-
skom teh delomrznežev, mnogi pa
to store zato, da bi pridobili glas
dobrega in širokogrudnega zdrav-
nika. Tako so torej marsikje iz-
rabili pravico svobodne izbire
zdravnikov. Seveda bi bilo krivič-
no, če bi vsem zdravnikom pripi-
sali take slabe lastnosti.
Komune, ki trpijo na tej bolez-
ni, se bodo vsled porasta izostan-
kov od dela znašle slej ko prej v
težkem položaju. Bremena preve-
likih izdatkov, ki jih ne bodo
mogli pokriti skladi, bodo padla
nanje, ali bolje, kriti jeh bodo
morali proizvajavci sami.
Za mlade bravce
Zadnjič nas je obiskal nek
naš redni dopisnik v rubriko
»Za mlade bravce«. Povedal
nam je, da je zdaj res že
čas, da bi to rubriko spet
redneje uvrščali v naš list.
Tudi mi smo takega mnenja.
Zato smo se odločili, da bo
prihodnjič na tej strani na
vrsti rubrika »Za mlade
bravce«. Ce bodo naši mladi
prijatelji še takoj danes sed-
li za mizo in nam napisali
pisemce o tem, kako so pre-
živeli počitnice, ga bomo
lahko prihodnjič že objavili.
Samo — pismo mora biti v
našem uredništvu že v pone-
deljek. Nas viden je!
Uredništvo
Grenko razočaranje
Oh, kako dobro dene nežen dotik očkove roke!
Stal je pred prodajno mizo.
Ze zdavnaj je bil na vrsti,
vendar tega ni opazil. Nemo
je zrl v prodajavcev obraz,
kot bi si ga želel vstisniti v
spomin, kdo ve za koliko let
vnaprej.
>*2,elite?« Iz misli ga je pre-
dramil prodajavcev glas.
Saj res, če stoji pred pro-
dajno mizo mora tudi poveda-
ti, po kaj je pravzaprav pri-
šel. Bo u^pel izliti vse želje,
ki jih občuti srce sedemnajst-
letnega fanta? Morda, po-
skusil bo!
Prodajavcev glas je pono-
vil: »S čim smem postreči?«
>*Ali me res ne pozna?« se
je vpraševal fant. Misli pa
so mu odgovarjale, da je de-
vet let dolga doba in da se
je v tej dolgi dobi zelo spre-
menil. Njegove temne oči so
strmele v prodajavca kot bi
hotele obuditi spomin na pre-
teklost, ki je bila tudi del
njegovega življenja.
»■Me res ne poznaš?« Tvoj
sin sem!« je končno s treso-
čim glasom pojasnil.
»■Glej, glej, ti si postal tak
fant?« se je čudil oče. Pova-
bil je fanta v ozadje proda-
jalne, kjer sta bežno izme-
njala nekaj nepomembnih
misli in besed.
»■Čudno, zdaj ko sem po
devetih letih spet pri očetu,
sem pravzaprav pozabil, kaj
me je gnalo k njemu. Kaj
sem mu hotel povedati?« je
premišljeval fant. Medtem
pa mu je oče govoril, da mno-
go pdtuje. Naštel mu je celo
nekaj mest, ki so cilj njego-
vih potovanj. Med temi je
bilo tudi mesto, v katerem ži-
vi fant z materjo.
»■Veš, prav ta potovanja so
kriva, d« ti denarja ne po-
šiljam v redu vsak mesec.
Sicer je pa vseeno, denar se
vedno lahko porabi. Ce ga ne
pošljem ta mesec pa drugi,
ali ne?«
Te besede so fanta predra-
mile iz premišljevanja. Za-
bolelo ga je spoznanje, da
posveča oče temu tako malo
pozornosti, medtem ko mora
mama ob koncu meseca pre-
števati dinarje, da mu lahko
kupi tisto, kar je za doi^ašča-
jočega fanta najnujnejše. Si-
cer pa, ali potovanja lahko
opravičijo takšno nerednost?
Kot da bi oče bral sinove
misli, je v njegovo roko stis-
nil nekaj, tisočakov. »Žal mi
je sine, dolžnost me kliče!
Saj veš, mnogo potujem!«
Solza, ki je lesketala v
fantovih očeh, je usahnila še-
le za stenami hotelske sobe,
kjer je fant to noč prenočil.
Od tam je opazoval osvetlje-
na okna sosednje stavbe, Ifjer
je imel lepo urejeno stano-
vanje tVrdi njegov oče.
Kdo ve, če s to solzo ni
usahnilo za vedno tudi fanto-
vo 'hrepenenje po očetovi
bližini. Kdo ve ... Da
CELJSKI TEDNIK STEV. 36 - 14. septembra 1962

SEM TER TJA PO
ŠENTJURSKI OBČINI
Na gradbiščih v Šentjurski ob-
gini je zelo živahno. Poleg števil-
nih gradenj zasebnih hišic, pa
tudi njihovih obnavljanj, je v
gradnji tudi več objektov, ki jih
grade gospodarske in druge orga-
nizacije. Prebivavci s posebnim za
nimanjem spremljajo dela pri
modernizaciji ceste Celje-Rogaška
Slatina. Letošnja etapa zajema
relacijo od Vrbnega pri Šentjurju
do Grobelnega v dolžini 8 kilo-
metrov. Na posameznih odsekih
je že lepo vidna izboljšana trasa,
na odseku od Vrbnega do Šentjur-
ja pa je v teku že asfaltiranje
cestišča. V kolikor bo vreme na-
klonjeno, bo odsek do Šentjurja
izročen namenu že v enem mese-
cu.
REGULACIJA PESNICE
Od spomladi so v teku regula-
cijska dela na spodnjem toku po-
toka Pesnice, ki teče na zahod-
nem delu šentjurskega trga. Ob
vsakem obilnejšem dežju ali ob ta-
ljenju snega potoček nevarno po-
plavlja in ogroža travniške in nji-
vske kulture, kakor tudi hiše v
bližini. Delovna skupina vodne
skupnosti Savinja iz Celja je re-
gulirala že približno 500 metrov
spodnjega toka; v zadnjem času
pa je zavzeta pri gradnji novega
mostu. Kljub težavam so pred
dnevi že zabetonirali betonsko
ploščo, po kateri bo teklo cestišče.
Vse kaže, da bo tudi gradnja mo-
stu kmalu opravljena.
Po zaključnih delih na novem
mostu čez Pesnico se bodo regu-
lacijska dela nadaljevala mimo
stare tovarne Alpos in osnovne
šole v dolžini okrog dveh kilo-
metrov.        ^
HLADILNICA IN KLAVNICA
Kmetijski kombinat Šentjur i-
ma v delu kar dva večja objekta.
Ob cesti proti Jakobu so v zaklju-
čni fazi dela na veliki Ijladilnici
za jagodičevje in na prehodni
klavnici. Hladilnica je v pogonu
že od 25. junija. Ker je to edini
tovrstni objekt na osrednjem Šta-
jerskem, se v njem pripravlja za
izvoz tudi jagodičevje, ki ga na
tem področju odkupuje Sloveni-
ja-sadje. Hladilnica bo ob polni
zmogljivosti sposobna, da v treh
hladilnih komorah ohladi na pri-
merno temperaturo 25 vagonov
blaga.
S prehodno klavnico bo omo-
gočena higienska priprava mesa
za potrošnjo. Ker ima dosedanja
klavnica v Šentjurju nekatere
pomanjkljivosti, bo prehodna
klavnica pri hladilnici prevzela
njero funkcijo vse do izgraditve
vplikp«-^ klavniškega obrata v bli-
žini Celja.
SKLADIŠČE SADJA IN ZELE-
NJAVE
Drugi objekt, ki ga gradi Kme-
tijski kombinat, je skladišče sad-
ja in zelenjave z osnovno povr-
šino 1020 kv. metrov. Povpraševa-
nje na domačem in tujem tržišču
in bogato zaledje opravičujeta in-
vesticijo v vrednosti okoli 66 mi-
lijonov dinarjev. V sklopu skla-
dišča bo tudi mehanična servisna
delavnica ter lokali za prodajo
reprodukcijskega materiala in za
odkup kmetijskih pridelkov.
GRADNJA STANOVANJ
Gospodarski razvoj narekuje
tudi pospešeno gradnjo stanovanj.
Kljub temu, da je v zadnjih le-
tih zraslo v Šentjurju nekaj no-
vih stanovanjskih hišic in trije
veliki bloki, je stanovanjsko vpra-
šanje še zmeraj zelo pereče. Za-
to ni čudno, da se v šentjurska
podjetja vsak dan vozi na delo
nad 60 odstotkov vseh zaposlenih.
Da bi stanovanjsko vprašanje
vsaj omilili, so pred kratkim za-
čeli z gradnjo petnadstropne stol-
pnice v kateri bo 20 stanovanj.
Sredstva za to gradnjo so poleg
občine prispevala še Alpos, ru-
darsko podjetje Montana, Kme-
tijski kombinat, Železarna Store
in PTT Celje. Predvidoma bo
stolpnica vseljiva prihodnje po-
letje; stroški za gradnjo pa bo-
do znašali okoli 50 milijonov.
Na občinskem ljudskem odboru
v Šentjurju pa so v teku razgo-
vori, da bi glede na ugodne po-
goje, ki jih nudi gradbeno podjet-
je iz Rogaške Slatine, pričeli z
gradnjo še ene stolpnice z dvajse-
timi stanovanji.
V Dramljah je v zaključni fazi
gradnja štiristanovanjskega bloka
za učitelje. V Kalobju pa bodo
postavili montažno hišico s štiri-
mi sobami za učitelje. Pripravljal-
na dela so že v teku, zato računa-
jo, da bo vselitev hišico možna že
prihodnji mesec.
TRGOVSKI PAVILJON
Trgovsko podjetje Resevna v
Šentjurju posveča poleg skrbi za
boljši asortiment blaga tudi za
modernizacijo svojih prostorov.
Pri izgradnji trgovskega paviljo-
na v Šentjurju je investitor prvot-
ne načrte nekoliko spremenil.
Prej planirani pritlični stavbi bo-
do dogradili še eno nadstropje,
kjer bodo stanovanja za usluž-
bence, v pritličju pa moderna sa-
mopostrežna trgovina. Predvido-
ma bo stavba dograjena že letos,
za praznik republike pa bo z de-
lom začela samopostrežna trgovi-
na.
Tudi na Ponikvi in Dobjem bo
trgovsko podjetje Resevna v krat-
kem preuredila svoji poslovalni-
ci. Medtem ko so na Ponikvi v
teku preureditvena dela, se bo
poslovalnica na Dobjem v krat-
kem preselila v nove prostore v
zadružnem domu.
O. P.
Velike možnosti
ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA IZOSTANKOV OD DELA
— V preteklih letih smo v pr-
vem polletju skoraj zmeraj iz-
kazovali več dohodkov kot izdat-
kov, letos pa je ravno nasprotno,
so pred kratkim povedali v po-
družnici zavoda za socialno za-
varovanje v Slovenskih Konji-
cah. Izdatki letošnjega prvega
polletja so za okoli 14 milijonov
višji od dohodkov. Sicer pa po-
drobnejše analize povedo, da so
največ in sicer 34 % izdali za
stroške zdravljenja v bolnišnici,
18 % odpade na nadomestila
osebnih dohodkov v času bolezni
in okoli 12 % za ambulantno
zdravljenje.
Ko smo o teh problemih še da-
lje razpravljali, predvsem pa o
možnostih znižanja izostankov od
dela, je upravnik podružnice na-
vedel še tole: Menim, da je pri
nas še zmeraj veliko možnosti za
zmanjšanje števila izostankov od
dela. Tako bi lahko zmanjšali
število potovanj zavarovancev, ki
spremljajo svoje otroke v bol-
nišnico tudi v takih primerih, ko
drugi roditelj ni nikjer zaposlen.
Podobno je tudi pri negi bolnega
družinskega člana, zlasti še v pri.
merih, ko zboli nezaposlena žena-
pa mož zahteva bolniški dopust.
Nastaja namreč vprašanje, v ko-
liko ji mož ob takih primerih do-
ma pomaga, oziroma lahko po-
maga. Tudi o negi bolnika na do-
mu smo že razmišljali. V poštev
bi prišli predvsem taki bolniki,
ki za delo še niso sposobni, ni pa
potrebno, da ležijo v bolnišnici.
Po našem mnenju naj bi take
bolnike na domovih obiskovala
strokovno usposobljena oseba iz
zdravstvenega doma^
Veliko je bilo govora o uredit-
vi primernega prostora za tiste
bolnike, za katere je ob prvem
pregledu težko ugotoviti, če so
res bolni, ali pa imajo v tem ča-
su domača dela. Mislimo namreč,
da bi resnični bolniki v taki
»majhni« bolnišnici ostali, med-
tem ko bi vsi ostali rajši odšli na
delovna mesta.
Več predlogov je bilo tudi na
račun zmanjšanja hranarine. Gre
namreč za dejstvo, da imamo v
zadnjem obdobju vedno več ne-
sreč »na poti na delo« ali pa »na
poti iz s užbe«. Za lake in po-
dobne nesreče je težko ugotoviti
dejansiki vzrok, čeprav je treba
upoštevati močno povečauje pro-
meta na cestah in s tem število
prometnih nesreč.
Na nedavni skupni seji sveta
za delo in sveta za zdravstvo pa
so govorili tudi o tem, da bi bilo
prav, če bi tiste delavce, ki so se
lažje ponesrečili, začasno preme-
stili na druga delovna mesta,
zlasti pa na takšna, kjer bi na-
vzlic vsemu lahko opravljali do-
ločeno delo. Seveda bi to zahte-
valo določene organizacijske
ukrepe, toda glavno pri vsem tem
je, da bi tak delavec ostal v pro-
izvodnem procesu, da bi še na-
dalje proizvajal in da ne bi bre-
menil sk-laidov socialnega zavaro-
vanja.
V. L.
Največ hrušk
Na območju konjiške kmetij-
ske zadruge so od posameznih
vrst sadja letos najbolje obrodile
hruške. Zadruga jih je v svojih
poslovalnicah že precej odkupila
po ceni din 35 za kilogram v za-
četku odkupa, na koncu pa tudi
do 23 dinarjev za kilogram. Ker
vse količine ne gredo sproti v
prodajo, so v zadrugi za nekaj
časa prenehali z odkupom. Zelo
slabo pa kaže letošnja letina ja-
bolk.
V. L.
Motiv iz Slovenskih Konjic
GRADNJA NOVEGA VODOVODA
.y Oplotnici pri Slovenskih Ko-
njicah gradijo nov vodovod za
Potrebe tega kraja in bližnje
okolice. Z dograditvijo vodovoda
°o ta kraj veliko pridobil. Ce k
temu dodan)o še ureditev ceste
skozi celotno naselje, ki je bila
izvršena pred dvema letoma, vi-
dimo, da tudi ta kraj pod Pohor-
jem lepo napreduje.
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
Zagrebškega velesejma so
se med mnogimi našimi raz-
stavljavci udeležila tudi ne-
katera celjska podjetja in
nekaj podjetij celjskega o-
kraja. Seveda, v nekaj urah
nismo obšli prav vse, neka-
tere pa je le .ujela fotograf-
ska kamera.
Tako smo našli celjsko
Emajlirko z njenimi že zdav-
naj znamimi artikli, ki slo-
ve doma in na tujem. Med
njimi smo zasledili tudi ze-
lo lepe, nove izdelke. Izlože-
nih pa je bilo toliko izdel-
kov in razne posode, da bi
se težiko odločili, če bi hoteli
opredeliti kaj je lepše ali
praktionejše. Razstavni pro-
stor Cinkarne je bil vedno
soliden, tako mu tudi letos
gre ta ocena. Kovinsko pod-
jetje Klima je med svojimi
izdelki prikazala noviteto.
Oviaževalec zraka, katerega
so že tako težko pričakovala
kmetijska gospodarstva in
industrijske hale. Lepe, prak-
tične risalne mize in nekaj
novitet je prikazala celjska
IFA.
Veliko tekstila in tekstil-
nih izdelkov so nam predsta-
vila številna podjetja. Z za-
dovoljstvom pa smo ugotovi-
li, da je mnogo obiskovavcev
občudovalo med njimi prav
Toper izdelke. Danes že vse-
povsod srečujemo okusne
žične stojnice, košarice in
opremo trgovin ter samopo-
strežb. Ce je ta oprema taks-
na kot smo jo videli na ve-
lesejmii. ootem vedite, da so
to izdelki Žične iz Celja.
Ves bleščeč od leska izdel-
kov in poln lepih oblik je
bil razstavni nrostor Tovar-
ne tehtnic iz Celja.
Železarna Štore je svoje
visoko kvalitetne valje raz-
stavljala v posebni hali, med
jugoslovanskimi železarna^
mi. Ko smo na nekem pro-
storu ugledali kovinsko o-
rodje, smo^ takoj uganili, da
gre za zreško tovarno kova-
nega orodja. Nezmotljiv do-
kaz, da stojimo pred izdelki
Tovarne nogavic Polzela, pa
nam je oznanila velika črna
lastovka. Posebnost in veliko
zanimanje je veljalo vseka-
kor novemu izdelku — no-
gavici z nebežeoo zanko. ]\\-
teks iz Žalca je razstavljal
kvalitetne juitine izdelke.
Naj še omenimo, da se je to
pod tetfe s svojimi izdelki
uveliavilo celo na svetovnem
tržišču. Pef.
OD
(CELJSKI TEDNIK STEV. 36 —   14. septembra 1962
Kakor ena lastovka še ne
pomeni pomladi, tako tudi
prva točka, ki so jo izboje-
vali nogometaši velenjskega
Rudarja v četrtem kolu slo-
venske lige, še ne pove više-
ga. Navzlic temu pa je mor-
da le začetek drugačnih
uspehov velenjskih nogome-
tašev v prvens'tvenem tek-
movanju. Saj, na koncu kon-
cev je bil že (Slkrajni čas, da
so novi člani slovcnsike lige
.Diretrgali niz porazov in za-
beležili prvi neodločen izid.
Razveseljivo je to. da so ga
dosegli na tujih tleh, v bor-
bi z Delamarisem iz Izole.
Tekma med obema moštvo-
ma se je končala z rezulta-
tom 1:1.
Drugi remi, oziroma že
kar tretji v letošnjem prven-
stvenem ,boju, je zabeležil
Klaidivar v srečaniju z ljub-
ljanskim Slovanom. Tekma
se je končala z rezultatom
2:2. Odločilni in izenačujoči
gol je dosegel Hribernik po-
tem, ko je preigral celo vr-
sto obrambnih igravcev in
nazadnje ukanil še samega
vratarja. Zaradi itega podvi-
ga je nastala cela polemika,
kako je sploh mogoče, da so
Slovanovi igravci dovolili
Cel jamu taikšno ekshibicijo,
ki jim je odvzela eno točko.
Pomembno zmasro je na
domačih tleh zabeležilo mo-
štvo celjskih železničarjev,
ki je nremfisralo ekipio ma-
riborsikesra Železničarja 1:0.
Tekma ni bila kdovekaj za-
nimiva — domačini so igrali
slaibo. toda navzlic temu so
robraili ves možen izkupiček.
To T>a je vsekakor najvaž-
nejša ugotovitev te-ga do-
godka.
Po četrtem kolu islovem^ke
noTome+Tip bVe od celj'^kih
mogometnih društev uajviše
not'ra ŽNK Celje, ki zaseda
druffo mesto s sedmimi toč-
kami ter po/jfivno razliko
v golih 8:4. Cel jami zaostaja-
jo za vodeno einajstorico
krnnJi«Veera Tri.srlava le za
eno točko. Na četrtem mes+u
tiči ekin^a Kladivaria. kii je
doslej zbrala net took. a ''ma
razliko v prnljh 6:4. Ne srlede
na nrvo nribnrJeno točko so
velenjski rm'larji še kar na-
Ttrej na znHniem mestu Ja-
kost ne lestv'ce. Njihova bi-
lanca v »rolih na kaže nega-
tivno i'^liiko 4:11.
V r»e+em kolu bodo celjski
železničarji odoo%vali v
Mnr'iko Soboto, kier se bodo
srcČF>li s ta.mošnjo ekioo. ki
zaseda trenutno deseto me-
sto z dvema točkama. Ve-
lenjski Rudar bo na doma-
čem iffrišču gostil ekipo
Ljubljane, ki je doslej zbra-
la tri točke in zavzema de-
veto mesto. Klaidivar pa se
bo sestal z vodeoo enajsto-
rico kranjskega Triglava na
igrišču ob Ljubljanski cesti.
Po dosedanjem razpletu pr-
venstvenega boja, bo to
srečanje najvažnejše v tem
kolu. saj zna prinesti pre-
cejšnje premike v samem
vrhu jakostne lestvice, ali
pa tudi ne.
—mb
V NOVI GORICI
10 PRVIH MEST
ZA MLADE ATLETE
KLADIVARJA
Komisija za atletiko pri Okraj-
ni zvezi za telesno kulturo v Novi
Gorici je preteklo nedeljo sprejela
zahtevno prireditev — organiza-
cijo republiškega prvenstva v at-
letiki za starejše mladince in
mlajše mladinke. Navzlic nekate-
rim tehničnim pomanjkljivostim,
so tekmovanje solidno izpeljali in
tako prav gotovo dosegli pomemb-
ben uspeh v propagandi atletike
na tem območju. Izredno priza-
devnost so pokazali tudi v tem,
da so v razmeroma kratkem času
uredili vse atletske naprave.
Kakor je že v navadi, so bili
tudi to pot celjski mladinci in
mladinke najštevilneje zastopani
na tej prireditvi. Ne glede na to,
pa ne moremo biti povsem zado-
voljni z rezultati, ki so jih dosegli.
Z nekoliko večjo prizadevnostjo in
borbenostjo bi lahko dosegli ne-
kaj več.
Pri mladinkah si je dvojni na-
slov republiške prvakinje pribori-
la le Zinka Serbčeva in to z od-
ličnim rezultatom v teku na 80
metrov čez zapreke (12.5) ter s
skokom v daljino 509 cm. Razen
tega so mlade Celjanke v postavi
Korenčič, Fonda, Kramarič in Ser-
bec zmagale v štafeti 4 krat 60
metrov s časom 32.1 sekunde.
, Nekaj več uspeha so imeli mla-
dinci, ki so se kar sedemkrat po-
vzpeli na najvišjo stopnico. Med
njimi se je znova odlikoval Vrav-
nik, ki je zmagal v metu krogle
z izvrstnim rezultatom 15.34 m;
drugi v tej disciplini je bil Vivod
s 12.79 metrov ter v metu diska s
39.62 m. Naslov republiškega pr-
vaka je osvojil tudi Miran Polut-
nik v teku na 400 metrov čez. za-
preke v času 58.9; v teku na 110
metrov čez ovire pa je bil s časom
16.9 drugi. Po eno prvo mesto so
si priborili še Stajner v teku na
800 metrov (2:19.9), nadalje Po-
trata v teku na 3000 m (9:07.1), ter
Vivod pri skoku v višino s 180 cm.
In končno, mladinci Kladi var ja so
zmagali še v štafeti 4 krat 100
metrov v postavi Jamnišek, Vrav-
nik, Polutnik in Pestotnik v času
45.4 sekunde. -an
NOV MEDVEŠKOV
REKORD
Istočasino kot v Novi Gorici je
bilo v Ljubljani prav tako repub-
liško prvenstvo v atletiki, samo tu
za mlajše mladince ter starejše
mladinke. Med mladinci se je naj-
bolje uveijaviil Medv-ešek, ki je z
rezultatom 178 cm pri skoku v vi-
šino zabeležil nov slovenski in dr-
žavni rekord za mlajše mladince.
Razen njega je zmagal Deželak v
teku na 100 metrov čez ovire v ča-
su 14.8, Veselak pri skoku v da-
ljino s 635 cm, Gajšek v metu di-
ska s 42,36 m ter Dorn v metu
kladiva s 45.34 metra.
Med starejšimi mladinkami so
glavno besedo imele Urbančičeva,
Lubejeva ter Cedetova od katerih
sta Urbančičeva ter Cedetova po-
brali po dve, Lubejeva pa eno pr-
vo mesto. Tako je Urbančičeva
zmagala v teku na 80 metrov čez
ovire v času 12.3 sekunde ter v
metu kopja s 39.21, Cedetova v
teku na 60 metrov s 7.8 ter na 100
metrov s 12.8. Lubejevi pa je prvo
mesto pripadlo pri skoku v dalji-
no s 534 cm.
-mb
Š P O R T V
KOZJEM
v počastitev praznika šmarske
občine so minulo nedeljo popol-
dne organizirali gasivci v Koz-
jem pester športni program. Naj-
prej so na športnem igrišču ga-
sivke izvedle vajo z ruticami, ta-
koj za tem pa je bila prijateljska
nogometna tekma med predstav-
niki občinskih gasilskih zvez iz
Celja in Šmarja. Z nekoliko več
sreče so zmagali Celjani z rezul-
tatom 2:0.
Skupina mlađih celjskih atletov, novih republiških prvakov. Od le-
ve: Polutnik, Stajner, Serbčeva, Potrata, Jamnišek, Vravnik in Vi-
vod
Te dni so bile takšne slike pred celjskimi knjigarnami in papirni-
cami več kot tradicionalne. Govo rile so o začetku šolskega leta, pa
tudi o tem, da bi lahko v vseh teh poslovalnicah vsaj v času naj-
večjega pritiska mladih potrošni kov spremenili obratovalni čas in
ga prilagodili željam vseh tistih, ki so se drenjali v gneči in z bo-
jaznijo gledali na uro, da bi zara di tega čakanja ne zamudili za-
četka šolskega pouka.
Begat načrt dela
CELJSKE
GLASBENE
ŠOLE
Kot vse redne šole, tako
je (prve dni septembra začela
z delom tudi celjska glasbe-
na šola. Ob začetku pouka
je bilo na šoli vpisanih 225
učencev in učenk; glede na
zmogljivost pa bi lahko spre-
jela še okoli 20 dijakov. Ce
sodimo po praksi prejšnjih
let, lahko pričakujemo, da
bo to maksimalno število
učencev na tej šoli doseženo
še v tem mesecu.
Pred durmi pa je tudi za-
četek del v tako imenovani
pripravnici, to je oddelku,
kjer se otroci pripravljajo
na reden pouk katerega koli
instrumenta. Zaenkrat se je
za pripravnico javilo 37
otrok; do konca meseca pa
se bo prav gotovo povečalo
tudi to število.
Ko je šolski odbor na zad-
nji seji, oziroma na prvi v
letošnjem šolskem letu, raz-
pravljal o delovnem načrtu
zavoda, je z velikim razume-
vanjem snrejel predlog o na-
meravani uvedbi pouka har-
monije ter zgodovine glasbe.
S poučevanjem teh dveh
predmetov (pouk harmonije
lahko obiskujejo le dijaki,
ki so opravili šest razredov
nauka o glasbi) bi bil oprav-
ljen prvi korak k ustanovit-
vi srednje glasbene šole. K
pouku harmonije in zgodo-
vini glasbe pa bi lahko pri-
hajali ne samo učenci glas-
bene šole, ki "bi imeli za
takšno nadaljnje šolanje vse
pogoje, marveč tudi dijaki
celjskega učiteljišča.
Delovni načrt glasbene šo-
le za letošnje šolsko leto
predvideva nadalje interne
in javne produkcije učencev
vseh razredov. Kakor lani,
tako bo glasbena šola tudi
letos prirejala koncerte za
učence celjskih in po potre-
bi tudi ostalih osnovnih šol.
Že lani so ti koncerti, ki so
jih spremljali ustrezni ko-
mentarji o delih in njihovih
avtorjih, dosegli izredne
uspehe in veliko zanimanja.
Zato jih bo šola v letošnjem
letu priredila še več.
Izredno zanimiv je še pro-
gram šolskega orkestra;
učenci glasbene šole pa na-
meravajo skupaj s celjskim
gledališčem pripraviti izved-
bo otroške opere »Rdeče ka-
pice«.
Hvaležna je ugotovitev, da
so programe proslav držav-
nih in ostalih praznikov sko-
raj zmeraj izpopolnjevali
tudi učenci glasbene šole s
solističnHlii ali orkestralnimi
nastopi. To prakso bodo na-
daljevali tudi v tem letu.
Razen tega bo pri šoli še
v naprej delala koncertna
poslovalnica, ki bo že v krat-
kem razpisala abonma.
Iz delovnega načrta se to-
rej vidi, da je celjska glas-
bena šola že zdavnaj pre-
mostila ozko šolsko dejav-
nost ter se začela tudi zunaj
uveljavljati kot pomembna
kulturna in umetniška usta-
nova. Zato ji tudi v letoš-
njem letu želimo čim več
uspehov. —mb
TEŽKO JE BREZ TELOVADNICE
Pred kratkim jo bil redni obč-
ni zbor TVD Partizan v Sloven-
skih Konjicah. Kljub temu, da
smo imeli v društvu razne teža-
ve, je v razgovoru dejal njegov
predsednik tov. Pisanec, lahko
rečem, da smo dosegli nekaj prav
lepiih uspehov. Res je, da smo se
odborniki še zmeraj preveč
ukvarjali z materialnimi vpraša-
nji ter z zbiranjem finančnih
sredstev, na drugi strani za so
imeli tudi vodniki, vodje sekcij
in ostali polne roke dela. Vso po-
hvalo zaslužijo zlasti naši stro-
kovni kadri, ki so žrtvovali mar-
sikatero uro prostega časa za de-
lo z mladino, pa četudi niso zato
dobili nobenega plačila.
Izredno lepe uspehe je dosegla
košarkaška sekcija, katere člani
so pod vodstvom tov. Barage pre-
težno s prostovoljnim delom ure-
dili lastno igrišče. Ta primer ka-
že, kaj se da napraviti s prizadev-
nim delom tistih, ki.jim je dolo-
čena športna igra res pri srcu.
Društvo je lani imelo največ
dela okoli organizacije prvega fe-
stivala telesne kulture v Sloven-
skih Konjicah. Razen tega so pri-
pravili ali se udeležili cele vrste
najrazličnejših tekmovanj dn dru-
gih prireditev. Vse to kaže, da so
na svojem področju opravili do-
kaj odgovorno nalogo in da so v
svojo dejavnost vključili velik
del konjiške mladine. Žal pa je
še vedno precej mladih ljudi iz-
ven telesnovzgojne organizacije.
Poseben problem pri našem de-
lu, je še dejal tov. Pisanec, je te-
lovadnica. Samo ena, ki je na
gornji konjiški osnovni šoli, ne
zadošča za delo. Mi jo imamo na
razpolago šele v večernih urah,
ker čez dan služi šolski mladini.
Zaradi tega limajo naši oddelki
redne vaje le po enkrat na teden.
najmlajši pa velikokrat sploh ne
pridejo na vrsto. Stanje je torej
takšno, da imamo vaditelje in
člane, nimamo pa telovadnice.
Naša želja je, da bi čim prej ob-
novili m^ladinski dom, v katerem
bi razen ostalega dobili tudi pri-
merno telovadnico.
Zelo pereče je tudi vzdrževanje
športnega stadiona in bazena. Za-
radi pomanjkanja denarnih sred-
stev, vzdrževanje ni takšno kot
bi moralo bil;i. Zato bi bilo prav,
če bi tudi ljudski odbor konjiške
občine ustanovil poseben sklad
za telesnovzgojno dejavnost. Tak
sklad bi bil nujen tudi zavoljo
tega, ker mnoge gospodarske or-
ganizacije prav v zadnjem času
odpovedujejo pod izgovoroni
štednje in podobno vsakršno po-
moč.
V zadnjem času je konjiško
partizansko društvo zašlo v veli-
ke finančne težave. Blagajna je
prazna; možnosti za plačilo raču-
nov ni. O tem je uprava društva
obvestila vse zaniteresirane foru-
me, tako občinske, kot tudi okraj-
ne in republiške. Upajmo, da se
bodo zganili zlasti občinski in s
primerno dotacijo ter drugačno
pomočjo omogočili društvu na-
daljnji obstoj ter neokrnjeno delo.
NOVO STRFLTšCE ZA
MALOKAL!BRSKO PUŠKO
Po izaslugi izredne priza-
devnosti članov, pa tudi s
pomočjo kolektiva Empilir-
ke je strelska družiina TEM-
PO pred kratkim izročila
namenu novo strelišče z os-
mimi strelskimi mesti za ma-
lokalibrsko puško. Strelišče
je odprl predsednik oboin-
sikega strelskega odbora
Celje Stane Kokolj. Takoj
za tem pa je bilo tekmova-
nje v ležečem stavu. Rezul-
tati:
EKIPE: 1. SD Branko Iva-
nuša I 356, 2. SD Branko
Ivanuša II 328, 3. Kovinar,
Štore 316, 4. SD Ivo Lola Ri-
bar 313 krogov.
POSAMEZNIKI: 1. Majda
Želj 93, 2. Poide Tržan 91,
3. Heda Dobovičnik 90 kro-
gov iitd.
CEZ DRN IN STRN pod Llubeljem
Nedaleč od ceste Trž'č—Ljubelj bo v
nedeljo 16. t. m. ob 14. uri prva medna-
rodna   motociklistična   kros   prireditev.
Avto moto društvo Tržič prireja prvo
atrakt'vno moto kros tekmo na 1,5 km
dolgi progi, speljani po čistem travna-
tem terenu. Proga ima en lažji ter en zelo
gtrm vzpon, s pribl-žno 25 do 45 stopi-
njami naklona. Na progi bodo morali
tekmovavci z motocikli pr'kazati več
drznih spustov in uprizoriti celo vrsto
naravnih skokov. Skratka, tokrat bodo
pod Ljubeljem dejansko vozili čez dru
in strn.
Prvo tekmovanje z malimi Go-kart avtomobilčki je v Celju vzbu-
dilo ogromno zanimanje. Gledavcev je bilo več kot preveč, zlasti
med mladimi je bilo veliko takih, ki bi z veseljem sedli za krmilo
in pognali stroj v tek. V članski konkurenci je zmagal Petkovšek
iz Postojne s povprečno hitrostjo 35,5 km na uro, med pionirji pa
je bil najhitrejši Celjan Stuklek, ki je dosegel 36 km na uro
CELJSKI INVALIDI kot plavavci
že nekaj let zapored celjski in-
validi dominirajo na republiškem
prvenstvu v plavanju. Tako so tu-
di letos pospravili vsa prva mesta
v disciplinah, v katerih so nasto-
pali. Medtem, ko v prvih treh ka-
tegorijah Celjani niso tekmovali,
so sodelovali od četrte naprej. Ta-
ko je v tej skupini zmagal Matija
Vil s časom 36.1, pa čeprav ima
amputirano nogo nad kolenom. V
peti kategoriji je presenetil mladi
Stanko Stupica, ki je kljub temu,
da ima delno paralizo spodnjih
ekstremitet, preplaval 50 metrov
v odličnem času 35.6 sekunde. Pri
invalidih z ostalimi poškodbami
je z lahkoto zmagal Alojz Gregorn
v času 38.8, medtem ko je Cvetko
Šunko s časom 45.0 zasedel peto
mesto. V štafeti 4 krat 50 metrov
so premočno zmagali Celjani pred
Mariborom, Ljubljano, Tržičem in
Kamnikom. Nastopali pa so v po-
stavi: Stupica, Vil, Šunko in Gre-
gorn. V vaterpolu ni prišlo do tek-
movanja, ker je bilo premalo ekip.
Zato pa je celjsko-mariborska
ekipa premagala Tržič 5:2.
Vsem invalidom čestitamo k do-
seženim športnim uspehom.
KOŠARKA
v

Po nič kaj razveseljivem začetku je-
senskega dela tekmovania v okra ini
košarkarski ligi, saj sta bili od štirih
določenih odigrani le dve tekmi, se je
že drugo ali vsega skupaj deveto kolo
končalo z vsemi srečanji. Posamezne
tekme pa so dale naslednje izide: Rogaš-
ka Slatina—Žalec 66:77, Slov. Konjice—
Velenje 53:51, Šoštanj—Prebold 58:52 ter
ZKK Celje—Partizan Celje lil3:24.
Na lestvici vodi ZKK Celje s šestnaj-
stimi točkami (-1- 360), sledijo: 2. Vele-
nje 14 (-1- 233), 3. Žalec 14 (+ 192), Šoš-
tanj 10 (-1- 47), 5. Slov. Konjice 8, 6.
Partizan Celje 8. 7. Prebold 2, 8. Rogaš-
ka Slatina brez točke.
V naslednjem zavrtljaju bodo igrali:
Žalec—ZKK Celje, Prebold—Slov. Konji-
ce, Velenje—Šoštanj B, Partizan Celje
—Rogaška Slatina.
Tekme ni bilo
Po koledarju republške odbora za ho-
kej na travi bi morala biti v nedeljo, 9-
septembra v Celju prva finalna tekma
za naslov republiškega prvaka v hokeju
na travi med zraagovavcem celjsko-za-
savske in murskosoboške lige. Vendar
do srečanja ni prišlo, ker odboru za-ho-
kej na travi Slovenije ni uspelo dobiti
iz Murske Sobote poročila o poteku in
zmagovavcu tamošnje lige. Tako bodo po
vsej verjetnosti na državnem prvenstvu
nastopili Celjani, ki so se, kot vse kaže,
tudi najbolje pripravili za takšno tekmo-
ranje.
GIBANJE PREBIVAVSTVA
v času od 1. do 8. septembra 1962 je
bilo ROJENIH: 38 dečkov in 33 deklic.
POROČILI SO SE:
Franc Lotrič. zlatar in Greta Krušič,
trgovska pomočnica, oba iz Celja. Jožef
Povalej, električar iz Bnkovžlaka in Ire-
na Domadenik, trgovska pomočnica iz
Teharja.
Emil Povalej, trgovski pomočnik iz
Bukovžiaka in Pavla Rogelšek, delavka
iz Celja. Andrija Meze, avtoličar iz Ma-
ribora in Agata Vidmajer, delavka iz
Štor.
Ludvik   Stopar,   bolniški   strežnik   iz
Vojnika in Magdalena Blazinšek, bolniš-
ka strežnica iz Celja.
UMRLI:
Alojzija Kuhar, upokojenka iz Vran-
skega, stara 61 let. Franc Hribar, ru-
darski upokojenec iz Francije, Moselle,
star 63 let.
Ivan   Strogi,   upokojenec   Iz   Sevnice,
star 64 let. Ludvik Krajne, kopač, iz Re-
čice, star 50 let. Marija Ro«er, upoko-
jenka iz Polzele, stara 81 let. Iva«
Krajne, uslužbenec iz Celja, star 59 let.
Maks Oprešnik, rudar iz Velenja, star
42 let.
RADIO 202
Ponedeljek, 17. septembra: 17.00 Celj-
ska kronika, 17.10 Orkester Daviid Ro-se,
17.20 Športni tednik, 17.30 Naši poslušar-
ci čestitajo in pozdravljajo, 17.40 Ob-
vestila, nato zabavna glasba
Torek, 18. septembra: 17.00 Celjsk*
kronika, 17.10 Skladbe Rista Savina iz-
vajajo gojenci Glasbene šolo Celje, 17.3»
Naši poslušavci čestitajo in pazdravljajov
17.40 Obvestila, nato zabavna glasba
Sreda, 19. septembra 17.00 Celjska kro-
nika, 17. 10 »Fantalin iz Pariza« — fran-
coske poipovke poje Lou van Burg, 17.3»
Naši po.slušavci čestitajo in pozdravlja-
jo, 17.40 Obvestila, nato 7.<ibavna glasba
Četrtek. 20. septembra: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Ottorino Rcspighi: Rim-
ski vodnjaki, 17.50 Naši poslušavci če-
stitajo in pozdravljajo, 17,40 ObvostiLa^
nato zabavna glasba
Petek, 21. septembra: 17.00 Celjska kro-
nika, 17.10 Poje Božo Grošelj, spremlja
kvintet Borisa Kovačiča, 17.20 Turistič-
na odidaja. 17.30 Naši poslušavci čestita-
jo in pozdravljajo, 17.40 Obvestil.a, nato
zabavna glasba
Sobota, 22. septembra 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna,
17.50 Naši poslušavci čestitajo in po-
zdravljajo, 17.40 Obvestila, nato zabav-
na glasba
Nedelja, 23. septembra: 12.00 Razgovor
državljani, 12.10 obvestila, 12.15 Naši
posiusavci česliiajo iu pozdravlajo, 12.45
Zabavne melodije za nedeljsko pop<jldnCv
12.45  Nedeljski  utrinki
KRONIKA
V .^mafevžu pri Gomilskem je padel
Vinko Vltanc. I?anil se je nn glavi. —
Petletna Zdenka Jazbec iz Pilštanja je
padla na poti in si zlomila nogo. — V
Kamencah pri Rogaški Slatini je s ko-
zolca padel Štefan Flager in dobil po-
škodbe na glavi in nogi. — Pri nogome-
fu si je nogo poškodoval Ivan Fračnik
iz Prekope. — Vinko Rjaveč iz Zagrada
si je pri delu v gozdu poškodoval nogo.
—Lampret Šeligoj iz Zagrada si je pri
padcu poškodoval glavo.
POKAL ZA STRELCE IZ STOR
Pod pokroviteljstvom občinske-
ga odbora Zveze borcev v Celju je
bilo v nedeljo v Vojniku mno-
žično tekmovanje v streljanju z
zračno puško. Tekmovali so za
pokal Zveze borcev, ki ga je prvič
osvojila ekipa strelcev štorskega
Kovinarja.
Pred tekmovanjem je bila spo-
minska svečanost pri grobnici
talcev.
Tekmovanja se je udeležilo 19
ekip, ki so dosegle naslednje us-
pehe: 1. SD Kovinar Štore 715, 2.
SD Branko Ivanuša I 694, 3. SD
Ivo Lola Ribar 677, 4. SD Tempo
670 itd.
Posamezniki: 1. Vili Dečman
(Store) 185, 2. Jože Tržan (Celje)
180. 3. Tone Rozman 179, 4. Franc
Brečko (oba Store) 178 itd.
JOŽEFOV HRIB
POTREBUJE CESTARJA
Jožefov hrib je do nedav-
nega imel svojega cestarja.
Ko pa so ga premestili na
drug teren, niso poskrbeli za
nadomestilo. Tako na hribu
nikdo ne skrbi za ceste in
pota, ki so od zadnjih nali-
vov v najslabšem stanju. Ce-
ste in pota so razrita in pol-
na kotanj, kanali so zamaše-
ni, ob poti razna navlaka in
še kaj drugega. Prav bi bilo,
da bi uprava za ceste in ka-
nalizacije poskrbela tudi za
redno vzdrževanje cest na
tem območju. M. C.
CELJSKI TEDNIK STEV. 36 - 14. septembra 1962

- strelska družina «Stari grad« Planina pri Sevnici priredi
Inagradno
streljanje
s;    v nedeljo, 16. 9. 1962       s pričetkom ob 9. uri dopoldne.
]%        SRECOLOV IN ZABAVA ob 14 uri
';K Vljudno vabljeni!
TOVARNA TEHTNIC
CELJE
obvešča
vse gospodarske organizacije in druge interesente, da s 1. sep-
tembrom tega leta sprejema in izvršuje vsa popravila, pre-
delave in druge usluge na vseh vrstah avtomatskih in navad-
nih tehtnic ne glede na to, ali so proizvodi Tovarne tehtnic
ali ne.
Naročniki iz Celja in drugi izven Celja, ki želijo da se
jim popravilo izvrši v Celju, naj pošljejo pismena naročila in
tehtnice dobro embalirane in zaščitene na naslednji naslov:
Tovarna tehtnic — Celje, oddelek za popravilo tehtnic.
Tovarniška ulica 7, telefon 21-42.
Naročniki izven Celja, ki želijo oziroma naročajo popra-
vila tehtnic v svojih obratih, naj pošljejo pismena naročila
za naše usluge s točno naznačenim naslovom, kje naj se
zglasi naš strokovnjak na naslov:
Tovarna tehtnic — Celje, oddelek servisne službe. Mari-
borska cesta 1, telefon številka 29-15.
Usluge izvršimo hitro, solidno in poceni!
Priporočamo se za cenjena naročila!
Transportne usluge vseh vrsf Vam nudi pod
najboljšimi pogoji
„INTEREUROPA" KOPER
poslovalnica Celje
Čuprijska 10
Telefon 30-90
POŠTENI NAJDITELJ
Tovariš urednik!
Dne 10. avgusta 1962, sem poto-
val iz Šoštanja do postaje Šmart-
no ob Paki, od tu pa z avtobusom
v Mozirje. Med potovanjem sem
izgubil listnico z osebnimi listi-
nami ter s precejšnjim zneskom
gotovine v bankovcih po 1000 di-
narjev. , i
Po ireh tednih pa me je prese-
netila priporočena poštna pošilj-
ka ^ zavitek, ki je potoval od
podjetja PTT v Kranju, preko Po-
šte v Tržiču, Smartnem ob Paki
in me nazadnje našel v Mozirju.
Med osebnimi listinami je bil
tudi   spremni   dopis   neznanega
najditelja, ki prosi, da mu naj z
Vašim posredovanjem sporočim,
koliko denarja lahko obdrži.
Čeprav je poštenost t^a najdi-
telja tolikšna, da sama na sebi
zasluži javno pohvalo v časopisu,
vas prosim, da obenem, ko boste
objavili mojo zahvalo izrazite tu-
(Ji mojo željo, da si na^ najditelj
obdrži polovico najdenega denar-
ja. Obenem pa ga vabim, da se
oglasi pri meni še osebno, saj sem
mu za njegov trud in poštenost
prav iz srca hvaležen.
Rafael Kampuš
Železniški upokojenec
Mozirje 9
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Komunalnem
podjetju ^►Ceste-kanalizacija« Celje, Ulica 29. novembra
štev. 2 razpisuje naslednja prosta mesta:
8 kvalificiranih ali polkvalificiranih
cestarjev
15 nekvalificiranih delavcev
Ponudbe pismene aH ustne poslati na upravo do 20. 9. 1962.
OB7AVE m OGLASI
KINO
KINO UNION
do 15. 9. 1962 »Safir« angleški barvni
Wsc film
16. 9.-1?. 9. 1962 »Aleksander Nevski«
rnski film
18. 9.—19.9. 1962 »Aleksander Veliki«
amer. barvni Csc film
20. 9.—23. 9. 1962 »Crni blisk« nemški
barvni film
KINO METROPOL
15. 9.—18. 9. 1962 »Obsedena žena« amer.
barvni Csc film
19. 9.-22. 9. 1962 »Prepovedane slrasii«
amer. barv. Csc film
LETNI KINO
do 15. 9. 1962 »Dolgo toplo leto« amer.
barvni Csc film
16, 9.—18. 9. 1962 »Mačka na vroči plo-
čevinasti strehi« amer barv. Csc film
19, 9.-22. 9. 1962 »Dve ljubezni Eddo
Dnchina« ameriški barvni Csc film
MATINE.IA - METROPOL
16. 9. 1962 »Smrt na Pacifiku« amer.
Csc film
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV.
DOLINI
15. in 16. 9. 1962 »Maščevalec Kjor Ogli«
ruski barv. Csc film
19. 9. 1962 »Nebeški odred« domači film
20. 9. 1962 »Škilasta sreča« polj. film
STANOVANJA
NUDIM opremljeno sobo starejši ženski.
Vprašati,   Jenkova 24,   Cel.je.
DEKLE ISCE prazno sobo v Celju ali
bližnji okolici. Naslov v upravi lista.
•NUDIM  opremljeno sobo dijakom.  Na-
lov v uT>ravi lista.
SOBO ODDAM dvema dijakoma.  Poiz-
vedbe: Celje, Kersnikova ul. 1.
OPREMI,IRNO SOBO nudim samski žen-
ski. Videnšek — Šlandrov trg 3, Celje.
INVALIDSKA UPOKOJENKA išče prazno
sobo v centru  Celja.  Najemnino pla-
ča za  eno  leto  naprej.  Naslov v  u-
pravi lasta.
TOVARIŠU ODDAM opremljeno sobo s
souporabo kopalnice. Naslov v upravj
lista.
DIJAKA-iujo sprejmem na stanovanje.
Ponudbe pod šifro »instruktor anglc-
.ščine in matematike.«
SPREJMETA se dva dijaka za eno šol-
sko leto na vso oskrbo proti plačilu
vnaprej. Vprašati dopoldne do 10. ure.
Naslov v upravi lista.
DVEMA DIJAKINJAMA nudim oprem-
ljeno sobo in kuhinjo. Naslov v upravi
lista.
KUP! Ni-
/.IVINOREISKO - VETERINARSKI ZA-
VOD CELJE, odkupuje večje količine
sena po najvišji idnevni ceni.
LASTNIKI   OSEBNIH   AVTOMOBILOVI
Za drugo skupino dvodnevnega izleta
po visokogorskih cestah KOROŠKE, TI-
ROLSKE IN ITALIJANSKIH DOLOMI-
TOV v dneh 6. in 7. oktobra, sprejema
mo prijave do vključno 12. septembra
1962.
Za vas organiziramo štiridnevni izlet
po ITALIJANSKIH DOLOMITIH—COR-
TINA D'AMPEZZO—LAGO DI GARDA-
BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA-
LIJI —CORTINA D'AMPEZZO-BENET
KE. Prijave za oba izleta sprejemamo
do zaključnega števila udeležencev.
LJUBITELJI  NOGOMETA!
3-dnevni izlet z avtobusom v BUDIM-
PEŠTO na ogled nogometne tekme JU-
GOSLAVIJA rMADZARSKA. Prijave v po-
slovalnici do 20 septembra.
DELOVNI KOLEKTIVI!
Za vas smo pripravili enodnevni izlet
i.a KOROŠKO: VELIKOVEC-CELOVEC
GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO-
OSOJSKO JEZERO—BELiJAK-iBOROV-
LJE—PLIBERK, Cena 3.500 din s potnim
listom in prevozom.
Dvodnevni izlet z avtobusom v TRST
IN BENETKE vsak mesec. Prijave do
zaključnega števila udeležencev.
Ob 1. SEPTEMBRA DALJ K ODOBRA-
VAMO D'ELOVNIM KOLEKTIVOM ZA
IZLETNIŠKE VOŽNJE SE IZREDEN PO
SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA-
SE PONUDBE PREDEN SE ODLOČITE
ZA IZLET!
Za cenjena naročila se priporoča tu-
ristična poslovalnica Avtobusnega pro
meta Celje, IZLETNIK, Titov trg 3, tel
28-4-1.

PRODAM MOTOR NSU 175 ccm —" let-
nik 1961, prevoženih 3.500 km. Gra-
dišnik, Zabukovica 82, Griže.
PRODAM HIŠO z vrtom v Sav. dolini.
Naslov   v   upravi   lista.
PRODAM vseljivo stanovanje ~ dve
sobi, kabinet, kuhinja, predsoba, klet
in vrt, v Šentjurju pri Celju. Naslov
v upravi lista. ■
PRODAM kuhinjsko kredenco in otro-
ško posteljico.  Naslov v  upravi  lista.
PRODAM >SAKS< 98 ccm, cena 30.000.
Pokopališka  c.  8.  Celje.
HISO z lokali, stanovanjem in vrtom
ugodno prodam. Ponudbe pod šifro
»Jesen<.
JAZZ TROBENTO >G. Bardelli« skoraj
novo.   ugodno   prodam.   Eonda,   Moše
Pijade 8, Celje.
PRODAM skoraj novo trodelno okno in
dva soda — 500 1 in 300 1. — Naslov
v  upravi lista.
PRODA se stiskalnica (preša) 30 literska
za   15.000,   ter  zidne   ploščice  in   črna
marmor plošča 1.10x0.60 m. Ulaga -\nči,
Ipavčcva 16, Celje.
PRODAM FIAT 600, letnik 1960. Ogled
možen   vsak   dan   od   15   16  ure.   Fri-
dr^h Ivan, Celje — Trg V. kongresa 10.
NSU PRIMO 175 ccm rudi nujnega sl.u-
čaja   zelo   ugodno   prodam.   .Naslov   v
upi;fivi lista.
DOBER  KLAVIR poceni naprodaj. Bla-
žon, Stanetova 16/1, Celje.
PRODAM PARCELO z lokacijo. Zorko,
Dečkova 25, Celje.
PRODAM   kuhinjsko  pohištvo,  posteljo
in   levi   Z'dani   štedilnik.   Dečkova  c.
26, Celje.
PRODAM ženski zimski plašč. Naslov
v upravi lista.
PROJ)A SE POSESTVO z 1.20 ha zemlje,
gospodarskim poslopjem in vseljivo
hišo. V hiši je elektrika, vodovod in
kopalnica. Fendre Kristina — Be-
zovje 30, Šentjur pri Celju.
PRODA.M 6 mesecev starega psa fox
terierja priučenega otrokom in avto-
hioibilom, ter italijansko fantovsko
kolo v dobrem stanju. Ivči, Celje —
Stanetova ul. 22/1, desno.
PRODAM PRIMO 175 ccm modre bar-
ve. Naslov v upravi lista.
KAUC, svetlo omaro, divan, kitaro
električni števec (vse skoraj novo) ter
tepih 3x2 prodam. Zidanškova 22 —
lokal.
PROD\M enostanovanjsko hišo v cen-
tru Rogaške Slatine. Oledate si jo
lahko vsak dan. Matanič .■\nton. Ro-
gaška Slatina 101.
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi mojega
ljubega moža ter očeta treh o-
trok Jekl Petra se naj iskrene je
zahvaljujem vsem sorodnikom
prijateljem in znancem, za toia-
žilne besede, ki so mi jih izrazili
ob ,smrti mojega moža, ter za vso
cvetje ter vence, ki je bilo po-
klonjeno na njegov prerani grob.
Izrecno pa se zahvaljujem sin-
dikatu tovarne emajlirane posode,
za vso pomoč, ki mi jo je nudil,
ter godbi tovarne emajlirane po-
sode za žal osti nke na zadnji poti
mojega moža.
Nadalje se zahvaljujem pred-
sedniku sindikata tovarne emaj-
lirane posode tov. Franju Belaku
za ganljiv govor ob odprtem gro-
bu. Na splošno vsem, ki so z me-
noj sočustvovali, izrekam najtop-
lejše zahvale tako v mojem, ka-.
kor tudi v imenu mojih otrok.
Žalujoča žena
OBJAVE
V CELJU POSLOVALNICA
»INTEREUROPE
Pred dvema mesecema je pod-
tje »Inteueuropa« odprlo v Celju
svojo poslovalnico. Tako se bomo
tudi zdaj pri nas posluževali trans-
portnih uslug pod najboljšimi
pogoji. Podjetje ima namreč last-
ne skladiščne prostore in lahko
zato opravlja transport blaga v
resnici po vseh željah naročni-
kov. Povejmo še to, da podjetje
»Intereuropa«, ki ima močan av-
topark in dober strokovni kader,
izvršuje usluge tudi za vse kra-
je v državi in celo v inozemstvu.
Ni čudno torej, da si je podjetje
že v tako kratkem času pridobilo
v našem mestu tako velik ugled.
Oddajanje zasebnih .sob
Olepševalno in turistično dru-
štvo Celje obvešča vse zainteresi-
rane, da oddaja odslej v Celju za-
sebne sobe Turistično podjetje
»■Kompas«. Poslovni čas od 7-30
do 12.30 uri in od 16. do 18. ure
SLU ZS I
ISCEM  gospodinjsko pomočnico.  Naslov
v  upravi lista.
FRiy.KRSKO   POMOČNICO,   samostojno
moč, išče »Cesulnica Lorbek«.
GOSPODINJSKO   POMOČNICO   k   tri-
čl-anski .družini  sprejmem  takoj. Smi-
dovnik, Komenda M -   Kamnik.
DEKLE z nedokončano SKS išče službo
v   pisarni, ali   lokalu.   Ponudbe   pod
> Takoj <.
RAZNO
USEL je zelen papagajcek A rmte pa
proti nagradi - Krevh, Gubceva ul.
6, Celje.
ISCEM sopotnika-co za potovanje na
lastne stroške z vozno karto s po-
pustom, po Jugoslaviji (Skopje, Stru-
mica, Udovo, B'tola, Ohridsko jezero).
Naslov  v  upravi  lista.
POSVOJIM deklico ali jo sprejmem v
varstvo.  Naslov  v  upravi  lista.
H\RMONlKO POUČUJEM po priznani
Marhtrenkorjevi metocfi Hodim na
dom. Naslov v upravi Usta.
ROČNA MOŠKA URA je bila izgubljena
v četrtek. 6. t. m. Poštenega najditelja
prosim, da jo vrne na naslov v upra-
vi  lista, proti visoki  nagradi.
MLADA ZAKONCA, poštena in dobro-
srčna, mož krojač, žena krojacica,
eresia v pomoč starejšima upoko-en-
cema,  ki  imata  lastno h^šo.  Ponudbe
OBVESTILO
Vpisovanje v baletno šolo »-Sonje
Gorjančeve-« se prične 17. t. m.
ob 17. uri na I. osnovni šoli —
pritličje.
Sonja Gorjanc
Dečkova 44
Celje
Celjani, ko potujete v Maribor
izkoristite priliko in se popeljite
F>o novi lepi gorski cesti čez Pesek
ter se pokrepčajte v Lovrencu na
Pohorju v obratih gostinskega
podjetja.
KOLEKTIVI!
POSEBEN POPUST nudimo DELOV-
NIM KOLEKTIVOM in ORGANIZACI-
J.\M za izletniške vožnje z našimi mo-
dernimi turističnimi avtobusi. Razveselji-
te svoje člane s prijetnim avtobusnim
izletom! Prirodne in turistične zanimi-
vosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja
z KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DBUTZ
(30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VAR-
NA, in UDOBNA!
LJUBITELJI NOGOMETA!
1. Avtobusni Izlet (17. novembra 1962)
na nogometno tekmo >BELGIJA—JUGO-
SLAV1JA< v Beograd.
2. Avtobusni izlet na meddržavno no-
gometno tekmo »JUGOSLAVIJA—MA-
ĐARSKA (14. oktobra 1962), ki bo na
velikem  NEP  stadionu  v   Budimpešti.
3. Avtobusni izlet na meddržavno no-
gometno tekmo »ZAPADNA NEMČIJA—
JUGOSLAVIJA« (30. septembra 1962) v
Zagreb.
KOLEKTIVI!
Po želji Vam pripravimo eno-dvodnev-
ni izlet na Vršič oziroma Plitvička je-
zera. KORISTITE POSEBEN POPUST
pri KOMPAS-ovih avtobusih!
IZLETI  V  INOZEMSTVO
1. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI-
LOV! Dvo-dnevno potovanje z osebnimi
avtomobili preko Koroške na Gross-
glockner ter v nadaljevanju v Badga-
stcin. Cena 4.700 din, prijave do zaključ-
nega števila.
2. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega za-
nimanja za Koroško in Benetke organi-
ziramo cenene eno in dvodnevne izlete
v te nepozabne kraje. Cena enodnevnega
izleta  po  Slovenski   Koroški  3.500 din.
3. 5-dnevno avtobusno potovanje ▼
Budimpešto. Prijave v poslovalnici KOM-
PAS-a.
4. Z LETALOM V  RUSIJO!
7-dnevni izlet z letalom na relaciji:
Zagreb-Varšava-Leningradi-Moskva (celo
dneven ogled Varšave, tri dni bivanja t
Leningradu ter tri dni v Moskvi) Prijave
v poslovalnici KOMPAS CELJE!
Se priporoča KOMPAS Celje Tomšičev
trg 1 23-50 tel.
Uredništvo in aprava Celjak»-
Ka tednika, Celje, Trg V. koa-
resa 5, postni predal 152 Tele-
Ion uredništva 24-23, uprave im
oglasnega  oddelka  25-23.
Tekoči račun pri Narodni bam-
ki Celje: 605.11-1^56. Izhaja ob
petkib — letna naročnina 8H,
polletna 400, četrtletna 200 4ia
— inozemstvo 2400 — posameoma
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oflamar,
razpisov in objav do vsake v*-
de do 12 are.
PRI NAS IN PO SVETU
Kostanjeviški pogledi in pomenki
NADALJEVANJE O ZAVISTI, ROJENI V KOSTANJEVICI
Na dan otvoritve razstave letošnjega
timpozija »forma viVa« v Kostanjevici,
se je v mestecu ob Krki zbralo veliko
cnanih osebnosti. Poleg mednarodne ži-
rije so bili tu ravnatelji galerij, kritiki,
visoki družbeni delavci in seveda domala
vsi Kostanjevčani. Svečanost je bila
kljub mednarodnemu nivoju prisrčna,
topla in skoraj preskromna za svoj am-
bient.
Ker mi niti v sanjah na pride na mi-
sel, da bi se spuščal v ocenjevanje del,
ker lahko rečem samo, da so mi b.lu
všeč, sem se rajši lotil veliko bolj hva-
ležne naloge. Vrh vsega je bila tokrat
tudi edina priložnost navezati živo be-
sede z umetniki, ki so dva meseca gosto-
vali v naši deželi.
Petar Smajič — jugoslovanski pri-
mitivisti pred svojima skulptu-
rama
JURE KRASOVEC
Krepko raščena temnolasa izra-
elska umetnica Hava Mehutan, ki
je morala krepko vihteti sekiro,
dleto in kladivo nad trdim kra-
kovskim hrastom, je bila vedno
nasmejana. Ko sem jo vprašal, če
v Izraelu tudi za umetnice velja
vojaška obveznost, mi je odvr-
nila:
— Seveda! Tudi jaz sem odslu-
žila vojaški rok. Kaj pa je na
tam tako čudnega za vas, k jer so
se žene tako pogumno borile? -
— Na vprašanja, kaj ji je bilo
pri nas najbolj všeč, se ni dolgo
obotavljala:
— Predvsem vaša lepa dežela
in njeni gostoljubni ljudje. Všeč
mi je bilo prijetno vzdušje na
tem prostoru, ko smo zbrani iz
vseh vetrov klesali tudi medna-
rodno tovarištvo. In če sem od-
krita, všeč mi je dolenjski cvi-
ček ...
Čokati tokijski profesor Kioshi-
ro Shirota je moral imeti na spre-
jem v Celju-prijetne spomine, saj
so se mu za stekli očal veselo za-
bliskale oči, ko nas je srečal. Se-
gel nam je po vrsti v roke in se
po orientalsko globoko prikla-
njal in zagostolel slovensko:
— Dobro jutro, dobro jutro!
— Kako se imate, smo ga po-
barali.
— Dobro. Zelo dobro!
S tem je bila vsa konverzacija
s simpatičnim Japoncem pri kra-
ju, kajti manjkala nam je gospa
Skuškova, v Ljubljani živeča Ja-
ponka, da bi premostila neskonč-
no visok zid jezikovnih težav.
Vitek, skoraj mladenič, se je spreha-
jal po parku venezuelski profesor Pedro
Bareto in z dobrimi nameni kazal svoje
lepe bele zobe. Njegova desnica je tiča-
la v mavčni cblogi. Imel je smolo, da
si jo je presekal s sekiro nekaj dnj
pred koncem, tako da svojega dela ni
•mogel do kraja končati. Na pomoč so
mu priskočili kostanjeviški pionirji . . .
Ker nisem vešč francoščine, tovariša Rav-
nikarja pa nisem spraševal v podrob-
nosti, lahko povem samo to, da je po-
tomec indijanskih in španskih predni-
kov pripravljen priti tudi v Celje z dle-
tom in sekiro v rokah.
Temnopolti skoraj krhek indij-
ski umetnik, (ime sem pozabil)
mi je povedal, zakaj je klesal v
Portorožu v kamen, ne pa v les v
Kostanjevici.
— StaroiindijiSko kiparstvo je
pred dolgimi stoletji zelo cenilo
les. Toda po tolikih vdorih mon-
golskih sovajavcev od Kublaj-
khana do Džingiskana, so lesene
umetnine zgorele v vojnih poža-
rih. Od tistih časov ima v Indiji
kamen prednost...—
— In vreme, sem spraševal
dalje, kako vam prija?
— Po malem me zebe. I*ri nas
je zdaj doba monsumov. V Por-
torožu je bilo zame prijetneje.
Tudi tu je lepo, toda sveže...—
Posebnost in izjemnost med ko-
stanjeviškimi gosti je bil vseka-
kor Petar Smajič — znan in upo-
števan jugoslovanski primitivist.
Vedno ga je spremljala njegova
drobna in preprosto opravljena
ženica. Petar Smajič je bil naj-
bolj »produktiven«. V Kostanje-
vic stoji kar pet plastik, ena pa
je nedokončana. Koščati Dalma-
tinec — zdaj asimilirani Slavo-
nec, je povedal:
— V čast si štejem, da sem kot
edini samouk smel delati med ta-
ko znanimi umetniki. V Celju mi
je bilo všeč, da je le kaj ...—
Povedal je še marsikaj. To, da se
je  naučil  pisati  šele  po vojni.
Iz kamenjarne tostran Klisa nad Spli-
tom je šel kot kolonist v Slavonijo ta-
koj po vojni. V Kostanjevici je za raz-
stavo na prostem izdelal tri plastike.
Vmes je z ženo »skočil« za teden dni
domov, da je požel žito in se spet vrnil.
Ker pa je bilo še hrastovih hlcdov na
pretek, je pred osemletko izklesal ma-
ter, ki pelje prvošolčka v šolo, kosta-
njeviški »socialistični oštir« pa ga je
nagovoril za plastiko, ki sem jo že zad-
njič omenil. Iz njegove trde kmečke
dlani so hrastove iveri frčale naokoli
kot da obdeluje lipo.
Nemcu Fiebigu je bilo hudo žal,
da ni prišei v Celje. Zamudil je
cel mesec in je do zadnjega dne
delal:
— Pravili so mi, da je Celje
zelo lepo mesto in da imate tam
pametnega župana. Ce vam je kaj
do tega, se lahko še kdaj vidimo.
Talio je dejal, pokimal z glavo,
da so mu dolgi temni lasje zavi-
hrali kot konjska griva v galopu.
Srečanja so se vrstila, besede
so se križale, roke otrpnile od
stiskov.
Ko smo odhajali, se je zavist
umikala veljavi ljudskega izreka:
— Kdor prvi pride — prvi me-
lje!
Vsa čast Kostanjevčani.
Namesto zavisti se je rahlo vti-
hotapljalo tiho upanje — tudi za
Celje.
PREVEČ PRIDNIH ROK...
V Chicagu je policaj po kraj-
šem opazovanju aretiral delavca
mestnega komunalnega podjetja.
Ni se zmotil, kajti delavec je bil
ropar, ki je svoj avto opremil z
napisom mestnega podjetja in na
tako originalen način praznil skla-
dišče mestne komunalne uprave.
In kaj je pripeljalo policaja do
te odločitve?
Za njegove pojme se je ^>dela-
vec« občinske uprave preveč gnal
pri delu ...
Čuvaj v stilu
stražnik cesarske garde v družbi z udomačenim kraljem živali
Od časa kraljice od Sabe je
navada, da etiopski dvor čuva
udomačeni lev, ki je priklenjen
na zlato verigo. Ta običaj se je
ohranil do današnjih dni. Dvor
cesarja   Heilie   Selasia   (kralja
kraljev) ne straži navaden cucek,
temveč kralj živali — velik pu-
ščavski lev. Zverina pa kljub svo-
jem izgledu in slavi ni nevarna
in je priljubljen fotomodel vseh
obiskovavcev.
VEČNO BRATSTVO!
Bratstvo in enotnost jugoslovanskih ljudstev je nezlom-
ljivo. Porojene iz stoletnih teženj izpovedanih v delih kultur-
nih velikanov preteklosti, utrjevano boju delavskega razreda že
pred vojno, skovano v trpljenju, solzah, krvi in boju med osvo-
bodilno vojno in utrjeno v skupni povojni graditvi je večno.
Mladina nadaljuje izročilo svojih očetov in mater. V de-
lovnih zmagah si širi mostove do ljudstva. Na veličastnih mani-
festacijah se sklenejo roke mladine vse Jugoslavije ob kolu v
strnjeno verigo.
Takole je o.b proslavi Titovega rojstnega dne in prazniku
mladosti v Kumrovcu stisnil k sebi slovenski mladinec brhko
Srbkinjo. V tem objemu ni erotike — je nekaj trajnejšega:
bratstvo in enotnost!
Po smrli - poroka
Bolgarskega zdravnika dr. Ar-
ševira Deridšijana so poklicali v
bolnišnico v Sofiji, ko je bila bol-
niška sestra Penka Najdenova za-
radi električnega udarca že mrt-
va. Klinična smrt je nastopila 15
minut pred intervencijo kirurga.
Le-ta je Najdenovi odprl prsni
koš in masiral srce. Po dolgem
naporu mu je uspelo bolniško se-
stro zbuditi k življenju. Ko je
Penka telesno ozdravela, ni znala
govoriti, nikogar ni poznala, kajti
začelo se je že odmiranje mo-
žganskega tkiva. Po nekaj tednih
se je 23-letna Najdenova spet" za-
čela smejati in izgovarjati prve
besede.
Penka Najdenova se je nedav-
no poročila. S sliko smo vas malo
potegnili. Ob njej ne stoji njen
ženin, temveč zdravnik — reši-
telj. Njemu se ima Penka zahva-
liti za dvoje. Za svoje, življenje
in zato, ker je bil ob njeni poroki
poročna priča.
MISLI
GENTLEMEN — je moški, ki je
bil vedno tako ljubezniv, kot je
bil včasih.
MIR — je kratko obdobje med
dvema vojnama, potrebno za
indentifikacijo novega sovraž-
nika.
ŽIVLJENJE: — je tisto, kar S4
nam dogaja, medtem, ko delamo
druoačne-naerte.- -
KRATKE
HAREM-HOTEL IN
KONSERVATIVNOST
V nekdanjem haremu šejka Ma-
ta v Cidahu je zdaj hotel. Toda
lastnik ne pusti v starem haremu
stanovati nobenega moškega. Za
moške je zgradil poseben trakt in
možje morajo — hočeš nočeš —
spati sami. Baje imajo gostje že
po enem dnevu te kuriozitete do-
volj in gredo h konkurenci...
NAPAČNI NASLOV
Cestni roparji so napadli peru-
anskoga teniškega prvaka Ramo-
na Vilarja. Mojster belovžoge jih
je pošteno premikastil in dobil od
"policije povrnjeno škodo za raz-
oiti teniški lopar.

ŽENSKA TRIDESETIH LET,: Do-
volj stara za zanirnivo pretek-
lost in dovolj mlada-za_ zanimi-
vo prihodnjost. -
HEDEK PRIMEREK — je izposo-
jena knjiga, ki so vam jo vrnili.
iLEGENDA — je laž, ki je dosegla
častitljivo starost.
M.LADOST -— je doba, kb fant
ne verjame, da bo nekoč prav
tako neumen kot je bil oče.
INATOMIJA — je nekaj, kar
imz vsak, toda ne. dekletu je
vmeii lepše.
Vsakemu, kdor se »odmara« na južnem
Jadranu in ne gre iia »božjo pot« k
Sv. Štefanu, je lahko žal do smrti. Zani-
mivo je, da letovišče Sv. Štefan turist
bolje poznajo, kakor domačini. Seveda,
če se preveč zanašaš na znanje doma
činov, da ti povedo, kje je to letovišče
se ti lahko zgodi tako. kakor se je zgo-
dilo dvema Liubljančankama, ki sta si
ga želeli ogledati. Zvečer, ko smo se
vračali z ladjo iz Bndve nazaj v Dibrov
nik, smo se zapletli z njima v p govor
Ko smo jima povedali, da smo bili |)r:
Sv. Štefanu, sta se neverjetno začudili
in zmajali z glavama. Dejali sta, da sta
bili tudi oni dve namenjeni tja. Vpra
sevali sta domačine na ladji, do ko<l se
je treba peljati. Odgvorili so jima, (!<•
malo dalje od Bndve. Odneljali sta st
malo dlje in pristali v Ulcinju.
O tem luksuznem letovišču so se sple'
le pravljice iz »Tisoč in ene noči«. Pa
ne zastonj! To je takole! Ce greš
IVlonako je tvoja dolžnost, da pokuka
v igralnico in da napaseš svojo radoved
nost. Podobno je s Sv. Štefanom. Seved,
želja je polno, toda denarnica navadile
ga smrtnika letovanje pri Sv. Štefan-^
ne prenese. Vsak pa ima toliko cvenka
da plača avtobusni prevoz iz Budve d
Sv. Štefan in še vstopnica IM din. Še!,
ko daš svoj obulns, se ti odpro lep.
okovana vrata, da si lahko ogledaš i
največjo znamenitost ju/.nega Jadrana
Seveda pa je nekaj zastonj.
Ce si z ogledovan jem  tega znameni-
tega letovišča na majhnem otoku, ki je
zvezan s kopnim po nas'pu kmalu go-
tov, še ujameš do odhoda avtobusa to-
liko časa, da si okoplješ svoje grešno,
včasih bolj belo, včas'h že dodobra zago-
relo telo na najlepši jadranski plaži. Po-
sebnost te plaže, ki se razprostira na
obeh straneh nasipa, je, da nima peska
ali mivke, ampak drobne izprane mar-
mornate kamenčke bele in rjave barve.
Te marmornate plaže so zdravilne za
revmatizem, išijas in podobne bolezni.
Voda ob plaži in okoli otoka pa je kri-
stalno čista kakor v Savinji ali Soči ob
njunih zgornjih tokih. O toploti vode
pa ni, da bi govoril.
Že iz pomola v Budvi, kjer ladje
pristajajo, te vabi iz dnUnve Sv štrfnn.
V pičli pol uri se pripelješ ^limo Mile-
čara, ki je danes eden najlepših jadran-
skih hotelov, obdan z izredno lepim
parkom. Miliečer je bil v stari Jugo-
slaviji kraljevsko letovišče. Po asfalti-
rani cesti se pripelješ v park in avto-
bus zavije po kratkem postanku na par-
kirni prostor pri Sv. Štefanu.
Ko položiš na mizo pri železnih in iz-
redno lepo kovanih vratih svoj obulns
100 din, dobiš vstopnico. Iz radovednosti
sem jo pogledal. Bil sem HO.O??, rado-
vednež. Ce pomnožiš še to' številko s sto
je to žie čedna vsolica. Toda od vstop-
nine Sv. Štefan ne živi. To je menda sa-
mo zaradi lepšega, da se ne drenja po
strmih in stopničastih ulicah preveč ra-
dovednežev. Na desni za vhodom je tra-
fika, prodaja razglednice in ostalih sno
niinčkov. Zraven je recepcija, kjer lahko
pobaraš, če si radoveden, po vseh Šte-
fanovih ugodnostih. Seveda ti zraven
serviralo tudi cene, ki niso preveč ugod-
ne, toda še vedno ugodnejše kakor mar-
sikateri anartman v najboljših hotelih
v Dubrovniku. Srečnežu ki zna prav za-
staviti besedo, pa se odnro vrata posa-
meznih hišic. Vsaka hišica je zase po-
poln, komforten apartman. Večje hišice
imajo eno družinsko in eno samsko sta-
novanje. Vsako se sestoji iz prefinjeuo
ureieno predsobe, sobe, spalnice in gar-
derobe. V garderobi visi že pripravljen
kopalni plašč. Na npčni omaricT pa te-
lefon. Zvezeš se s kuh'njo, recepcijo z
Beogradom ali tujino. V slitčajo da te
je volja obedovati v luksuzni nbednici.
vzdisneš slušalko telefona in v trenutku
je pri tebi vse. kar ti srce poželi in moš-
nja seveda. Pred' vsako hišico je majhen
park. ki se estetsko popolnoma prilaga-
ja okolju. Ulice so ozke in imajo na-
mesto iil'čnih naslovov le rimske šte-
vilke, hišice pa imajo arabske številke.
Z_ vrh otočka, ki je na skali, je čudo-
vit razgled. Pa kaj bi govoril! Cena za
penzion se suče okoli 5000 din za nas
za tujce na nekaj več. Sevpda samo:
angleški zajtrk in večerja. Za obed je
treba poseči v denarnico Se posebej.
Vsaka hišica v Sv. Štefanu je apa-
rtman, okoli vsake hišice je park
in polno ukusno opremljenih po-
sameznosti — seveda za lepe de-
- narce -