JOSIP VANDOT
Kocljeva osveta.
Planinska pripovedka.
5.
f    '   ^^  ' ^ 1 loščati vrh gore Vitranca, kjer sta se srečala Janikov
00ti!^^^^t'     Kocelj in pritlikavec Brincelj, je prehajal na drugi
LW$JliiM^>$m-.     strani v navpično   strmino,  ki je segala   prav do
*j%Wj$$ ffi-ar^      doline Planice. V početkiu je bila strmma pokrita
WWT^^^^^i     z divjim,  ostro štrlečim skalovjem, ki je bilo še
gl^^g^rtj^Sft    polno   snega,   ker   se  je   razprostiralo   na   senčni
Kocelj in Brincelj sta pač videla pod sabo tisto skalovje in zmrzli sneg. Toda vsega tega se nista prestrašila, ker sta bila vajena plezanju. Solnce se je bilo vzpelo že davno na sredo neba, ki se je razgrinjalo nad njima v svoji najlepši modrini in je bEo brez najmanjše meglioe... Pritlikavec Brincelj je bridko vzdihnil, ko se je ozrl zadnjiikrat na solnce. Zakaj spomnil se je, da že od voeraj ni ničesar jedel. Trikrat se je že ozrl na Kocljevo culico s prav poželjivimi očmi. Ko pa se je ozrl četrtiič, se ni mogel več p^remagati, da ne bi vprašal: »Culico nosiš, Koceljček, težko culioo? O, v culici pa imaš gotovo hkbček kruha. Ali ni res, Koceljček? Strašno sem lačen. Od včeraj že nisem videl kruhka!«
Kooelj ga je pogledal od strani in je zmigtnil z rameni. »Kaj govoriš, Brincelj?« je rekel. »Od včeraj že nisi jedel ničesar, praviš? Jaz ti pa povern, da se ne spominjam vec, kdaj sem zadnjikrat jedel. Samo to vem, da od smrti rajnke stare matere še nisem imel gorkega grižljaja v tistih. A to je že davno... Nimam kruhka v culici. Saj bi ti ga dal, če bi ga imel. Tudi jaz satn bi pošteno ugriznil vanj... Potrpi, Brinceljček! Kmalu bova v dolini in tam si bava kupila hlebec kruha in debelo klobaso. Saj imam v žepu tolar. Zato pa ne javkaj, Brinoeljček!«
Pritlikavec Brincelj je vzdihnil tako bridiko, da se mu je povesil dolgi, šilasti nos. A vendar ni rekel besedice, ampak se je plazil molče
130
XXVII—5___________________________________________________ZVONČEK
za Kocljem po skalovju. Pa tudi Kocelj ni nič več govoril, in tako sta dolgo molčala. Že sta preplezala dobršen del strmih pečin in sta dospela do širnega snežišča, ki se je raztezalo globoko tja doli, kjer se je ¦pričenjalo gosto in nizko rušje. Ustavila sta se tamkaj in sta premišljala, kako bi prišla najlaže po tem ogromnem snegu. »Hm,« je menil Kocelj. »Da imam palico, bi se kar podrsal navzdol. Kakor blisk naglo bi prišel do rušja. Od rušja pa ni več daleč do doline... Počakaj me tu, Brmcelj! Grem malo tja za skalovje pogledat, če bi mogoče iztaknil tam dve palici Ih lepo se bova drsala — hopsasa!«
In Kocelj se je res splazil za skalovje. Kmalti se je povrnil in je prinesel s sabo dve krivenčasti preklji. — »Našel sem dve palici in sem imel srečo,« je rekel ves zadovoljen. »Sicer sta palici nekaj nerodtii in krivi, kakor so krive noge mojega stričlka iz Podkuž. A vse eno sta boljši kot nič... Kar za mano, Brinceljček!«
Kooelj je stopil na zmrzli sneg, je zastavil preklo in je zavpil: »Hopsasa!« — Toda že v nasledtijein trenfutku je zdrknil navzdol. Skoro sapo mu je zaprlo in skoro mu je odneslo klobuček,' ki je imel za njim zataknjeno pisano šojino pero. Hreščalo je pod njegovimi močno nakovanimi črevlji, in sneg se je kar pršil okrog njega. A še preden je magel prav pomisliti, je bil že doli kraj nizkega rušja. Sun? koma se je ustavil, je zavihtel klobuček ia je pogledal navzgor, da bi videl, kaj počenja pritlikavec Brincelj. No, pritlikavec je stal še vedno visoko tam gori nad snežiščem in se menda ni upal na trdi sneg.
»Hoj, Brinceljček!« je zavpil Kooelj. »Stopi že vendar na sneg in se podrsaj — hopsasa! Ničesar se ti ne pripeti, ti rečem. Saj se tudi meni ni. Ali slišiš? Pridi že vendar doli, da pojdeva naprej! Pddrsaj se, hopsasa! Saj te ne bo zgrabil hudobni škrat za nos...«
Pritlikavec Brincelj se je še vedno obotavljal vn se kar ni upal na strmo snežišče. A ker je Kocelj že postal resnično jezen in je vpil vedno huje, se je pa naposled odločil in je stopil na sneg. Zastavil je palioo in se je boječe pognal naprej. Zdrknil je po snegu, tako naglo je zdrknil, da je kar zijal in lovil sapo. Hotel je zavrisniti na ves glas, pa ni inogel, ker ga je na vso inoč dušilo. Že je pridTvel do sredine snežišča in že je mislil, da pojde vse lepo po STeči. A tedaj se rcvu je zvinila kriva prekla. Pritlikavec je omahnil, na levo stran ga je vrglo in je telebnil n& trdi sn«g. Krilil je z rokami, da bi se zadržal, a krilil je zaman in je zaman praskal po trdem snegu. Valil se je naprej po strmini — brez prestanka in kakor blisk. Pritrkljal se je do rušja in se je šele tam ustavil1. Obležal je med grmovjem kakot mrtev in se ni ganil in tudi oči ni odprl.
Kocelj je stopil k njetnu in se je nagnil nad njega. »Ali si še živ?« je zaMical. »Ali pa si nemara celo mrtev, ker niti pogltsdaš ne? — Povej, povej, Brinceljček! Veš, da botn vedel in me ne bo potem nič eč skrbelo ...«
131
ZVONČEK                                                                                            XXVII—5
Počasi je odpiral Brincelj oči. Milo je trikTat zastokal in je lovil sapo kakor ribica, če jo vržeš na kopno. Usta je odprl in je zajavkal z bridkim glasom: »Ojojmene, Koceljček! Poglej in mi povej, če mi tiči v obrazu še moj lepi nosek! Rad umrjeni, oj, rad — samo če vem, da je moj lepi nosek še živ...«
Kocelj je zamahnil z roko in je odgovoril: »O, Brinceljček, po« slušaj me! Povem ti, da ni tako lahko smrekov storž razbiti. Zato pa ttidi ni lahko, da si razbiješ svoj nos, ki je pač še trši in grši kot smrekov storž ... Le primi se zanj! Pa boš videl, da je še vedno cel... Če pa se nočeš prijeti zanj, pa ga potipljem jaz, da bo joj— hopsasa!«
Pritlikavec Briincelj se je res potipal za nos. Ko je videl in spoznal, da je nos še cel, se je zadovoljno posmejal in je nadaljeval: »Ojojmene, cel je moj lepi nosdk in ničesar se nm ni dogodilo pri hudem štrbunkanju... Kooeljček, Ijubi Koceljček! Daj, poglej, če še tiče na moj«in lepem nosku krasna očalica! Poglej in povej, če so še celal«
No, Jankoveinu Koclju je že pohajala potrpežljivost. Zato pa je odgovoril, prav jezno odgovoril: »Rečem ti, Brinceljček, da zelena žaba visoko   in   daleč   poskoči.   Pa si niti nog ne obdrgne — tako posikoči zelena žaba — hopsasa... A tvoja očala so kakor zelenr., žaba, kadar se na vso moč napihne. Zato pa so ostala pri štrbunkanjiJ, cela in še vedno tiče na storžu, ki ga ti imemiješ nosek... A zdf
132
XXVII—5                                                                                            ZVONČEK
mi je že zadosti javkanja. Vstani, da greva naprej! Saj se nisi prav ~nič pobil.«
Pritlikavec Brincelj je tarnal; V9tajal je, vstajal in je govoril z jokavim glasam: »Kroti hudo krvco, Koceljček! Lepo te prosim! Ojojmene, kako me vse boli! Ce si nisem polomil nog, pa 9em si gotovo polomil roke. Ali pa brihtno glavico, da mi je ostal zdaj samo lepi nosek z očali.«
No, navsezadnje se je Biincelj vendarle sikobacal na noge. Trikrat se je pretegnil in je še trikrat prav milo zajavkal. Potem pa je šel počasi za Kocljem, ki je bil že dalee in se je prerival skozi rušje. Rušje je kinalu prenehalo, in Kocelj se je bližal zelenemu jelovemu gozdu, ki se je širil po strmini navzdol in je prenehal šele v dolini Planici. Kocelj se je oddahnil, ko je dospel do gozda. Poiskal je stezo, ki je držala skozi gozd in je bila ozka in slabo shojena. Sedel je na trato in se je zlefcnil, ker je bil od dolge hoje resinično že utrujen. Ctdico je vzel s hrbta in jo je podložil pod glavo. Seveda, najrajši bi bil zaspal; toda misel na mesto mu ni dala miru — tista lepa misel, da bo zdaj ikmalu v mestu, kjer žive samo dobri ljudje, kjer bo kazal pritlika^rca Brinclja kakor Bošnjak medveda Marka in bo v klobuček pobiTal same zlate cekine. Hišo si zgradi v zagorski vasi; zanalašč jo zgradi, da bodo hudobni ljudje pihali od jeze in zavisti. Krivogledi stric iz Podkuž pa bo od togote tako obračal oči, da se mu popolnoma obrnejo in bodo gledale nazaj, namesto naprej1.
Kocelj je mislil, lepe misli je mislil in se j« veselil v svojem srcu. A iz teh misli ga je predramil sam pritlikavec. Prisopel je k njemu in s© je vrgel ves spehan Jcraj1 njeiga na trato. — »Oj, Koceljček!« je govoril Brincelj. »Kako lepo počivaš! Saj je prav, da počivaš. Tudi jaz se malo zleknem, da si popravim polomJjene ude in da malo po* hožam svoj lepi nosek. Siromak, dosti straha in bolečm je moral prebiti od sinoči do zdajle. Čudo, da je še živ. Kdo drugi bi bil že davno mrtev. A moj lepi nosek je tudi h-Taber, da se ne ustraši nitii Godčevega purančka, kadar ga pograbi najhujša kTvca ... Saj pravim — nosek, moj ljubi, lepi nosek! Kdo se niiore meriti s tabo?«
Tako je govoril pritiikavec BriTicelj in je inehko gladil svoj dolgi, šilasti nos. Kocelj se je smejal in je obenem v mislih prešteval ruimene ceikine, ki jih bo v mestu prislužil s storžem, ki ga je Brincelj ime* noval nosek. Pa se je zaradi tega kar smejal sam pri s©bi in niti1 odgo= varjal ni pritlikavoui. Ko se je tega naveličal, se je zaigledal v divje snežnike, ki obkrožajo oziko, samotno dolino Planico. Tam zadaj je stal strašni Jalovec; strm je bil, visok in ves posut s srebrnim snegom, ki se je lepo lesketal v saLnčiMih žarkiih. Kraj njega je samevala na levi strani navpična Mojstrovka, a na desni strani je bil vrh pri vrhu vse tja do ponasne, veličastne Pcmce. A tam pod Ponoo se je prb čenjal sainoten gozd, ki je segal prav do doline in zelenega polja.
133
ZVOKČEK___________________________________________________XXVII—3
Sredi polja se je pa svetila vasica; bele hišice so se svetile v zelenem solncu iti so prijazno vabilie k sebi.
»Oj, hopsasa!« je kar nenadoma izpregovoril Kocelj. »Tam doli so Rateče, in tam doli bova sedla na vlak, ki naju potegne naravnost v mesto. Ali vidiš vas tam doli? Brincelj, ali vidiš Rateče?«
»Vidim, vidim,« je odgovoril pritlikavec Brincelj. »Saj nimava daleč do tja... Ojojmene, to mora biti lepo na vlaku! Se nikoli se nisem vozil z vlakom. A vendar vem, da mora biti krasno. Juhu, im v mestu bo lepol Saj si rekel, da so v mestu samo dobri ljudje. To bodo gledali moj lepi nosdk! In radi me bodo imeli, Koceljček! Zaradi mojega lepega noska me bcdo imeli radi...«
»Seveda, zaradi tvojega storža te bodo imeli radi,« se je namuznil Kooelj sam pri sebi. »Zaradi tvajega noska bom jaž sezidal krasno hlišo, da bo strmel sam divji biTič in bo od jeze prelomil krivo saibljo... Seveda, zaradi tvojega noska!« — Posmejal se je na glas in je rekel pritlikavcu: »Ne boj se, BTinceljček! Tain omkraj v hudobni naši vasi pripovedujejo, da sem jaz bedast in kratke pameti. Pa naj govore, kar hočejo! Pokazal sem jim že davi, da moja pamet nd kar tako od muh. Zato ti pa rečem, da si bova v mestu prislužila cekine in si bova sezidala v vasi krasno hišo. Živela bova potem kakoT dva kralja iz devete dežele Kolovozije. Do smrti bova živela, ti rečem!«
»Ojojmene, Koceljček!« je zavrisnil pritlikavec Brincelj od ve« selja. »Lepo govordš, strašno lepo. Pa ti verjaineira, ker si ti, Kocelj* ček! Hišo bova imela, svojo lepo hišico. In se bova smejala vsem — tudi Vitrancu, ki je tako hudo razžalil moj lepi nosek... Ali ni res, Koceljček?«
»Dvakrat sem ti že rekel — hopisasa!« je odvrnil Kocelj. »Pa če bi ti bil rekel samo esnkrat, bi bilo že zadosti, da mi moraš verjeti... No, nazadnje pa midva preveč klepečeva in lenuhariva. Kar vstaniva in pojdiva dalje, da prideva čim prej do vlaka. Slišal sem praviti, da vlak noče nikogar čakati.«
Pa sta res vstala in sta se napotila po ozki istezi v ghihi svet. Kocelj je šel naprej, a za njim je stcnpical pritlikavec in je bil ves vesel. Pozabil je na lakoto in je samo še mislil na kTasoto mesta in na veliko hišo, Od jo bosta sezidala s Kocljem za cekme, ki si jih pri« služita v daljnem mestu. Potihoma je prižvižgaval in žal mu je bilo, da mu je sodnik Vitranec odvzel piščalko. O, tako tepo bi si zdaj zasviral nanjo, da bi Kocelj kar poskakoval!
(Dalje prihodnjič.)
134