15 Analiza vpliva mikrostrukture dežnih kapljic na prepušč ene padavine pod brezo in borom Katarina Zabret * , Jože Rakovec ** , Mojca Šraj * Povzetek Delež prepušč enih padavin, ki dosežejo tla pod vegetacijo, je odvisen od različ nih vplivnih spremenljivk, med katerimi je mikrostruktura padavin pogosto prezrta. Mikrostruktura padavin podaja število, velikost in hitrost dežnih kapljic ter se spreminja s č asom in prostorom. Meritve padavin na prostem in prepušč enih padavin smo izvedli na raziskovalni ploskvi v Ljubljani, ki je bila vzpostavljena leta 2014. Tekom razvoja treh izbranih padavinskih dogodkov s podobnim trajanjem in različ nimi količ inami ter intenzitetami padavin smo analizirali vpliv mikrostrukture dežnih kapljic na delež prepušč enih padavin pod navadno brezo (Betula pendula Roth) in č rnim borom (Pinus nigra Arnold). Ugotovili smo, da poveč anje velikostnega spektra dežnih kapljic opazno vpliva na poveč anje prepušč anja padavin pod borom, ki v primeru zasič enosti drevesne krošnje lahko tudi preseže količ ino padavin na prostem. Podobnega odziva za primer breze nismo opazili. V primeru obeh drevesnih vrst pa je pojav več jih dežnih kapljic pri majhnih količ inah padavin na prostem spodbudil zač etek prepušč anja padavin. Ključ ne besede: prestrežene padavine; prepušč ene padavine; mikrostruktura padavin; breza; bor Key words: rainfall interception; throughfall; rainfall microstructure; birch tree; pine tree Uvod Padavine, ki padajo nad vegetacijo, zaradi procesa prestrezanja padavin v celoti ne dosežejo tal. Ob stiku z drevesi se namreč padavine razdelijo na prestrežene padavine, prepušč ene padavine in odtok po deblu. Prestrežene padavine ostanejo v drevesni krošnji, postopoma izhlapijo v ozrač je in ne dosežejo tal, kar bistveno vpliva na vodno bilanco z gozdom porašč enih območ ij (Šraj in sod., 2008). Odtok po deblu tvorijo padavine, ki se po vejah ter deblu stekajo do tal. Prepušč ene padavine pa so tiste, ki tla dosežejo tako, da padejo neposredno skozi odprtine v drevesni krošnji, postopoma prikapljajo na tla z zasič enih listov in vej ali pa tla dosežejo zaradi škropljenja prestreženih padavin, ki ga povzroč a tresenje krošnje (Nanko in sod., 2006; Bassette in Bussiere, 2008). Posamezne komponente prepušč enih padavin lahko med seboj loč imo glede na njihovo mikrostrukturo. Neposredne prepušč ene padavine ohranijo porazdelitev velikosti dežnih kapljic padavin na prostem (Brandt, 1989), premeri kapljic zaradi škropljenja so po navadi manjši od 1,5 mm, medtem ko imajo tiste, ki tla dosežejo s kapljanjem, več je premere (Nanko in sod., 2006). Mikrostruktura padavin opisuje število dežnih kapljic, njihov premer in hitrost (Uijlenhoet in Sempere Torres, 2006). Kot ena izmed lastnosti padavin je mikrostruktura pomembna spremenljivka, ki poleg količ ine, intenzitete in trajanja padavin vpliva na deleže prestreženih in prepušč enih padavin ter odtoka po deblu (Zabret in sod., 2018). * Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana ** Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana 16 Kljub temu pa so število, velikost in hitrost dežnih kapljic le redko upoštevani pri analizah procesa prestrezanja padavin (Zabret in sod., 2017). Raziskovalci na tem področ ju so do sedaj upoštevali predvsem mikrostrukturo prepušč enih padavin, med tem ko je bila mikrostruktura padavin na prostem pri analizah prestrezanja padavin zanemarjena. Tako so na primer nekateri raziskovalci primerjali velikostno porazdelitev dežnih kapljic na prostem in pod vegetacijo ter določ ili znač ilnosti mikrostrukture prepušč enih padavin (Nanko in sod., 2006; Frasson in Krajewski, 2011), iz katere so poskušali definirati posamezne komponente prepušč enih padavin, to sta kapljanje in škropljenje (Nanko in sod., 2006; Bassette in Bussiere, 2008). Primerjali so tudi mikrostrukturo prepušč enih padavin v posameznih fenofazah in pod različ nimi drevesnimi vrstami, da bi analizirali vpliv prisotnosti listja oziroma različ nih lastnosti listja in iglic (Nanko in sod., 2013; Nanko in sod., 2016). Zaradi spremenjenih lastnosti dežnih kapljic pod drevesom, ki so predvsem zaradi kapljanja po navadi več je, je bilo kar nekaj raziskav usmerjenih tudi v analizo vpliva velikostne porazdelitve prepušč enih padavin na erozijo pod drevesi (Calder in sod., 1993; Geißler in sod., 2012; Goebes in sod., 2015). Velikost, hitrost in število dežnih kapljic so pomembne lastnosti padavin, ki vplivajo na številne procese hidrološkega kroga, vendar so v raziskavah pogosto prezrte (Uijlenhoet in Sempere Torres, 2006). Najpogosteje njihovo upoštevanje zasledimo na področ ju raziskav erozivnosti zemljine. Zaradi spremenjene mikrostrukture prepušč enih padavin glede na padavine na prostem je bilo nekaj študij usmerjenih tudi na to področ je, vendar pri tem ni bil upoštevan vpliv mikrostrukture padavin na prostem na delež prestreženih padavin. Namen te raziskave je upoštevati vpliv mikrostrukture padavin na prostem na potek prepušč anja padavin. Ker pa na prepušč anje padavin vplivajo še številne druge spremenljivke, bomo v analizi upoštevali meritve pod listavcem in iglavcem ter različ no intenzivne padavinske dogodke. Metode in podatki Osnova za predstavljeno analizo so bili rezultati meritev, ki jih od leta 2014 izvajamo na raziskovalni ploskvi ob stavbi Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG v Ljubljani. Travnata površina z dvema skupinama dreves se nahaja v manjšem mestnem parku in obsega 600 m 2 . Na severo-zahodnem delu raste skupina borovih dreves (č rni bor, Pinus nigra Arnold), na jugo-zahodnem delu skupina brezovih dreves (navadna breza, Betula pendula Roth), na vzhodnem delu pa najdemo č istino, poraslo s travo (slika 1). Slika1: Raziskovalna ploskev 17 Raziskovalna ploskev je opremljena z merilniki za merjenje količ ine padavin na prostem, prepušč enih padavin in odtoka po deblu pod drevesi ter mikrostrukture padavin na prostem. Padavine na prostem smo merili z dvema avtomatič nima dežemeroma (Onset RG2-M), ki sta postavljena na č istini ob vzhodnem robu ploskve. Dežemera imata prekucnik, umerjen na 0,2 mm na tip, ter avtomatič ni zapisovalec podatkov (Onset HOBO Event). Prepušč ene padavine smo merili s kombinacijo nepremič nih korit in premič nih lijakastih merilnikov. Pod vsako skupino dreves stojita dve ostrorobi koriti s površino 0,75 m 2 . Eno korito je opremljeno s prekucnikom (Unidata 6506G; 50 ml/tip) in z avtomatskim zapisovalnikom podatkov (Onset HOBO Event), drugo pa z zbiralno posodo (60 l), ki smo jo praznili roč no. Poleg tega je pod drevesi razporejenih še 11 lijakastih merilnikov z zbirno površino 78,5 cm 2 in roč nim praznjenjem, katerih lokacijo smo spreminjali na 10 dogodkov. Odtok po deblu smo prestrezali z gumijasto polcevko, ovito okrog debla ene breze in enega bora, pritrjeno z žeblji in silikonom, ki se steka v zbiralni posodi. V primeru bora smo jo praznili roč no, pri brezi pa smo zaradi več je količ ine odtoka po deblu namestili prekucnik (Onset RG2-M, 0,2 mm/tip) z avtomatskim zapisovalnikom podatkov (Onset HOBO Event). Mikrostrukturo padavin pa smo spremljali z disdrometrom (Ott Parsivel), postavljenim na strehi bližnje stavbe. Merilna površina disdrometra znaša 54 cm 2 in je pokrita z laserskim žarkom, vsako minuto pa so zaznani padavinski delci razvršč eni v 32 razredov hitrosti (od 0 m/s do 22,4 m/s) in velikosti (od 0,25 mm do 26 mm). Ker sta hitrost in velikost dežnih kapljic med seboj odvisni (v = v(D)) (Gunn in Kinzer, 1949), smo pri analizi rezultatov za več jo preglednost obravnavali le velikost dežnih kapljic. Spreminjanje števila različ no velikih dežnih kapljic tekom razvoja padavinskega dogodka smo prikazali na kartah jakosti. Za njihov izris smo uporabili paket lattice (Sarkar, 2017) in pripadajoč o funkcije levelplot v programu R (R core team, 2015). Vhodni podatki so bili pripravljeni v matrikah velikih približno 32 X 77 celic (odvisno od trajanja dogodka), v katerih je bilo podano število dežnih kapljic v določ enem velikostnem razredu (vodoravno) za vsako minuto trajanja dogodka (navpič no). Rezultati in analiza Prepušč ene padavine, odtok po deblu in prestrežene padavine Med 1. januarjem 2014 in 30. junijem 2017 smo na raziskovalni ploskvi zabeležili 468 padavinskih dogodkov. V nadaljnji analizi nismo upoštevali snežnih dogodkov ter dogodkov, pri katerih smo opazili več je napake v delovanju katerega izmed merilnikov. Tako smo analizirali 413 padavinskih dogodkov, katerih vsota je bila 4.110,8 mm padavin. Na dogodek smo zabeležili med 0,2 mm in 167,4 mm padavin. V povpreč ju je bila intenziteta padavinskih dogodkov enaka 2,3 mm/h (± 3,6 mm/h). Povpreč no trajanje dogodkov je bilo enako 8,5 ure; najkrajši zabeležen dogodek je bil dolg le 6 minut, najdaljši pa skoraj 5 dni (119 ur). Količ ina izmerjenih prepušč enih padavin v obdobju meritev je pod brezo znašala 3.039,0 mm oziroma 74 % vseh na prostem izmerjenih padavin. Pod borom pa smo v celotnem obdobju meritev namerili 2.192,7 mm prepušč enih padavin oziroma 53 % vseh na prostem izmerjenih padavin. Odtoka po deblu pri brezi nismo zabeležili pri 196 dogodkih s količ ino padavin med 0,2 mm in 29,0 mm, v celoti izmerjen odtok po deblu pa je znašal 130,9 mm, kar predstavlja 3,2 % vseh padavin, izmerjenih na prostem. V primeru bora pa je bil odtok po deblu zanemarljiv, saj smo v celotnem obdobju meritev namerili le 2,7 mm oziroma 0,07 % padavin na prostem. Tako je breza v celoti prestregla 23 %, bor pa 47 % padavin na prostem. Izmerjene vrednosti smo analizirali tudi glede na posamezne 18 fenofaze, ki smo jih določ ili glede na olistanost drevesne krošnje breze kot obdobje vegetacije (povsem olistana drevesna krošnja) in obdobje mirovanja (gola drevesna krošnja). Povpreč no na dogodek je breza prestregla 45 % (± 44 %) padavin, največ v obdobju vegetacije (51 % ± 47 %) in najmanj v obdobju neolistane krošnje (32 % ± 32 %). V povpreč ju je bor na dogodek prestregel 72 % (± 35 %) padavin z majhnimi razlikami glede na fenofaze (slika 2). Slika 2: Prestrežene padavine breze in bora v obdobjih vegetacije in mirovanja Vpliv mikrostrukture padavin na prostem na prepušč anje padavin Izmed vseh zabeleženih dogodkov smo izbrali tri dogodke s podobnim trajanjem vendar različ no količ ino, intenziteto in č asovno spremenljivostjo mikrostrukture padavin (preglednica 1). Vsi dogodki so bili izmerjeni v obdobju vegetacije, spremembe lastnosti drevesne krošnje, ki jih lahko opišemo z indeksom listne površine (LAI), pa so bile med dogodki zanemarljive (Zabret, 2018). Zaradi različ nih lastnosti padavinskih dogodkov smo tako lahko na podobni č asovni skali s 5-minutnim č asovnim korakom primerjali razvoj prepušč anja padavin pod drevesoma v odvisnosti od velikosti dežnih kapljic. Preglednica 1: Lastnosti izbranih padavinskih dogodkov Dogodek Trajanje padavin [min] Količ ina padavin [mm] Povpreč na intenziteta padavin [mm/h] Prepušč ene padavine breza Prepušč ene padavine bor Premer kapljic* [mm] Dogodek 1 26. 6. 2016 69 15,2 13,2 62 % 77 % 0,99 (± 0,32) Dogodek 2 21. 8. 2016 71 33,4 28,2 64 % 70 % 0,92 (± 0,23) Dogodek 3 22. 5. 2017 54 8,0 8,89 69 % 31 % 1,11 (± 0,30) * Podan je povpreč en premer dežnih kapljic ± standardna deviacija 19 Več ina vseh padavin (95 %) pri prvem dogodku 26. 6. 2016 je padla v 30 minutah od zač etka dogodka, ko so bile kapljice tudi več je kot v nadaljevanju. Premer dežnih kapljic je v povpreč ju v prvem delu dogodka znašal 1,09 mm in v drugem delu dogodka 0,78 mm. Največ je kapljice padavin na prostem smo zabeležili med 13. in 18. minuto dogodka, ko so njihovi premeri dosegli 9,5 mm. Več je dežne kapljice so vplivale tudi na poveč ano prepušč anje padavin pod borom, ki je najprej naraslo s 34 % na 81 %, v nadaljevanju (12:35) pa celo preseglo količ ino padavin na prostem (slika 3). Spremembe v velikosti dežnih kapljic tekom dogodka na prepušč anje padavin pod brezo niso imele vidnega vpliva. Slika 3: Vsota padavin na prostem ter prepušč enih padavin (TF) pod brezo in borom na 5 minut (zgoraj) in minutni prikaz velikosti ter števila dežnih kapljic na prostem (spodaj) za prvi dogodek Drugi dogodek (21. 8. 2016) je bil najbolj intenziven in z največ jo količ ino padavin (preglednica 1). Več ina padavin (78 %) je padla v prvih 20 minutah od zač etka dogodka, ko so bili izmerjeni tudi največ ji premeri dežnih kapljic do 7,5 mm. V nadaljevanju dogodka pa so bili izmerjeni premeri dežnih kapljic manjši; dosegli so 3,75 mm, v povpreč ju pa so znašali 0,75 mm. Pod borom se je prepušč anje padavin zač elo po 5 minutah od zač etka dogodka, sledilo pa je trendu padavin. Tako je v obdobju velikih dežnih kapljic prepušč anje padavin takoj doseglo 51 % in narašč alo, v drugem delu dogodka pa je prič elo upadati (slika 4). Intenzivne in obilne padavine ter velike dežne kapljice na zač etku dogodka pa so imele na prepušč anje padavin pod brezo manjši vpliv. Odziv breze je bil poč asnejši, saj so v prvem delu dogodka (do 5:10) celotne izmerjene 20 prepušč ene padavine znašale le 28 % vseh prepušč enih padavin, izmerjenih tekom dogodka (slika 4). Slika 4: Vsota padavin na prostem ter prepušč enih padavin (TF) pod brezo in borom na 5 minut (zgoraj) in minutni prikaz velikosti ter števila dežnih kapljic na prostem (spodaj) za drugi dogodek Najkrajši dogodek z najmanjšo količ ino padavin pa je bil tretji dogodek (22. 5. 2017), pri katerem so padavine s stalno porazdelitvijo kapljic prevladovale v sredini dogodka. Podobna je bila tudi sama porazdelitev količ ine padavin, ki je v č asu od 20:00 do 20:10 narašč ala, do 20:30 ostajala približno enaka in se proti koncu dogodka zmanjševala. Več je dežne kapljice s premeri do 7,5 mm smo zabeležili med 13. in 17. minuto ter med 20. in 25. minuto od zač etka dogodka. S pojavom več jih dežnih kapljic se je prič elo prepušč anje padavin pod borom in brezo (20:15). Prepušč ene padavine pod borom so takoj dosegle 23 % padavin na prostem, več je kapljice v nadaljevanju dogodka pa so vplivale še na dodatno poveč anje prepušč enih padavin na 48 % in 80 % (slika 5). Tudi delež prepušč enih padavin pod brezo je narasel zelo hitro in takoj po pojavu več jih dežnih kapljic dosegel 67 % padavin na prostem. 21 Slika 5: Vsota padavin na prostem ter prepušč enih padavin (TF) pod brezo in borom na 5 minut (zgoraj) in minutni prikaz velikosti ter števila dežnih kapljic na prostem (spodaj) za tretji dogodek Razprava Vpliv mikrostrukture padavin na prostem na proces prestrezanja padavin so na ravni dogodkov že potrdili nekateri raziskovalci (Nanko in sod., 2006; Zabret in sod., 2018), vendar pa se število, hitrost in velikost dežnih kapljic znatno spreminjajo tudi tekom samega dogodka. Analiza razvoja prepušč enih padavin in sprememb v velikosti dežnih kapljic tekom treh izbranih padavinskih dogodkov je pokazala, da več je dežne kapljice spodbudijo prepušč anje padavin pod borom, med tem ko v primeru breze tega pojava nismo opazili (slike 3 – 5). V primeru vseh treh dogodkov je bil delež prepušč enih padavin pod brezo enakomeren od zač etka padavin do njihovega pojemanja, ko je presegel količ ino padavin na prostem. Tako je bil več ji delež prepušč enih padavin v tem primeru najverjetneje posledica zasič enosti krošnje in ne sprememb v velikosti kapljic. Razliko v odzivu teh dveh drevesnih vrst lahko pripišemo različ nim vegetacijskim lastnostim. Raziskovalci so namreč pokazali, da listje na svoji površini zadrži več vode kot iglice (Nanko in sod., 2006), poleg tega pa je skladišč na zmogljivost listja več ja pri več jih dežnih kapljicah (Keim in sod., 2006; Bassette in Bussiere, 2008). Posledič no je listje v krošnji breze pri pojavu več jih dežnih kapljic sposobno te uskladišč iti, kar je najverjetneje razlog, da nismo opazili sprememb v prepušč enih padavinah pod brezo ob spremembi mikrostrukture padavin na prostem. 22 Vpliv več jih kapljic na poveč ano prepušč anje padavin pod borom je izrazito opazen pri prvem in tretjem dogodku (sliki 3 in 5). Poveč anje dežnih kapljic smo opazili po vsaj 10 minutah od zač etka dogodka, kar je vplivalo na poveč anje deleža prepušč enih padavin za 57 % oziroma 32 % (preglednica 2). S tem je delež prepušč enih padavin pod drevesom pri prvem dogodku v tem 5-minutnem intervalu znatno presegel 100 % in s tem znašal več kot padavine na prostem. Poleg vseh padavin so tla namreč dosegle še sicer zadržane padavine, ki so zaradi dodatnih tresljajev prič ele kapljati s krošnje. Pri drugem dogodku pa so bile več je dežne kapljice prisotne prej, od 4. do 7. minute od zač etka dogodka (slika 4). Tudi v tem primeru je prišlo do poveč anja prepušč enih padavin, ki pa je bilo z 26 % malo manjše kot pri drugih dveh dogodkih (preglednica 2). Preglednica 2: Spreminjanje lastnosti padavinskega dogodka in deleža prepušč enih padavin s 5-minutnim č asovnim korakom za intervale z opaznim poveč anjem velikosti dežnih kapljic Dogodek Č as Intenziteta padavin [mm/5min] Povpreč en premer dežnih kapljic [mm] Prepušč ene padavine bor Prepušč ene padavine breza Dogodek 1 12:30 1,12 1,10 81 % 14 % 12:35 0,52 0,94 138 % 22 % 12:40 0,04 0,77 360 % 190 % Dogodek 2 5:15 0,76 0,99 79 % 90 % 5:20 0,16 0,85 105 % 404 % 5:25 0,12 0,83 60 % 538 % Dogodek 3 20:25 0,4 1,26 48 % 67 % 20:30 0,12 1,35 80 % 67 % 20:35 0,04 1,11 60 % 190 % Prvi in drugi dogodek sta si po trajanju in razporeditvi padavin zelo podobna, razlikujeta pa se po količ ini in intenziteti padavin (preglednica 1). V obeh primerih je bil odziv prepušč enih padavin pod borom na poveč an premer dežnih kapljic podoben, le da je pri prvem dogodku presegel količ ino padavin na prostem (slika 3), pri drugem pa ne (slika 4). Pri drugem dogodku so bile več je dežne kapljice prisotne že po le 2 mm padlih padavin v 4. minuti po zač etku dogodka. Skladišč na zmogljivost krošnje iglastih dreves je bila ocenjena med 2,7 in 2,9 mm padavin (Hutchings in sod., 1988; Llorens in Gallart, 2000; Zabret, 2018), torej ta v trenutku pojava več jih dežnih kapljic pri drugem dogodku še ni bila dosežena. Pri prvem dogodku pa smo dvig vrednosti v velikostnem spektru kapljic zabeležili, ko je padlo 6 mm padavin, ki so že zasič ile krošnjo. Podobno kot veter tudi velike dežne kapljice povzroč ajo tresljaje drevesne krošnje (Nanko in sod., 2006), kar pospeši kapljanje z zasič ene krošnje in vpliva na poveč anje prepušč enih padavin (Xiao in sod., 2000; Andre in sod., 2008; Zabret in sod., 2017). Ne glede na različ na odziva prepušč enih padavin pod brezo in borom na pojav več jih dežnih kapljic, pa to v primeru obeh drevesnih vrst vpliva na zač etek prepušč anja padavin. Pri prvem dogodku se je prepušč anje padavin pod brezo in borom zač elo pri le 2 mm padavin, ki so padle v prvih 5 minutah dogodka (slika 3). Prepušč anje padavin se je kmalu po zač etku dogodka pojavilo tudi pri drugem dogodku; pod borom se je zač elo v 4. minuti ob zapadlih 3 mm, pod brezo pa po 7 minutah in 7,8 mm padavin (slika 4). Zač etek prepušč anja padavin pri tretjem dogodku je sovpadal s pojavom več jih in hitrejših dežnih kapljic, kljub majhni količ ini do tedaj padlih padavin. Pod brezo smo prepušč anje padavin 23 namreč zaznali pri le 1,2 mm padavin po 12 minutah in pod borom pri 1,8 mm po 14 minutah (slika 5). V obeh primerih skladišč na zmogljivost krošnje še ni bila dosežena. O podobnem pojavu zač etka prepušč anja padavin ob zaznanem poveč anju velikostnega spektra kapljic so poroč ali tudi Nanko s sodelavci (2006) in Zabret s sodelavci (2017). Zaključ ki Mikrostruktura padavin je pomembna vendar pogosto prezrta lastnost padavin, ki vpliva na različ ne procese hidrološkega kroga. Zaradi nač ina interakcije med dežnimi kapljicami in vegetacijo, ki znatno vpliva na proces prestrezanja padavin, je pri tem smiselno upoštevati tudi lastnosti kapljic. Podrobna analiza posameznih razvojnih faz padavinskega dogodka je omogoč ila vpogled v vpliv sprememb v velikostnem spektru dežnih kapljic na delež prepušč enih padavin. Z upoštevanjem dveh različ nih drevesnih vrst smo poudarili tudi pomen upoštevanja raznolikih vegetacijskih lastnosti. Več je in hitrejše dežne kapljice hipoma vplivajo na poveč anje prepušč anja padavin pod borom, njihov vpliv na prepušč anje padavin pri brezi pa je zanemarljiv. Spremembe v mikrostrukturi padavin na prostem med drugim vplivajo tudi na zač etek prepušč anja padavin ter v določ enih fazah dogodka tudi na njihovo preseganje količ ine padavin na prostem. Z dodatnimi analizami raznolikih padavinskih dogodkov in z upoštevanjem novih drevesnih vrst pa bomo vpliv mikrostrukture padavin na prostem na proces prestrezanja padavin lahko razumeli še bolje, saj le-ta bistveno vpliva na vodno bilanco naravnih in urbanih gozdov (Šraj in sod., 2008; Zabret in Šraj, 2015; Zabret, 2018). Literatura Andre, F., Jonard, M., Ponette, Q. 2008. Precipitation water storage capacity in a temperate mixed oak–beech canopy. Hydrological Processes 22: 4130–4141. Bassette, C., Bussiere, F. 2008. Partitioning of splash and storage during raindrop impacts on banana leaves. Agricultural and Forest Meteorology 148: 991–1004. Brandt, C.J. 1989. The size distribution of throughfall drops under vegetation canopies. Catena 16: 507–524. Calder, I.R., Hall, R.L., Prasanna, K.T. 1993. Hydrological impact of Eucalyptus plantation in India. Journal of Hydrology 150: 635-648. Frasson, R., Krajewski, W. 2011. Characterization of the drop-size distribution and velocity – diameter relation of the throughfall under the maize canopy. Agricultural and Forest Meteorology 151: 1244-1251. Geißler, C., Lang, A.C., von Oheimb, G., Härdtle, W., Baruffol, M., Scholten, T. 2012. Impact of tree saplings on the kinetic energy of rainfall - The importance of stand density, species identity and tree architecture in subtropical forests in China. Agricultural and Forest Meteorology 156: 31 - 40. Goebes, P., Seitz, S., Kühn, P., Li, Y., Niklaus, P.A., von Oheimb, G., Scholten, T. 2015. Throughfall kinetic energy in young subtropical forests: Investigation on tree species richness effects and spatial variability. Agricultural and Forest Meteorology 213: 148 - 159. Gunn, R., Kinzer, G. D. 1949. The terminal fall velocity for water droplets in stagnant air. Journal of the Atmospheric Sciences 6, 243-248. Hutchings, N.J., Milne, R., Crowther, J.M. 1988. Canopy storage capacity and its vertical distribution in a Sitka spruce canopy. Journal of Hydrology 104: 161–171. Keim, R.F., Skaugset, A.E., Weiler, M. 2006. Storage of water on vegetation under simulated rainfall of varying intensity. Advances in Water Resources 29: 974–986. 24 Llorens, P., Gallart, F. 2000. A simplified method for forest water storage capacity measurement. Journal of Hydrology 240: 131–144. Nanko, K., Hotta, N., Suzuki, M. 2006. Evaluating the influence of canopy species and meteorological factors on throughfall drop size distribution. Journal of Hydrology 329: 422– 431. Nanko, K., Watanabe, A., Hotta, N., Suzuki, M. 2013. Physical interpretation of the difference in drop size distributions of leaf drips among tree species. Agricultural and Forest Meteorology 169: 74–84. Nanko, K., Hudson, S.A., Levia, D.F. 2016. Differences in throughfall drop size distributions in the presence and absence of foliage. Hydrological Sciences Journal 61: 620–627. R Core Team. 2015. R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Dunaj, Avstrija. http://www.R-project.org/ (Pridobljeno 4. 10. 2017). Sarkar, D. 2017. Package ‘lattice’. http://lattice.r-forge.r-project.org/ (Pridobljeno 25. 10. 2017) Šraj, M., Brilly, M., Mikoš, M. 2008. Rainfall interception by two deciduous Mediterranean forests of contrasting stature in Slovenia. Agricultural and Forest Meteorology, 148: 121–134. Uijlenhoet, R., Sempere Torres, D. 2006. Measurement and parameterization of rainfall microstructure. Journal of Hydrology 328: 1–7. Xiao, Q., McPherson, E.G., Ustin, S.L., Grismer, M.E., Simpson, J.R. 2000. Winter rainfall interception by two mature open-grown trees in Davis, California. Hydrological Processes 14: 763-784. Zabret, K. 2018. Vpliv meteoroloških in vegetacijskih parametrov na prestrezanje padavin. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL FGG. Zabret, K., Rakovec, J., Mikoš, M., Šraj, M. 2017. Influence of raindrop size distribution on throughfall dynamics under pine and birch trees at the rainfall event level. Atmosphere 8: 240. Zabret, K., Rakovec, J., Šraj, M. 2018. Influence of meteorological variables on rainfall partitioning for deciduous and coniferous tree species in urban area. Journal of Hydrology 558: 29–41. Zabret, K., Šraj, M. 2015. Can Urban Trees Reduce the Impact of Climate Change on Storm Runoff? Urbani izziv, 26: S165–S178.